ILUSTRIRANI rTLASNIK LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA ^^^ ^^^H SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA URED- KRON 8--, ZA DIJAKE KRON 6-; POSA- HH^^ BB NIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATO- MEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA LIŠKA TISKARNA. :::: NAROČNINA, REKLA- NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10-, ZA MACIJE IN INSERATI NA UPRAVNIŠTVO DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13 - H|flWM^Hn| LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI LETNIK 2. * 18. NOVEMBRA 1915 - IZHAJA VSAK ČETRTEK * ŠTEV. 12. ^jj n< i ii ."i. ii "Hrt.,* h « Današnja naslovna slika je original VI. skupine razglednic »Vojska v slikali". fifu-»w-jrSlovenci, poslužujte se pri vsaki priliki teh razglednic! ^^^^ cTiar mec, Rar strel jiR je pomoril, v tem enem sem oSliRovat; teR slednji manj Kot jaz ni storil, več Rot mi vsi je žrtvovali" ....................................................................IIIIIIIU......IIIIIIIIIIIIIIIM...................................................................................IHIIIIUlimilllllllllMIHIIMIIMIIIHIIIMIHIII STRAN 112. ......................................................................................................................................... IIIIIIIU........................Illlllll...................................HI.................................................................. ILUSTRIRANI GLASNIK 12. ŠTEVILKA .......................................mi......min.....i..................................................................umu,11111,111111.....i............................................................................................ Odlikovanje (K sliki na prvi strani.) Besni invalid na fortuRatonneau. (Dalje.) »Kako je pa moja žena kaj ugajala poveljniku?« je vprašal Francoeur. »Prav dobro,« je odvrnil Basset, »želel je, da bi se bilo tudi njemu ravno tako zgodilo v ujetništvu kakor Vam,« »Naj jo kar ima!« je odgovoril, »Vprašala je po obeh vojakih ki manjkata, kaj meni manjka, tega pa ni vprašala; Vas kot poveljnikovega služabnika, je hotela pridobiti, zato je Vaš Nova ofenziva proti Srbiji: 1. Avstro-ogrske in nemške čete osvoje Belgrad. 2. Nemško topništvo razbije srbsko topništvo pri Smederovu. 3. Prelaz naših čet čez Donavo. krožnik tako napolnila, da je že kar čez teklo. Vam je tudi ponudila največji kozarec vina, pazite — Vam bo prinesla tudi naj-večji kos jajčnega kolača. Če se tako zgodi, potem jaz vstanem, potem jo kar odpeljite in me pustite tukaj samega.« Basset je hotel odgovoriti, a v tem hipu je vstopila gospa in je prinesla jajčni kolač že v tri dele razrezan, Šla je k Bas-setu in mu je dala en del na krožnik z besedami: »Boljšega jajčnega kolača pa tudi pri poveljniku ne dobite, me pa že morate pohvaliti!« Francoeur je temno gledal v skledo, luknja je bila skoro tako velika, kakor sta bila oba druga dela skupaj, ki sta še ostala, vstal je in rekel: »Ni drugače, midva sva ločena!« S temi besedami je šel proti smodnišnici, odprl je železna vrata, vstopil in jih je zaprl za seboj. Žena je vsa zmedena gledala za njim in je v osuplosti izpustila skledo na tla, »O Bog, zopet ga muči; če le ne bi kaj hudega napravil v smodnišnici.« »Ali je to smodnišnica,« je zaklical Basset, »v zrak se bo spustil, rešite sebe in otroka!« Ko je to izgovoril, je tekel proč in tudi menih se ni več upal noter ter jo je pobral za onim. Rozalija je hitela v stanovanje k otroku, vzdignila ga je spečega iz zibelke; nič več se ni spoznala, brez zavesti, kakor ji je nekdaj sledil Francoeur, tako mu je ušla z otrokom in je rekla: »Otrok moj, to storim le zaradi tebe, meni bi bilo bolje ž njim umreti; Hagar, ti nisi toliko trpela kot jaz, kajti jaz sem sama sebe zavrgla.« Ko je tako premišljevala, je prišla doli po napačni poti in stala je ob močvirnem bregu reke. Vsled utrujenosti ni mogla več dalje in zato je sedla v čoln, katerega je, ker je bil lahno potisnjen na breg, lahko odrinila in se je peljala navzdol po reki; ni se upala ozreti nazaj. Če se je v pristanišču sprožil strel, je mislila, da je fort razstreljen. Med tem časom sta pa prišla ona dva vojaka, obložena z jabolki in grozdjem, v bližino forta, A Francoeur jima je z močnim glasom zaklical in izstrelil eno kroglo iz puške nad njunima glavama: »Nazaj! Ob visokem zidu bom z vama govoril, tukaj zapovedujem edino jaz in hočem tudi sam tukaj živeti, dokler se bo vragu ljubilo!