ammmmm ■ SSk V • • 1951 Chic« | - lN catholic union IlHnoia, under the Act of August 24, 1912. IeWpkon«: Canal 2487 Vs. ' r-t. >• .«#. • * No. 40.—Stev. 40. mm == 1103, ACT OF OCTOBER 3, »17, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1918. Chicago, 111., 8. 1919. Leto V. Volume V. Razne novice. Wilsonovo zdravje se obrača na boljše. Washington, D. C. 6. oktobra — Predsednik Wilsoii je zopet mirno prebil zadnjo noč, vsa znamenja kažejo na izboljšano stanje njegovega zdravja. Danes zjutraj se je predsednikov telesni zdravnik podamiral Grayson posvetoval glede predsednikove bolezni z mornaričnim zdravnikom Dr. Stit-tom in Dr. Sterling Ruffin-om iz tega mesta. Navedenci so izdali ob 11. uri dop. sledeči buletin: Bela Hiša, 6. oktobra. 44 Izboljšanje predsednikovega zdravstvenega počutka, koje smo zapazili včeraj, se nadaljuje. Predsednik je imel mirno noč.— Grayson. Ruffin, Stitt." Dr. Grayson zatrjuje, da je predsednik že toliko okreval, da je hotel vstati in spisati svoji poslanico na industrijalno konferenco, ki je bila danes ovorjena. Vsled akutnega napada na njegove živce, mu pa zdravnik ni tega dovolil, ker se mora predsednik izogibati vsakega duševnega dela; to bi mu lahko živčno bolezen še poslabšalo. Danes je obiskal predsednika v Beli Hiši senator Hitchcock iz Nebraske, voditelj v sedanji borbi glede mirovne pogodbe. Pri tej priliki je rekel senator predsednikovemu privatnemu tajniku Tumulty, da naj si Wilson ne dela preveč skrbi v tej zadevi. Položaj v senatu se glede mirovne pogodbe tekom prihodnih treh tednov ne bo nič izpremenil in do tedaj bo pa predsednik morda že okreval. dajalcem in delavcem, bo šele zavladal industrijalni mir. Te konference so se udeležili vsi povabljeni zastopniki; le de-legatje unijskih rudarjev so izostali iz gotovih vzrokov. Za/iimanje za predsednikovo zdravje v inozemstvu. Pariz, 4. oktobra. — Vsi pariški listi prinašajo sočutne izraze glede nepričakovane obolelosti ameriškega predsednika Wilsona, ter mu želijo, da bi kmalu okreval. List "Echo de Paris" se boji, da bo predsednikova bolezen slabo uplivala na splošen položaj mirovne pogodbe, ker bo morda a-ineriška senatska zbornica pogodbo zavrgla. Nihče ne more nadomestiti predsednika za blage ideje, označene v mirovni pogodbi in Ligi narodov! Dunaj, 5. oktobra. —r Danes je dunajsko časopisje prvič v svojih uvodnikih omenjalo bolezen predsednika Wilsona. "Volksblatt" pise, da je vrgla bolezen mojstra miru v posteljo; moža od katerega pričakuje tudi avstrijsko ljudstvo rešitve in pomoči. Vsled tega je vsa svetovna « politika v nevarnosti. Industrijalna mirovna konferenca. Washington, D. C. 6. oktobra — Vsled določbe predsednika Združenih držav, je bila danes tukaj otvorjena industrijalna mirovna ............... konferenca na katero je došlo ^Ijfc* miroyne misije, vseh delov nase Washingtonsko mnenje o reškem vprašanju. Washington, D. C., 4. okt. — Kako je danes z reškim vprašanjem t Kako bo Italija dovršila to svojo igro- Ali italijanska vlada v resnici odobrava nastop D'An-nunzija v Reki, ua bi isto s silo zavzel, medtem ko ?e vr»e v Parizu še mirovna pogajanja? Ali preti Italiji civilna vojna. ker se boji D'Annunzijevih i j.oi likov ? V tern resnem v oiožaju se je I-talija obrnila na j udsednika Wil-?»*iia za xpoinoe. i> celo že . da naj predsednik to zagonetno vprašanje ciiu prej reši. Nekateri politikarji, ki zasledujejo reške nemire pravijo, da je kapitan D'Annunziic vsled namigi jaja svoje vlade vdrl v Reko, da bi s tem morda prisilil predsednika Wilsona goditi ?ehtevi Italijanov. Mr. Wilson je na to odgovoril, da je glede Reke neupogljiv; z drugimi besedami, da mora ista pripadati Jugoslovanom. Predsednik izjavlja celo, da ne odobrava nikakega sporazumljenja, dokler so D'Annunzijeve čete v Reki. Itali janska armada je namreč naravnost ^prekršila pogodbo premirja, ker je zasegla nekaj o-zemlja na zap&dnem Obrežju Jadrana, kar ne bi smela nikakor storiti. Predsednik se dalje opira na to, da bi se moralo vršiti važno posvetovanje, predno bi šla Italija zopet v vojno. To določa ena izmed glavnih točk Lige narodov. Kakor znano, je Italija podpisala mirovno pogodbo z Nemčijo. Ta se nanaša tudi na Združene države, da je treba celoletne diskuzije, predno bi Italija zopet rabila svo jo vojno silo. Med Jugoslavijo in Italijo pa ni nobene slične obveznosti, ker Jugoslavija še ni odobrila Lige narodov. Iz vsega tega jfe razvidno, da lahko rešijo vprašanje Reke samo zastopniki mirovne konference: Clemenceau, Lloyd George in Polk. Italija sama na sebi ali navidezno obžaluje D'Annunzijev nastop v Reki. Vsled tega je določila 16. november za ljudsko odglasovanje .tega vprašanja. Pri vsem tem pa le skušajo italijanski ministri ter poslanci prepričati ameriško vlado, da preti Italiji civilna vojna, če ne bo Reka v italijanskih rokah. Do revolucije, oziroma civilne vojne bo privedel D'Annun-zio. Ker je pa predsednik Wilson zadnje dni nevarno zbolel, se ne more baviti niti s tem, niti z drugim važnim vprašanjem, dokler do cela ne okreva. Kakor že ome njeno, bode skoraj gotovo rešila reško vprašanje velika trojica Parizu: Clemenceau, Lloyd George in Fr. L. Polk, načohiik ameri h incognito" v San Francišco, Cal. Skoro gotovo pa bo obisk kraljeva dvojica več znanih mest na zapadu,' osrednjem zapadu in iztoku, ko se bo vračala nazaj pro-ti Washingtonu, D. C. — Neizmerno je kralju žal, da ni mogel na noben način obiskati predsednika Wilsona na bolniški postelji, ker mu je to telesni zdravnik odločno prepovedal. Danes se je kralj Albert pod vodstvom poročnika Hasnerja z Ipdroplanom dvignil nad mestom; obiskal je tudi znani Woolworth-ov nebotičnik, od koder se mu je nudil krasen razgled. Dalje je bil gost kluba bankirjev, zvečer je pa govdril na zborovanju Hge. >fl| Kralj Albert pogoščen s fižolom. Boston, Mass., 4. okt. —Ko bo jutri dospela belgijska kraljeva .dvojica semkaj v to mesto, ji bo posebni pripravljalni odbor priredil velik banket. Pri tej priliki bodo dali kralju in kralji« tudi por-cijo znanega bostonskega fižola in sicer v dragoceni zlati posodi. Protest chikaških Srbov in Hrvatov, Dne 5. t. m. se je vršilo v našem mestu protestno zborovanje tu živečih Srbov in Hrvatov pod pokroviteljstvom arhimandrita M. l'skokvič-a, načelnika pravoslavne cerkve v Združenih državah. Na tem Zborovanju je bilo mnogo protestov^ glede zavzetja Reke po fanatičuemu pesniku Annun-ziju. V to svrho je bila odposlana predsedniku Wilsonu sledeča brzojavka: "Prosimo Vas, da stojite trdno na svojih določbah v zadevi pravice in samoodločevanja manjših narodov. Na podlagi teh prinei-Reka pripadati naši rodni 4omovini. V slučaju vojne med Italijo in Jugoslavijo se bo v Chicagu organizirala večja armada jugoslovanskih prostovoljcev, ki je pri volji iti v boj zoper Italijane, sedanje imperialiste v Evropi." Ameriške pov mora Polkovnik House bo naj prvo obiskal predsednika Wilsona, če bo do tedaj že okreval. Zasedanje najvišjega mirovnega sveta se bo po Housevem zatrdilu vršilo za nedoločeni čas še v Parizu. Ko bodo mirovno pogodbo potrdile tri večje države, bo predsednik Wilson čez 2 tedna zatem sklical skupaj sejo zastopnikov Lige narodov. Ista se torej ne bo vršila v Washingtonu vsled prekratkega časa in prevelike razdalje delegatov. Konferenca sc mora na podlagi pravil vršiti tekom 14 dni po odbritvi mirovne pogodbe. Za odpravo prohibicije. Washington, D. C. 2. oktobra.— Danes se je mudil finančni tajnik Carter Glass v Beli hiši. nameno- ma iiposlovati od predsednika, ,, ,„„,„,„„ lukc. Wilsona takojšen preklic vojne ;;; , _ m Razkrinkani Italijani New York, N. Y. 5. oktobra.— Ko je dospel sinoči semkaj iz Trsta v to luko parnik "President Wilson" (staro ime "Kaiser Franz Joseph") se je izkrcalo večje število naših Amerikancev. Vsi ti so se pritožili o grdenj postopanju italijanskih oblasti, predno je prohibicije. Državnega zakladnf čarja je do tega koraka napotilo dejstvo, da bo njegova blagajna izgubila okrog stiristo milijonov dolarjev davka od viške, ki leži sedaj v raznih skladiščih. Ker tajnik Glass vied boleziii predsednika ni mogel izvršiti svoje* želje, bo s to zadevo še enkrat v kratkem nastopil. Razni gostilničarji in trgovci z likerji so trdno prepričani, da bo vojna prohibicija s 1. nov. letos preklicana po predsedniku Wilsonu. To bo predsednik ukrenil čeravno senat do tedaj še ne bo odobril mirovne poogdbe. Xavf-denci bodo po svojih odvetnikih skušali dokazati pri vrhovnem sodišču, da je vojna v resnici končana ; demobilizacija bo pa letos s 1. nov. dovršena. Ta vest je zbudila v krogih "anti saloon" lige veliko vznemirjenja in jeze. Suhači trdijo, da se bo vršilo vsled tega širom Amerike še več nemirov, stavk ter plemenskih izgredov, ker bo imelo ljudstvo zopet opojno pijačo na razpolago. Ponesrečeno zdravljenje z radijem. Baltimore, Md. 5. oktobra. — Danes je tukaj umrla za rakom, večkratna milijonarka Mrs. Karl L. Kithill iz Denver, Colo. Njen mož je podpredsednik in glavni poslovodja velike Radium družbe v Colorado, ki last nje največ te dragocene kovine na celem svetu. Mrs. Kithill so zdravili v John Hopkins bolnišnici, kjer so Imeli zdravniki na razpolago za več sto tisoč dol. radija, pa vse to zdravljenje ni nič pomagalo. deno po našem vojaštvu, posebno Radgona in slovenske vasi severno od Mure. Prosim, da se to v informacijo brzojavi naši delegaciji v Pariz in centralni vladi v Belgrad. Odstopimo takozvani Abstallar Becken, zato pa neizprosno obstojimo na mestu Radgoni iu na vaseh severno od Mure. — Vladni tajnik Klobčič. Jugoslovanski pristaši bodo zažgali Radgono? Pariz, 8. septembra. — Iz Radgone poročajo: V Radgoni, ki je sedaj zasedena po Jugoslovanih in prisojena po mirovni pogodbi Avstriji, vlada sedaj velikansko razburjenje. Jugoslovanski pristaši groze, da bodo zažgali mesto, preden ga izroče. Samo narodno zastavo in nobene druge morajo razobesiti po sklepu ministrskega sklepa vsi državni in javni uradi ob priliki državnih praznikov in narodnih svečanosti. Privatni zavodi in privatne hiše pa smejo razobešati zastave po svoji volji in izbiri. slu delegatov Unije. Ti delegatje zastopajo kapitaliste, delavce in občinstvo. Konferenco Je otvoril s primernim nagovorom delavski tajnik Wilson naglašajoč, da je predsedniku Združenih, držav žal, ker ne more navzočih delegfctov osebno pozdraviti vsled bolezni. Dalje je očrtal namen ali vzrok te konference, ki naj bi služila v korist nam vsem. To še bo doseglo, ako ustanovimo tudi industrijalni mir s tem, da naj nastane zopet sloga in prijateljstvo med kapitalom in delom. Baš to nesoglasje povsipča dandanes neznosno draginjo, katero občutimo vsi. Ko se bodo uredile prijateljske razmere med delo- Vrhovni mirovni svet v Parizu stoji sedaj v tej zadevi v zagati. Če hoče pravično ravnati, naj drži Italijo odgovorno za vse reške iz- Parnik je bil zadržan v Napoju več kot 2 tedna prvič ker je v a-meriških rokah in drugič ker no* si to ime. Svoječasno je bil ta parnik last "Austro-Americana" pa-robrodne družbe v Trstu.^ Wm. M. Sullivan, odvetnik iz New Yorka pripoveduje, koliko sitnosti so> imeli Amerikanci v Na-polju, kqr ondotna policija ni hotela priznati ameriških potnih listov vsled sedanjih reških homa-tij. Pri tem je ameriški konzul za: grozil, da se bo obrnil na najvišja diplomatična mesta, če se Amerikancem ne dovoli nadaljno potovanje. Navedenec je dalje pripovedoval, da je v mestu Neapelj videti mnogo grdih lepakov, ki smešijo našega predsednika Wilsona z nemško čelado na glavi. Nekaj celo takih slik, da jih je nemogoče opisati. Predsednik Wilsonovo cesto v Neapolju so prekrstili v "Via Fiume", tako tudi nek večji hotel. — Op. ured. Za tako početje })a prejema Italija še vedno nova vojna posojila iz Amerike. Nov slovenski dnevnik. Dne 1. oktobra je izšla prva številka četrtega slovenskega dnevnika v Ameriki pod imenom "E-dinost" namesto bivšega tednika "Sloga", ki je last tiskovne del- Obisk angleškega prestolonaslednika. Montreal, Kanada, 6. oktobra.-Angleški prestolonaslednik, princ Waleški, ki se mudi sedaj na obi- nisnedružbe enakega imena, sku v Kanadi bo dospel v Združene drlave šele čez en mesec. V Združenih državah ne Do obiskoval raznih večjih mest, ampak se bo mudil ondi samo 3 dni. Njegov prvi poset bo predsedniku v Washington, D. C. Dobrodelna akcija Židov. New York, N. Y. 5. oktobra. — Na tu se vršeči seji neke židovske podporne lige je bilo sklenje grede; zahtevati mora odstranitev no fi^lc^t^osebnoukorPoraci ■ mM Kn ™ dnln-U0 z $10,000.000 v svrho ekonom- D'Annunzija, če, ne se bo pa določilo uradno arbitracijo kje izven Pariza, dokler ne bo pričela Liga narodoy uradno poslovati. — Tako je mišljenje tukaj v Washingtonu o reškem vprašanju. - Belgijski kralj v New Yorku. Ne. York, N. Y., 4. okt. — Belgijski kralj Albert je vsled nepričakovane bolezni predsed. Wilsona preklical vse svoje nameravane oficijelne obiske sirota Združenih drfav. Šel bo te dni samo v Boston in Buffalo, odkoder se bo podal ske rehabilitacije judov onostran morja. Ta korporacija bo šla ju-dom v Evropi na roke predvsem v gospodarskih ozirih. Prva številka je izšla na 8 straneh v 7 stolpcih. Iz glave tega lista je razvidno, da je Edinost neodvisen dnevnik jugoslovanskih delavcev v Ameriki; poleg tega pa še list za slovenski narod. Njegovo geslo je: "Za resnico in pravico!" Edinost izhaja v Desplaines, 111.; uredniški lokal je pa na: 1847 W. 22. St. Chicago, 111. Naročnina za Ameriko znaša letno $3.50, za tričetrt leta $2,65; za pol leta $1.75, za četrt leta $1 Podraženje kruha v Chicagu. Minulo soboto so vse chikaške velepekarne obvestile svoje odje malce, da se bo z 6. t. m. sena kruha na debelo podražila za pol cen ta, en funtni hlebi bodo po 9c, en funt in pol težki pa po 13c; cena kruha v groeerijskih prodajalnah bo zanaprej lie in 16cf Preki sod v Gary, Ind. in bližnjih mestih. Gary, Ind. 7. oktobra.