I Ameriška Domovina —- Ji J.M a im,',>. — AMCRICAN IN SPIRIT ciavcmiam FOR€IGN IN LANGUAG6 ONLY MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND Z O TTTT^nAV MrvRMmn mr v on r-^rr,^ t tT SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, JULY 25, 1950 LETO Lil —VOL. LIL VESTI POSLUŠANJE TUJIH radijskih postaj. — Slovenska begunka, ki je junija meseca pribežala iz Jugoslavije v Avstrijo, je pripovedovala našemu zaupniku sledeče: Med zadnjo vojno so si nabavili mnogi kmetje po sever-hih delih Slovenije, ki so bili okupirani od Nemcev, za živila: radijske aparate. Tako ima dairies vsaka večja vas večje števi- Komunisli še vedno besno napadajo naše čete v Koreji dalj uje. Garnniture potniških Amerikanci se obupno bra- vlakov, ki vozijo na dolenjskih progah, predvsem na progi Ljubljana — Karlovec, so prav za prav nekakšna zbirka raznih vagonov vsi pa so enotni po tem, da imajo več ali manj razbite ši nijo pred obkroženjem. Velika nadloga Amerikan-cev so komunistični geril-ci, Tokio. — Težko preizkuše- pe na oknih ali na mesto šip de-j116 ameriške čete še zagrizeno ske in da so ponoči nerazsvetle- drže v svojih položajih južno-ni. Res je, da danes ne smemo vzhodno od Taejona proti ob-zahtevati razkošno opremljenih krozenju od tisočerih komuni-vagonov na takih več ali manj|stov, ki prodirajo v varstvu lo radijskih aparatov. Tudi kmet lokalnih progah, vendar misli- svojih tankov. General Hobart v Vodicahn pri Kranju, kjer sem stanovala, je imel radijski aparat s tremi valovnimi dolžinami. Stalno smo poslušali vse radijske oddaje v slovenskem jeziku, ki so jih dajale postaje na Zapadu. Zlasti pa smo poslušali Radio Trst, London in Voice of America. Ker oddaja Radio Trst dnevno več ur, ob nedeljah pa cel dan v slovenskem jeziku, so ljudje zlasti poslušali Radio Trst. Ob nededjah so se pri kmetu, kjer sem stanovala, zbirali- mo, da bi se z malo dobre volje R- Gay poroča, da je položaj dalo marsikaj zboljšati. Ravno' skrajno resen. V zaledje ame-tako je z razsvetljavo v nočnem riških čet pa vpadajo sever-času. Vsi vagoni razen brleče nokorejski gerilci, ki napada luči v vagonu II. raz. so temni jo Amerikance z ročnimi grain ne veš, kam naj stopiš in če natami. nimaš svoje razsvetljave tudi ne Severno od Taejona je 25. veš, kam bi sedel. ameriška divizija ustavila in UMRLI SO V DOMOVINI: — odbila napad, ki so ga izvedli Franc Svetič, bivši gostilničar v komunisti v ponedeljek. Tam-Koleziji v Ljubljani, Ivanka Ko- kaj je še vedno v teku vroča vačič iz Sodražice, Josip Šern- bitka, v kateri se Amerikanci bec iz Ljubljane, Marjan Vid- uspešno upirajo korejskim komar iz Ljubljane, Anton Zavr- munistom. sosedje ter posebno poslušali tanik, oče znanega profesorja dr. Ameriške čete imajo podpo- Tudi ti, Bach? . . . V Leipzigu, ki je zdaj v nemški sovjetski zoni in kjer je živel nemški skladatelj Sebastian Bach, so se pričele v nedeljo spominske slovesnosti ob 200 letnici njegove smrti, časopisje vzhodne Nemčije, ki ga kontrolirajo Sovjeti, pravi, da bi bil Bach, če bi zdaj živel, komunist, ker je položil v svoje skladbe misli o razvoju sveta, katerim mislim sta dala potem tvarno obliko Marks in Lenin, za njima pa Sovjetska zveza in ljudstva ljudskih demokracij. . . -o— jetske bojne ladje “najhitrejše, polju ladjegradnje. slovenske pridige, prenos sv. maše in slovenske pesmi, ki jih je' dajala postaja Trst. V zadnjem času poslušajo ljudje tudi postaje Moskve in drugih satelitskih držav, ki vodijo propagando proti Titu. Begunka je posebno podčrtala, da ljudje še nikoli niso toliko poslušali radijskih prenosov, kakor ravno sedaj. ČUDNA MENZA. — V delavsko uslužbenski restavraciji ko-rniteja za zunanjo trgovino pri Vladi LRS v Ljubljani so nenad-ho odpovedali vsem abonentom Brano za tri dni, ker so morali postaviti nov štedilnik, stari se je namreč podrl. To se bo morda kdaj pa kdaj zgodilo tudi v drugih ljubljanskih menzah, pripominja dopisnik Slovenskega poročevalca, glasila OF, ki o 'tem dogodku poroča. Vprašuje Pa se, kje naj se v teh treh dneh Brani 220 menzinih abonentov. Bo jih iz neznanih vzrokov ni hotela sprejeti nobena druga ljubljanska menza in to niti potem ne, ko je komite za zunanjo trgovino posredoval? Udobje v titovini. — ah Zabita okna in nerazsvetljeni vagoni tudi spadajo h kulturnemu prevozu potnikov, se sprašuje "Slov. poročevalec” in na- Petra Zavrtanika, Ivanka Tom- ro. svoj ega letalstva, ki napada sic, rojena Zadel v Celju, Mar- sovražne kolone, komunikaci vin Franko iz Vogrskega. Franc je in zaledje. Amerikanci so Orešnik, gostilničar in posestnik uničili deset severnokorejskih iz Ljubljane, Ivan Kočevar, biv- tankov. Dva tanka, ki sta se ši trgovec v Ljubljani, Franc prebila skozi, sta bila napade-Osole, geodet v pokoju iz Ptuja.)na in uničena z “bazukami.” Nemški "Hfovd" so ustanovili novo, neodvisno partijo Senator Robert A. Taft zahteva takojšnje zvišanje davkov Zvišanje je potrebno, če hočemo vzdržati deželo prihodnjih 10 do 15 let v pol-vojaškem stanju. Washington. — Senator Robert A. Taft je izjavil, da bodo Zed. države postale za dobo prihodnjih deset do petnajst let “polvojaška dežela”, zato bi bilo potrebno nemudoma ____________ _______ zvišati. davke, da bo mogoče etična partija je pričela s sploš na 1- S ftvfPi! Vremenski prerok pravi: Jasno, toplo in ne soparno da-bes in ponoči. Tri na dan Zed. države bodo morale biti: Poslej vedno oborožene. Vsaj okler bodo ruski boljševiki °grožali svetovni mir. To bojno' stanje nas bo stalo do 15 bilijo-n°v dolarjev vsako leto. * * * lu namesto, da bi venomer mali na straži v dragi bojni °premi, naj bi prav zdaj enkrat Za vselej naučili kozjih molit-vic vso rdečo sodrgo. * * * Enkrat bo treba, ni vprašanje. n Vsi mislijo, da je prav zdaj Prišel tisti čas. Torej naprej in udri po rdeči golazni. Novi grobovi Anton A. Sternen Kot smo že včeraj kratko poročali, je bil v soboto zvečer v avtomobilski nezgodi v Willoughby, O., na mestu ubit Al-Sicer pa smatrajo Sovjetsko pin A. Sternen iz Mentorja. O. zvezo še vedno za indeal- ZaPušča soprogo Dorothy, ki no domovino dela vske je tudi bila z njim v nezgodi in ‘klase Ne sedaj v kritičnem položaju v Painesville Memorial bolniš-Duesseldorf, Nemčija. — V Lid, sinčka Albina Jr. in hčer-nedeljo je nad 100 izključenih koko Carol; dalje zapušča do-komunističnih voditeljev iz za- bro poznanega očeta Roberta, padne Nemčije ustanovilo tu- ki je bil več let zavaroValnin-kaj novo komunistično partijo, ski zastopnik in sedaj v poko-ki bo neodvisna od sovjetske jUj ter mater Frances, roj. Jur-zunanje politike. Voditelj teh javčič, brata