« Nista vedela, kaj pomeni, a ni jima kazalo drugega kakor pokoriti se volji seržanta. Šla sta doli k strmini zidu, ki se je imenoval visoki zid in komaj sta bila "Oihar je bojni grozni vtihnil, ura! dobljena zmaga je. ^ A mnog junak svoj duh izdihnil pod mahljaji sovraga je. Pač bil se hrabro vsak kot lev je, kdor živ, kdor mrtev tu je zdaj; ^ otet, utrjen stol kraljev je, otet je doma krasni raj. In zbere že narvbojnem polji ^ borilce hrabre gospodar; & njim, ki junaki so najbolji, ^ svetinje zlate daje v dar. ^ Pripel že vrsti je vojakov vladar poguma častni znak: »Čemu pa znamenja junakov ti braniš borcev se prvak?« ,,Nevreden nisem pač odlike, a dosti vrednejših poznam; to znamenje časti in dike, dovoli, kralj, da tistim dam." Primigne kralj; — junak pa stopi, kjer mož pri možu v krvi spi, najbližnjemu v mrličev tropi pripne na prsi znak časti. „Kar meč, kar strel jih je pomoril, v tem enem sem odlikoval; teh slednji manj kot jaz ni storil, več kot mi vsi je žrtvoval!" Spoštljivo kralj glavo odkrije, ž njim vrste vse se odkrijo, oko junakom solze lije — po mrtvih bratih jim teko, S. Gregorčič. ŠTEVILKA 12. ILUSTRIRANI GLASNIK 113. STRAN IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIt.......IHIHIHIHHHHH....................Illllllll.........IIIIHIIIII.........MIHI..............1......1.........MIHIH.........IIIIHIIIII III......IHHHIHHIHIH........II......llllll.........IIIIHIIIII.........IIHIHHIIHIIIIHHIII.....1.......III..............IIHIIIHHIH.............lili.......Illllllllllllllt.........II tam, sta že videla Rozalijino posteljo in otrokovo zibelko, viseti na vrvi, potem sta sledili še postelji obeh vojakov in drugo pohištvo. Francoeur jima je rekel po odposlancu: »Vzemita svoje stvari; posteljo, zibelko in obleko moje pobegle soproge nesita poveljniku, tam jo bosta našla; recita, da to pošilja njen satan in še to staro zastavo, da pokrije njeno sramoto s poveljnikom.« Pri teh besedah je zagnal dol veliko francosko zastavo, ki je frfotala na fortu, in je nadaljeval: »S tem napovem poveljniku vojsko, do večera naj se oboroži, potem jaz začnem s svojim ognjem; vse svoje roke naj raztegne, pa me vendar ne bo ujel; dal mi je ključ k smodnišnici, hočem ga rabiti, in če bo mislil, da me že ima, bom zletel z njo proti nebesom, od nebes v pekel. To se bo kadilo!« Brunet se je nazadnje ojunačil in je začel govoriti: »Spomnite se našega premilostljivega kralja, ki stoji nad Vami, njemu se vendar ne bodete upirali.« Francoeur mu je odvrnil: »V meni je kralj vseh kraljev tega sveta; v meni je vrag in v imenu vraga Vama rečem: ne govorita več, če ne, vaju razdrobim!« (Dalje.) Zmaga. Oprema V moderni vojski, V francoski armadi vporabljajo čete v prvih pozicijah krinke, v obrambo proti dušečim bombam. Črtica iz nemško-franc. vojske 1870. Poslovenil J. M. (Konec.) Po smodniku je dišalo. Veselje je postalo vsem pri srcu, ko so nabasali topove, da pošljejo Francozom pozdrav. Toda poročnik jih je opominjal: »Počasi in previdno, da boste kaj zadeli. Ne streljajte lahkomiselno, kajti patronov in smodnika nimamo preveč!« Ustrelili So. Prvi strel je pokazal velikanski učinek. Sovražni ogenj, je nekoliko ponehal in ni več s tako silo blju-val smrtonosnihkrogel.Poročnik je stopil k nekemu vojaku. Privlekel je svalčico iz žepa in spregovoril : »Hej, vojaki, li nima nobeden žveplenke. Ali hočem prižgati svalčico ob sovražnem ognju?« In nastal je grohot in smeh. Eden mu je ponudil žveplenke, da si je mladi poročnik prižgal svalčico in kadil. Pristopil je k njemu vojak in oba sta se začela razgovarjati: »Saj smo varni. Saj ne zadene vsaka krogla, ki prifrči izsovražnega tabora.« Prijezdil je zraven general Pappe. Pohvalil je izvrstnega poročnika in ga tolažil, naj vztraja do konca, »kajti pomoč bo kmalu tu!« Neprenehoma so streljali Francozi. Vas St, Privat je imela gotovo veliko zalogo municije in živeža. Kakor kako smrtonosno žrelo se je zdela grena-dirjem ta utrdba. Za vsakim kotom, za vsakim skrivališčem so stali francoski vojaki in streljali. Kaj bo torej opravila proti taki Naša patrulja na laškem bojišču. Naši vojaki opazujejo gibanje sovražnih čet v nižavi. premoči ta mala četa. Do take bitke še ni nikdar prišlo, da bi taka mala četa stala proti tako ogromni premoči sovražnika. In vendar ni zmagoval sovražnik. Še star vojak izmed grenadirjev je dejal: »Kaj takega še nisem videl svoje življenje. Že v mnogih bitkah sem bil, pa do take še ni prišlo.