*— Iz strahu pred velikimi nemiri in iz-predi vsled stavke jeklarskih delavcev je proglasil guverner Goodrich za mesto Gary. East Chicago in Ind. Harbor, Ind. preki sod ozir. vojno stanje, vsled česar je ta mesta„zasedlo vojaštvo pod poveljstvom generala Wood. Iz Fort Sheridana je dospelo sinoči semkaj 1000 vojakov 4. divizije, oboroženih s topovi, možnarji, ročnimi granatami, in strojnimi puškami; tudi iz Omahe, Nebr. je semkaj na potu večji oddelek vojaštva. Danes, do 10. ure dop. bo stražilo to mesto okrog 4000 vojakov. Vojaštvo je bilo pozvano vsled tega ker se razjarjeni stav-karji nočejo pokoriti policijskim Odredbam. Včeraj so priredili po mestu veliko parado ter protestno zborovanje, navzlic prepovedi župana. K sklepu je nameravala množica vdreti v okrajno ječo v Crown Point, da bi v silo osvobodila ondi zaprte stavkarje. Pri parrffii je korakalo rta čelu jja stotine doslužnih vojakov v u-niformah; pri tej priliki vendar ni prišlo do kakega spopada, ali krvoprelitja. General Leonard Wood je izdal včeraj proklamacijo, v katero proglaša vojno stanje v tem mestu vsled zahteve državnega guvernerja in opozarja občinstvo, da naj se zadrži mirno. Prepovedano je vsako javno zborovanje po dvoranah, ali na javnem. Dalje je prepovedano nositi nepoklicanim osebam vsako orožje. Položaj v tem mestu postaja vedno bolj in bolj resen vsled tega, ker so stavkarji razjarjeni vsled skebskega dela po raznih tovarnah. Sestava novega jugoslov. kabineta nemogoča. Belgrad, 3. oktobra. — Ministrski predsednik Jugoslavije, Stojali Protič ne more na noben način sestaviti novega kabineta namesto nedavno odstopiega. za inozemstvo polletno $3.00. celoletno $5.00; Polkovnik House na jtotn domov. New York, N. Y. 5. oktobra. — Član ameriške mirovne misije in tajni svetnik predsednika, — polkovnik E. N. House je odpotoval danes iz Pariza proti Brestu, kjer se odpelje v pondeljek s parm-kom "Northern Pacific" v Ameriko; ž njim vred potuje tudi njegova žena; — tako se poroča danes semkaj iz Pariza. Obup zaradi Radgone. Ljubljana, 6. sept. — Predsed-ništvo deželne vlade je prejelo od vladnega komisarja za Radgono z ozirom na položaj v Radgoni in okolici zastopno brzojavko: Radgona, 4. septembra. Slovenci severno od Mure se hodijo jokat k meni in vprašujejo, če je res, da bo Radgona nemška. V Dedoncih 30 Nemčurji z ročno granato ubili Slovenca, 701etnega Mihaela Pin-tariča, in grozijo, da boto to storili z vsemi slovenskimi kmeti. Nujno prosim pomoči, narod jc obupan. Za kompromis z Nemško Avstrijo je vse pripravljeno, radi odstopimo Nemški Avstriji ves del pod Muro okoli Abstalla tako, da nam ostane vse ono, kar je zase- Italija odobrila mirovno pogodbo z Nemčijo. Pariz, 6. oktobra. — Iz Rima se semkaj poroča, da bo izdal italijanski kr^lj danes svoj odlok, na podlagi katerega bo mirovna pogodba med Nemčijo in Italijo podpisana. Italija bo že tretja velesila, ki je to mirovno pogodbo odobrila. Ameriška mornarica v Splitu. Bazel, 4. oktobra. — Iz Ljubljane se poroča nekemu tukajšnjemu časnikarskemu izvestju, da je te dni priplulo v Split 12 ameriških bojnih ladij. Ameriški mornarji bodo ostali v tej dalmatinski luki v svrho vzdržavanja miru med Jugoslovani in Italijani. Položaj v Reki. Pariz, 6. oktobra. — Italijanska vlada je poslala v Reko vojvodo iz Aoste z naročilom, da naj skuša narediti mir v Reki ter okolici. Označeni vojvoda bo naročil kapitanu D'Annunzio, da ne sme razširiti svojih operacij izven mesta Reke; dalje da naj čaka odločilne besede od strani zaveznikov in vlade iz Rima. Rim, 4. oktobra. — Vlada je izdala odredbo, da naj se reško blokado ustavi, da bo mogoče pošiljati v Reko živila in pošto. To sc je odredilo vsled zahteve reškega narodnega sveta. Op. ured. Temu svetu načeluje renegat Dr. Osiu: nak, pravilno Ovsenjak, kajega je rodila hrvatska mati. Njegov oče že živi nekje v Dalmaciji. Reka, 4. oktobra. — Danes je dospelo v Reko nadaljnih 1000 italijanskih prostovoljcev, (berza-lijerov) ki so se pridružili upornim četam Gabrijela D'Annunzi-jo, katere je slednji na glavnem trgu prinčno pozdravil in sprejel. — Pri tej priliki vendar ni bilo opaziti toliko navdušenja od strani navzočega občinstva; ljudstvo je ta prizor le bolj mirno gledalo ter poslučalo. Pariz, 4. oktobra. — Dr. Milen-ko Vesnič, jugoslovanski poslanik v Parizu poroča, da so vse vesti o mobilizanji jugoslovanske armade izmišljene ter neresnične. — Dalje je omenil, da v slučaju morebitne vojne z Italijo ne bo treba Jugoslovanom mobilizirati nobenega letnika, ker se bo narod prav brez fsakega opomina rad boril za pravično stvar, ali za svojo domovino. njem A_________ je bilo ne mmojem dopisa Žaljivega jolietska društva, pojasnil mi je Mr. Jerman v dveh pismih ee stvar. Na p u Dolžnost vsake članice je, da se udeleži te redke društvene slav-nosti in taka pripomore do lepšega uspeha. To bo enkrat naš dan„ Jki mora ostati vsaki članici za vedno v spominu. Pridite toraj- na to sjavnost vse, od prve do,,zadnje točno ob 7. uri zvečer v Gačnikovo dvorano; s seboj naj prinese vsaka dru štveni znak. Vsaka člauica je podvržena kazni 1 dolar če se ne udeleži. Pri tej priliki vabimo tudi vsa cenj. sosedna društva, da nas po-setijo v obilnem številu dne 11 oktobra na naši veselici. V enakem slučaju bomo skušale Vam to naklonjenost povrniti. Za vas dekleta in fantje bomo po preskrbe le imenitno godbo, da se bodete vrteli ,da bo veselje. Za vse ostalo bo skrbel veselični odbor. S sosestrskim pozdravom Mary Dugar, tajnica. , - ■ Ni : " NAZNANILO. | Vsi člani društva sv. Valentina št. 145, KSKJ., Beaverfalls, Pa., so naprošeni, da se palnoštevilno udeleže prihodnje mesečne seje, dne 12. oktobra. Znano je Vam že, da smo določili prirediti letos dne L novembra društveno veselico v korist naše bolniške blagajne; na prihodnji seji bomo morali torej odirati veselični odbor. Pridite torej vsi ua prihodnjo sejo! Dalje je bilo na zadnji seji sklenjeno, da sprejemamo nove člane brezplačno v društvo. Vsled tega prosim Članstvo, da to ugodno priliko uvažujete ter pridobivate no-tfe kandidate za društvo. Nagrade od Jednote so lepe; torej idimo vsi složno na delo! NaSe društvo je tudi določilo sledeče: Član, ki potuje v staro domovino, si mora vzeti potni list in plačati za njega vse doneske v Jednotino blagajno; šele potem je opravičen do posinrtnine in po-škodnine od strani Jednote. Vendar pa ne plača nič v društveno blagajno, vsled česar tudi ni opravičen do bolniške podpore od stra ni društva. To se je določilo ra di tega, ker bi imelo društvo S takimi člani preveč sitnosti in stroškov. Člani, ki hočejo dobivati v sta ri donfbvini Jednotino "Glasilo", morajo doplačati 52 centov več na leto. k'er je treba Za vsako števil ko lista za Evropo le znamka. Dalje priporočam članstVu našega društva, da dajo vpisati svoje otroke v Mladinski oddelek, ker to bo v korist starišev samih. K sklepu prosim vse cenj. so-brate in sosestro našega društva, da te vrstice blagohotno vpošte vajo in se tudi po havfcdeuih sklepih društva točno ravnajo, da ne pride do kake morebitne sitnosti in jeze. Sabratski pozdrav Josip Kemfelja, I. tajnik r.• • i - j- ■ - -'{,] • H..;• POROČILO 0 SLAVNOSTI 20. je k 1 a i s k c LETNICE I^H dr. Marije Sedem" Žalosti št. 50., r '„ Allegheny, P*. - Kako težko smo čakali redki da se jih s polnim imenom in ko-(jubilej 20 letnice obstanka naše liko so ostale dolžne, v "Glasilu" ga društva, vršečega .se due 18. objavi, to naznanjamo danes in , septembra t. L v K. S. Domu na sicer sledeče: • ^|^;eestFv Pa. kako so Mary Mrozek...........$ 6.06 Anna.Stukel.......t..... 6.78 Anna Liberšker . . ...... 6.51 Johanna Popek ......:*i G.26 nam pa zadnji čas dnevi pričakovanja vendarle hitro potekali, kajti vsakdo, ki se pripravlja za kako posebno stvar, vedno ore m i- Kate Mantel............ (».^9 išljuje. kako bi isto temix>ljše u- Mae Sitar........... Antonia Samec....... Kochevar Rosie...... Anna Kolenc ♦ . ....... Johanna Mikoletie . v ... Jennie Benedich . . .4.. do m povaDijenin gu&iuv v okusno okrašeni veliki dvorani K. S. Do-ma, nakar je otvoHl predsednik John Mravintz oficijelhi del banketa z lepim pozdravnim nagovorom na vse navzoč*. Za stolorav: nateljn te^a večera je bil določen ustanovnik in prvi društveni blagajnik br. Jurij Flajnik, ki je svoj posel spretno vodil. Društveni predsednik je pripel vsakemu izmed osmerih navzočih vstanovriikov lepo cvetko na prsa v počast in priznanje. Pred večerjo moli Rev. John Mertel; po večerji je pa zaigrala godba našo aniprikanško himno, nakar je pevsko dr. "Prešeren" zapelo "Hej Slovani." Pri teh točkah so vsi navzoči stali Nadaljni spored točk banketa se je vršil sledeče: 1.) Pozdravni govor društv. predsednika John Mravintza na vse navzoče. 2). Poročilo in govor društvenega tajnika Frank Trempus. 3.) Govor Rev. John Mertel. 4.) Govor Jurij Flajnika, porotnega odb. K. S. K. J. 5.) Govor Dr. Jos. Grahek-a. 6.) Govor Štefan Rebrovič-a, gl. tajnika Narodne Hrvatske Zajed-niee. 7.) Govor Jurij (ireguraš-a, preds. Samostoju. društva v Pittsburgh, Pa. 8.) Govor Jurij Flajnika, preds. dr. št. 15 K. S. K. J. 9. Govor delegata dr. št. 33 K. S. K .J. Jos. Pavlakovič. Vsa 6-stala društva so prepustila svoje govore naprej. 10) Govor nadzornika J. S. K, Jednote John Varoga. 11) Za pevsko društvo V Prešeren" je govoril rojak Antou Zbašnik. j 12) Slavnostni govor glavnega tajnika yKSKJ sobr, Josip Zalar-ja- Sobrat gl. tajnik se je na tq slavnost vsled sklepa gl. odbor* nalašč iz Jolieta semkaj Pri nestopu so ga navloči pozdravili. Sobr. gl. tajnik je O: menjal spominski dan našega društva; dalje je priporočal navzočim društvenikom, da naj marljivo delujejo sa pridobitev novih članovcv odraslem in Mladinskem oddelku naše dične KSKJ. Priporočal je dalje, da naj bi se v znak spoštovanja pri 20. ali 25. letnici vsakega društva KSKJ. odzval kak glavni odbornik K. S. K. J. ako ga društvo želi. Nastop in o-bisk gl. tajnika K. S. K. J. je na redil med članstvom v naši našel bini dober vtis. Za to točkd je bilo žrebanje dveh cekinov po $10.^- 13) Slikanje navzočih na banketu. Isto je izvršil rojak Math Skender. Vsak član, ki želi imeti sliko banketa, naj se zglažsi pri društv. tajniku Frank Trempus, ali pa naravnost pri Math Skender, 5227 Butler St. Pbgli. Pa. Slika velja $1.50. 14) Čitanje brzojavnih in pis-menik čestitk. Brzojavka Mrs Joseph Zalar, soproge gl. tajnika Jos. Zalar. Brzojavka Ivan Zupana, urednika "Glasila K. S. K. Jednote". Brzojavka Martin Ne-manicha, gl. nadz. K. S. K. J. v Chicagu. Pismene čestitke dr. sv. Cir. in Metoda št 8. Joliet, 111. Pismene čestitke dr. sv. Frančišku Sal. št. 29 Joliet. JU. K sklepu sc srčno zahvaljujemo vsem onim, ki ste nas obiskali iii počastili o priliki uaše 20-let-nice. Zahvalo izrekamo gl. tajni ku sobr. Jos. Z/darju, Rev. John Mertel-nu, Dr. Josip Graheku-porotnemu odb. KSKJ. Jurij Flajniku; gl. tajniku N. H. Z. Stef. Rebroviču pevsk. dr. "Pre šern", nadz. J. S .K. J. John Varoga »kakor tudi vsem . ostalim društvenim uradnikom, ki ste se udeležili našega banketa. Še enkrat: Lepa Vam hvala! ■ ■■■ - - JjU Slučajno, da bo našega društva odbor povabljen na vašo slavuost. se bomo drage volje odzvali. S sobr. pozdravom Za odbor dr. št. 50. Op. uredništva: Za zadnjo Ste vilko je došel ta dopis prekasuo. Waukegan, 111., 4. okt. Cenjeno uredništvo: Ker vem, da je večina naših rojakov prizadeta pri tem velikem jeklarskem štrajku, zato sem počakal do konca tedna, da lahko naznanim, kako se tu vrši štrajk do sedaj, vendar pa Upam, da bade v prihodnji številki ta dopis objavljen, akoravno je pozno. Piše se po raznih časopisih, da Waukegan zmaguje in da so šli delavci nazaj delat v žičarno. Povem vam pa tolo:\Dne 22. septembra je ostalo pri delu okoli 180 posameznikov, danes ko pišem ta dopis, jih je samo 141 in to so bo8si, preddelavej, klerki ter okoli 10»drugih delavcey, to je komaj zadosti, da drže vodo v teku, v slučaju požara. Torej je vse gola laž, kar se piše po listih, da tukaj tovarna obratuje. V uniji smo vsi in se držimo in sc bomo držali trdno svojim načelom in nimamo nobene druge stvari pred očmi, kot popolno zmago nad kajzerjem Gary-jem, največjim izmed naših zatiralcev. Kolikor dalje bode trajal štrajk, toliko slavnejša bode zmaga. Dalje naznanjam, da bode tukaj dne 12. oktobra pri cerkvi Matere Božje žegnanje, ali kakor pravijo v starem kraju — "jedli bomo s ta velko žlico". Na ta dan, v nedeljo, • bode ob 8. uri zjutraj pri prvi slovesni sv. maši 40 fantov in mož slovesno sprejeto v družbo presvetega Imena Je2U80 vega. Tudi bode pri tej slovesni sv. maši* pel prvikrat od blagoslovlje-nja te cerkve možki cerkveni pevski zbor pod vodstvom organista g. Leopold Kunsta. Torej vabim vse rojake in rojakinje iz bližnjih krajev na naše žegnanje. Akoravno smo štrajkarji, smo vendar mirni ljudje in sc nas ni treba nič 'bati,* ker« se tu naredi več smeha in' špasa, kakor kedaj poprej in kamor bodeš prišel, videl bodeš le vesele' obraze, kar je dokaz, da zmaga je naša. Pravica je naša zmaga. Končno želim vsem bratom štrajkarjem zmago in veliko humorja, tebi list pa