Edwarda in se-neodvisnih komunistov je 51- stre Frances Debelak, Gladys letni Josef Schappe, ki je bil j Nosse, Margarette Inman, He-izključen iz partije kot titovec. ien Sirna in Josephine Lappin. Schappe je izjavil, da priča- p0greb bo v sredo ob 9 iz Za-kuje, da se bodo novi partiji krajškovega pogrebnega zavo-pridružili tisočeri in tisočeri’ La v cerkev sv. Vida ob 9:30 in komunisti, ki niso zadovoljni s Lato na Kalvarija pokopališče, sovjetsko zunanjo politiko. Mike Jaksetič Dejal je tudi, da bo njegova p0 dolgi in mučni bolezni je partija še vedno smatrala Sov- umrl v Lakeside bolnici Mike jetsko zvezo za idealno do- jaksetič, star 59 let, stanujoč movino delavskega razreda,” L Kane, Pennsylvania, kjer za-_____, ... „ sicer pa komunisti zapadne)pušča dva brata, Franka in)kopališče. Nemčije ne bodo sledili mos- Thomasa. Ro ion HU „ I spraviti ogromne stroške sproti plačevalno bazo. Taft predvideva letni bud-žet v vsoti 50 do 60 milijard ali bilijonov dolarjev, če se hočemo uspešno zoperstaviti komunistični agresiji, o kateri se ne more vnaprej ugotoviti, kdaj, kje in v kakšni obliki in sili se bo pojavila. Taft vidi radikalne spremembe ameriškega življenja in pomikanja dežele proti “normalnemu” stanju, v katerem bo šlo 20 odstotkov celokupne proizvodnje za vzdrževanje “delne mobilizacije” dežele. Senator Millard E. Tydings, demokrat iz države Maryland, pa je izjavil, da zdaj ni še nobenih načrtov za polno uveljavljenje “drafta” (obvezne vojaške dolžnosti), razen če se korejska vojna izprevrže v — tretjo svetovno vojno. Praznovanje "Dneva sovjetske mornarice/ ki je najboljša in najhiirejša na svetu,.. Trditev ni presenetljiva, če se pomisli, da so prav za prav Rusi izvojevali angleško zmago nad špansko Armado, ker so bile angleške bojne ladje namazane z rusko smolo in njihove vrvi izdelane iz ruskega prediva, kakor je pred nekaj tedni ugotovila moskovska “Pravda”. (Ker je znano, da so v Rusiji iznašli vse najvažnejše iznajdbe — od kolovrata do letala, radia, radarja in televizije — in ker so sovjetski znanstveniki v zadnjem času “dokazali,” da so vse znanstvene postavke za-padnih znanstvenikov napačne ter vse, kar je res kaj vredno, prihaja iz Rusije, zato ne bo nikogar presenetilo sledeče poročilo. Uredništvo). Moskva, 23. julija. — Danes so tukaj praznovali dan sovjetske mornarice. Ob tej priliki je izjavil general obrežne artilerije S. E. Zaharov^ da so sov- so od vseh najmanj ranjive in ogenj njihovih topov je nasil-nejši na svetu.” Sovjetsko časopisje je bilo ob tej priliki natrpano člankov sovjetski mornarici, v katerih je rečeno, da je bilo treba zaradi ameriške in britske priprav Ijenosti in njunega vojnega hujskanja ojačiti mornarico' Sovetske zveze. Mornariški minister, admiral Ivan Vinogradov, je izjavil svojem dnevnem povelju mornarici, da Sovjetska zveza letos praznuje nove uspehe na1 Komunisti že na vse kriplje sabotirajo vojna prizadevanja Zedinjenih držav v Južni Koreji komunistična partija je zdaj v odprti vojni proti Ameriki. ‘Daily Worker’ razliva golide strupa v svojih kolonah. WASHINGTON. — Komuni- vojaškim pripravam, da se postavimo po robu sovjetski agresivnosti. Pretekli teden je to komunistično glasilo objavilo debelo in nesramno laž, da se ameriški vojaški svetovalci poslužujejo človeških tarč pri vežbanju severnokorejskih eojakov. Vir te fantastične obdolžbe, katero je komunistično glasilo navedlo kot mrzlo dejstvo, je bil — moskovski radio. Medtem pa je FBI ustanova budno na delu ter vodi že od leta 1938 natančne zapiske in be-Sovjetska zveza. Izza pričetka ležke delovanja vseh znanih ko-korejskega spopada postaja ko- munistov. Ako poseže Rusija v munistična protiameriška gonja ivojno, bo FBI ustanova nemu-z vsakim dnem hujša. Komu- doma zaprla vse partijske vodi-nistično trobilo vsak dan bolj telje, komunistične organiza-besni proti ameriški zunanji po- torje in vodje komunističnih ce-litiki, ameriškim motivom in Jic. -o- Naročite Koledar Svobodne Slovenije. N ob ena slovenska družina naj ne bo brez te nad vse poučne knjige! iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave., in na Highland Park po- Nemčije ne bodo sledili moskovski liniji, temveč bodo prilagodili svojo partijo posebnim nemškim potrebam. Nova partija je tudi ostro obsodila novo nemško-poljsko razmejitev, katero je vzhodnonemška partija odobrila. Dalje je ostro ožigosala sovjetsko politiko z ozirom na vojne u-jetnike; nemških vojnih ujetnikov je v Sovjetski zvezi še skoraj poldrugi milijon, sovjetska vlada pa pravi, da jih je samo še 13,456. Korejci priznavajo sovjetsko pomoč Washington. — Severna Koreja zdaj priznava, da prejema od Sovjetske zveze vojaško pomoč. Radio v Seoulu je naznanil : “Sovjetska zveza, naša osvoboditeljica, nam neprestano daje svojo pomoč. Ona je naša edina dobrotnica. Njena podpora nam je v veli-[ko pomoč.” Thomasa. Rojen je bil v Ter-čanah pri Ilirski Bistrici, kjer zapušča dve sestri, Katarino Dolgan in Ivanko Jaksetič, in tri brate: Jožefa, Janeza in Matijo. V Pennsylvaniji je bil član dr. Moose. Pogreb bo danes, v torek ob 1:30 popoldne Marj' Velkaz Danes zjutraj je po dolgi in mučni bolezni umrla Mary Velkaz, stanujoča na 1007 E. 64 St. — Pogreb bo oskrbel Jos. žele in sinovi pogrebni zavod na St. Clair Ave. in Addison Rd.—Podrobnosti jutri. Vlom v župnišče poljske cerkve v Clevelandu. Roparji odnesli $13,000. Cleveland. — Včeraj zgodaj zjutraj sta dva zakrinkana roparja vlomila v župnišče poljske cerkve Marije Brezmadežnega Spočetja na 6700 Landing Ave., kjer sta napadla župnika, Msgr. Johna Mlotkov-skega in njegova dva duhovna pomočnika, ter pobegnila s 13 tisoč dolarji. Roparja sta vlomila v župnišče skozi okno ter zahtevala od Monsignira in ostalih dveh duhovnikov, naj odpro cerkveno blagajno. __ Monsignor je bil tako prestra- takoj odpreti blagajne, nakar ga je eden roparjev udaril z revolverjem po temenu, da se je duhovnik krvaveč zgrudil na tla. Končno se mu je le posrečilo odpreti cerkveno blagajno, iz katere sta vzela roparja $13,000, kar je prišlo v blagajno od cerkvenega bazarja in karnevala, ki je pravkar v teku ter od nedeljske cerkvene kolekte. — K° sta roparja opravila, sta zvezala vse tri duhovnike, jih zaprla v neko no ofenzivo, da podminira ameriško vojaško intervencijo v Koreji. Iz svoje dosedanje vloge Stalinovih propagator jev, so prešli ameriški komunisti zdaj mnogo nevarnejšemu poslu. Komunistična partija je zdaj v vojni, pa ne na strani Amerike, marveč na strani — sovražnika. Njena strategija je, podmini-irati moralo doma ter dati vso moralno in drugo pomoč sever-inokorejskim