« Zopet se je začulo povelje: »Topove pripraviti. Ne majhnih, večje!« Prvi strel je bil namerjen proti St.Privatu. Francoske čete, ki so hotele napasti grenadirje, so se začele umikati nazaj proti utrdbi. Nemški vojaki so začeli laže dihati. rsilfe o* Podlistek, o* piinife iMs^ol —1 * Kresalo duhov. Roman iz irskega življenja. Angleški napisal P. A. Sheehan. — Prevel Davorin Ciuha. (Dalje.) »Zunaj bo pa mrzlo,« je dejal oče. »Da, mrzlo je,« je odgovoril gospod Maxwell v tako mirnem tonu, da je Pierry vsled nasprotja med njegovim obnašanjem in pa dogodki, ki jim je bil pred kratkim priča, ves osupnil. »Zelo gosta megla je,« je nadaljeval gospod Maxwell, »in močno rosi.« »Za oranje bo še premokro?« »Da, tla bi bila še pretežka.« »Treba nam bo pač počakati; zgodnja pomlad bo kmalu proč.« Gospod Maxwell je nadaljeval pogovor tako mirno, kakor bi razen krompirja in ograjenja nekega jarka nič važnejšega ne zanimalo njegovega duha. »On je cel igralec,« si je mislil Pierry in naskrivaj namignil Debbie, naj gre z njim. Šla sta vun. Šele ko sta zavila okoli koče in sta se skrila na varno v hlevu, je izpregovoril: »Zdaj imam vse na dlani.« »Kaj?« »Vse o tem tam notri,« V Debbie se je vzbudila radovednost. Zraven je bilo še drugo čuvstvo. »Ni čudež, da se skriva. Če bi jaz imel to na vesti, kar on, bi bil že davno skočil v vodo.« »Kaj je?« je vprašala Debbie vsa v strahu in strmela v razsvetljen vhod. »Ti ne bi nikdar uganila.« »Torej povej, za božjo voljo! Ali je kaj hudega?« »Ni mogoče hujšega. On ima na vesti zločin, tako gotovo kakor govorim s teboj. Nekoga je umoril.« »Bog v nebesih!« je skoraj zakričala deklica. »Kaj smo zakrivili, da nas je tako kaznoval? Morilec v naši hiši! Ali pa veš to prav zagotovo, Pierry?« Žarek stare ljubezni je posvetil v črno temo težke bolesti. »Kako moreš ti vedeti? Kako si izvedel?« »Prav lahko. Izvedel sem iz njegovih ust, in če moreš molčati štiriindvajset ur, lahko slišiš tudi ti sama.« Nato ji je vse povedal. Sklenila sta, da bosta trdno molčala, dokler ne bo tudi Debbie potrdila bratove sumnje; potem bosta stvar pretresla. Sledeča noč je bila za opazovanje ravno tako ugodna. Ko je gospod Maxwell oblekel suknjo in odšel, mu je bil Pierry takoj za petami, a se je hitro vrnil in dejal glasno: »Debbie, meni se zdi, da je nekaj obiskalo tvoje kure, ker tako vpijejo.« »Glej ga, da bi le vrag pobral lisico!« je vzkliknila Debbie, se hitro obrnila in si ogrnila težko ogrtačo: »Že dvakrat v tem letu, a od lovcev ne prejmemo odškodnine niti novčiča.« Brat in sestra sta se na dvorišču ločila in šla po različnih potih proti gozdiču, ki se mu je izpovedoval gospod Maxwell. .........mihi.....miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiih.....Illlllllllllkllllllll.......i.....lili.....mu.........i......i..............i........I.....immiiiiimiiimiiiimimiiiiii..........mmmmmmmi.....imiimmiiimm.......mihi.....mmmmimiimiiiiiii.....iimuimiiimiiiiiimimmiiiimimmmim....................................................................... STRAN 114. ILUSTRIRANI GLASNIK 12. ŠTEVILKA .............i..........mu..................m ii mi m m in ii i ti m m....................ii,.........t.....................mini......Illlllllll..............llllllllllllll......iiiiiiiiiii..........umi......II......umi.....minimumi.............................................imuni......m...........................................H......iimiiiiiimuuii.iiiu. dirjem je že primanjkovalo streliva. Pa tudi kaj so napravile te male granate Francozom?! Kaj so prizadejale St. Pri-vatu, tako utrjeni trdnjavi?! Toda glej, naenkrat je začelo padati na stotine krogel na Francoze. Pa ne samo od ene strani. Od vseh strani se je zaslišalo grmenje. Kakor bliski so švigale po zraku granate na St. Privat. Kaj, če je to pomoč Saksov? Gotovo! Poročniku se je odvalil težak kamen od srca, ko je videl, da Francozi omagiijejo. Sovražni ogenj je prenehaval. Nekake temne sence so se zdele, da se premikajo v francoskem taboru. Čete so hodile sem in tja. Na nekaterih krajih se je vzdigoval težak, črn dim. Plamenčki ognja se prikazujejo na različnih straneh vasi. Tam je spuhtel eden v zrak, na drugi strani zopet drugi. In počasi se užigajo kakor svečice. Naenkrat pa so se vsi ti plamenčki strnili v velikansko morje požara. Vas St. Privat je gorela .. . Kar naenkrat je bilo opaziti div-jajočega vojaka na konju proti nemški vojski. Bil je to — poročnik. »Saksi se bližajo,« je klical, »rešitev je tu! Udarimo z združenimi močmi na St,Privat!