veliko dopisov iz okrajev štrajka. John Umek, 1426 McAlister Ave. im- j»oinogli tej dobri si vari—In kdo s« več ne spornin.ja krasnih vrstic ki ste jih napisal? pri odhodu par-nika "Argentina" iz n{*vyorške luke?! Žoiee "Glasilu" obilo uspeha, ostajam s pozdravom Vini udani J. Bartol. to bo blago dol 0 t* Vendar pa prosimo vse rojake in rojakinje, da kdor ne more poslati obleke ali obuvala, bodemo hvaležno sprejemali tudi vsak dar v denarju. Ker stane od pošiljatev mnogo denarja, in dosedaj imamo V blagajni le nekaj nad 400 dolarjev, zalo prosimo, da naj vsakdo po svoji moči daruje kar more. Vsi računi bodo po listih objavljeni. I p! Rojaki, ta pošiljatev bode zadnja: pozneje se ne bode več tako skupno pošiljalo; zatorej vsak, j kdor namerava poslati zaboj, naj Smrtna kosa. Dne 1. "ktobra je umrla v cM-naj . y. 1 . Z >. I Ivi i i ■ i.lt /.A r# . k 11 «1 t • t I t l>1 kaški naselbini občeznana in pri , > na dc,o! Kdor ^ ljubljena rojakinja Mrs hrauci-- 5.921 redil ter izvršil. M.S4 Vsled tega so se vsi naši društveni uradniki trudili, da bi ostal nameravani jubilejni banket vsem udeležencem v trajnem, živem spominu. Seveda se pa vsaki osebi 7.38 7.54 5.22 4^53 Frank Trempus, tajnik. Stavka rudarjev v Minnesoti. Ely. Minn. 29. septembra. Tukaj je izbruhnila stavka rudarjev. Dne 22. septembra smo pustili delo v znanem "Zcnitli" rudniku in danes, (1ik< 2!). sept eni bra pa po vseh drugih rudnikih. Vallejo, Cal. Iz solnčne Kalifornije: Dasi nisem Vaš naročnik, pa vseeno upam, da mi boste odstopili par vrstic v Vašem cenj. listu, k&tqrqga rad prebiram. Zlasti mi ugaja, odkar je bila započeta plemenita akcija za pošiljanje zabojev v staro domovino. Zadnje T*ase je bilo opaziti v raznih slovenskih listih lfclice za nabiranje prostpvoljnih doneskov za pomoč bedni deci, ali otrokom v domovini. Tudi to/ je sicer plemenita ideja; toda, kje so bili tisti požrtvovalni vodje takrat, ko je šlo v resnici za pomagati raztrganemu ljudstvu v Sloveniji? Koliko norčevanja je bilo takrat od takozvanih 4 * antikištar je v " 1 Kar se tiče nabiranja darov za pomoč bednim, Jsi lahko dela vsakdo sam sodbo, kako dobrodošla je vsaka stvar omilovanja vrednim našim rojakom. Koliko več zabojev bi bilo lahko šlo iz Amerike, če ne bi bili rojaki zapeljani od nasprotnih listov, jo. — Jaz sem osebam pri Amcr. Jugoslav Reliefu iz srca hvaležen. Žalibože, da je dobiti še take za-slepljence. ki še sedaj ne miruje-Tudi jaz sem prejel od doma pismo o prejemu zaboja in kako so ga biii veseliOd giujenja so se kar jokali. Čemu pa neko združenje ni započelo kaj enakega? Seveda, kritizirati je veliko lažje kot pa v resnici delati. Čemu nista znana slovenska potovalna "boksarja" — tudi pristaša "an-tikištarjev" — vzela tedaj vajeti v roke? Eden je enkrat trdil, da vse pazno zasleduje, pa da se mu zdi stvar kot pri zidanju babilonskega stplpa. Mogoče bi bili omenjeni "dobrotniki naroda" stvar bolj hitro in gladko izpeljali! — Tudi glede visoke prevoznine l5c od funta ni bilo tako hudo, kakor si uekateri domišljujejo. Saj računa ameriška pošla od pu- ška Dolmovič, stara 29 let. Lani je prestala hudo influeneo, iz katere se je počasi razvila smrtonosna jetika. Dasiravno je iskala pomoči pri raznih zdravnikih, je bilo vse zaman, vse«a nadal jiu va trpljenja jo je rešil končno angel smrti, povsem pripravljeno za večnost. Za mrtvaško obleko v ra-kvi si je izbrala pokojni ca krasno belo spominsko obleko iz svojih dekliških let, ko je bila svoje-časno družica na neki novi maši v stari domovini. To obleko je u-redila in popravila pokoj niča se neposredno pred svojo smrtjo. Pokojna Mrs Dolmovič, je bila doma iz vasi Dol. Pirušča. fara sv. Križ pri Kostanjevici iz ugledue Kožarjeve hiše; kjer zapušča očeta, brata in dve sestri; v Chicagu pa neutolažljivega moža Alojz Dolmoviča, 91etno hčerko in 8 letnega sinkota. Spadala je k društ-sv. Neže št. 826 reda Katol. Bor-štnaric ,ki ji je s pomočjo Materinega društva priredilo dne 4. t. m. krasen pogreb na katol. pokopališče v Summitu. — Ubogi mož in otroka! Kako so plakali pri pogrebu svoje ljubljene žene, ter skrbne matere! Blagi pokojnici bodi ohranjen trajen spomin. Naj v miru počiva! dvakrat da. Z narodnim pozdravom Helena Kusar, preds. Z. J. Ž. in 1>„ 2058 W. 23 r d St., Chicago, 111. " m. IZKAZ DAROV za pogorelce, člane društva it. 45 v East Helena, Mont. Društvo sv. Štefana št. 1, Chieago. 111., nabrano na mesečni seji dne 5. oktobra..........# 7.50 Zadnji izkaz.............54.130 Skupaj.............$61.80 Gornjo svoto smo poslali danes po bančnem draftu tajniku društva sv. Cirila in Metoda št. 45, sobratu John Kambič-u. Iskrena hvala vsem darovalcem. Uredništvo "Glasila" sprejema za nesrečne pogorelce še nadaljue prispevke. Uredništvo. Pisma iz sfare domovine. IZ URADA ZVEZE JUG. ŽENA IN DEKLET, CHICAGO, ILL. Kakor na drugem mestu tega lista označeno, se je že pričelo v Clevelandu, Ohio, s pripravami za drugo pošiljatev zabojev v staro domovino. Pretečeni četrtek, dne 2. oktobra, se je na seji izvolil posebni odbor iz članov in članic obeh zvez, t. j. Z. J. Ž. in D. in S. N. Z., ki bode zastopal in dajal vsa pojasnila in navodila glede pošiljat-ve za Chieago in okolico. V ta odbor so izvoljeni sledeči: Zastopnik: John Gottlieb, 1821 \Y. 22nd St.. blagajnik: Frank Grill, nadzorniki: John* Horžen, Andrej Glavač, Karti Triller in Helena Kušar. Dalje se je na tej seji sklenilo, da sc bo za to pošiljatev nabirala tudi obnošena obleka in obuvalo za moške, žensbe in otroke. Marsikateri rojak ima v svoji shrambi kaj obleke ali obuvala, katero mogoče ne bi pogdešal, pa bi pri tem storil veliko veselje in dobro to ožjim rojakom v stari domovini, da si vsaj za silo pokrijejo že itak premrle ude. Vsako pismo, ki pride iz starega kraja je porok, neznosne potrebe za obleko iu o-buvalo. Zima je tu, zatorej je potreba najhujša. Od nikoder drugod ne pričakujejo pomoči, kakor od nas iz Amerike. Zatorej je naša sveta dolžnost, da jim vsaj nekoliko olajšamo to gorje; vsak " Julijina Potočar iz Stavčevasi i. i / iž'Miil eri • piše svoji sorod-nici Ivani Hočevar v Bridgeport, OMo, sledeče; Dne 6. avgusta 1919. Draga mi Johana:— Najprvo te lepo pozdravim jaz in moji štirje otroci. — Ja, ljuba moja Johana, sporočam ti najprvo žalostno vest. da je moj m«ž Feliks padel na italijanskem bojišču; zadet v glavo, se je čez 8 ur zatem preselil v večnost, zapu-stivši mi štiri male otroke, s katerimi se bom morala mučiti do smrti. Draga Johana! Kedaj ti bom povrnila, kar si mi poslala; ustregla si mi tako, da ti ne morem o-pisati. Bog ti povrni to dobroto sto tisočkrat! Jokala sem veselja pri spominu, da je vendar še ena sorodnica, ki misli name in ua moje otroke, ki reveži ne bodo spoznali več in videli svojega dobrega očela. Kličejo ga vedno in gledajo njegovo sliko; pa kaj vse to pomaga!-- V zaboju smo dobili vse, kar si poslala, za kar se ti prav lepo zahvalim. Ljuba moja Johana! Ali ti bom mogla kdaj s čim povrniti dobroto? — Kar bi ti mene prosila — tudi vse posestvo bi ti dala — tako me zanima, ker si se ti toliko na svojega strica domislila. Bog ti plačaj in povrni; Bog ti daj srečo in tvojemu možu! Kaj pa pilade družinice nimate nič? Mi nič ne pišeš o tem. Vem, da bi rada videla moje otroke; dala jih bom slikat pri priliki, da boš videla, kako se moram trudili ž njimi. Rezika bo stara 8 let, Jul-ka T. Feliks o. ta mali (Tonček) naj daruje po svoji zmožnosti v ta - namen. Koliko sirot je v starem,,)a kraju, ki nimajo nobenega svojca v Ameriki, da bi jim pomagal; pomislite, kako bodo srečni in hvaležni nam za vsako malenkost. Sprejemala se bo vsa vrhnja obleka, spodnje perilo1 in obuvalo. Prosimo pa, da naj vsak po svoji moči stvar nekoliko zašije če je raztrgana in opere. Vse te stvari sprejema hvaležno Mrs. Helena Kušar, 2058 W. 23rd St., ali pa pokličite na telefon "Canal 560l"|sv°j^a brata Fr«llk Potočarja. in pride sama na dom iskat. | Morda še ne ve, da je bil brat Fe- Kakor prvikrat, tako bode naša;liks ul,it v vojni to ,14,j Zveza tudi sedaj poslala nekaj za- ™ P^ieno javi. M« .Ivana bojev, in to pot pošljemo narav. I R " ftop* na razne obline, kjer je po-i2^' Brid^port, Ohio, treba največja. Posebno opozarja Piši mi zopet kaj, ker me zelo veseli, ko čitam od vas, da ste vsi zdravi tam v daljni Ameriki. Z iskrenim pozdravom do vas vseh.tudi do očeta in matere, druge, posebno pa tebe. Z Bogom! Julij an a Potočar. Dostavek Mrs. Ivane Hočevar Pokojni Feliks Potočar ima tukaj v Ameriki, nekje v Colorado. mo na rojake po slovenskih našel binah, kateri so skupno iz ene ob- Martin Pavlin iz Brezovske Gore, pošta Leskovec pri Krškem pi- finma aQ svojemu, v Chicagu živečemu cme doma, da naj se zaupno na,, . JT u , , * 'bratu Justinu Pavlin sledeče: nas obrnejo in pošljejo s pripom bo: za to ali ono občino naj se pošlje. Rojakom po širni Ameriki naznanjamo, da če ni mogoče zaboja od poslat i iu stvari nakupiti. naj se vsak na nas obrne in mi W en mesec. dne 9. septembra 1919. Dragi brat! S pozdravom ti naznanjam, da sem tvoje težko zaželjeno pismo z veseljem prejel, potovalo še n« I WW PI lip mž ;t. k POLKOVNIK VENTOUR, poveljnik 17. pešpolka na grobu padlih junakov Slovence/; njegovega polka na Mt. Dodeci Sette Communi. Mislili smo, da nisi več med živimi, ali pa, da je kaj posebnega s teboj, kajti vsi, ki so še živi, so že iz Amerike pisali, mnogi so prišli pa že domov. Jaz sem bil zopet vojak od 26. julija 1914 do 25. oktobra 1918j prvo leto sem se boril proti Rusom, bil sem ranjen, prehlajen in sestradan 6 mesecev v bolnišnici, ostali čas sem bil pa za pomožno službo pri kadru 17. pešpolka v Judenburgu, Ptuju na Štajerskem in v Tolmezzo, Benečija. Vse življenje je bilo obupno: strašen mraz, žeja ,vročina; strašno tuljenje in eksplozije težkih granat ter šrapnelov; vpitje ranjencev, smrad mrličev, in konj, tako, da je bilo za znoreti. Lakota je bila največje hudo. da smo morali celo kuhano seno jesti,, uši so pa nas grizle. Ubiti so bili: Hribarjev, Polde Mirt iz Senuš; Kerinov iz Dolenj; 1 rbančev Aloiz iz Brezij;; umrli pri vojakih in doma so: Kujetov Nace, Kristjan Novi jan; Šuštar Uebavs;; Sirot k Franc; Kranjčevih Alojz itd. Grebene Vincenea je ubila granata vsled neprevidnosti tovarišev. ^. Tukaj ti navajam, kako draginjo imamo; ženski čevlji veljajo na sejmu sto goldinarjev, moški 150 gld. — Srednje blago za moške in ženske obleke stane me ter od 150 do 200 kron; kilogram kave 60 kron; sladkor 8 kron; špeh 22 kron; moka bela K 5.10, eno jajce 80 vinarjev. Vsb se .še dobi, samo cene so previsoke. —-Z iskrenim pozdravom, tvoj vdani brat Martin Pavlin. Iz Šentjurja pod Kumom. Gdč. Marija Medvedšek, iz Sel, fara Šentjur pod Kumom na Dolenjskem, poroča v svojem pismu svoji prijateljici Mrs Josipi ni Oraš, v Brooklynu, N. Y„ da so umrli v šentjurski fari pod Kumom lansko leto za influeneo sledeči : Pri Jdršku blizu Borovaka so umrli trije: mati, Franeelj in Janez ;pri Antonačkovih jih je u-mrlo šest (6>: oče, mati in vsi starejši otroeit v 2 tednih sta ležala dva na parah, tretji je pa u-miral: bil je to grozen prizor, noben človek si ni upal blizu. Pri Cirarju je umrla starejša hči Pep-ca; pri Borišku gospodar m go-, spodinja ostali so sami otroci j prt Troštu v Gorenji vasi sta tudi u mrla gospodar in gospodinja, tako tudi pri Primožu v Lazali; u-mrla sta tekom enega tedna; pri Medvešku v Lazah sta umrla gospodar in njegova žena, ostala je sama Micka sirota. Dalje je umrl Mah iz Osredka, Jakoš Adamicc-čeva; Polona Vojc iz Ceteza: na Selih pod Kumom pa: ^dnnev Janez, Markotov Janez m Med-vešek; slednji trije so umrli kot vojaki vsled dobljenih ran. bil leta nazaj obeeznan v greater-ne\vyorški naselbini kot član in n-radnik raznih društev: bil je nekaj časa tudi predsednik dr. sv. Jožefa št. 57 KKKJ. Domžale dne 2. sept. ^Dragi mi Ivan :— Tvojo kartf) in časopise sem prejel; na karto sem ti že odpisal in upam, da si dobil moj odgovor; vendar ti bom pa s tem še enkrat malo opisal svoje doživljanje tekom zadifjih let. K vojakom sem šel dne 15. februarja leta 1915 in junija meseca sem šel kot korporal pa rusko fronto z 11. maršbataljonom 17. pešpolka, ker smo se z Rusi "bik-sali" pri Kolomeji. Dvakrat smo jih gnali čez reko Dnjester in enkrat čez Seret. Bil sem tudi v bitki blizu Černovie in tam sem obolel za legarjem ki je hudo med nami razsajal, bolj kot ruske svin-čenke. V bolnišnici sem bil samo 6 tednov, med tem je bil pa naš polk prestavljen na soško fronto, kamor sem prišel začetkom leta 1916. To ti je bil polom pri Gorici, na Podgori, na Oslavju in hribu sv. Mihaela, kamor se je bil "polentar" « vso silo zaganjal, brezuspešno; pa tudi mi smo krvaveli in večkrat je bil naš polk do cela uničen, ali deeimiran. In vendar smo se držali, dasiravno je bilo veliko več Lahov: deset na enega naših, pa še nj uspeval. Marca meseca leta 1916 smo odšli na Južno Tirolsko kjer sem se udeležil majeve ofenzive in sem bil pri zavzetju mesta Asiago. Takrat bi bili podili Lahe noter do Sicilije, če bi jim Rusi ne pomagali; veliko polkov je moralo iti na Rusko. Naš tretji kor je ostal v Italiji in ž njim tudi naši "Janezi". Taborili smo v oklici Asiago, Na Monte Oebio, Cima, Dodi-ci, Ortigarra i. t. d. sem bil do avgusta 1918, kjer sem se vdeležil tudi naše ofenzive junija 1918. Takrat niso bili več Lahi pred nami, ampak . največ Angleži in Francozi; ti so pa boljši vojaki kot polentarji, zato je pa šlo vse v "franže", mi nismo imeli več jesti in ne obleke; to je bila pa vsa italijanska