sovražnikom, katerih sponzor in pokrovitelj je Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Ustanova Kulturnih vrtov je dokaz možnosti mirnega in prijateljskega sožitja raznih narodnosti CLEVELAND, O. — Ljube- sožitje ljudi mogoče, ne glede šen in nervozen, da ni mogel^sobo ter pobegnila. izen, ki jo goje clevelandske narodnosti do svojih Kulturnih Vrtov, je bila očitna v nedeljo, ko je nad 3,500 ljudi proslavljalo 25-letnico ustanovitve teh Vrtov, ki so edinstveni v vsej deželi. Ob poltreh popoldne se je pojavila povorka, ki so ji na čelu korakali bobnarji; ta povorka je predstavljala “The Spirit of ’76”. V povorki so korakali pripadniki raznih narodnosti v svojih slikovitih narodnih nošah, med katerimi so bili častno zastopani tudi Slovenci. Ostale skupine so tvorile sledeče- narodnosti: Amerikanci, Čehi, Holandci, Grki, Francozje, Kitajci, Japonci, Madžari, Židje, Irci, Litvinci, Poljaki, Rumunci, Rusini, Rusi, Norvežani, Danci, Finci, švedje, Škoti, Slovaki, Angleži, Ukrajinci in Libanonci. Vse te skupine so prispele v Jugoslovanski Kulturni na to, kakšnim narodnostim pripadajo. Otvoritveni govor je imel Charles J. Wolfram, predsednik Lige Kulturnih vrtov, ki se je zahvalil narodnostim za lepo udeležbo, in vsem govornikom kakor tudi mestnemu koncilu za vso pomoč, ki so je Kulturni vrtovi deležni od mesta. Ob petih popoldne se je ljudstvo zbralo v madžarskem Vrtu, kjer je bilo odkrito poprsje madžarskega pesnika Imre Madacha. — Na slavnost je prispela tudi Mrs. Frances P. Bolton, članica zveznega kongresa v Washingtonu. Za god— Vsem Jakobom in Japčkom, Anam, Ančkam in Anicam vse najboljše za god. Pozdravi iz Denverja— Lojzka Čebular, ki počitni kuje v Denver ju, Colo., pozdravlja vse svoje prijatelje in prijateljice v Clevelandu. Skupno obhajilo— Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ bo imelo v sredo ob 7:15 pri sv. maši, ki bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca za žive in mrtve članice, skupno sv. obhaji-o. V bolnišnici— Andrej Verlič iz 23050 Ivan Ave., se je podal v Glenville bolnišnico. Nahaja se v sobi št. 301, kjer ga prijatelji lah io obiščejo. Novi naslov— Tajnik Kluba društev na Recher Ave., John Zupančič, se je preselil na 460 E. 270 St. Nagrade so dobili__ Na pikniku fare Marije Vne-bovzete zadnjo nedeljo je bilo odločenih 11 nagrad, do katerih so upravičeni sledeči, ki naj pridejo ponje v župnišče: Mrs. Mary Avsec, Ida Lapen-ta, Mrs. F. Kromar, Walter Bonaszewski, Uršula Polanec, Johnny Kristoff, Joe Trolly, Ed Ivnik, Frank Gorshek, Stan Bizily in Joseph Cerjak. V bolnišnici— Joseph Kosmerl iz 18218 La Salle Rd., je bil odpeljan v St. Alexis bolnišnico, kjer se je včeraj moral podvreči operaciji. Nahaja se v sohi 224. Doma iz bolnišnice— Iz St. Alexis bolnišnice se je vrnil na svoj dom John Brodnik, 1324 Giddmgs Rd. Se prav lepo zahvali vsem za obiske, cvetlice, karte in druga darila. ------O------- Ameriške del. unije za kapitalizem Washington. — Iz pregleda Brookingovega instituta je razvidno, da so ameriške strokovne organizarije in delavske unije zadovoljne z obstoječim kapitalističnim sistemom in da nočejo njegovega strmoglavljanja. V tem sistemu vidijo ameriške unije najboljše prilike in pogoje za napredek delavstva. Angleške čete za Korejo London. — V ponedeljek je angleška vlada razpravljala o načrtih, da pošlje do 3,000 vojakov - pešcev v Korejo na pomoč ameriškim četam. Te čete bodo prispele v Korejo iz Hong Konga ali iz Malaje. Mati je umorila svoja dva otroka Northampton, Mass. — Mrs. Alice Lampron, stara 33 let, je zadavila svoja dva otroka, nato pa hotela izvršiti samomor, kar se ji ni posrečilo. Ženska vrt, kjer so jih pozdravili Jugoslovani v narodnih nošah. častno stražo z ameriškimi je. v bolnišnici pod poli-W , .v, cijskim nadzorstvom, zastavami je tvorila Ameriška legija, ki jo je vodil polkovnik Jack A. Persky. Na slavnosti je nastopilo več govornikov, med njimi clevelandski župan Thomas Burke, ki je izjavil, da nudijo vprav ti Vrtovi dokaz, da je mirno Zračna sila bo pozvala rezerviste Washington.—Poveljstvo letalske sile se pripravlja, da pozove v službo omejeno število letalcev-rezervistov. NAJNOVEJŠEVESTI S KOREJSKE FRONTE, 25. junija. — Včeraj zvečer je korejska komunistična sila zasedla kraj Haenam na južnem koncu Koreje, s čemer je končala svoj pomet zapadne obale. — Severnovzhodno od Kwangjuja so komunisti zavzeli kraj Namwon, kjer je spojišče Namwon železnice in glavne proge, ki teče iz velikega južnega pristanišča Sunchona proti severu. WASHINGTON. — Predsednik Truman je poslal včeraj kongresu nujno priporočilo, da se dovoli $10,486,976,000 za izdatke v korejsk' vojni in za oborožitev Amerike za vsako drugo nujnost. * /Imeri^ka Domovina 6117 St. ClaJr Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and English Editor: Mary Debevec Editor in Chief: Anton Sabec; Mg. Editor: Frank A. Turek; Associate Editor Vinko Lipovec NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00. za E mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for S months. JULY 1950______ SIWMONTUEWEDTHU TO SAT 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 “»“n 25 26 27 28 29 Entered as second class matter January 6th 1908. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879. No. 144 Tues., July 25, 1950 MATIJA ŠKERBEC: Komunistične kulise Da ni imelo vseslovanstvo nobene realne podlage, je jasno pokazala zgodovina! Rusi so bili vedno sovražniki poljskega naroda. Kako so ga tlačili pod carji, krvavo preganjali in uničevali, je jasno vsakemu, ki količkaj pozna svetovno zgodovino! Poljaki so zatirali Ukrajince, podobno kakor Rusi Poljake! Čehi so zatirali Slovake! Kako je razmerje med Srbi in Hrvati, je dovolj znano! Po prvi svetovni vojni je Čehoslovaška pustila popolnoma na cedilu Jugoslavijo, da si je sama dobila več koristi na mednarodnem političnem polju. Ko je videl Beneš, da grozi Čehoslovaški pred Hitlerjem polom, se je spomnil slovanskega bratstva in je prišel v Beograd posredovat za zvezo med Jugoslavijo in Čehoslovaško proti Nemcem, zdaj pa Jugoslavija ni'imela interesa, da se veže v kako skupno akcijo proti Nemčiji. Nikjer in nikdar se v zgodovini še ni pokazalo kako vseslovansko bratstvo! Lepo bi bilo. ko bi bilo! Toda tega ni bilo! Ruski komunizem je povzel staro carsko kuliso o vse-slovanstvu da bi s tem motil lahkoverneže med slovanskimi narodi, ki niso poznali ne komunizma in ne dejanskih razmer. V Združenih državah ameriških so nekateri Slovenci nasedli tej vseslovanski maski komunizma! Pa so jasno videli, da je Rusija zahrbtno napadla “slovansko bratsko državo’' Poljsko, ko je ta stala v borbi za svoj obstoj in so se razlile nemške horde po vsej Poljski in pobijale v masah slovanske Poljake! In s tem razdivjanim nemškim terorjem je tekmoval v pobijanju Poljakov ruski boljševizem. In vendar so slepi in naivni Slovenci verjeli, da Rusija nekako zastopa “vstajajoče Slovanstvo.” Kakor je povedal zastopnik Titovega komunizma pred Mr. Cvetičem, za komuniste to ni važno, ali je kdo Ameri-kanec, Anglež, ali Slovenec, prvo je, da je komunist! Komunizem nima prav čisto nič slovanskega na sebi, nobene-nega narodnostnega čuta, njemu je prvo in edino pri vsem delu: mednarodni komunizem, svetovna revolucija, da bodo vsi narodi komunisti! Nacionalni interesi pri komunizmu veljajo le toliko, kolikor mu ti služijo kot krinka, kulisa za varanje pravih ciljev komunizma in za to, da s to kuliso pridobivajo lahkoverne, da jih vprežejo v svoj voz! Naj se pač nihče ne čuti s tem prizadetega, da je kdaj bil tudi med temi, pa je potem spregledal! Naj se tolaži, da je komunistični propagandi nasedel skoro ves svet med drugo svetovno vojno. Časi se spreminjajo, pojmi se zjasnujejo. Za vsakega je častno, če je spoznal pravo lice komunizma in se odtegnil komunističnemu vplivu! Mi nočemo delati kakih rekrimi-nacij. še manj komu kaj očitati, te vrstice imajo le namen, da jasno razgalijo trike komunistična propagande in nič drugega ne! Tistim, ki so dobre volje in pošteni, se bodo odprle oči, za te so predvsem namenjena ta pojasnila! Kdor je pa popolnoma zastrupljen s komunistično infiltracijo, injekcijo, je pa itak vsaka pametna beseda odveč. Star latinski pregovor pravi: errare humanum est! Zmotiti se je človeško! To ni sramota! Sramotno je le vstrajati v zmoti, ko postane dokazana! Častno pa je priznati svojo zmoto in ji obrniti hrbet! Amerika ni stopila v nastavljeno past! Stalinova pripravljenost za poravnavo korejske krize na osnovi pogojev, ki jih je predlagal indijski premier Nehru, je razumljiva, saj ti pogoji sami ponujajo Sovjetski zvezi vse to, kar bi mogla upati, da pridobi z invazijo. Nehru je namreč predlagal, da se nacionalistična Kitajska nadomesti v Varnostnem svetu Zdr. narodov s komunistično Kitajsko, da Rusija spet zasede tam svoje mesto in da nato ta “velika petorica” prične reševati korejski problem.. -— Ampak oborožena s svojim vetom, bi Sovjetska zveza lahko porazila kakršno koli poravnavo, ki bi ne bila v njenih računih. Medtem pa bi bila tudi komunistična Kitajska že trdno v sedlu v Varnostnem svetu. Rusija ima torej na tak način vse pridobiti in ničesar izgubiti. Ameriška vlada je modro ukrenila, ker ni stopila v nastavljeno past. Sicer pa je služeno stvari svetovnega miru z odsnotnostjo Sovjetske zveze v Varnostnem svetu. Ako bi spet zasedla tam svoje mesto, bi bili mali narodi ob zadnje upanje intervencije Združenih narodov v njihov prid v primeru sovjetskega napada. Sovjetska zveza bi namreč veti-ra'a vsak poizkus intervencije' napram agresivnosti, ki jo je sama inspirirala. Če bi Zed. države zamenjale nacionalistično Kitajsko za komunistično Kitajsko bi se to reklo, prodati prijatelja, sovražniku pa plačati podkupnino. Noben narod, ki drži kaj na svojo čast, ne bo tega storil, ker bi mu tako dejanje ne prineslo ničesar, razen sramote. Sovjetska propaganda bo sicer zdaj zatulila, da je to nov dokaz, da hoče Sovjetija mir, “imperialistična” Amerika pa vojno, toda naj le tuli, dejstva ostanejo neizpreme-njena. I £ I T^OT*T^A “NT A T~* /~\ Tv A £ * * * BESEDA IZ NARODA 4« T Hubbardske novice Madison, O. — Po napornem in težkem delu v tej letni dobi se spet oglašam, saj sem se v našem za pravico se borečem časopisu ‘Ameriški Domovini” od nekdaj rad oglašal. Moje letošnje delo je bilo v glavnem posvečeno prenovitvi in olepšavi naše domačije. Vse smo temeljito preuredili in olepšali, tako da zgleda sedaj kot iz škatljice vzeto, Edi je postavil novo poslopje za mlekarstvo in ga oskrbel z vsemi potrebnimi stroji. Preuredil in obnovil sem tudi park, ker je vse v cvetju, se mi zdi, kot da bi bil v nebesih. Vse mi je tako všeč, da sem se odločil, da ostanem tu čim dalje mogoče in ne bom na noben način silil pred Božje obličje. Naj me usmiljeni Oče pokliče sam, kadar bom tu odslužil. Vrt je namreč res tako čeden, da obiskovalci kar strme, ko ga zagledajo. Če mi ne verjamete, da je vse to res, pa pridite še vi gledat. Farmarji so zdaj močno zaposleni, pospravljajo žito. Naš Edi ki ima vse mogoče stroje, je čez glavo v delu. Prav rad bi mu pomagal, ko bi bil še za tako rabo, tako pa vzivam med mojimi cvetlicami. Hubbard kar lepo napreduje, zdaj so nam tlakovali cesto in potegnili belo črto po sredi, promet je namreč nazarensko velik. Obljubljajo nam tudi cestno razsvetljavo. Slovenci se k nam neprestano dosdjujejo, tu v North Madiso-nu so kar štin nove družine. Mr. Modic iz Euclida je kupil lepo posestvo, prav tako tudi Mr. Pirc, ki je nekdaj živel na Rosp' Rd. v South Madison. Naprodaj je še več lepih posestev. Že večkrat sem zapisal, da so ti kraji kot nalašč za Slovence. Imamo lepo cerkev in prijaznega župnika Rev. Viranta. Preskrbljeno je tudi za telesne potrebe in za zabavo, ob jezeru imamo krasno Kopališče. Mr. Joe Babič je svojo hišo na Hubbard Rd. dozidal in se vselil vanjo. Mr. Anton Bartol je pred časom prevzeto gostilno lepo preuredil m bo vesel, če se pri njem oglasite, kadar vas pot zanese v Maaison-on-the-Lake._ Skoro vse gostilne pri nas so že v slovenskih rokah. Slovenci prav radi zahajajo k nam, ob nedeljah vidim pred cerkvijo tud’ vedno prijazne Cleveland-čane, včasih celo tudi gospodo s St. Claira. Obiskujejo nas prijatelji in sorodniki iz vseh krajev, nekaterih imena sem že celo pozabil, saj si vseh m niti mogoče zapomniti. Včasin dobim pri slovesu celo kak poljubček, kdo bi se ga tudi branil, če ti ga kaka brhka kar takole pritisne. Naši so mi letos kupili motorni stroj za košnjo trave, tako se mi v bodoče r.e bo treba mučiti na vse mogoče načine. Menda sem se jim malo smilil. Kupili S Tržaškega, Goriške in Koroške poročajo Od našega zaupnika iz Gorice (Italija) smo prejeli sledeče popolnoma verodostojno poročilo iz Slovenije: Begunci: Dne 7. julija 1950 se je javila na tržaški policiji družina 5 oseb, ki je pribežala iz Renč v Jugoslaviji. Dne 8. julija 1950 so se javili na policiji v Trstu 3 begunci iz Jugoslavije. Isti dan sta na meji pri Solkanu prekoračila mejo 2 fanta 21 letni Stanko Humar in 19 letni Srečko Humar iz Banjšc. Ljudje na meji, ki opazujejo vsak dan begunce iz Jugoslavije, se sprašujejo, kdaj bo pobegnil tudi Tito. Splošno stanje: Pomanjkanje je popolno. Državne trgovine so prazne. V izložbah vise samo še Titove slike. Meseca junija so prejeli oni ljudje, ki imajo navadne živilske karte, le 3 kg. koruzne in 3 kg. bobove moke. Prejeti bi pa morali: 250 gr. kruha na dan, 600 gr. maščob, 600 gr. sladkorja in 1600 gr. mesa na mesec. Po nekaterih krajih ljudje še do 20. junija niso ničesar prejeli. Kolhozi — Kmetijske obdelo valne zadruge: — Način dela na kmetijskih obdelovalnih zadru gah je popolnoma podoben delu sužnjev oziroma srednjeveških tlačanov. Ljudje morajo delati v skupinah, ki jih vodijo nedoletni 17 ali 18 let stari fan tiči, ki so bili na posebnih kurzih vzgojeni za priganjanje. Ti fantiči vodijo posebne zapisnike, v katere upisujejo, kdaj je in kako je delal, kdaj je nehal delati in kaj je med delom govoril. V mnogih krajih, kjer so ljudi primorali v kolhoze, pa so ohranili vsaj del svobode, na vse načine sabotirajo delo v zadrugah. Mnoge so zaključile z deficitom. Državna -kmetijska zadruga v Vipolžah na Vipavskem je lansko leto zaključila s primanj kljajem 2 milipona Dinarjev. Vsled tega je bila vlada LR Slovenije prisiljena poslati na vse zadruge okrožnico, da se morajo zadruge same vzdrževati, ker država nima denarja, da bi plačevala primanjkljaje. Če se ne morejo same vzdrževati, naj se razpuste. Od svobodnih kmetov pobira državna oblast 10% pridelka za mlačev in 10% pridelka za mletje, ako kmetje mlatijo na skupne mlatilnice in meljejo \ skupnih mlinih. Humor: Na krajevnem sestanku OF v Brdih pri Gorici je predlagal član komun, partije, ki je sestanek vodil, naj ljudje na koncu kaj zapojo. Vsi so bili tiho. Samo neka stara ženska je zapela: “Lepa naša domovina, nima kruha, nima vina. . . Partijec ji je rekel, naj raje za- membe, pa magari pridejo mesto Tita Rusi. Propaganda ali resnica?—Zaradi splošnega pomanjkanja je nezadovoljstvo v Titovini vedno večje. Pristaši Kominfor-me razlagajo ljudem, da je temu pomanjkanju krivo dejstvo, da si Tito in njegovi prijatelji kupujejo hiše in nalagajo denar v Ameriki in na Zapadu, da bi imeli od česa živeti, kadar bodo morali zapustiti Jugoslavijo. Ljudje tem trditvam kaj radi verjamejo. Kdo ve, morda imajo prav. -----o----- Tako gospodarijo v Titovini so mi seveda tudi novo obleko, poje kako drugo pesem, ker je tako da se postavim kot petelin na gnoju. Vsem prav lepe pozdrave Frank Leskovic. Zanesljiva ječa “Kaj, ali ste še vedno tukaj?” Ali mar niste opazili, da ste v kruhu dobili pilo?” “Za božjo voljo, sedaj šele vem zakaj me tako daje po želodcu.” ta že zastarela. Vojska: Na meji je še vedno KNOJ (Korpus narodne odbrane Jugoslavije), elitna Titova vojaška edinica* Morala med vojsko je slaba. Služijo- 3 leta: 10 mesecev jih vežbajo, ostalo pa morajo delati. Vsi so prepričani, da se proti Rusiji vojska ne bo borila. Edinice na italijanski meji bodo pobegnile v Italijo, čim se bo vojska začela. Vsi ljudje si želijo spre- “Slovenski Poročevalec” v Ljubljani piše dobesedno takole: “Kočevska ima ugodne pogoje za razvoj živinoreje. Vendar se t' pogoji v določenih primerih ne izkoriščajo dovolj in se živina zanemarja. Ministrstvo za državne naoave je začelo nedavno pošiljati na Kočevsko mlado odkupljeno živino, ki so jo komisije spoznale kot vzrej-no ali plemensko. Ta živina naj bi se dodelila državnim posestvom, kmetijskim obdelovalnim. zadrugam, pa tudi posameznim zasebnim gospodarstvom. Pogoj je bil, da kasneje vrnejo klavno živino v razmerju 1 proti 1. Zamenjava naj bi se opravila, kjer je možnost, takoj, v drugih primerih pa jeseni ali še kasneje. Ministrstvo za državne nabave ie tudi nakazalo, katerim predevom oziroma živinorejcem, naj bi se ta živina dodeli!?. ter je za njeno prehrano do paše dodelilo 10 vagonov sena in 5 vagonov močnih krmil. Ko je živina začela prihajati v Kočevje, so se začele pojavljat- razne ovire in napake, ker krajevni faktorji niso smatrali te naloge za tako važno, da bi jo reševali ali pa niso bili dovolj seznanjeni z njenimi problemi. Najprej so se pojavili glasovi, da bo socialistični sektor prevzel samo govedo sivor-jave pasme in da drugačno sploh ne prevzame. Drugi, mec. temi poverjeništvo za kmetij stvo okraja Kočevje, so bili zopet mnenja, da morajo dobiti obdelovalne zadruge samo molzne krave, češ da delo z mlado živino za zadrugo ni rentabilno. Odkupno podjetje v Kočevju se je postavilo na stališče, da bo dostavljalo samo vagonske pošiljke posameznim prevzemal-cem, češ da mu dodeljevanje živine v manjšem številu povzroča veliko dela m onemogoča evidenco. In posledice! Živino, ki je prišla, je podjetje natrpalo v zasilne depoje. Tako je bilo v hlevu natrpanih v depoju v Kočevju nekaj dni 37 glav goveje živine brez zadostne hrane in vode in brez zadostne stelje. Podjetje se ni pravočasno pobrigalo, da bi preskrbelo potrebno krmo in pravilno oskrbo. Živina je dnevno izgubljala na teži, posebno še, ker so jo nenačrtno gonili iz Kočevja v Dolenjo vas pri Ribnici in nazaj. Kakšna je bila ta mlada živina po nekaj dnevih ‘takega ravnanja, si lahko vsak sam predstavlja. V depoju v Dolenji vasi je bila oskrba živine nekoliko boljša. Upravnik odkupnega podjetja tov. Arko, ki je bil neposredno zainteresiran, da se tta živina čimprej odda, pa je med tem nakupoval vozove za gozdno gospodarstvo po okrajih. Po posredovanju ministrstva za državne nabave se je delo sedaj nekoliko pospešilo. Okrajni izvršni odbor se je za stvar zavzel, napravil razdelilnik in bo živina v nekaj dneh prevzeta. Zavzel se je tudi za popolno rešitev’ tega vprašanja in bodo začeli organizirati planinske pašnike, predvsem na področju Sodražice in Travne gore, kjer bodo lahko nastanili več sto glav mlade živine. Treba pa je še nekaj pripomniti glede pasme. Na Kočevskem najbolje uspeva sivorjavo govedo in pozdraviti je treba skrb državnih posestev, da to pasmo razširijo, da opravljajo selekcijo in polagoma skušajo odpraviti vse križance in drugopasem-ske živali. S stališča preskrbe našega delovnega ljudsvta pa se vprašujemo, do katere meje je to prizadevanje trenutno upravičeno v nekaterih zadrugah in v piivatneip sektorju, ki tako nima zadosti živine, da bi izpolnjeval plan vzreje živine in oddajal potrebne količine mesa v državni mesni fond. V takem primeru bi morali prevzemati tudi živino druge pasme, jo spitati in bi tako pripomogli k boljši preskrbi z mesom. Hkrati bi si p? lahko prizadevali, da bi dobili čimprej lasten prirastek čiste pasme, ki bi zamenjal to živino. Poglavje zase pa je ravnanje z govejo živino na ekonomiji lesnoindustrijskega podjetja Kočevje v Primožih pri Kočevski Reki. Ekonomija ima .okoli 740 ha zemlje, od tega 64 ha orne. Lani je iz odkupa prejela 75 glav mlade goveje živine, ki je imela vse pogoje, da bi se lepo razvijala. V bližini je tudi dovoli zdrave pitne vode ter travnikov in pašnikov. Danes, po enem letu, pa vidimo, da so iz večjega dela te živine postali živi okostnjaki. Vsa živina je lišajasta in shirana do skrajnosti, predvsem v dveh hlevih (okoli 20 glav, ki jih je treb? takoj zaklati). Dve živali pa sta zaradi oslabelosti pred enim mesecem celo poginili. Hlevi, v katerih je živina nastanjena, so skrajno nehigije-nični nezdravi, živina nima ne svetlobe, ne čistega zraka, prostori se ne čistijo redno in dnevno, gnojnica stoji po stajah, voda iz gnojišč, ki so tik pred vhodnimi vrati, odteka nazaj v hleve in podobno. Jasli v hlevih niso bile že delj časa očiščene in je v njih za ped na debelo ostankov krme, ki je popolnoma gnila oziroma strohnela Ker niso pravočasno poskrbeli, da bi krmo zavarovali pred dežjem in vlago, je seno, ki ga pokladajo živini, plesnivo in črno. Krmilci, ki so dobili od veterinarja navodilo, naj liša-jasto živino redno zdravijo, o-pravljajo to delo skrajno malomarno. Higijenski predpisi se sploh ne izvajajo. Dokaz za to je ravnanje s prej omenjenima poginulima živalima. Namesto da bi poklicali veterinarja, ki bi ugotovil vzroK pogina in nato odredil, kaj naj se z živalmi napravi, ali zakolje ali uporabi za izdelavo mila, je delovodja Karol Timpej odvlekel obe živali približno 150 metrov proč od hlevov in ju pustil 20 dni ležati na prostem, da sta tam razpadali. Kože niso odrli, čeprav bi bila uporabna. Šele po posredovanju ljudske inšpekcije, so mrhovino zakopali, vendar tako malomarno, da so noge še gledale iz zemlje. Tudi v svinjskem hlevu so živali skrajno malomarno oskrbovane, nekaj zaradi neprimernih hlevov, ki so umazani od blata, brez svetlobe in sonca. Kakor smo že omenili, ima ekonomija 64 ha zemlje. Od te je danes zorane in posejane le 6 ha, vse ostalo je še neobdelano. Obstaja resna nevarnost, da zemlja ne bo pravočasno obdelana. V Ložinah, ki spadajo tudi pod to ekonomijo, je od leta 1947. 700 kg že tako pokvarjenega semenskega žita, da ne bo uporabno za dingo kakor za krmo. Polno odgovornost za vse to nosi tov. Jože Pungeršek, upravnik te ekonomije, ki sploh ne ve, kaj se na ekonomiji godi, nima pregleda ne o stanju živine, ne o delu, kdo in kako ga opravlja, čeprav vodi ekonomijo že od lanskgea aprila. Ničesar ni ukrenil, da bi ustavil razpadanje zgradb,propadanje sad- nega drevja itd. Njegov odnos do dela sploh, do živine, do u-pravljanja ljudskega premoženja, je naravnost zločinski in je bilo ukrenjeno vse, da bo skupno s tistimi, ki so to delo videli in ničesar ukrenili, prejel zasluženo plačilo.” ------o----- Take so sodbe v Titovini Ameriška Domovina je že poročala o krivični obsodbi č. g. Ivana šolinca, župnika v Slovenski Bistrici, župnik je znan po svoji veliki gorečnosti, delavnosti in veliki priljubljenosti pri vernikih. Kot neizprosen borec ter branilec narodnih in verskih svetinj se je hudo zameril nacistom, postali so mu smrtni sovražniki. Obljubljali so mu, da ga bodo živega pribili na visok misijonski križ, ki je vsak večer pred prazniki gorel v luči. Nacistovskim krvniškim rokam se je župnik srečno izmaknil, ni pa maral bežati pred domačimi sovražniki. Komunisti so ga zaprli in postavili pred sodišče. Med drugimi so poklicali za pričo tudi njegovega bivšega hlapca v prepričanju, da bo socijalno podrejeni prav gotovo obremenjeval svojega gospodarja. Evo razgovora pred sodiščem: Sodnik: Ti uboga reva si moral veliko delati pri gospodu? Hlapec: Seveda sem veliko delal, če je dela bilo. Saj so gospod tudi pomagali. Sodnik: Pa jesti si imel dosti? Si dobil kaj mesa? Hlapec: če so gospod meso jedli, smo ga mi tudi dobili, samo v petek ne. Sodnik: Kaj pa s pijačo? Si jo kdaj dobil? Hlapec: Prej smo pijačo vedno dobivali in vino seveda tudi. Zdaj, ko nam je vse vzeto, ga seveda nimamo več. V dvorani je nastala neprijetna tišina, neprijetna posebno za sodnika. Da bi se rešil iz zagate, je sodnik nadaljeval z vprašanji: Si kdaj dobil cigarete? Hlapec: O, ja. Gospod so mi jih dostikrat dali in še z mano skup kadili. Priča je odšla — župnik pa je! bil obsojen. Taka je pravica v komunistični Jugoslaviji. Radoveden sem, kako kak ha-rambaša na kakem kolhozu deli cigarete in gosti delavce z vinom? J. M. Odmeri iz T kovine ali gorke iz "raja” Ančka iz Velevja je bila med vojno vneta partizanka. Poprej je bila uradnica pri velenjskem rudniku, pa je pustila službico ter se šla borit za svobodo. V gozdu je imela odločilno besedo ter si je zato nakopala marsika-ko krivdo na svoje rame. Ob prevratu je korakala na čelu sprevoda, ki je prihrumel v Velenje in kričala s povzdignjenimi rokami: “Smrt izdajalcem, živela svoboda!” Pametnim ljudem se je gnusilo njeno navdušenje, zaprli so okna in vrata ter se umaknili na dvorišče. Ančka je to zapazila in ovadila ljudskemu sodišču. Obsojenci so jo preklinjali in kletev je padala na njeno dušo. Ančka je danes za svoje izredne zasluge izključena iz komunistične partije. Padla je V nemilost in njena zvezda je otemnela. Samo kladivc je še pripravljeno in jo bo baje prav kmalu zadelo, če je še ni v tem času. Grčar in Hribar, oba postarna očanca z gorenjskih hribov, se nista videla že dolgo časa. Nedavno sta se, vsa izčrpana od slabe hrane, srečala na poti ter si stisnila desnico. — “No, kako ti gre?” je bil Grčar radoveden. — “Slabše kot včeraj,” se je Hribar bridko pošalil. “Pa ti, prijatelj?” — “Meni je danes boljše, kakor bo jutri. . . ” (jSŽŽlcm /Ikieri^k/i Domovih i/m/vEWg/m- AMERICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Romanje kanadskih Slovencev v Midland Društvo Na j svetejšega Imena Jezusovega v Torontu bo organiziralo za 27. avgusta 1950 romanje v Midland, z avtobusi. Radi tega sporočamo in vabimo vse Slovence v Torontu in izven Toronta, da se romanja udeleže v čim-večjem številu. Romanja samega se bo udeležil naš pre-vzvišeni Dr. Gregorij Rožman. Spored romanja bo sledeč: Odhod ob 7. uri zjutraj 27. avgusta 1950. Ob 11:30 dopoldne sv. maša in pridiga. (Sv. mašo in pridigo bo imel sam prevzvišeni.) Po sv. maši bo kosilo in nato oddih. Popoldne ob 2:45 sv. Križev pot na prostem, nato vsi v cerkev, kjer bo še kratek nagovor in obnovitev posvetitve Brezmadežnemu srcu Marijinemu. Odhod nazaj v Toronto bi bil po želji romarjev samih. Kdor se misli udeležiti romanja, naj se pravočasno prijavi. Prijavo sprejemata Muhič Janez,, Gramby St. 92, in Erčulj Hinko, Beatrice St. 1, Toronto. Prosimo, ne odlašajte do