« Vojaki so se ozrli nazaj. V daljavi se je še videla dolga temna črta. To so bili Saksi. Zdelo se je, da se sliši boben prihajajoče armade. Kako čudo! Na obrazih vseh se bere navdušenje. Le eno povelje, le en zapovedujoč glas, in vse te utrujene moči te male razkosane čete bi splamtele in drle proti sovražnikovi utrdbi St. Privat, ki jo je objemal že plamen in osvetljeval bojno ravan, pokrito s tisoči mrtvih in ranjenih. Signal je tu. Hornist je zatrobil: »Naprej, naprej. Sedaj bo zmaga naša, ali nikoli!« In glej, vsi ti utrujeni vojaki so napeli zadnje svoje moči. Vse drvi zmešano naprej. Kakor neka nevidna sila žene vse te hrabre čete proti goreči vasi. Bajoneti se blešče v svitu požara. »Hura, hura!« Že so prišli do vasi. Grozen pogled. Mrtveci in ranjenci. Mrtveci in ranjenci, ujetniki, Francozi, Nemci, generali, poveljniki, prostaki in drugo, vse leži zmešano na tleh v strjeni krvi. Plamen, ki ga veter nese, pa objema vas, ki postaja že pepel. Zmaga bo tu! Vse kliče: »Ura, Ura!« Še nemško zastavo na utrdbo. Toda tam je bilo še nekaj francoskih vojakov. Nobeden se ni upal tja, ker ti so streljali na Nemce kot blazni. Poročnik je skočil divje, pobral je zastavonoši zastavo in drvel z njo proti vrhu obzidja utrdbe. Ni Slov. katol. akademično društvo »Dan« v Pragi pred vojsko: jur. Leskovec Jan., jur. Koser Janko, jur. Fon Josip, fil. Topič Grgur, fil. Svetelj Blaž, jur. Rebol Anton, jur. Hirschmann Heri, jur. Bratina Fran, jur. Strižič Fran; sedeča vrsta: tehnik Kiirschner Adolf, jur.Kovačec Janko, fil. Mrakovčič Anton, jur. Zavadlal Miha, tretjerednik fil. Milčetič Anton, jur. Koruza Joža, jur. abs. exp. ak. Dular Josip. [Fon, Koruza ujeta, Koser padel, Bratina kot invalid odpuščen, ostali — razen par tovarišev in duhovnikov — pod orožjem.) Sedaj so imeli vsaj podobno orožje — topove — v rokah, kakor francoski vojaki. Z veseljem so streljali. Prav živahen ogenj je bil. Poročnik je prijel za puško — sablje ni potreboval — kazal smer in tudi on Grški ministrski predsednik Zaimis, ki je po par tednih odstopil. streljal. Toda municija je začela pohajati. Kakšen bo konec? Vojaki so pobrali vsem mrtvim, ki so ležali raztreseni naokrog, patrone ter tako dobili zopet malo množino municije. Zraven poročnika je ležal vojak — mrtev. A on ga ni prej zapazil, sedaj se pa je sklonil k njemu, da bi mu pobral patrone. Ali kako je osupnil, ko je zagledal — stotnika Kurt Berkenfelda. Kdaj bo konec te bitke? Že se mrači, kajti sedma ura je že prešla. V tej žalostni uri, ko je ubogi poročnik videl na tleh krvave ranjence, mrtve vojake z očr-nelimi obrazi, ko je videl stotnika mrtvega in ko je spoznal, da je on sam še vodja tej mali četi, takrat ga je bilo groza. Spoznal je, da mora priti od nekod pomoč, če ne bo vsa hrabra četa pobita. Videl je, da je treba rešitve. Včasih, kadar je med rdeče hlačneže priletela granata, so se nekoliko razpršili, a kmalu potem so bili zopet vsak na svojem mestu. Grena- Pri trnjevem grmu, kjer je prejšnji večer ležal Pierry, sta prišla vkup. Mrzlo je bilo in tla so bila mokra, toda v tesno-nestrp-nem pričakovanju se za to nista brigala. »Debbie,« je zašepetal Pierry, »za božjo voljo ne smeš vpiti, in če tudi uzreš karkoli, sicer vse pokvariš.« »Bom poizkušala,« je odgovorila Debbie in šklepetala z zobmi, tresoča se po vsem telesu bolj iz strahu ko vsled mraza. In ni jima bilo treba dolgo čakati. Gospod Maxwell je spet stopil izza temnih jelk na svetlo jaso. Njegova postava se je zdela v motni mesečini mnogo večja. Potem ko je za par hipov tiho postal, se je močno udaril z desnico po čelu in se vrnil v temo. »Ali si videla?« je zašepetal Pierry. »Sem,« je odgovorila Debbie drgetaje. »Bog nam pomagaj, on ima nekaj težkega na vesti.« »Pač mislim tudi jaz. Da nisva še nikoli nič zapazila? Pst! Spet prihaja.« Gospod Maxwell se je vrnil s počasnim, svečanim obrazom na jaso. Postal je za trenutek in se ozrl s svečanim pogle- dom proti nebu. Naenkrat se je zdrznil, kakor bi videl strah, in zaklicali »Proč! — Spred mojih oči! — Skrij se v zemljo!« »On nekaj vidi,« je zašepetala Debbie, polmrtva vsled strahu. »Ali ne vidiš ničesar, Pierry?« »Pač, med drevjem se nekaj beli.« »Ali je mož ali žena?