zmaga. Zdaj se*pa Italijan baba, da je premagal. Revež ! Kje bi že bil, če bi ne bilo Amerike! aCo te zanimajo slike našega 17. pešpolka za tvoj list, ti jih lahko dosti pošljem, ker sem mnogo fotografiral. Priloženo ti pošljem našega bivšega polkovnika, ki joka za svojimi Žrtvami na grobu padlih slovenskih junakov na hribu Dodeci Sette ^mnmuni. Drugič ti zopet kHJ več pišem. Tukaj pri nas je sed\j še precej red, samo vsega manj Te srčno pozdravlj jo obitelj Tvoj Pozdrav fudi od moje ženke. Fredonia, Kan«. V Rima. Dr. Anton Bonaventura Jeglič. _u Minulega tedna sem se odpeljal v Rim, da izvršim svojo dolžnost, ki veže škofa, da Kre v Rim vsako peto leto poročat o stanju svoje škofije in obiskat grobove sv. apostolov Petra in Pavla. Zraven tega me je gnal v sveto mesto še drug razlog. Po našem kraljestvu prevladuje javno mnenje, da nam je sveta Stolica proti vna. Kot dokaz za to trditev jna-vajajo dejstvo, da sveta Stolica-naše države še ni priznala, da "Os-servatore Romano", službepi list Vatikana, piše nam nasprotno, da laški katoliški listi pod sl^rivnifti; sovražno pišejo ril, pač pa mi roke pokazal, da mu je ta okolnosl silno zoperna. Potem me je jako rad poslušal, ko sem mu pripovedoval, da l)am je belgrajska vlada naklonjena, da iščemo zbližanja s pravoslavnimi in med seboj prijateljsko občujemo. Rekel mi je, da se za katoliško Cerkev v tej državi prav. nič ne boji. Poročal sem pismeno in ust meno tudi o nasi'katoliški organizaciji po Sloveniji in po celi državi. Samoposebi je razumljivo, da se je sv. Oče tega močno veselil. Po tri-četrturneni razgovoru me je prisrčno odpustil rekoč, da rim je drago, ker je ljubljanskega škofa tudi osebno spoznal. V državnem tajništvu sem bil trikrat. -»Razgovarjali smo se v istem zmislu, le še nekaj bolj obsežno. Tu nisem slišal nobene nepravilne, nam nasprotne trditve. Ko sem omenil pritožbo, da se sv. Stolica ne zavzame za duhovnike in lajike, ki so jih Italijani po krivici iz naše domovine odgnali, mi je podtajnik rekel, da je sv. Stolica že večkrat vladi te krivice očitala in zahtevala, naj se odgnanei odpuste Aornov. Posebej so se večkrat zavzeli za škofa Mahniča. Zanj se je državni tajnik zavzel osebno, in vlada je obljubila, da ga čim prej domu odpusti. Tudi sv. Oče mi je o tem govoril. Pod-tajnika sem vprašal, zakaj nam tega ne sporoče po časopisih, da hi vsaj mi katoličani ne bili zbegani. Odgovoril mi je. da sv. Oče tega ne dopusti, rekoč, kaj bi se sami bfdiali, zgodovina bo odkrila vse, kar smo mi v tem oziru storili. Dovolil je pa meni, da morem jaz o tem prizadevanju pri nas javnosti poročati. • Tako misli jn dela službeni Ririi. Neslužbeni Rim, mnogi dostojanstveniki, duhovniki in lajiki so pa res navdušeni za italijansko narodno politiko. Prepričani so, da je jadransko morje za obstanek Italije neobhodno potrebno; ravno tako mislijo o Goriški in o Istri. £oje se, da jim bo ujedinjena Ju- d\v se nagnjena, dopustili nam slovansko bogoslužje. Zraven sem čul pritožbe, da se Vatikan kar nič ne zavzema za internirane duhqvnike in druge naše ujetnike, ki so jrt* Laškem raztreseni in veliko trpe. Od tod da izvira neka napetost med Bel gradom in Vatikanom. / Po večkratnih razgovorih z ra-zličniim krogi in osebami sem spoznal, da moramo v Rimu, tudi med najvišjimi cerkvenimi dostojanstveniki, razlikovati dve strani. Na eni strani so službene osebe, namreč sv. Oče in državno tajništvo, po katerem vodi sv- Oče cerkveno-polittčne zadeve z raznimi državami; na drugi strani so drugi neslužbeni dostojanstveniki in sploh duhovniki s katoliškim ljudstvom. 1 Ker je državni tajnik, kardinal Gasparri, odšel na polletni 'dopust, sem govoril najpoprej z državnim podtajnikom, katerCtaiu sem izročil pismeno zgoraj imenovane pritožbe, naj jih izroči sv. Očetu, da mi bo pri zaslišanju bolj lahko svoje mnenje povedal. V nedeljo 24. avgusta me je sv. Oče izredno ljubeznivo sprejel Koj je začel govoriti o točkah moje vloge. Povedal mi je nekako ta-ko-le: "Zoper novo kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev nimam nič ugovarjati. Toda, dokler niso meje urejene, dokler se ne ve, katere škofije bodo v tem kraljestvu, dokler ni sklenjen mir, ga ne smem in ne morem službeno prizati. Bom pa z največjim veseljem to priznanje podal takoj, ko bo vse tO ure jeno. Meni ni znano, da bi "Osser-vatore Romano " pisal zoper Jugoslavijo. Prosim .Vas, ako najdete v tem listu članke ali opazke Vam zoprne, sporočite mi in poskrbe bom, da se ne bo več zgodilo.'' Prosil sem sv. Očeta, če smem te ugodne izjave doma po časopi sih objaviti. Odgovoril mi je "Kar na ves glas vse to povejte^ Komaj čakam trenutka, da Vlam Vaše želje izpolnim. In Kb mi bo po sklenjenem miru belgrajska vlada na katerikoli način sporoči ____i la, da žel j zadeve ka toliške Cerkve w> r . . nrr;el urednik I Over the Top. — Do cilja bomo uravnati z dogovorom s sveto Sto- * pridobi sleherni izmed lien, bom stari! vse, da se dogovor Glasila 0(1 s\ojeg^ ^ ^ ^ novega člana(ico) za čim prej sklene. Mislim, da bi do a. in celo tvo-Riedl. ' nepotreben strah, da se bomo katoličani v Srbski kakor v velikem morju potopili. Zato ni čudno, da prihajajo v litse vesti, da celo vi-,soki cerkveni dostojanstveniki govore protfaugoslovanskemu ujedi-njenju. Od tod bi se moglo razlagati, zakaj laški listi nam izredno sovražno pišejo; tudi katoliška lista 'Av-venire, in 'Corriere d'Italia'. Či-tal sem v njih neresnična poročila o srbskih grozodejstvih na Koroškem. Zlorabljajoč dejstva, da naš notranji položaj še ni stavljen, in razne posamezne izjave zoper uje-diujeno Jugoslavijo so listi ravno te dni trdili, da Jugoslavija razpada. Žalostno sem moral priznati, da se pri nas nekateri res še ne morejo uživeti v nove okolnosti in se zato tutintam kaj piše in goijp-ri in tudi v politiki stori, kar ne dokazuje naše zrelosti. S tem pa dobi bistro gledajoči nasprotnik marsikaj slabosti, ki jih zlorablja. Kako me je bolelo, ko sem vse to gledal in opažal ter moral reči, da smo neugodno in sovražno mnenje zunaj naše mlade države vsaj nekaj tudi sami zakrivili. Skoraj sem pozabil omeniti razgovor o bogoslužju v slavenskem jeziku. O tej zadevi sem govoril v državnem tajništvu. Rekel sem: "V Rimu mislite, da slavensko bogoslužje vodi v pravoslavje. Toda ta misel je zmotna. Unijati so dokaz, da sla venska služba božja ne vodi v pravoslavje. Oni imajo ne le jezik, ampak tudi obred isti s pravoslavnimi, in vendar, kako zvesti so sv. Stolici! Ugled sv. Sto-liee bo pri Jugoslovanih rasel, ako nam podeli zaprošeno milost." Do-tični vplivni nadškof mi je prikimaval in obljubil, da vse to svetemu Očetu sporoči. Mislim, da sem v teh vrsticah razpoloženje v Rimu dovolj natančno in objektivno opisal. "Slovenec" 30. avgusta. vanje.^ rsiroK, jasen, kakor naravnost izpred prestola božjega je bil žarek, ki je posvetil v sobo, v žalosti in trpljenja mrak, ko je pisal Lojze. Kovač je bil. Učil se je'5špoČe-tka pri očetu; a oče ga ni maral. Bil je priden, marljiv delavec, kar je bilo očetu očitanje. Zato mu je pristutlil dom s sirovoktjo in z večnim zmerjanjem, odgnal ga je izpod rodne strehe. Sedaj je delal v tujini. Pisal je često-krat, materi. In vsaka 'beseda v pismu je govorila o hvaležnosti, o ljubezni do matere, o odpušče-nju očetu. Nanovo se je. oživljalo ob teh pismih upanje materino. "Naj se izučim dodobra, se vrnem. Upam, da me oče sprejmejo nazaj. Ni mi hudo po svetu a pri vas nisem, mati. A pridem, mali. Veselim se dne, ko se napravim na pot in se vrnem..." Živ vir so bila ta pisma. Sladko tolažbo je pilo iz njih, novo upanje je zajemalo iz njih srce, izsušeno od žalosti. "Pride! Hvala Materi božji, tega mi ni pogoltnila tujina". Florijan je bral pismo za pismom. Starka je sedela tiho in y< poslušala. Ko je prebral ^se je zamislila; povsem je pozabila bralca. Sedela sta molče, vdajala sta se skrivnim, tihim mislim. V daljavo so se izgubljaje misli, v daljavi je iskalo srce. Roka je počivala na kolenu, a v mislih se je iztegala v tujino, da pokropi, da blagoslovi grobe umrlih v tujini ; da poi$8e iiva, pričakovana s hrepenenjem, in je prime za roko in ju povede na dom, k ljubečim srcem. "Pridita! Pričakujem vaju z bolestjo Opri ta se na roko materino, ob materino srce sa naslonita!" V kotu ob postelji se je predramil sanjajoči mrak. Zleknil se je, zaspan Se in len. Ozrl ae je po sobi z velikimi, temnimi očmi; razprostrl je začrnele ft>ke, s tihimi, neslišnimi koraki je prihajal iz kota, visok, dotikajoč se s temenom nizkega stropa, tflroko-pleč, segajoč od stene do stene. "Mrači se, Meta. Lahko noč.' Odkimala mu je komaj vidno, odzdravila je morda komaj v mislih; ker daleč so blodile misli, iskale so v tujini... • • • Breme je ležalo na ramah Flo-rijanovih. Vsa grenka usoda, ki jo je bral ravnokar, mu je stiskala dušo; zato je stopal počasi sključen gor po cesti. Veliki škornji so se mu vdirali v sneg; včasih jih je izvlekel le s težavo. Poltiho mu je škripal sneg pod škornji, a pot ni slišal/Pol duše, pol misli mu je ostalo v izbi pri starki, in njeni žalosti, pol jih je blodilo po svetu. Daleč so se porazgubile na vse štiri vetrove. I-skale so mrtve, da želijo tihi mir božji v tujini trohnečim; iskale so živa, da ju povabijo: "Pridita! Mati čaka v hrepenenju!" , -Stric!" Pot se je zdrznil, nevolja mu je zasijala v očeh. A ugasnila mu je kmalu, ko je zagledal Nandeta, stoječega ob potu pred Trato. ^ "Čakam vas že dolgo, stneek. "A kaj želiš, fant?" Deček je pogledal po cesti in po dvorišču proti domu, kakor bi mu ne bilo ljubo, če ju sliši kdo. O-tepel si je sneg s suknje, dasi si ga je otepal že ves čas, kar je čakal ob plotu, ker se mu je zdelo škoda suknje, in se je odkašljal prisi- lje"striček, dajte, povejte, kako je z onim stolCem,Jfi ste nam pra- prijatelja Vinko Riedl-n . , m _ • žal naslednje pismo. Mr. Riedl je K. S. K. Dobro delo boš storil, če pridobiš kakega novega člana (ico) za K. Jednoto. Ali Ite že pridobili kakega no vega člana (ico) za prihodnjo govor s srbskim kraljestvom, pod-Kjb? noc vili o njem zadnjič, z onim za pol čnieo " Sel je pogledal začudeno. 'Kaj ali hoččš viditi čarovntfle?'' Nande je bil v zadregi. "Ne ravno — no, ne vem A za nima me. > Florijan je odkimaval. "■Ne bi ti svetoval fant. . . A zanima te, praviš! Povedal sem že da mora biti iz deveterega lesa' a rabiti se snle le les moškega spola. Helati ga je treba ves advent, vsak dan nekoliko. Na sveto noč ga mora vzeti k polnočnici in mora klečati na njein, povsem zadi pri vratih. Tako vidi pri povzdigovanju vse čarovnice; obrnjene so namreč med povzdigovanjem pro ti velikim vratom* Pred zadnjim e-vangelijem mora hiteti iz cerkve k najbližnji hiši; tam ostane do jutra, domov iti bi bilo nevarno. Ko hiti iz cerkve, ne sme črez križpot. Na križpotu dobe čarovnice oblast do njega in bi ga raztrgale na kosce. . . Ali i>osknsiš. fant?" Nande se je nasmehnil zamiš- "Xe vem, striček. A čudna stvar vsekakor. bi poznal čarovnice, lii se jih morda moglo pri siliti, da dado denar ali pokažejo zaklade." - "Ne bodi smešen, dečko! (%» bi ga imele, bi ga porabile pač same.' "Menite res, da ga nimajo?" "Ti misliš le na denar. A varuj se, Nande. Stvar se t iponesreči, in uničijo te." Nande je strmel v sneg. Hipoma se je okrenil. "Hvala lepa, striček. — Lahko noč." ' Kaj tiči v tem fantu? Bog vedi, kaj je, od kakih ljudi. . . Sa-njar je, res; a sanjari z odprtimi očmi, najrajši o zlatu in o boga-stvu."'-* Florijan je zmajeval z glavo in je stopal zamišljen gor po cesti in je izginil v mraku. . . Tik pred večerjo, ko sta odSla Andrej in Tone že v sobo, je izvlekel Nande izpod posteljne slame v hlevu les, narezan že v preteklem tednu, in je olupil in malo obrezal prvi hrastov klinček za stolovo nogo. V noči ga je slišal Andrej vzdihovati v spanju. "Pomagajte, ubijejo me!. . Tukaj, na križpotu!" "Sanja." •• Andrej se je obrnil k steni in se je trudil, da zaspi. Spal je nemirno in se je zbudil že ob malenkostnem šumu. Nekdaj, v mladosti, je dremal med potjo, pri delu, na njivi, na travniku, pri jedi redkokdaj. A zdaj se je moral siliti "Od starosti je to!" In vzdihnil je po nekdanjih dneh. Tiho" je post a I V) na Poljani, tiho na Trati. Resnično,- kakor bi umrl spomin na vse silno delo, ki je čakalo še, ki ga je bilo še pred dne- . vi' dovolj in preveč za vse roke. Umrl je, kakor bi legel mrtvaški prt tudi na srca in bi jih umiril povsem in bi izbrisal vse Velike skrbi. Ostale so le male, nanovo porojene z novim dnevom, spet o-dložene z umirajočim dnevom, s prihodnjim večerom. Težke skrbi so mučile le sree Nandetovo. ftato je stopal molčeč in zamišljen po dvorišču, v hiši, v hlevih. Vedno zamišljen; celo odločena mu dela je opravljal nekako okorno, tako se je ves pogrez-nil v nove skrbi. Zamišljen globoko — ogovoril ga je kdo, in prestrašil se je, da je vzdrhtel. Delal je stolee, dan za dnem, na skrivnem. Ves advent je živel v mislih sveti noči. ~ . "Ali se posreči?" — Temna je bila prihodnost, ni se dala prijeti, ne odgrni-v ti. Zagonetna je bila, nevarnosti polna. Zato so^ bile težke misli, da je skoro omagal včasih pod njimi. A krepka je bila volja, ni se marala ustaviti sredi poti. Dvispiila ga je spet in spet. . . Tiho je bilo v dolini. A nenadoma je legla skrb na faro. Od središča, od cerkve se je razlila na vse strani. Tiha bojazen je napolnila vse dome, nemir je pretresel vsa srca. Župnik, oče fare, je zbolel in je legel. V soboto pred tretjo advent no nedeljo je hodil sprevidit bolnika . v gore. Utrujena in prezebla sta se vrnila proti polnoči s starim cerkovnikom Matejem. Pred župniščem je vzel župnik svetilnico, da si posveti po stop-njičah in ne budi domačih. V sobi je prižgal svečo "in je ugasnil leščerbo. Stopil je k oknu, da zagrne zavese. Ozrl se je dol na cesto, breZ namena, mimogrede, in" glej, hipoma ihu je zastala roka, povesila se mu je brez moči. (Nadaljevanje sledi. Vsi na krov in na delo za 1000 novih članov! a -- ' * Geslo K. S. K. J. je: Vse za vero, dom in narod! Sloga. — Bratstvo. — Pomoč. — ' .. "GLASILO K. S. Izhaja vsako sredo. Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote ameriških._ Jredništvo in upravništvo: Združenih "Sži^F 1951 West 22nd Pisce, Telefon: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Naročnina: Zs člane, na Za nečlane . ., Za inozemstvo leto. ... ,$0.96 , 1.50 . 2.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA ___ Issued every Wednesday. Owned by the Grand Csmiolisn Slovenisn Catholic Union of the United States of America. •_ 1951 West 22nd Place, OFFICE: Phone: Csnsl 2487. CHICAGO, ILL. For Members, For Nonmembers For Foreign Countries. Subscription price: per year-•••;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;:;;;::;;: iJo . . . . '.............»•■••ri* 2.06 K OBLETNICI ZMAGE AMERIKANCEV NA FRANCOSKEM. Dne 21. septembra t J. je minulo leto dni, ko so ameriške čete pri sv. Mihaelu (St. Mihiel) na Francoskem izvojevale veliko zpaago, ter s tem zadale Nemcem tak udarec, da so se morali vedno bolj in bolj umikati, dokler se niso do cela udali. Bitka, oziroma zmaga Amen-kancev pri sv. Mihaelu 1. 1918 bo ostala vsled tega trajno zapisana v svetovni zgodovini. Kako se je vršila prva.obletnica te bitke, oziroma zmage, je opi-nal poročevalec lista "Chicago Tribune'* sledeče: Pred letom dni je liilo pravcato vrvenje pri sv. Mihaelu, ko je na tisoče ameriških vojakov hitelo na novo fronto, da ugonobijo nemškega sovražnika. - Danes, oziroma letos, dne 21. septembra, nas je bilo pa pri sv. Mihaelu samo 19 Amerikancev, ki smo v družbi odličnih Francozov obhajali ta zgodovinski dan. Bil je namreč brig, general Hart, njegov saržent-šofer, šestnajst zastopnikov reda Kolumbovih Vitezov in jaz. ' . O lavni in prvi obred prireditve tega slovesnega spominskega dne je bila slovesna maša zadušnica za padle ameriške in francoske bojevnike, pri koji priliki je bil položen tudi vogelni kamen za ogromen francosko-ameriški spomenik. Ta kamen je položil sam francoski predsednik Poincare. Slovesnost se je vršila na velikem vojaškem pokopališču, ki je bilo ta dan blagoslovljeno; poleg tega je bila blagoslovljena tudi velika grobnica za kosti nepoznanih padlih vo-jakov-junakov. Naše ameriške matere z zlatimi zvezdami (Gold Star Mothers) bi gotovo od ponosa jokale, če bi bile slišale krasen govor, ki ga je imel v spomin njih padlih sinov, katoliški škof iz Verdana. Sv. maša zadušnica se je brala v katedrali. Zelo ganljiv prizor je delal pred otarjem nalašč postvljen gdob, kakoršni so na bojnem polju. Na eni strani bolega'lesenega križa je visela ameriška zvezdnata— na drugi pa francoska narodna zastava. Ko je verdunski škof ta grob blagoslovil, je imel sledeči govor: "Kako vrli so bili ti Amerikanei. Videli smo jih, ko so korakali po ozemlju ob reki Meuse; navdušeni, yeselih obrazov in željni, da bi naleteli na sovražnika. Povedali smo o njih Vse, če trdimo, da so se ravno tako borili, kakor Francozi. Dosti izmed teh je padlo na polju časti in slave. Blizu Verduna imamo veliko pokopališče, kamor hodimo častit njih spomin. Tukaj pred zastopnikom Vaše ameriške armade na Francoskem Vas slovesno zagotavljam, da bom vedno pobožno čuval in pazil na grobe Vaših junakov!" Pri polaganju vogelnega kamna za nameravani spomenik, je povedal predsednik Poincare nekaj zanimivega, kar v zgodovini St. Mi-hielske bitke javnosti še ni znano in sicer: "Še predno je dospela ameriška armada na Francosko, je francoski generalni štab študiral, kako bi bilo mogoče omejiti nevarnost sovražnika. Pri tem nismo imeli nikdar pravega poguma. Šele po prihodu ameriške ekspedicijske armade smo skušali svoj načrt izvršiti. General Pershing je nameraval vdariti 113 sovražnika že dolgo prej, ko je postal vrhovni poveljnik. Pershing je zvedevši, da se Nemci pripravljajo na ponovni napad, jih je takoj pri umikanju zajel od gotove strani, ter si s tem priboril zmago. General Pershing jc hotel sovravnika napasti na glavni, novi nemški fronti; pri tem je pa želel maršal Foch, da naj se skuša ameriške čete ohraniti in pridržati za glavno ofenzivo pri Reimsu in Ver- Mesto Lvov je v teku par mesecev že večkrat izpremenilo go-soodarja ter bilo izpostavljeno nt strel jevanju od strani Poljakov mena kot v iztočni S« K« Ustanovljena GLAVNI URAD: JOUST, ILL. Telefon 1048. od ustanovitve do 1. septembra 1919 skupna izplačana podpora $1,691,394.37. _ _ . t GLAVNI URADNIKI: r iSLJSiJKT^t?1 ¥a£h- Jerman/332 Michigan St., Pueblo, Colo. J^8fph ,Sitar- 607 N- Hickory St., Joliet, 111. 3 aval tajuik: Jesip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, hi. SCliSBff^ 1012 N' At., Joliet, ni. uhovm vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620-10 St., Waukegan, 111. Pooblaščenec: Ralph P. Kompare, »206 Commercial Ave., So! Chicago, 111. Vrhova, zdravnik: Dr. Martin Ivee, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI 6DBOR: Jesip Dunda, 704 North Raynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, 111. Math Kostainšek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravints, 1107 Haslage Ave., N. a Pittaburgh, >a. Frank Fran«!«, 311—2nd Ave^ Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael J. Kraker, 719 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Plajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Anton Bnrgar, 82 Cortlandt St, New York, N. Y. Joseph Hum, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. * rank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chieago, IiL Telefou Canad 2487. Vsa piama in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajrnka JOSIP ZALAR, 1004 N. Chieago St., Joliet, 111., dopise, drnAWene VShrSf.^PZ*0* oglase in »»ročnino pa na: 4 * GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1915 W. 22ad Place, Chieago, I1J. , nt Ukrajincev. Že tekom vojne so so vršile med Avstrijci in Nemci n aeni strani ter Rusi na drugi strani veliki boji okrog Lvova, Przemysla in. driigih galiških mest. Boji med strankami, ki si nasprotujejo sedaj, so past al i tako f>stri in srditi, da so bile zavezniške vete prisiljene protestirati proti temn, čeprav ne. vedno z velikim uspehom. Nova poljska država je tudi v sporu z novo čchoslovaško rf publiko. Spor se tire predvsem okraja, ki ol>sega važni rudarski o kraj Teči n. V okraju Libave se bore Nemci proti Letom. Pred kratkim so baje Nemci strmoglavili letsko vlado v Libavi ter ustanovili svojo ga, ker niso ločeni od svojih slovanskih bratov v Avstriji, ampak so 7i njimi v zvezi, ker meji njihova domovina na Kranjsko in Hrvaško." Trdovratnost, s katero odtekajo Italijani Jugoslovanom njihovo sopravico im adrijski obali nam zdi torej z ozirom na resnične etnografične in geogratične razmere nepojmljiva. Razlagamo jo pa lahko psihologično: Stoletja in stoletja so vladali Italijani v Istri in Dalmaciji, četudi so .->< morali za to boriti; v zadnjih stoletjih niso igrali Slovani poleg njih prav nobene vloge. Slovani so bili sicer tukaj, a niso prišli v poštev. Niso bili dosti več kol sužnji in talijan je imel za obe ime- mo, lotika nemogla j< gledati, kako je pod težkimi bobnečimi udarci Slovanov padel tram za tfamom iz vrat, kako je pod težkimi V- bobnečimi n-daryl Slovanoc padel tram za tramom iz vrat, kako se je vedno bolj bližal trenutek, ko bodo vrata odnehala in se bo divja četa zmage-pijana vsula v krasne dvorane, veseleč sc življenja na dragocenem pohištvu. Še ni prišlo do tega, še so lahko priklicali pomoči, klicali so je, vedno glasneje, polni strahu, obupaje, naj jil\ vendar slišijo onostran lAdrije. To je bilo psihologično izraženo, potek razmerja med Italijani in Jugoslovani ob Adiiji do izbruha vojske. Rastoča skrb in jeza napram vedno višjemu slovanskemu valu, ki je začel obdajati Italijane od vseh strani, nam je i ore j lahko umljiva. Kajti ni ga še -bilo na svetu ne naroda in ne posameznika, ki bi se rad odpovedal samovladi, tem manj, če se nam je vsled dolge dobe in navajenosti že vtelesila; zlasti pa še„ če ,io moramo • •-••t? r -C -■m 5 in mm m ... .avstrijske — tako so rekli — in se jih poslu-kot orodje za uničenje I-lijanstva o adrijski obali. Kakor da bi bila kdaj kaka avstrijska vlada Slovane podpirala. Da potem Slovani, prišedši enkrat do moči, niso poznali nobenega ozira več in so si delali pot s komolci, prenehala i da. tudi s pestjo, tetra ne onnrek-n I riziiiu nik; PaVlin Ivan, 1878, Dubro po- lje, Kočevje; Grah Franc, 1894, Selo, Krško; Mikula Ivan, 1888, Sv. Jakob. Beljak; Grudeu Ivan, 1890, Vitovlje, Gorica; Pelič Se-bastjan, Dobrniče; Fabjan Ivan, 1884, Richenberg, Gorica, Hafner Josip, 1891, Škofja Loka; Majer Franc 1886, Ljubljana; Žakel Franc, 1894, Vrhnika; Tkalčič I van, 1891, M. Bjnrd, Voloska; Lindič Ivan, 1893, Krško; Cizelj 1- gojili in je imela prav izdatna denarna sredstva -na razpolago; Lega nazionale za Dalmacijo je imela na pr. 330.000 kron premoženja, za predvojne čase velikanska svota. Prizadevanje Italijanov, da bi Dalmacijo italianižirali, ni bilo nič drugega kakor poskusi e-lektrizacije na mrtvem človeku, italijanska Dalmacija je bila pač •že damo mrtva. Sicer so obranila obmorska mesta še svoj italijanski značaj, a italijanski je samo še ovoj, lusty o je pa — z malimi izjemami — že čisto slovansko. In •»t več daleč čas, ko bo slovanska povoden j od nesla tudi zadnje o-stanke italijanstva in bodo samo še ponosne palače in častitljive beneške cerkve pričale o minuli slavi italijanske moči in kulture. Ta izprememba, za italijanski narodni čut tako skeleča, res tragična, je Italijane ustrašila in ujezila, a niso se dali poučiti od nje. Vzrokov niso iskali v naravnem razvoju razmer, ne v zakonu šte- brniti, sledeč naravnemu razvoju: oni naj bi bili zgoraj, Italijani spodaj. Kar se je v Dalmaciji že zgodilo, se na Primorskem pripravlja; to je samo naraven razvoj narodnostnih razmer, razvoj napredovanja notranjega .vlovensko-hrva-škega prebivalstva proti italijansko govoreči obali. Isto opažamo tudi povsod drugod, tudi v stari Italiji sami. Da so Italijani — pi-joni vsled uspehov, ki so jih iz-vojevali drugi — ogorčeni vsled tega naravnega razvoja in ga hočejo ua vsak način zavreti in potlačiti, da ravno oni vodijo boj proti naravi in zgodovini, oni, ki so vedno tak patetično zagovarjali samoodločbo narodov in so tako čuteče in ganljivo deklamirali o mukah tujega gosnoslva, to ravno je zopet dokaz za mefistotelič-no ironijo svet o vrte zgodovine. Tako Sosnofoki. Boljšega zagovornika si pač ne moremo želeti. J. S. = lastno vlado. Ni znano, kaj se je ni isti izraz. Bili so hlapci in o-zgodilo od onega časa naprej. bolim beneškim aristokratom in Eden najbolj živahnih bojnih ;Patrieijem ni prišlo niti v sanjah pozorišč tekom za.dnjih par te- na umV <*a bi jim priznali kate d nov je bila Ogrska. Po sklenitvi premirja je bila ustanovljena, np Ogrskem republika, kateri je na-čeloval grof Karolyi. To vlado pa so strmoglavili ogrski boljševiki, katere je vodil Bela Kun in ki so j vgnezditi, to pa zato, ker ni-o F i imeli podporo ruskih komunistov ! n,° Benečani, temveč tudi a/strij poti vodstvom Lenina in Trockija. J. S. rekoli pravice. In to razmerje je trajalo še potem, ko sta Tstra in Dalrriacija postali avsfrijski. Trajalo ie tudi v Trstu akoi'avno se beneški lev tam nikdar ni r.iogel Jugoslovani in Italijani Božidar Sosnofski priobčil je v nedeljski "Zeit" članek o Jugoslovanih in Italijanih, ki je za te kaj malo časten. Govori takole: Italijani so upali in sanjali že vee desetletij, da bodo o razpadu Avstrije dosegli to, za čemer je šlo vse njihovo stremljenje in de lovanjo, da bodo neomejeni gospodarji Adrije. Potem bi bila A-drija res "njihovo morje", o I; » terem so vedno sanjali. Sedaj je Avstrija razbita, ne sicer toliko po Italijanih kakor po notranjih sovražnikih, a Adrija še vedno ni italijanska, temveč Š2 vedno "grenko morje", kakor poje o njem d'Annunzio. To razočaranje Italijane seveda razljuti in oni smatrajo početje Slovanov za nečuveno oholost, ker ti niso kar nič voljni se podvreči laški nadvladi in se odreči lastnim zahtevam po tem tako zaželjenent morju- Zaviti v svojo "latinsko" prevzetnost živijo Italijani v trdni misli, da so samo oni upravičeni zahtevati to obalo zase in da so Jugoslovani samo nepoklicani vsi-1 jene i. Nočejo priznati, da so Slovani potomci starih Ilirov, kakor ti trdijo—— ti tega seveda ne trdijo, pač pa da so posestniki onega sveta, ki je pripadal, starin I-lirom —! Naj bo že to kakor hoče, gotovo je. da Italijani niso prav nič bolj potohiei starih Rimljanov kakor pa Jugoslovani ski Nemci imeli Slovane juga za hlapce. Šele leto 1848. je to razmerje izpremenilo, ker je vzbudi lo v Slovanih snomine na davno-minulo slavo hrvaškega .kraljestva, bolje rečeno, ker je vzbudilo misel, da bi se ta rlava zopet obnovila; saj je tlel ta snomin vedno v srcih Slovanov, a postal je bil tekom stoletij že skorai legenda, kojo oživotvoriti si nihče niti misliti ni upal. Pa je pričel L judo vit Gaj in je pričara! nred njihove željne duše ilirsko kraljestvo; prišel je pomladni vihar leio 1848, prevel je Slovanov srca možgane in je pognal s svojim dihom v hitro rast kali, ki jih je bil zasadil Gaj. Takorekoč čez noc so se zavedli Jugoslovani svoje narodnosti in ni bilo več zanič be sede: nazal samo, naprej. Zmerno, nevzdržena je ta misel rasti a in zahtevala svojih pravic. Teh pravic pp Italijani ob A-driji niso hoteli nriznati, da, i-meli so jih za Krivico. Sto in stoletna navada v mišljenju, da Slovan teh pokrajin ni več kakor podrejeno listje, je vzbudila v italijanskih možganih nekako- zmedo pojmov, in mislili so, da je narava pravica Slovanov do koščka zemlje pod solncem le predrzna in neutemeljena zahteva. Njih gospodarski ponos se je uprl proti domnevanju, da bi s temi ljudmi živeli v istem prostoru, sedeli o1> isti niizv, da, da bi z njimi delili celo pravice domačega gospodarja. To jim je bilo preveč. Slovani so bili v njihovih očeh samo služinčad. pa kaže, in ta ne spada tja, kjer Italijan. Spada pač v po- __ selško sobo, v hlev. na dvorišče. To sWica- |Zrprli fo vrata, ki so vodila v nji-zakladi srtare kuHure opr- KRANJSKO. ^ ., . i.