zadnjega s prijavo. Prijavite se čimpreje, da bomo vedeli, koliko se mora naročiti avtobusov. ODBOR. Dopisi in drugo Tito o Sovjetih Toronto. — Slučajno so mi prišli v roke titovski časopisi. Ker jih res redko dobim v roke, sem se poglobil v čitanje, čeprav je njih jezik precej slab in polen tujk ter vsebina jako revna. Kljub temu pa se mi zdi, da bi utegnilo nekatere zanimati, kaj vejo povedati narodu doma. Naj zato priobčim nekaj, kar sem vzel iz njih o sporu med Titom in Kominfor-mo. Na izrednem zasedanju 27. junija 1950 v Beogradu je sprejela jugosl. ljudska skupščina zakon “o upravljanju državnih gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih.” Teksta zakona časopisi še niso objavili. Iz obširnih poročil v časopisju je razvidno, da bodo po novem zakonu delavci sodelovali pri upravljanju gospodarskih podjetij ter da bo posvetovalna funkcija, ki so jo delavski sveti imeli doslej, “prerasla v funkcijo neposrednega upravljanja.” V debati k novemu zakonu je imel Tito v parlamentu govor, iz katerega navajam po Ljudski pravici — organu KSP — od 28. jun. 1950 sledeče: Predlog tega zakona ni prezgoden, marveč je prišel celo z nekaj zakasnitve. Vzroke zakasnitve pa je treba pojasniti s tem, ker je naša partija do zloglasne resolucije Infcrmbiroja gojila preveč iluzij in preveč nekritično sprejemala in presa-jevala k nam vse, kar se je delalo in kakor se je delalo v Sovjetski zvezi, pa tudi take stvari, ki niso bile v skladu z našimi specifičnimi pogoji in ne v duhu znanosti marksizma - leninizma. Bili so to izdelani recepti. . . Danes pa sami gradi-mo socializem in ne uporablja- ne oporekajo le, da smo marksisti in da gradimo socializem, temveč celo pravijo, da smo fašisti. . . Nikoli ne bodo dosegli s to propagando, da bi se mi izneverili sami sebi, izneverili naukom velikih mislecev: Mark-sa, Engelsa in Lenina. Med osvobodilno vojno smo uničili star državni ustroj in vojaško silo vladajočega buržoaznega razreda. Še med vojno smo rešili nacionalno vprašanje, ki je lahko za zgled tudi Sovjetski zvezi. Pri nas se narodi sami upravljajo in se jim ne vsiljuje voditeljev od tako imenovanega vodilnega naroda. Na praksi v Sovjetski zvezi lahko vidimo, kaj pomeni vodilni narod za razne druge narodnosti, do kakšnih strahotnih posledic vodi taka praksa za posamezne narode, ki jih s silo in v celoti selijo iz njihovih tisočletnih ognjišč v kraje z ubijajočimi podnebji. Vzeli smo sredstva za proizvodnjo iz rok privatnih kapitalistov v državne roke, nacionalizirali smo vse tovarne, rudnike, transportna sredstva, trgovino, veleposestva. To smo izvedli naj temeljitejše . . . Naj večja tragedija za delavski razred je v tem, da so voditelji VKP (b) uspeli vkovati možgane vodilnih ljudi drugih partij . . . ustvarjajo si nedosežene avtoritete in božanstva, tako kot je nekdaj delal primitivni svet . . . Bistvo naše poti v socializem, ali bolje rečeno, v komunizem, lahko definiramo z nekaj besedami: naša pot v socializem je v tem, da izvajamo marksistično znanost v danem obdobju v praksi v najtesnejšem, soglasju s specifičnimi pogoji v naši državi. Vsako odstopanje od teh načel bi bil revizionizem. Kako pa stoji stvar v Sovjetski Zvezi? Proizvodna sredstva učijo, da začenja država odmirati v trenutku, ko pride proletariat na oblast. Stalin pa je v svojem govoru pred XVIII. kongresom VKP (b) rekel, da je to odmiranje odvisno od 2 pogojev: a) od mednarodnega položaja in b). ko je socializem zavladal v vseh državah ali vsaj v večini držav tako, da nimamo več kapitalistične obkrožitve. Stalin je ob tej priliki rekel, da je odmrla funkcija oboroženega tlačenja v notranjosti države . . . Kaj pa delata NKVD in milica? Kdo je deportiral milijone državljanov raznih narodnosti v Sibirijo in na dalnji sever? ... Te sile so namenjene tudi za vmešavanje v notranje zadeve drugih držav in sicer proti volji teh narodov . . . V svojih delih ni Stalin nikjer določno začrtal vlogo partije. Vloga partije je zanj samo v tem, da vodi državni aparat . . . Zato ni prav nič čudno, če postaja partija v Sov. zvezi vedno bolj birokratska. Bili so in so še vedno ljudje, ki mislijo, da je obvladovanje proizvajalnih sredstev rešeno s tem, da se postavi v tovarni za direktorja delavec ... To je potrebno samo v začetku ... . Kasneje so to izrodi v birokratizem. Po novem zakonu prehaja državna lastnina nad proizvajalnimi sredstvi, tovarnami, rudniki, železnicami v višjo obliko socialistične lastnine. Državna lastnina je naj nižja oblika družbene lastnine, ne pa najvišja, kakor menijo v Sovjetski zvezi.” % Slovencem in Slovenkam v Kanadi sporočamo, da lahko naroče novi roman, ki je nedavno izšel i^pod peresa Ivana Jonteza — “JUTRO BREZ SONCA” — pri gdč. Anici Dolenčevi, Ontario Hospital, New Toronto, Ont. Pri nji lahko tudi naročite Koledar Svobodne Slovenije za leto 1950. Naj ne bo Slovenca in Slovenke, ki ne bi imela teh dveh resnično lepih knjig. Jugoslovanski komunisti so' hoteli z novim zakonom pokazati komunistom po svetu, da edino oni razvijajo državo po' komunistični doktrini v ideal komunistične države,, da so edino oni pravi zastopniki nepo-tvorjenega nauka Marksa, Engelsa in Lenina ter da so Sovjeti tisti, ki so pod Stalinom krenili s pravilne, partijske linije. Ideološko, v duhu komunistične: doktrine, je hotel Tito v svojem govoru zakon obrazložiti. Kot' se vidi iz govora, ni storil tega izključno radi komunistov po: svetu ampak tudi radi komunistov v Jugoslaviji, ki še vedno vidijo v receptu sovjetske drža-e ideal'komunistične vladavine. Vsem znancem iskrene pozdrave C. Podgorec ------o------ Nova pesmarica Iz Spittala v Avstriji je prispel drugi del pesmarice “Slovenske narodne pesmi.” Pesmi so zbirali dijaki — srednješolci v zadnjih dveh letih begunstva. Pesmarica- vsebuje 365 pesmi nastalih po raznih krajih Slovenjije. Poleg ■ besedila imai vsaka pesem tudi note, nekatere pesmi imajo še več varijant v besedilu ali melodiji. Vsak del stane $1.00 Kdor še nima prvega dela oziroma želi imeti še drugi del, naj piše na naslov: Francka Ambrožič, 267 Seaton St. Toronto, Ontario, Canada. fiake This Year Buy Ward For VITAMINS oneMday miiPLE mihlBl CAPSULES TJrsa-A-Day (brand) Multiple Vita-tin Capsules ore— j %-POTENT—«a«h rap««*« contain« th* J (tally baste a»od* o* »h« vitamin« wfeon r*qv!r«m»nH havo besn •ttab> febod a« »Montlol *« Iwman nutrition. S—CONVENIENT—tak« M ono eapiul« today and you eon Forgot obsut ; vitamin tuppUraontt unta tomorrow. ♦—ECONOMICAL—a «lnglo capiuU oaeh day I« aU you tak« ond all you pay for. f " | 4—GUARANTEE—t ok • on« Ono-A-Day (brand) Multiple Vitamin Captulo oaeh day for «U*y day«, •our maiwy bock B you aro oat latltBa^. mm laboratories, iNci ! u-^**"Bkhest, todŽeiM' j UNION INSURANCE AGENCY 3496 East 93 St. MA 1-3786 VSEH'VRST ZAVAROVALNINA V uradih odvetnika Frank V. Opaskarja Thomas Flower Shop CVETLICE za v*e prilike šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki 15800 Waterloo Rd. - IV 1-3200 Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio GAS WAT£R HEATERj AUTOMATIC! v --*^1 - FASTER HEATING! INSULATED! Have all the healthful hot water you want for all your needs . . . faster and cheaper with this Bryant Blue Seal Gas Water Heater. Easy temperature selection! 