« »Ne eno, ne drugo. Duh je. Duh osebe, ki jo je umoril.« »Bog nas varuj!« je zaječala Debbie in se prekrižala. »Ali ne moreva domov, ne da bi naju videl?« »Ne, ne! Poslušaj, spet ima nekaj z njim!« Gospod Maxwell se je zdel, da ima še vedm nekaj opraviti z duhom, ki je moral naenkrat izginiti, kajti gospod se je obrnil, privihal si ovratnik in dejal s pridušenim glasom: »Ha! — Samo da si proč, pa sem spet mož!« Nato je še pristavil: »Kliče po krvi, pravijo: Kri kliče, kri!« in s temi besedami se je zopet vrnil v temo. »Za božjo voljo, pojdiva domov!« je šepetala Debbie. »Ne, ne! Midva morava vse videti. »Toda mogoče je že odšel.« »Ne, prej si še prižge pipo.« »Sam vrag! kaditi po taki prikazni! Kaj je pravzaprav videl? Ali je bil mož ali žena?« »Počakaj, morda boš potem sama videla.« Tokrat je trajalo nekaj dalje. A slednjič je vendar stopil na jaso in začel čez nekaj minut z eno ali dvema osebama pogovor, toda v mirnem, dasi odločnem tonu. Nato je šel semtertja, kakor bi nečesa čakal, potem je spet govoril s svojo žrtvijo, ki se je zdela, da ga prosi usmiljenja. Odgovoril je osorno in spet stopal semtertja. Debbie in Pierry sta slišala samo besede: »Prav, stori in prav kratko: proč grem, ker duše tvoje nočem umoriti v grehih.« Nato je postal pogovor bolj strasten. Gospod Maxwell je govoril kratke, pretrgane vzklike, kakor človek, ki je strašno nestrpen in s katerim se ni šaliti. Slednjič je prenehal, sklonil se in njegove kretnje Illllllllllllllllllimilllllllll..............................................................IIIIIHHIIIIIIIIIIIIII......Illllllllllllllll.....IIKMII......llllllll......llllllll.....I"........111111II1111111111111111111111 • 1111111II1111........1111111M11111 • 1111 ■ 1111 • 111111111 lili 1111111II1111111 • 11 ......Illl.....UMIH.......mil.«ihiiiiiiiiiiiihi»iiiiiiiiiiiiimihiiiiiiiiiiuiiiiiiii ŠTEVILKA 12. ILUSTRIRANI GLASNIK 115 STRAN & Voma. ■f Cand iur. Janko Koser. Naši najboljši legajo drug za drugim v hladni grob. Človeku trepeta roka, ko piše v seznam mrtvih ime za imenom fantov, ki so bili naša živa pesem, ki so bili poroki dela bodočnosti, poroki naše kulture in naše prihodnosti. In človek ponavlja za smrtjo ime za imenom. Padajo za našo lepšo bodočnost oni, ki so bili zdaj luč v naših vrstah, padajo stebri naših katoliških akademičnih vrst, mladi cvetovi našega ljudstva. Pa bi se srce ne krčilo, ko mora tudi pred ime tovariša Janka Koserja zapisati oni križec, v znamenje, da ga je poljubila smrt na bojnih poljanah! Franc Strnad Jože Zima Miha Martinjak Štefan Pavel padel na sev. bojišču. umrl v Galiciji, padel v Galiciji. zmrznil in umrl v boln. se bal svinčenk, ki so proti njemu frčale. Njegova roka je bila že vsa krvava, a on je krčevito držal za zastavo. Že je bil na cilju. Z vso silo je treščil dva blazna francoska vojaka črez obzidje. Zastavo je že skoro privezal ob kol, ki je bil pritrjen na zidu, kar se razpoči pred njim granata. Mrtev je padel na tla. Nemška zastava je zavihrala v zraku. »Zmaga, zmaga,« je donelo od vseh strani. Ubogi poročnik, tako zvest in hraber , . . Zastava je mirno plapolala. Požar je ponehal. Tiha noč je razprostrla svoja krila na bojno polje in uspavala trudno vojsko. kratkem času je bil povišan v praporščaka in poročnika. Na rusko-poljskih poljanah je izborno vršil svoje težke naloge, ujel večjo rusko stražo in meseca svečana mu je bila podeljena v priznanje velika zlata hrabrostna svetinja. 2. marca je bil ranjen pri Baligrodu. Ko je okreval, je bil pri-deljen k oddelku strojnih pušk in meseca julija se je že zopet boril na severu. Poveljeval je strojnim puškam in stotniji. 3. septembra 1915 so ga Rusi rano napadli. Njegov ogenj je kar kosil goste sovražnikove vrste. Imel je povelje vztrajati do zadnjega moža, in naš junak se ni umaknil, ampak junaško se boreč padel. Ko so naši čez pol ure sovražnika zopet pregnali, so ga našli mrtvega in oropanega. Še isti večer so ga pokopali v poseben časten grob po kratkem kuratovem nagovoru v vasi Barania, blizu Sestvatyna, kakih 15 km sev. vzh. od Brodija, Rodil se je v obče spoštovani rodbini v Juršincih 8. decembra 1889. Gimnazijo je končal v Mariboru z odličnim uspehom. Prvi zimski tečaj je poslušal pravo na graški univerzi, potem se je podal z bratom in nekaterimi tovariši iz »Zarje« in »Danice« na češko praško vseučilišče. V Pragi je začel z malo gručo tovarišev navdušeno inneustra-šeno orati za