« i i Umrla je v Ljubljani ga. Uršula število je bilo popolnoma na slo- r. ...... .... . . . . i . . • « i • iiv Sou van roj. kusar v visoki staro-vanski strani. Poglejmo sledeče . . n . ... ,,. . . Vi ... .. * . .. sti 8.J let. Prizadeti rodbini nase f i številke, po ljudskem štetju 1910; so£aj. 1 te številke so sicer že večkrat ob-i iTmli, r • n* • - v i • . .. , - , . ,, i Umrli so: v Ljubljani čevljarski, javljone a k^r spadajo neobho'1- Anton jUt, j„ sinJicUj J888, Vipava, Križna *ora; Colja no potrebno v t. lop. članek ^-,Milan r(K|Wni M §k*rjane> v V(. Alojaj, 1«94, fiorica; .\>niee Jo snofak.ja, j.h pnoW.mo so <■»• pu ? „ B*rH*. , ' Umrla je v Vidmu ob Savi ga. Trst 118.000 == 62% lUhjaiio^ Marija Kliapif roj. 57.000 = 29% Slovencev, 2000, ) v gt Janžu na Dolenjskem rišču v Tomsk u. Pri I. jugoslovanskem polku v Tomsku se nahajajo: Bremw Ciril, 1895, Tolmin; Puš Josip, 1892, Št. Vid, Litija; Ovscnik Frane, 1885, Tržič; Pu§ar Jakob. Kranj; Hladnik Matija, sip. 1893, Gorica ; Omahne Franc, 1884, Zagorje; Ferjan Anton, 1888, Moste. Radov; Šribar Aloj zij, 1893, M. Mraševo, Krško; Hrvatovjn Srbov^skupaj 59.000 ? septemhra umrl 79.ietni po-;Mencin Martin, 1889, Škocjan; =29% Slovanov^ Gorica jn Gra- '^stjlik jprnej Plazar s CerovcaJKt^ltf Ant.. 1891. Sv. Peter, Sv. dišk a 165,000 90.000 = 36% Iltalij:.tMvv, ^ je }(i| sko/j ]pt O(]1)0I.. < lo,-!,,,: Koprivnik Ivan. 1H92, \ 0 = 64% Slovanov, o^, teh ^ tukajšnje hranilnice in poso-iVas, Krško; Lukašič Avgust, 1885 Preter"a^rina oŠ jilnioe od njenega osnovanja da- M. Nedelja, Ljutomer; Kozlevčar riti Tci % Ijc. Bil je vseskozi vesten gospo- Frane, 1886, Dol. Ljubljana;' Ar- ™ . dar, neomajen somišljenik in do- *ač Tine, 1890, Brezovica, Ljnblja-= 43% Hrvatov in Srbov, sh^pi. }>pr k|ju.|,r župno ,orkvo sv. na; Modic Ivan, 1892, Kočevje; % Žl^TV. neiUl Krstnika. Bog daj mir in obi- Maganja Anton, 1888, Stranje, ' Jl^J % ltal,Janov:'lo plačilo njegovi duši. R. I. P. (Postojna; Deklcva Franc, 1880, 627.000 = 9<% Slovanov, v prvij Iz Qorič Dne 2? avjrilsta sni0|Kastelnovo; Rral Josip, 1893. Ma-vrsti Hrvatov, potem Srbov. Sku- | rroto- »*> m, -trWi na veliko bodočnost, vzmivoljeni vsled stoletja trajajočega hlapčevstva; ti doslej tako zaničevani, k tlom se klanjajoči Slovani se niso dali več odgnati od oholih besed in kretenj prevzetnih krivično razmerje moči ni moglo držati, odkar je leto 1848. kot kvas človeškega življenja rodilo narodno in demokratsko misel. Gospodstvo tako majhne- manjšine nad tako ogromno večino je bilo mogoče samo v takem času in v taki državi, kjer je bil pojem ena-'rih pravic v življenju narodno loeela nepoznan. Narodni in demokratični kaos sta začela učinkovati, in zgodilo ^c je, kar se je moralo zgoditi: Slovani v Dalmaciji so se zavedli svojega števila in svoje moči in to so po možnosti izkoristili; pomagala sta jim v državni postavi zajamčena narod- K za en dolar. Potemtakem se do kar Franc, 1885, Gorje, Radovljica; Zoreč Franc, 1892, Stepalija vas,Ljubljana; Škoda Josip, 1886, Novo mesto; Žuželj Josip, 1895, Celje; Ramuš Lovrenc, 1880. Poljane, Kranj; Osvaldič Frane, 1894, Maribor, Selo; Pekle Gašper, 1889, Vič, Ljubljana; Saksida, Fr.. 1894. Renče, Gorica; Prinčič Josip, 1886,.Gorica; Hudolin Valentin, 1881, Tolmin; Kikel Rihard, 1890, Tolmin; Kostajnšek Karol, 1894, Brežice; Šancin Ivan, 1889, Plavijo, Podmile, Istra: Šmid I-van, 1893, Kranj; Ličan Aleksander, 1872, Ilirska Bistrica; Ovni-ček Josip. 1894,, Novo mesto: M ttj 1TO K za inanj kot dva do.a, K««* ™ ja. Jožef Sitar, Toplice, Dolenjsko. Rojakom v Ameriki. Komur je zpano, kje biva sedaj Anton Ste-fančič (pred vojno z Italijani je imel naslov: 10(5 Market st.. Waukegan, 111.) naj blagovoli sporočiti njegovemu bratu Jakobu Ste-fančiču, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. Naši vojni u jetniki v Tomsku, Sibirija. "Slovenski Rdeči križ" v Ljubljani je prejel iz Tomska imenik ujetnikov, ki se nahajajo v I. Jugoslovanske mpolku v Tom- na enakopravnost in demokratu- ;;ku in onih, ki se nahajajov tabo- klaueie Miha, 1894, Oselica, Sta jersko: Šeško Franc. 1892, Imklo-šter. Olje; Voh Ivan, Št. Toževo, Breže. Koroško; Čebula r Alojzij. 1898, Škofije, Litija: Ilešič Frane, 1886, Vitumaeh, Ptuj ; Pajnter Jakob, 1892, Sržiščc. Primorje; Kirn Ivan 1889, Zagorje. Postojna ; Glo-bočnik, 1894, Tržič, Kranjsko,: Miha jI Slavko 1894. Brod na Kupi, Delnice, Hrvatsko; Obljubek Ciril, 1888, Gorica; Rožman Jakob, 1896, Fužine. Radovljica; Lega n Ivan, 1897, Gradec, Novo mesto ; Iršič Anton, 1882, Ljubljana; Rogelj Josip, 1885 Pristava, Kam- 1889, Brda, Kranjsko; Pečnik Mi-hajlo, 1894, Kinberg, Volfsberg. Koroško; Sever Ivan, 1887, Dfe-kani, oper, Pušenjak Ferdinand, 1889, Steinberg, Ljutomer; Borštnik Jakob,1886, Vrhnika; Satler Martin, 1896, Celje; Curel Anton, 1894, Potok, Kočevje; Petrir Ljubo, 1893, Stojnice, Novo mesto; Kralj Ivan, 1890, Logatec; Mere Franc, 1894, Lokve, Sežana; Tavčar Matija, 1894, Celje. (Dalje sledi.) Pozdravi naših ujetnikov iz Sibirije. Od I. Jugoslovanskega polka, Tomsk, Sibirija smo prejeli: Vsem borilcem za svobodo naše domovine, združene Jugoslavije— čast i slava i naši globoki pokloni! Josip Ferk, Rozman Josip, Ja-kopec, Šenk Josip, Lulik Avgust, Jankovič Franjo, Supanič Ivan,. Turk Dragotin, Šmid Josip, Juh Anton, Pirkovič Vladimir, M ožina Franjo, Pogačnik, Lojze Vrtač-nik, Kos Matko, Završnik Alfonz, Jerše Milko, Sos Karol, Sevnik, Vrisk Anton, Mrvar Franjo, Ga-bršek Stanko, Ipavcc Herman, Gabriel Franjo, Zaje Vladislav, Swajgar Ciril, Rekef Ciril, Cokl Pekle Gašper, dr. Fajdiga Božidar dr. Karel Cepuder, Erat Josip, Lavšin, Šmale Leopold, Juvanee Albin, Možina Franjo, Legan Iv. — Prosimo druge Časopise, da to ponatisnejo. Tragičen konec divjega lovca. Pred štirinajstimi dnevi so našli v Petkovi njimi pod Dedcem v bližini Korošice v Kamniških planinah mrtvegaJosipa Krivca, p. d. Pečovskega iz Solčave. Bil je divji lovec, njegova svinčenka je podrla že marsikatero divjo kozo. Z doma je odšel pred kakimi 10 tedni in se ni več vrnil. Vsa poizvedovanja so bila brezuspešna, dokler ga niso pred kakimi 14 dnevi našli — mrtvega. Mrtvo truplo je ležalo sklonjeno k tlom. Ob strani je ležala puška, pred njfm klobuk, na katerem je bila se nabita patro-na. Vsi znaki so kazali na to, da je mož umrl nasilne smrti. Proizved-bom se je ugotovilo, da sta bila v kritičnem času v istem revirju še dva druga lovca in da sta le ta z Dedca streljala na Krivca. Po eni verziji sta oddala 9 strelov, po drugi pa tri. Iz tega dejstva se zaključuje, da je bilu Krivec ustreljen. Preteklo nedeljo je bila na licu mesta sodna komisije'pod vodstvom sodnega svetnika dr. Frana Goršiča iz Kamnika. Sodna komi- . sija je ugotovila da leži mrtvec ne na teritoriju obč. Županje njive, kakor se je prvotno domnevalo, marveč na ozemlju občine Luce. Vsled tega je tudi izostal transport mrtveca v Kamniško Bistrico, kjer je bila za nj že pripravljena krsta. Mrtvega lovca morajo prenesti v Luče na štajersko plat. Ker je truplo že napol stroh-njeno in razširja — -ip mrtev že najmanj osem tednov — strahovit, neznosen smrad — bo ta transport nadvse težaven. Iz sanitarnih ozirov bi bilo sploh priporočati, da bi zdravstvena oblaki prepovedala ta nezniiselni transport v dolino in odredila, da se ka-daver pokoplje na licu mesta ali kje v bližini. Lovcema, ki imata navesti zločin, so baje že na sledu. Tudi ta dva baje divja lovca. Zdi se torej, da je iz neznanega vzroka prišlo do krvavega spopada med divjimi lovci samimi. 2aloi-gra se je doigrala v lovišču ljubljanskega knezoškofa. • Umrl je g. Adolf Plaper, tapet-'lik in sedlar v Novem mestu, v 73. letu starosti, dne 22. avgusta ob pol 5. uri zjutraj po zelo hudem trpljenju. Pogreb je bil «ln • 23. avgusta ob 18. uri na novomeškem pokopališču. Blagopokojni je bil eden iz najstarejših uglednih novomeških družin. Njegova mati je bila rojena Luser. Bog mu daj večni mir in pokoj! Bridko prizadetim naše sožalje.! Vzlic večkrat razglašenim nr.-vodilom o opremi pisem, ki so namenjena v inozemstvo, se dogajajo posebno v zadnjem času, ko se ie razširil pisemski promet z im»- cenzurni .. L. Imam oblastveno dovoljenje za pošiljanje a od "Vlade in Federal Reserve Boarda". Vse pošiljatve so garantirane. Moje geslo je: "Točna in poštena postrežba JOSIP ZALAR, Joliet, IU. ... : i < 7~ h • TvS . « • B -1 • ji NOVOST! NOVOST! ji ji PRAVI VREMENSKI KAZALEC ZA SAMO $2.25. ji ji To je vremenski kazalec narejen po "z^tJ&cm !' Švicarski metodi, ki pojasnuje vre- iMfev ? mer.sko stnnje 24 qr naprej. To ni ^JfJ« ■ nobena igrača, temveč je znanstveno ,, J" J izdelano in deluje automatično poid «| , pritiskom zraka. Ta mala hišica ima JV 4 okenca, dve v ospredju in dve ob r | straneh. Ima tudi dvoje vratic skozi f j^S?1 - ITTAajfiafl^ ■ katere prihajajo številko ki vam po- ■ ' vedo spremembo vremena. Med vrati •) ■ ; je barometer, ki kaže toploto in mraz - «J ji v vaši sobi. Na gornji strani je Kuko- ; ■ uRjJHH [■ i| vicn sodeča v ospredju okrašena s je- ^MBWjWfp i vjBL »J 11 lonovo jrlavo. Na levi na strehi 11* hi- J» šico jo mala kletka. Z ono beiiedo to jo nekaj zelo krasnemu in '» /a vsako osebo. Natančna navodila se ^^^^^^ J, J» pijejo z vsa!;u hišico. i1 'I NE POŠILJAJTE DENARJE V NAPREJ. Izrežitc ta oglas in j! pritožite v pismu 2.r> centov poštnih znamk za pokritje pošiljatvenih i| 11 troftkov. Ostalo svoto $2.25 pa plačate potem kadar se vnm prinese J« blnjro na d $1,500,000.00 Nasvet starišem: — Vaši otroci rasejo in bodo kmalu potrebovali izobrazbe. Prihranite si nekaj malega vsak mesec, naložite svoto v našo veliko in močno banko, in ko bodo Vaši otroci dovolj stari, boste imeli za njih izobrazbo dosti denarja. S tem boste izvršili svojo dolžnost napram njim, da Vam bodo otroci enkrat v zabavo ter ponos. Vaš domačin, ali rojak Jakob Osbolt Vam bo ves ta načrt razložil; zglasite se torej pri njem. Banka je odprta vsak dan od 9. do 3. ure, ob sobotah pa tudi zvečer od 7. do 8. MI POŠILJAMO DENAR NA VSE KR/tfE JUGOSLAVIJE. jl 1 Pomislite ta žepni nos. kakpržneca ^S^pk že niste videli ali sploh le slikali o njem. To sajnovejže o nožih, ki ob ^^OfS^r^ __enim so tudi 22 kalibra revolverji. ^^^^^VftfV'. A v^^'.rf."-^*^-^ Nji re jeni ia najboljšega jeklu in se ^iSfejfcw^^ lahko nosi vsakem navadnem žepu. ^B^K^^Bh^^' ' ima ostrino najboljšega jekla ki se ^^MjffrSffi^r^ia^^lL ~ t« ■. lahko uporabi xa rtzlične potrebe. X^srKv-h*^ *s pritiskom na rumb se automatično odpre, ta noi je velike ne le samo kot ampak ^^^^^BH^HH^. tudi ker je tako f.ya^Gfcgj^^.^S^jfflg^VjŠfa^Vpffc ' vrejen. da kdor še ni videl aH ne ^' f ---potno te*a bi nikdar ne verjel, da je ^^^Hr Ne mislite bi. da je to le kakžna ^^^^ iirrača. to je pravi 22 kaliberni revolver, ki vam mogoče lahko mnogokrat sluti v vaSo obrambo in se da vsekakor skoro vsak čas porabljati vsled dobrega noia. Ne stavite uprašanj. mi prodamo na stotine teh vsak dan, ker vsaka oseba, ki ima eneira teh, je vedno zadovoljna in nima nobenih sitnosti vsled kombinacije, je" čisto neravno izdelan in po'eg tesra mi tudi pošljemo vsa navttdila kako se uporablja. Cena je 7merna in stane le $4.96. Mi smo edina tvrdtka ki prodaja te vrste nože in vam jamčimo, da se ne dobe nikjer drugje kot te pri nas. NE POŠILJAJTE DENARJA V NAPREJ, samo odrežite ta oglas iz lista, priložite 26 centov v znamkah in po&ljite nem za poštne trožke. VI plačate ostalo svoto 14.t)5 žele potem kadar se vam prinese blago na dom. Naročite hitro ker zaloga hitro poide. IMPERIAL NOVELTY COMPANY 1136 Milwaukee, Ave., Chicago, 111. TELEFON CANAL 6027 Prva slovensko-hrvaftk a MLEKARNA 1818 W. 22nd Slrett Chicago, Illinois. Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam plovenske chikaške naselbine. Mleko razvažam strankam po hiiah točno vsak dan. Z velespoitovajem Frank Grill, slovensko-hrvaiki mlekar PAMETNI Pošiljajte vaš denar preko naše banke dokler je eena kronam Se nizka. Vi s tem lahko pomagate svojeem, starisem, bratom in sestram, da njim pošljete denar ker z denarjem se kupi vse. Pomagajte in to Se predno pride hnda zima, da bodo lahko pripravljeni z vsem. V/ DASTE DVAKRAT AKO DASTE HITRO. Ako želite premeniti va.se dolarje v krone storite to sedaj, ker pozneje ».ogoče pride do tega, da boste morali plačati veliko A'ee zanjo. Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na do nje njej mar ta v zibeli, * ki si jih je starec, kaj ga truda m< vsa sila življenja in dejanja, kaj do rosnega pomladanskega cveta' dekliškega obraza t njena kos« kosi brezobzirno, brez srca, brez ljubezni! Iz zibeli, od materinih prsi dete. od tiatih, ki bi jim bil naj-ikušenejši vodnik na ndvamosti polni peti življenja, starca, v sredi iz najtežjega dejanja trga moža; en sam njert leden dih, en sam doti kija j njenega kostnega ,pr - sta, in rosni cvet dekliški je eve-nil. se je osul, — Kakor bi bilo ko maj včeraj, se nam zdi, ko je bela žena posegla s svojo koščeno roko v rodbino dr. Slavikovo in iztrgala iz nje dekleio* mlado, ki naj l>i se mu bil šele1 odprl svet, sedaj pa zopet in je popeljala s seboj drugo hčerko, drugo sestro, siavieo. Šele v dvaindvajsetem letu. pred seboj vse polno upov in nad, ko si je izbrala za svoj poklic enega najlepših, poklic širiteljev prosvete med narodom — bila je slušateljica modroslovja — se je morala posloviti od svojih dragih, od svojih zlatih upov, od svojih velikih nad. Prepričani smo, da govorimo iz srca vse naše tržaške jugoslovanske družbe, vsega našega ljudstva v mestu in najširši okolici, ko izrekamo zopet tako bridko prizadeti* rodbini našega odličnega narodnega prvaka svoje najiskrenejše sožalje. Naj jo tolaži ob tem hudem udarcu prepričanje, da globoko sočustvuje žnjo vse, kar je našega! Samomor. Ivan Šabič, star 34 let, ki stanuje v ulici Scoglieto 17, je kotel 18. avgusta izpiti steklenice karbolne kiseline, toda žena mu je steklenico iztrgala in ga tako rešila smrti. Njen čin je pa imel malo uspeha. Včeraj zjutraj je mož porabil ženino odsotnost in izvršil svoj namen: izpil je močno dozo karbolne kiseline. Zdravnikov trud je bil brezuspešen, kajti nesrečnež je kmalu izdihnil. Družinska tragedija. Poročali siiio o krvavi tragediji, ki se jc doigrala v družini Antona Pelosa. Ivanka, njegova žena, je bila vsa ^obupana, ker se mož ni brigal za družino temve čje zapravljal denar z neko žensko. Radi tega je prišlo med ženo i nmožem do prerekanja. Ko je pa žena slišala, de misli njen mož popolnoma zapustiti družino, se ni mogla več zadrževati in mu je predvčeranjim porinila v ul. Areata nož v prsa. Moža so nesli v bolnišnico, a žena je izginila brez sledti. Včeraj . se je pa javila na karabinjerski * postaji. Povedala je kje in kako se je zgodilo, nakar so jo zaprli. Moževo stanje se je zbolj^alo, toda moral bo ostati .precej časa v bolnišnici. Tako jc ostalo šest otro-čičev brez očeta in matere. ' Požar. Dne 7. sept. okoli 13 je zažgala neka lokomotiva, ki je vozila nad Čedasom, občinski gozd, širok 8000 m2. Ljudje, ki so zapazili požar, so telefonirali ognjc-gasceui, kateri so prišli s 3 vozovi pod poveljstvom stptnika Buslio-vaza. Nato je prihitel tudi vojaški ognjegaški oddelek iz proste luke. Po težavnem, 2. urnem delu, se je ognjegascem posrečilo pgasiti ogenj. Na 2000 m2 naokoli so pogorela skoro vsa drevesa in vse grmovje. Iz Gorice nam poročajo r V noči od nedelje na ponedeljek 24. in 25i avg. je nastal ogenj v ul. As-' culi, v hiši, kjer je* stanovalo 26 strank. Ogenj se je zelo hitro razširil, tako da se niso mogli rešiti vsi stanovalci: tri osebe so zgorele. Bil je to neki Klanjšček, starejši mož, s svojo sestro in njeno prijateljico. Klanjšček sam bi se bil menda še mogel rešiti, a hotel je pomagati svoji sestri in potem se njeni prijateljici, ki je spala' žnjo v isti sobi. V tem pa so pre gorele stopnice in tudi hodnik, da niso mogli več iz sebe. V sobi je . bilo samo eno okno in še to za-mreženo z železno mrežo. Nesrečniki so videli rešitev edino le po poti skozi okno, toda niso imeli »ikakega* orodja, da bi odtrgali mrežo. V svojem obupu so grizli železje z zobmi, seveda zaman. Ves ta njihov obupni smrtni f>oj je gledal z bližnjega dvorišča neki hlapec Botaffijeve tvrdke ,ne da bi bil poklical koga na pomoč. Brezsrčne** so pozneje aretirali. Ogenj se je pozneje omejil na gorečo hišo in zadušil, pri čemer je hvalevredno sodelovalo vojaštvo. Na pogorišču so pri poznejšem razkopanju našli tudi, seveda po- G* iz Doline. Imel je 2 rani .Lavrič pravi, e strelnim orožjem r kem spopadu s karabinjerji v lini. Podrobnosti nam doslej nisc znane. Cenzura pismenega in brzojav ne«a dopisovanja med Julijsko Benečijo in notranjostjo kraljevine je vsled sporazuma med pred* sedstvom ministrskega sveta in generalnim civilnim komisarjem odpravTjeua. KOROŠKO. Govori na taboru v Sinčivasi. Po nagovoru generala Maistra ki smo ga že objavili, na velikem ljudskem taboru v Sinčivasi na Spodnjem Koroškem dne 15. avgusta. nastopil na govorniškem odru, navdušeno pozdravljen škof dr. Ant. B. Jeglič, ki je govoril o medsebojni krščan ski ljubezni narodov. Te ljubezni ni in zato so se narodi vojskovali, SO se sovražili med seboj in huj-skali k sovražnostim. Prišlo je do vojske, v kateri so se borili narodi za pravičen mir. Za tak mir sc je izrekel tudi Wilson, ki je proglasil pravico tudi za male narode. Ta glas pravice, glas krščanske zavesti, je odmeval po vsem svetu in prodrl v srca vseh. Tudi nam seje priznala pravica, da se odtrgamo od onih« ki so nas tlačili, od Nemcev in Madžarov, da dobimo svojo državo in zedinimo narod, da dobimo svoje ljudske in najvišje šole, ki jih hočemo imeti. Mi priznavamo tudi drugim, kar jim gre, a mi hočemo sanio to, kar je našega. To je bil naš pravičen klic. Naši sosedi na zapadu in severu pa nam pravice ne dajo. Ko-rotan, ki mora biti slovenski, je zdaj severno že ponemčen in odtujen, dasi nam je blizu po krvi in jeziku. Ker govorimo en jezik, bi sodili, da bomo živeli kakor i ■ bratje in sestre, da se bomo počutili kot člani iste rodbine. A videli smo na Koroškem divjanje, kakor še ni postopal sovražnik. In to proti lastnim sodeželanom. To je velika sramota. To je bila velika krivica. Ni dovolj, da smo morali mnogo pretrpeti od svojih nasprotnikov, sedaj hočejo celo, da bi bile Karavanke severna meja Nemške Avstrije. Z največjim trudom smo mi in naši delegati to preprečili. Sklenjeno je bilo, da naj Slovenci na .Koroškem sami povedo, kam hočejo pripadati, ali v Nemško Avstrijo, ali v Jugoslavijo. Mi smo sinovi slovenske matere, zato hočemo, da se združimo z našimi brati Jugoslovani kot en narod. Slovenski mož.ie in žene, upam, da ne bo nikogar med vami ,ki bi ne rekel: Mi hočemo biti združeni z inašimi brati Slovenci na jugu v eni veliki državi. Zato-vse za Jugoslavijo! Živela Jugoslavija! Ciovor ljubljanskega škofa jc bil sprejet z burnih! odobravanjem. Nato jc govoril ljubljanski pod župan dr. Triller, ki je pozdravil zbor v imenu mesta Ljubljane in govoriL o gospodarski bodočnosti Koroške. Koro ška bo sama odločevala, ali hoče deliti svojo usodo /Jugoslavijo ali pa z Nemško Avstrijo, kamor žene nekatere srce. Človeško življenji pa ni ustvarjeno tako, da bi( smelo vselej odločevati srce, odločevati mora tudi pamet. Prišlo bo do dveh ljudskih glasovanj. Najprej glasovanje v spodnjem delu Koroške, in če se bo ta izrekel za Jugoslavijo, potem bo tudi Celovec vedel, kam mu bo treba priti. Ako bo govorila trezna pamet koroških Slovencev, bodo združeni z brati Jugoslovani Nemško-av-strijski kancelar je nedavno izjavil v Parizu, da pomenjajo poKo-ji mirovne pogodbe smrt Nemške Avstrije. To spoznavajo Nemci sami in to jc tudi gotova resnica. Nemci sami naj delajo, kar hočejo. Prepričani pa smo, da bodo koroški Slovenci vsi kot en mož odtrgali našli pot tj«", kjer si narod prosto " voli vero in postave, kjer obstoja znosno javno in gospodarsko življenje. Burno pozdravljen je nato govoril • " poslanec Grafenauer, ki je dejal med drugim: 23 let je preteklo, odkar so ga koroški Slovenci poslali na Dunaj v državni zf>or, v politične vice. Mini lo je vse, tudi zadnjih pet let, naj I groznejših zanj in njegovo druži-' Ni in s o svojega papirnatega de , ki jih pq ne bo rešil, pridobi slovenski živelj n£ Koroškem. Za to sem prišel danes med vas, da vas vprašam, ali hočete ostati /ve sti materi Jugoslaviji, ali se hoče te morebiti potopiti v morju nem-štva, ki je za vas pogubno, posedaj so govorili, da so Nemci državo vzdržujoč element in podobno. Mi smo mislili, da z ustanovi t^jo jugoslovanske države napra vimo Nemcem celo uslugo, ko se jim umaknemo. Vidimo pa sedaj da je pri njih sama beračija. Vidi mo, kako je zopet sedaj v Cclov cu. Ako bi ne bilo nemških uradnikov, hujskaČcv, bi bil (Jelovci že dunes jugoslovanski, kajti iz gospodarskih ozirov bi moral O-lovec pripasti Jugoslaviji. Celove« brez nas ne more živeti, ki inu: sedaj zborovanja zaradi pomanj kanja sočivja. Mi jih še ni mo i-meli. Kar se tiče nemške kulture, jo posebno označuje t°» da so s ve tovno vojno povzročili brez vsakega dvoma Nemci, in kriv ni samo cesar ali Hindenburg, ampak ves nemški narod, ki je vojuo hotel. Nemškemu narodu je bilo samo na tem, da bi slovanske dežele uničil in izčrpal'. Rop jc bila njihova glavna vera. Izzvali so vojno med. slovanstvom in germaiv-stvom, ker so bili trdno prepričani, da nas ubijejo, našo zemljo pa za vedno zasužn^o. To so hoteli izvesti tudi na Koroškem. Toda mi-hočemo pripasti do ^adpje vasi Jugoslaviji. Govoru posl. Grafeuauerja jc sledilo živahno in navdušeno odobravanje. T*. _______ žbe s starokrajskimi potniki. Taki i pr. odpluje jo sledeč? x paraik France, 14. oktobra Rochambeau. 16. oktobra parnik LaSavoie. 25. oktobra parnik La« Totiralne. 25. oktobra parnik La Loraine. 4. novembra parnik France. Za vsak parnik imam še nekaj kart na prodaj. Kdor že!i potovati, naj mi piše, ker utegnejo priti kake spremembe. POŠILJANJE DENARJA. Kot z bondom zajamčen zastopnik 18 miljondolarske družbe American Express Ci>. za pošiljanje denarja v inozemstvo, Vam morem poslati denar v vse slovenske kraje zanesljivo, hitro in po nizki ceni in sicer: r 100 Kron za $ 2.80 200 Kron za 5.50 500 Kron za 13.00 1,000 Kron za 25.00 5,000 Kron za 125.00 10,000 Kron za 250.00 50 Lir za $ 5.90 100 Lir za 11.40 500 Lir za 55.00 1,000 Lir za 110.00 Denar pošljite po Money Order, ali American Express Money Or. der, ali pa po Bank Draftu. POTNI LISTI.—Onim, ki noče jo sami imeti te sitnosti, preskrbim tudi potni list. LEO ZAKRAJŠEK, 70—9th Ave., New York, N. Y. POZOR! Zdravstveni komisarji pravijo, da bo letošnjo zimo influenca zopet razsajala, če se ne bodo ljudje previdno ogibali vseh nevarnosti in slučajev pred influenco. O-^ gibanje pred to epitfemif*rtov Cftfc-, znijo je torej velevažnega pomena, ker vsakemu je zna:io». koliko, človeških žrtev je minulo leto in-, fluenea zahtevala,,in, zmerno*, držite sc priproste, rv-dilne hrane; hodite rajši peš, kot da se vozite v napolnjenih Karahi in vživajte Trinerjerve ameriško; grenko zdravilno vinp, Ifi bo dr žalo vaše črevesjč v redu, kar bo dajalo moč telesu proti napadu influence. — Revmatizem v mišicah in sklepih, tako tudi nevrai gija sta običajno jesenski bolezni. Zdaj je torej čas, da rabite Tri-nerjtrv Liniment, ki vam bo dal hitro odpomoč. Za prehlad in kašelj je Trinerjev C'ough Sedative najboljši Vaš lekarnar ima vsa Trinerjeva zdravila na prodaj. Joseph T rine r Co. 1333—43 So. Ashland Ave Chicago, ill. (Ad-vertis.) (Copyright by Jos. Triner Ca, Chicago. HMD) I 'i POZOR! .... POZOR! Izšel je novi obširni cenik DOMAČIH ZELIŠČNIH ZDRAVIL (priporočenih po župniku Kneip-pu.) Poleg vsakega zdravila je na kratko razloženo, za kaj in pri kateri bolezni se rabi. Ta cenik bo vodnik k Vašemu zdravju. Pišite ponj še danes. Pošljem ga brezplačno. Math. Pezdir, Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. POZOR ROJAKI! * Kogar veseli kupiti farmo, naj takoj piše za pojasnilo in naj meni naznani, kako farmo si želi kupiti. • Jaz imam na prodaj več farm od 40 do 1200 akrov velike. Jaz imam gotovo farmo na prodaj, kakoršno si želite kupiti s poslopjem, da kar lahko začnete kmeto-vati. Prodajam farme in neobdelano zemljo po nizki ceni in na lahke odplačilne obroke. Ne kupite nikjer farme, dokler si ne ogledate farm* katere imam jaz na prodaj. Če to storite, si bo-rte gotovo prihranili precej denarja. Pišite na naslov: Ignac Česnik, Willard. Wis. DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA-LOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J* N. S. PITTSBURGH. PA. \ ZABOJE V S Vsem rojakom, ki so fne vprašali zaradi zabojev (kišt) nazna njam, da jim bom poslal cene raznovrstnega blaga še ta teden. Torej pazite dobro na oglas .v tem listu drugi teden. Vsako naročilo bo pregledano in potrjeno od izvoljenih nadzornikov. Ker je mesto Chicago prometno središče in centrala veletrgovin, vsled tega bodo cene blaga najnižje. Ivan Gottlieb, 1821 \V. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 3073. 1 ii* P^iif P*«««! Itake kuri« fe«ke. P UM te j,h raj4i na na* priročen demsii ' ~~ -writer). Dosti Je ' nerazločno, otrok se pa "d« na* prin Pisalai. »troj (Home tytte-vriter! oseb oboJ«*a spola, ki pilejo telo — Ta stroj je po ceni in ifep. V«ik otrok se pa lahko v nekaj minutah privadi, v par urah j* pa te veii strojepisac. V.ak trgovec, affent ali tajnik društva bi moral imeti pl-sahn str«j, ker j« lepa in čitljiva pisava »a ^"oati. ima zelo C^fr ■ ° s®»t«vo cena mu je samo » P«Pir & P«lcev 4{rok. Imamo te nek dnwfi stroj, na katerem lahko ravno tako r nakem itoo.oo vrednem viTu damo po «J®«ni ceni $18.60. y«ak stroj je varno xapokan: mi plačamo Slfl^e do va»r * v Kakim strojem '« ?avoUn° 4 nJim ravnati. Polljlt« Se dane* naročilo skupno ■ Money SITS V^ver^ OistrlbutiL cL/ De„. 2«3, 3« Madison 3q. Stat., New Vork, N. Y. ima trojo redno mesečno aejo riako drugo nedeljo t mesecu » Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in Butlor St.. Pittsburgh, Pa. Uradniki sa leto 1919: ' Predsednik: John Mravintz, 1101 llaslagc Ave., N. S. Pittsburgh, Pa L tajnik: Frank Trempus. 6146 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Jurij Gregurai, 4517 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stylw 365 Lockhart St.. N. S. Pittsburgh Člani se sprejemajo v druitvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000, $500 aH $250. Naše društvo piačuj« vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniikt Dodpore na teden. Slovenci in Hrvati, kteri še ni«t« pri nobenem društvu,spadajočem h K. S. K. J. se uljudno vabijo p-^d zastave zgoraj omenjenega Jruštva. Za vsa pojasnila se obrnit« na raj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član te-'ga društva oglasiti pri sobratu Johc Golobic, 5621 Carnegie Ave., Pitt* burgh, Pa., isti dan ko xboli in ravnr tako ZODOt ko ozdravi. II3B . Krasen roman MILIJONSKA NEVESTA" izhaja v tedenskih zvezkih po 12c s poštnino vred. V zalogi imam vse, dosedaj izdane zvezke. Rojaki! Sezite po tem zabavnem čtivu, ki se dobi pri: JOSEPH TOMIC, 2424 So. Harding Ave., Ckicago, III. □Ell-1[ IZURJENE ŠIVALKE. SLAMNIKOV. Potrebujemo se 25 (petindvajset) izvežbanih šivalk (operatoric) za šivanje ženskih slamnikov, NE pa za otroške slamnike. Mi dajemo najboljšo plačo v celem mestu. Zglasite se kar pripravljeni za delo. MIDLAND HAT CO., 844 W. Adams St, -^JChicago, 11L ŠTAJERSKO, HRVATSKO SLAVONIJO, BOSNO pošilja po pošti in kablju pod našo garancijo. DANAŠNJE CENE: Kron 100.........'...$ 2.80' / 1,000............ 25.00 * 10,000............ 225.00 STATE SS BANK 1935-37 Milwaukee Ave., blizu Western Ave. CHICAGO, ILLINOIS/ Odprto dnevno od 9—6. Ob pondeljkih in sobotah od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Ob nedeljah od 10—1Ž. PRODAJAMO NA MALO IN DEBELO PURITAN MALT EXTRACT IN HMELJ iz katerega si lahko vsak naredi doma najboljše pivo. Kdor naroči več blaga ob enem, damo popust. Za 6 galonov stane brez poštnine $1.50. Naročila za manj kot $1.50 se ne pošilja. Z vsakim naročilom pošljemo potrebna navodila. Z naročilom vred pošljite money order, bančni ček ali draft. Vse pošiljatve se naj naslovijo na; M. MLADIC, J. VERDERBAR COMPANY, 2603 So. Lawndale Ave., Chicago, I1L (uninc.) ^ f f ~ ; • Iščemo zastopnike. Bodite previdni z denarjem! ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje množine denarja med ljudstvom delajo špekulantje velike dobičke z onimi, ki jim' gredo na limanice. Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po tvoji uljudni in hitri postrežbi. Mi plačujemo na hranila« uloge ki jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete. Naša banka j* pod nad-lontvora vlade Združenih držav in članica federalnega rezervnega sistema. Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni mešetarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti z nevednostjo ljudstva. Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar želite poslati denar v staro domovino 1 Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam jih bodemo shranili brezplačno. Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Odprto vsak dan izven nedelj in praznikov od 9. dop. do 3. pop. THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS . / ' ;f| Kapital $150.000.00. Prebitek $360.000.00, Emil Bachman inc. 2107 8o. Hamlin Ave. CHICAGO, ILLINOIS. Največja slovanska tvornica društvenih zastav, znakov, regalij, kap, uniform in drugih druStv. potrebščin. Se toplo priporoča eonj. društvom K. S. K. J. Poskusite enkrat s kakim naročilom pri nas in dobro boste postrežem. ■ ' MINERS STATE BANK. CHISHOLM, MINN. S tem se vam naznanja, da nam je zopet mogoče pošiljati DENAR V VSE KRAJE JUGOSLOVANSKIH DRŽAV. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, ter jamčimo za vsako pošiljatev. - ' • Dalje se vam priporočamo za hranilne uloge in vse druge bančne posle. Banka posluje poj strogim državnim nadzorstvom, in vaše uloge so pri nas absolutno varne. Za pojasnila nam pišite v slovenščini. * urine, trpljer •lučaju kislega Londonska povest Angleški spisal A. Conain Doyle. Poslovenil D. B-t-n. (Dalje.) Naš zdravnik, doktor Somer-ston, je bil živahen, mlad človek, in vsak večej so se drugi ofieir-ji pri njem zbrali ter kartali. Lekarna, kjer sem pripravljal zdravila, je bila poleg njegove sobe, in skozi majhno okenee se je videlo v njegovo stanovanje. Časih, kadar mi je bilo dolgčas, sem u-gasuil luč v lekarni ter oprezno stopil k oknu, poslušal njihove pogovore ter opazoval igro. To me je kratkočasilo ;kajti dokler sem bil še svoboden, sem tudi rad kartal. Igrali so: major ŠOlto. stotnik Morstan, poročnik lvih ustnic sem spoznal, kako ga je imelo. "To je zelo važna stvar, Jona-tan," je slednjič oglasil: "O tem ne smete "niti besedice nikomur črhniti; kmalu se pomeniva o tej stvari dalje." Čez dva dni pa pride s svojim prijateljem stotnikom Morsta-nom v tihi noči s svetilko v roki v mojo kočo. "Rad bi videl, da bi tudi stotnik Morstan slišal vso zgodbo iz vaših ust," mi-reče Šolto. "Prav rad," sem odgovoril ter povedal vso stvar še enkrat. 'Meni se zdi to popolnoma ver- Brown, ki so poveljevali voja- jetno," je pripomnil Šolto. "Kaj kom domačiuotn; dalje doktor sam in še dva ali trije pazniki, — zanimiva, majhna družba. Toda kmalu sem nekaj opazil: namreč vojaki so vedno izgubljali, civilisti pa dobivali. Ne pravim, da se je zgodilo kaj nepoštenega, ampak tako je bilo. Stari pazniki so se namreč med Andamani le malo brigali za svojo službo, tem rajši pa'so kartali in tako so bili mojstri v tej reči. Častniki pa so igrali le bolj za kratek čas in so metali svoje karte, kakor je ra\y*-no prišlo. Vsak večer so se vračali bolj oskubljeni domov, pa čim bolj so izgubljali, tem večja je bila njih strast do igre. Majorju Šoltu je šlo najslabše. Spočetka je navadno plačeval z bankovci in zlati, toda kmalu je začel jemati na posodo, in sicer prav velike svote. Včasih je nekoliko dobil, in to mu je dalo nov pogum; toda kmalu ga je sreča zopet zapustila ter ga pahnila le še v večje dolgove. Po cele dneve je blodil okoli, ves pobit in žalosten, in popival črez mero. Nekega večera pa je izgubil izredno veliko. Jaz sem sedel ravno v svoji koči, ko se je vračal s stotnikom Morstanom v svoje stanovanje. Oba sta si bila srčna in nerazdružljiva prijatelja. Zdelo se mi je, da major kar besni po toliki izgubi. "Vse je izgubljeno, Morstan," se je hudo val, "z menoj je pri ti misliš, Morstan, ali npj se lotimo stvari?" ^ Stotnik je prikimal. "Poslušajte, Jonatan," je rekel major, "s prijateljem sva se o tem pogovarjala in slednjič sva prišla do zaključka, da ta vaša skrivnost države prav nič ne briga, ampak je vaša zasebna zadeva, s katero lahko napravite, kakor vam je ljubo. Midva sva takoj pripravljena, da vam pomagava, kakor hitro se o celi reči pogovorimo in zedinimo." Trudil se je, da bi govoril mirno, malomarno, toda njegove oči so se svetile od vznemirjenja in pohlepnosti. "E no, kar se tega tiče, gospoda," sem odgovoril, navidezno sicer mirno, toda v resnici nič manj vznemirjen ko ona dva, "d«im vam samo en pogoj, ki bi ga stavil vsak mož na mojem mestu: zahtevam namreč samo to, da rešita mene in moje tri tovariše. Potem vaju pa vzamemo v svojo sredo ter vama damo eno petino zaklada, ki si ga lahko med seboj razdelita." "Hm," je mrmral Šolto, "eno petino. To ni baš preveč." "Na vsakega bi prišlo okoli petdeset tisoč funtov šterlingov.' "Ali kako naj pa vas oprostiva To je nemogoče, kar zahtevate." "Nikakor ne," sem odgov6ril. "Vsako najmanjšo stvarco sc(m kraju; najbolje bi bilo, da se kar.dobro premislil. Jedina zapreka našega bega je, ta, da ne moremo "Ne bodi neumen, prijatelj, "reče Morstna ter ga prime za ramo. "Tudi mene so dobro osku-bli, toda. —" * To jo vse, kar sem slišal; toda strašno mi je rojilo po glavi. Nekaj dni pozneje je hodil major Šolto zamišljen, počasi ob morju. Tedaj pa sem porabil to lepo priliko ter sem ga nagovoril. "Za dober svet bi vas rad po-prašal, gospod major," $eni zinil. "Kaj pa, Jonatan?" me je vprašal ter potegnil smodko iz ust. • "Nekaj bi vas rad vprašal, gospod major. Kdo bi bil neki vreden, da bi se mu smel izročiti neki skrit zakladf Jaz namreč vem, kje leži skritega okoli pol miljo-na, in ker ne morem sam do zaklada, sem mislil, da bi bilo najbolje, da ga izročim naši državni blagajni; mogoče bi mi kazen zato prikrajšali." "Pol miljona, Jonatan?" se je začudil z odprtimi ustmi. Pri tem pa me je ostro pogledal, kakor bi se hotel prepričati, če govorim resnico. "trotovo, gospod; cel kup dragih kamenov in biserov je shranjenih ondi, ki čakajo srečne roke. Zanimivo pa je pred vsem to, da je pravi njihof lastnik izgnan i>, dežeie" in brezčasten ter jih ne more nikakor nazaj zahtevati; tako je torej zaklad tistega, ki prvi pride ponj." "Državi ga izročite, Jonatan, državi,' 'je odgovoril jeclja je. Toda le s težavo je spravil te besede iz ust/ in takoj sem izpoz-nal, da ga imam v kleščah. dobiti nobene pripravne ladjice za pot in tudi ne dovolj živeža. V Kalkuti ali v Madrasu je pač veliko jadrnic in drugih ladjic, ki bi prav dobro služile našim naklepom. Pripravite torej ladjico! Ponoči nas pustite do obrežja in v ladjo; prepeljemo' se potem na suho, in vidva dobita svoj delež.' Ako bi bili samo vi," je mrmral Šolto. "Nobeden ali pa vsi," sem odgovoril jaz. "Prisegli smo namreč, da bomo delali drug za drugega." "Vidiš, Morstan," reče Šolto, "Jonatan je mož beseda. Nikakor se ne bo ločil od svojih prijateljev. Mislim torej, da mu smeva zaupati.' ' "To sicer ni prijetno delo", je odgovoril Morstan, "vendar nama bo deriar ravno prav prišel da rešiva svojo oficirsko čast." "No, dobro," reče major, "pomagati vam hočeva, kolikor bo v najini moči. Predvsem se pa se-deva morava prepričati, če je va ša zgodba resnična. Povejte mi torej, kje je zaboj krit, in jaz si bomsi bom vzel dopust ter takoj odrinil v Indijo, da stvar prei-ščem." "Ne tako hitro", odgovorim osorno, "prej se še moram prepričati, če so moji trije tovariši s tem zadovoljni. Saj vama povem, da se pri nas pravi: "vsi štirje ali pa nobeden." "Neumnost,' se razjezi Šolto. "Kaj imajo ti trije črni potepuhi pri tej stvari opraviti?" , "Črni ali beli," »odgovorim jaz, "mi držimo skupaj, pa je!" "Da ob kratkem povem: kmalu smo se sešli še enkrat, in sedaj se mi potem mestu Agri, razdelili mu odšteli odgovorjeno petino. Vse to smo zapučetili z vsakovrstnimi slovesnimi prisegami, kar se jih le more človeški um izmisliti in jezik izgovoriti. Celo noč sem sedel in risal, in ko se je že jelo daniti, sta bila gotova nova obrisa, podpisana z "znamenjem štirih." >čV z imenom mojim in mojih treh tovarišev. "Toda mojvo pomoč. Jako je dobro tudi ▼ zadevah odrgnin in oteklin itd., tndi sa drgnenje živcev in sa maje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. Trinerjev Antiputrin je izvrstno in prav prijetne zdravilo Posebno H« navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla ia ust; isto tako za čiščenje ran, izpuščajev in drugik kotnik otvorov. Dobi se v vseh lekarnak. NAJNOVEJŠE NAOBADE SO DOBlUk. .TUNERJBVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: OOLD MED AL—BAN FRANCISCO 1916, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER CO. Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILLINOIS PirzrzrejzjEjgJajgjajajararajz^^ rejEJEjarzi "Kaj ne, gospod major, vi mi- so bili tudi JUohimed Singh, Ab slite, da bi bilo najboljše, če vse dullah Khan in Dost Afcbar nav- povem višjemu vojaškemu pogla varju?" sem mu rekel popolnoma mirno. "Prej vsem pazite, da s ene prenagljite, česar bi se pozneje mogoče kesali, Jonatan. Povejte mi prej vso stvar natanko." Ves dogodek sem mu pripovedoval, samo toliko sem predru-gačil, da ni mogel spoznati, kje je zaklad skrit. Ko sem končal, je stal kot lipov bog ter se globoko zamislil, z miganja njego- zoči. O celi stvari smo še enkrat pogovorili in prišli slednjič do zaključka. Častnika sta dobila vsak po en naris trdnjave, in v narisu je bil natanko zaznamovan kraj, kje je zaklad skrit. Major Šolto naj bi šel v Indijo in se prepričal o tem, kar smo mi zatrjevali, zaklad pa naj bi pusfil pri miru, kjer je. Potem pa naj bi poakrbe} ladjico z vsemi potrebščinami ter jo poslal na otok Rutland, kjer bi ga mi pričako- verova zdravila vzdr/ujeji zdravje v družinah. Nered ledic m ne sme nikdar prezreti, kajti taka zanemarjenost lahko konča slučajno z dolgotrajnimi boleznimi in sitnostjo, ki se zelo teško zdrave. Vsled tega ns odlašajte. Bodite sigurni, da jih popravite takoj v začetku nereda, vzemite Severa's Kidney and Liter Remedy (Severovo Zdravilo za obisti in jetra) za zdravljenje takih bolezni kot tnetje ledic ali lAehurja, zastajanje afajMrajgJZfzraiajEJgJzraiafg^^ izhajajo iz bolnih ledic. Na prodaj ▼ vseh lekarnah. Cena ?5o in le davka, ali $1.28 in 6c davka. POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV. Ustanovljena leta 1857 Nacionalizirana leta 1864 ZE 6 O LET je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Nj eno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,600.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu. . % * \% ~ Naložite torej Vaše prihranke t NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JO LEBTC. Narasti« obresti si petletni pripisujejo k glavnici, ali pa Izplalojtja na hranilne uloge o« $1.00 aapnj. 3% FIRST NATIONAL BANK OF JOUET. Illinois. LJUDSKA BANKA 99