kat. Tomaž pogačar dijaško misel skraj- odlikovan s srebrno no neugodna tla. svetinjo I. vrste in Plod neumornega povišan v desetnika. Poročnik Janko Koser Jakob Langerhok padel na Ruskem. Padel v Galiciji. Vrh Kalvarije, bojišče po tretji ofenzivi. humor in zadovoljnost seva iz njegovih dopisov z bojišča. Njegovi predstojniki so vrlega vojaka čislali in v "primeroma Ob izbruhu vojske je pohitel, kakor večina njegovih tovarišev, k svojemu praporu. Kmalu je bil na severnem bojišču. Korenjak, kakor je bil, je veselo in potrpežljivo prenašal vse napore in zdrav so kazale, da nekomu kleči na prsih in ga hoče zadušiti. Očividno ga je nekaj motilo pri njegovem delu; kajti naenkrat je vstal pokoncu in vzkliknil: »Kakšen ropot?« »Zapazil nas je,« je zašepetala Deb-bie. »Kaj naj storiva?« »Ne, ne! To je samo njegova vest! Pst!« Toda nista slišala ničesar; kajti gospod Maxwell je odšel v grmičevje; prej je še z dolgim pogledom motril svojo žrtev. Čez nekaj hipov se je vrnil. Roke je imel krčevito sklenjene, začel je glasno tarnati, viti roke in slišala sta ga ihteti in ječati: »Mrzla, deklica moja! O, prokleti suženj, o! Bičajte me, vragi! Raztepite me v vihar! Pecite me v žveplu! Umijte me v globokih žrelih tekoče žare! O, mrtva, mrtva, mrtva! 0, o, o!« Zadnje besede je z dvignjenimi rokami skoraj kričal, vijoč se v groznih mukah. Ponočna ura, globoki molk, bajna mesečina, težka, debela meglena plast, ki je vse ovijala, in ta zapuščeni mož s svojimi straš- nimi mukami na vesti: vse to je vplivalo, da bi vsakega napolnilo z bojaznijo in strahom. Deklica se je skoraj onesvestila. Polil jo je potok solz in z največjim naporom se je bratu posrečilo zabraniti, da ni groze vsled strašnega odkritja kričala. Slednjič je gospod Maxwell odšel in Debbie je lahko govorila. »O, sveta Mati božja!« je ihtela, medtem ko jo je brat držal v svojih močnih rokah. »Kaj naj napraviva? Kaj naj napraviva? Pol leta imeti pod streho morilca in mu streči kakor gospodu. Jaz sem pač zapazila, da nekaj ni ž njim v redu, a proč ga vendar nismo mogli poslati. In deklica je bila. Jaz bi bila morala vedeti. Kaj je dejal? »Mrzla, mrzla, moja deklica.« O, ta lopov! Ubiti ubogo nedolžno stvarco, ki ni še nikomur naredila krivice —« »Zdi se, da mu je dovolj žal,« ji je Pi-erry segel v besedo, »Ali si slišala, kako je klical vse hudiče iz pekla, naj ga pečejo v žveplu. Naj je še tako ničvreden, sem vendar moral pri njegovem: »0, o, o!« na koncu skoraj jokati. »Kaj to pomaga, če je dejanje že stor- jeno '« je odvrnila Debbie, ljubosumna na ono, ki ji je veljalo nekdaj nagnenje Max-wellovo. »Vse tuljenje ne bo uboge revice več oživilo. Pač ga bodo raditega obesili. Svoji kazni se ne sme dalje skrivati. Toda, za sveto ime božje, kaj naj storiva? Policiji ga pač ne moreva izdati. Za večno bi nas smatrali za izdajalce in ovaduhe.« »Pustiva stvar do jutri,« je dejal Pi-erry, »potem pojdem h gospodu župniku in mu vse povem.« »Da, tako stori,« je pritrdila Debbie in si brisala solze. »Toda kako naj spet občujem ž njim, kako naj sedim pri isti mizi, kako mu naj pregrinjam posteljo?« »Delaj, kolikor moreš. Na noben način ne smeva izdati, da kaj veva. Lahko nas vse umori v postelji.« »Bog in njegova sveta Mati nas varuj-ta! — V kakšno zamotano stvar smo se zapletli s svojo preveliko dobrosrčnostjo! Naj nam bo to v opomin.« Šla sta skupaj navkreber in se ločila na dvorišču. Pierry je šel prvi naprej. Čez dolgo je prišla Debbie. Pogledala je v stran in ne tja, kjer je mirno kadeč svojo pipo ...................................................................................................Illllllllll.....IIMI........IIIIIIIIIM lllllllll IIMIIII lil IIMII lili IIII lllt IIIII lili Mil Mil IIIII ••• 11MIII.......111III11III11III MIKI lili I (II lili llliaill>*llll llllllll IIIMIMM...................................................................................... STRAN 116. ILUSTRIRANI GLASNIK 12. ŠTEVILKA immmimmimiimimmiimimmiiiiiimiiimmimiiimimiiimkmmmmiimiim ............................................................................................................................................................................................................................................... dela je bila vkljub vsem nasprotovanjem^ in napadom, tudi po časopisju, ustanovitev našega najmlajšega katol. akademičnega društva »Dan«, ki mu je bil blagi pokojnik več tečajev vzoren odbornik in vesten ter delaven član. Cerkev Št. Mavra ob Soči. Kakor v »Dnevu«, je bil Janko duša dela in gibanja tudi v Marijanski kongre-gaciji, ki jo je do tedaj praško dijaštvo pogrešalo in ki se je ustanovila kmalu po društvu »Dan« in po prizadevanju blagega pokojnika. Kot odkrit, značajen, vedno vesel in dovtipen mladenič in dober pevec je bil Janko priljubljen ,in dobrodošel v vsaki družbi in ga bodo [težko ^pogrešali ne le v kat. dijaških vrstah, slovenskih in čeških, ampak tudi drugod. Z njegovo izgubo nastaja velika nenadomestljiva vrzel, z njim izgublja domovina pridnega, vztrajnega, tihega delavca, ki je mnogo obetal. Počivaj sladko, dragi, nepozabni naš Janko, v tuji okrvavljeni zemlji, in na svidenje nad zvezdami pred prestolom Njega, ki se Ga nikdar nisi sramoval, in Prečiste, ki si jo tako vneto častil! f Jakob Langerholc, doma iz Moškrina pri Stari Loki, je padel junaške smrti za domovino dne 2. junija 1915. Kot črnovojnik je odšel k vojakom 15. januarja in bil prideljen 17. pešpolku, 1. marca je bil že v ognju. In dalje v mnogih hudih bojih je večkrat pisal domačim, kako čudovito ga Bog varuje. Posebno je še naročal, naj v domači kapelici Brezmadežne Mariji, ki ji je na čast prej zmirom prižigal lučico, še nadalje prižigajo in zanj molijo, da bi se srečno še videli. Bil je mirnega značaja in jako delaven. Pa kot bi bil nekaj slutil, ko so lani poželi žito, je rekel: »Zdaj pa ne bom nikoli več žel,« Kdo je takrat mislil, da bo to resnica! Za njim žalujejo starši, sestra in mlajši brat, ki je pa tudi v vojni proti Italijanu. Pogreša ga tudi staro-loški »Orel«, ki je izgubil res vrlega člana. Ti pa, dragi mladenič, ki si častno dal življenje za domovino, v tuji zemlji, na f Miha Martinjak, sedlar, bil je rojen decembra 1886 v Pše-nični Polici pri Cerkljah na Gorenjskem. Bil je vnet član kat. izobr- društva. Svoj rojstni kraj je zapustil že ob prvi mobilizaciji lansko leto. Letos dne 26. avgusta je bil smrtno zadet v Galiciji, kjer je tudi umrl. Doma zapušča ženo in dva nepreskrbljena otročiča. Blag Ti spomin! f Štefan Pavel, 20-letni mladenič, poln življenja in nad, je odrinil k vojakom lanskega oktobra. V decembru se je že boril v Karpatih, kot se bori le Slovenec za domovino. A šibko telo ni bilo kos mrazu in naporom; z zmrzlimi udi je prišel v bolnišnico, kjer je kot pravi vojak in kristjan v Bogu in Mariji zaspal. Bil je poseben častilec Marijin, Dragi Štefan, uživaj pri Mariji, katero si tako častil in ljubil, večno plačilo! Potrti družini, naj bo v tolažbo, da imajo svojega Štefana v družbi druge Matere, kjer jih bo ob svidenju sprejel. S pokojnim Štefanom je legel v hladni grob eden izmed najboljših ogrskih Slovencev, ki se je (kakor tudi vsa njegova družina) vedno tega zavedal. Večni pokoj njegovi duši! počivaj mirno svidenje nad zvezdami! t Franc Strnad odšel je prvikrat na bojišče lansko jesen ter bil v Karpatih ranjen v nogo. Rana ni bila težka, kmalu je okreval in moral drugič v boj. Upal je vedno, da se vrne. Poln mladostnega ognja je odšel in ni slutil, da mu je smrt tako blizu. Dne 17, junija mu je pri Stanislavovu ruska krogla pretrgala nit nadebudnega življenja v 22, letu starosti. Bridka izguba za ljubečo mater in vse domače, nenadomestljiva izguba za staro-vrhniške »Orle«, A Tvoj spomin , dragi Francelj, bo živel in ostal nepozaben med nami! Soha svetnika v ruskem strelnem jarku. f Jože Zima, Tomaž Pogačar, star 26 let, rojen na Dovjem na Gorenj- doma iz Dobrave, fara Cerklje na Go-skem je umrl na koleri dne 15. avgusta renjskem, se je odlikoval na severnem 1915. v bolnišnici v Galiciji. bojišču. Dne 14. junija 1915. je bil poslan sedel gospod Maxwell in se razgovarjal s starima. »Pridi sem in ogrej se!« je dejala mati. Ker se je Debbie obotavljala, jo je pozorno pogledala in zapazila, da je jokala. »Pač ne boš jokala radi par kokoši?« je rekla. »Vsaka deklica bi jokala!« je menil Pierry, »če bi morala gledati, kako pobira lisica kokoš za kokošjo,« Gospod Maxwell je nato vprašal, kako je z odškodnino za kokoši, ki jih odnesejo lisice; kajti prizanašali so jim samo gospodom v veselje in zabavo. Zelo je bil ogorčen o tem, kar je slišal. Pri devetih slučajih med desetimi so sploh odrekli vsako odškodnino. Ljudem sploh niso verjeli, zahtevali so množico dokazov in slednjič so godrnjaje izplačali majhno malenkost. Gospod Maxwell je z ostrimi besedami obsodil to navado, ki je kršila vsako pravico. Spet se mu je posvetila nova stran irskega življenja. In naj je še tako kazal ogorčenje in sočutje predvsem napram Debbie, je ona strmela nepremično vstran. Slišala je samo: »Mrzla, deklica moja! O, mrzla, mrzla, mrzla! — O, o, o!« XXIII. Brez doma. Ob prvi jutranji zori so vsi v koči planili iz spanja; prišla je nenadno policija. Kakor v sanjah so slišali ropotanje voz in povelja stražmojstra. Sanje so postale bridka resnica, ko so zagledali skozi edino šipo, ki jim je bila okno, debele volnene plašče in svetlikajoče se čelade stražnikov in izvršiteljev postave. Prva, ki se je zavedla in razumela položaj, je bila Debbie. Napol oblečena je hitela v kuhinjo in poklicala Petra. Gospod Maxwell se je ravno zbudil iz globokega spanja in slišal: »Pierry, Pierry, vstani! Zunaj je vse polno policajev!« V prihodnjem hipu je močno potrkalo na vrata: »V imenu kraljice, odprite!« Deklica je bila še vsa zamišljena v dogodke zadnje noči in je takoj mislila, da je prihod policije v zvezi z zločinom go- spoda Maxwella. S pogledom, ki je pričal o sočutju in bolesti, mu je dejala: »Policija išče nekoga!« A kmalu se je streznila. Ko je odprla vrata, sta planila dva stražnika v kuhinjo in začela takoj metati na dvorišče vse, kar jima je prišlo v roke, brez ozira, ali se je razbilo ali he. Stole, mize, klop, kuhinjsko posodo, podobe, meh, okajeno meso, težko železje, na katerem je visel kotel; vse je letelo skozi vrata in pri tem so gospod Maxwell, Pierry in Debbie stali kakor vkopani. Končno je Debbie planila v spalnico k staršem. Stražnika sta hotela za njo, a Pierry je bil hitrejši in jima je zastavil pot. »Oče in mati nista še vstala. Pustite ju, da se oblečeta!« S kletvijo na ustnah sta izkušala su-roveža udreti. Pierry ju je sunil nazaj in poklical sestro. Ta je prihitela in prinesla bratu težak kramp. Z njim je odgnal stražnika in se postavil s svojim orožjem pripravljen za udarec pred izbo. Stražnika sta poklicala pomoč, tovariši so udrli v kuhinjo. (Dalje.) tUSSBB ■■■■■■■■■■■■■■■S8fllSIIB9IIB§ISfllVSIIIIIIlttlll9fSllSS>lllllSflVtBfBBiSflBIBIIBV9B0ll0V890ll(BtBSV§tSflSB8BIVICIIIIlVlltflBIBBflBBBIflVBIBlVVflStlVIIISIfll0BISVIIflt0IIIIIIBIBffCBSBI0BIBfllltVS8BIVSSBIfllBSBSIBI9(IIBV I VBBmSBBI ■■■■BSSIIIVIIffVBVIffl ■ P V0CBB8ISSIIV ■ ■ ■■ AVItVV t .......III llllll IIIII lllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIBIIIIIIIIIIIIIIII ŠTEVILKA 12. ILUSTRIRANI GLASNIK 117. STRAN na patruljo. Ko je bil že oddaljen od domačih postojank, je zagledal, da prihaja proti njemu ruska patrulja, obstoječa iz petih mož. Kot pogumen vojak se je hitro pripravil na boj. Ko so prišli bliže, je oddal strel za strelom in Rusi so ostali na mestu. Niti eden ni ušel. Kogar je vzel na muho, se je zvrnil. Pobral je puške od padlib Rusov, jih nesel poveljniku svoje stotnije, od katerega je prejel 20 K nagrade. Še isti dan se mu je nudila prilika za novo junaštvo. Ko je še opravljal patruljo, je naenkrat slišal klicati na pomoč. Hitel je tja, od koder je prihajal glas, in videl, da neki ruski vojak davi našega kadeta. Začel je udrihati po njem in kadet je bil rešen smrti. Za oba junaška dejanja je bil odlikovan s srebrno svetinjo prve vrste in iz navadnega vojaka povišan v desetnika. ni imel uspeha, vrženi so bili čez reko; naši junaki so spet pokazali svojo hrabrost in železnost. Trdno drže priborjene postojanke; boji se vrše vedno na istem po-zorišču že od oktobra. Nevarna in močna ruska ofenziva v Volhiniji se je zlomila ob odporu naših čet. Boji zahodno od Čartorijskega so se razvili v vročo bitko, mrličih znake gotove kuge. Krik groze in strahu se je razlegal povsod, koder je vozil mrtvaški voz. Zamolklo mrmranje pa je bilo slišati pred njim in za njim. Ljudje so jeli bolj verovati v kugo; sicer jim je pa ta sama vsak dan bolj izsiljevala vero in gotovo je ravno binkoštni dogodek mnogo pripomogel k temu. 17=11111=* ot Za dom med bojni grom*, »Le p lakaj* in »Romarico«. Ta skupina je poleg doslej izišlih gotovo najpopolnejše izbrana in dovršena, posebno one v kotoritu, nanašajoče se na Gregorčičevo »Soči«. Ker je »Soči« danes ena najpopularnejših pesmi, prestavljena in ilu-striiana že v raznih jezikih, in ker se izpolnjuje nje prorokovanje takorekoč pred našimi durmi, smo objavili celotno pesem v miniaturi na naslovni strani. Vsled ogromnih troskov tre barvnega t ska :mo cr morani ceno kolonranim izvodom zvišati