10-YEAR PROTECTION PLANI SEE rr NOW AT A. J. Budnick & Co. PLUMBING &, HEATING 6631 ST. CLAIR AVE. Bus. Tel.: UT 1-4492 Residence: PO 1-0641 mo več šablon, temveč delamo!so še danes po ol letih v rokah Po marksistični znanosti. . . te- države. Tu se ni uresničilo ge-rnu niso potrebne nobene druge 1 slo: “Tovarne delavcem. De- avtoritete, nobeni skrbniki, no-Tavci imajo samo dolžnost in beni nadomestki marksistične pravico, da delajo znanosti. , Grajamo sovjetski način Pri Marxu, Engelsu in Leninu najdemo v glavnem odgovore na vsa načelna vprašanja. . . naša pot v socializem je v skladu z marksistično znanostjo. Kolikor se bom dotaknil obrekovanj naše socialistične države, bom to storil zato, ker se je bilo pri nas ustalilo mnenje, da je vse, kar delajo v Sovjetski zvezi, najboljše in edino pravilno in da je to treba kar Prenesti k nam in porabiti. Voditelji Sovjetske zveze nam upravljanja, ki ovira hitrejši razvoj ekonomike, grajamo način, kako vzgajajo ljudi, grajamo njihove pojme o vlogi velikega naroda Kako je z odmiranjem države v Sovjetski zvezi? Ali so tam kakšna znamenja decentralizacije? Ne. Tam gredo po poti zmeraj bolj togega centralizma. Oborožene sile ministrstva za notranje zadeve NKVD se množijo. . . Marx, Engels in Lenin nas Lep ribiški plen. — Lloyd J. Fay iz Green Bay, Wis. ponosno kaže svoj plen. Ujel je namreč veliko postrv, ki je tehtala 39 funtov in 14 unč, v dolžino pa je merila 44 pal-Ujel jo je v Sioux Narrows, okrog 20 milj od Kenora, Ontario, Kanada. cev. KARE MAUSER: ^ ^ KAPLAN KLEMEN ROMAN Nihče mu ne bo mogel očitati, da jo zrasel drugod. Sredi njih je živel, z njimi je delil hudo, živel je od miloščine in usmiljenja. Le on bo smel udarjati s korobačem in trdo besedo. Da bi vzdržal in vztrajal, prosijo Klemenove misli. Da bi nikdar ne omahnil in nikdar ne padel, da bi bil zadnjemu brat in vsem Frančišek, v žakljevino odet in s sončno pesmijo na ustih. Da bi na vsako barako pripel upanje, da bi presekal preklete vozle in razvezal niti, da bi otroci igrali kakor otroci in ne pili iz materinega mleka bridkosti starcev. Ko so priukali otroci s počitnic, je umrl župnik Venček Klemena je novica potrla bolj, kakor je mislil. Vsi pogovori so vstali v srcu, vsi obrazi in vsa bridicost tistih dni. Jelkin obraz in sanje o Zagrebu, šopek ob Kristusovih nogah, beganje srca in hrepenenje po miru. Klemen je vrtel brzojav v roki. Kap! Umrl je, kakor si je želel. Do zadnjega je maševal. - Klemena je spremil na pogreb Kremenčev Janez. Skoraj celo pot sta molčala. Kakor da oba tare nekaj silnega, kar ni mogoče povedati z besedami. Ko je Klemen stal ob krsti svojega župnika in se zagledal v stari voščeni obraz, so se mu zatresle ustnice. Prijel je za pušpanovo vejico in pokropil mirno zlekljeno truplo v mašni-škem plašču. Zbogom, gospod Vencel! Ko so mrtvemu župniku na grobu zapeli gorjanski pevci, se Klemen ni mogel ubraniti solzam, S sklenjenimi rokami je strmel v gomilo, na katero so farani polagali vence. Po pogrebu je odšel domov. Ko je na skrivaj znova opazoval materin obraz, se mu je zdelo, da se je zadnje mesece silno postaral. Gornik je v črni obleki sedel za mizo in, kakor da je uganil sinovo misel, je tiho dejal: Kmalu bom jaz na vrsti. Staramo se.” Klemen ni vedel kaj odgovoriti. Zvečer se je vrnil v Ljublja- vali za prvoletniki. Oči generalnega vikarja gledajo nekam v stran. “Poročila o vašem delovanju so zelo povoljna in ordinariat je mnenja, da ste za nadaljni uspeh postavili trden temelj.” Oči gospoda Ignacija so za hip preletele Klemenov obraz. “Na razpolago je mesto stolnega kaplana. Po dosedanjih križih in borbah je pravično, da ste tirvi, ki sme upati na to službo.” (Konec prihodnjič) -------o------ PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE MALI OGLASI Stanovanje iščeta Mlad zakonski par brez otrok, oba zaposlena, želi dobiti 4 ali pet sob v okolici od Addison Rd. do 79. St. —(148) Pohištvo naprodaj 2 kosa za družinsko sobo, 1 dvojna javorova postelja in 2 postelji za 1 osebo iz javorovega lesa, in vzmeti (springs). Vse v dobrem stanju. Vprašajte na 7101 Woodhaven Ave., od Memphis in Ridge Rd. Hiša naprodaj Hiša za 4 družine, 983 E. 67. St.; vsako stanovanje ima 4 sobe in svoj toilet; klet pod vso hišo; streha je krita s kameniti-mi ploščicami. Cena $10,500; takoj $4,000, ostalo na obroke s 4% obresti. Za nadaljna pojasnila vprašajte pri Frank Masa-kato, 6611 St. Clair Ave. ali pokličete EX 1-3062. v —(145) Išče stanovanje Slovenski zakonski par brez otrok želi dobiti stanovanje 4 ali 5 sob kje blizu E. 185. St. ali v Euclid, Ohio. Kdor ima kaj naj pokliče KE 1-5508. (147) Pohištvo naprodaj 3 kosi za spalnico, 2 za družinsko sobo, 6 za jedilnico, “Emerson” televizijski aparat in več druge drobnarije se proda radi odhoda v Kalifornijo. Vse v najboljšem stanju. 2060 E. 83. St. Apt. 102, tel. CE 1-0912. (145) Loti naprodaj no. Dnevi so tekli. Skoraj čez noč se je pričelo barvati listje, nebo se je ob večerih barvalo z otožno sivino, na barje je legala jesenska megla. Klemen je čutil, da so najtežji boji mimo. Nobenega pravega odpora ni več, ljudje so se dognali. Ko se je odločil, da napravi barako, kjer se bodo mogli otroci igrati tudi čez zimo, je bilo delavcev na pretek. Do konca novembra je bila baraka urejena. Ko je Klemen nad vhod obesil veliko tablo “Naš dom”, se mu je zdelo, da je napravil veliko zadnje delo. Potlej je iz puste megle vstala mrzla barjanska jesen z vranami. ki so se lovile skoz meglo in z bledim soncem, ki je ob poppldanih viselo nad Ljubljano. “Sibirija” se je pripravljala na zimo. Klemen je znova be- i račii. Nobene stvari otroci niso bolj potrebni kakor zimske obleke. Megličeva sta odrinila bogato vsoto. Na račun drugega otroka, Jelkice. Spet je kr-ščeval Klemen. Malo pred božičem je bil Klemen klican na škofijo h generalnemu vikarju. Gospod Ignacij so ga lepo sprejeli. Samo za hip so se v Klemenu zbudi! i spomini na bogoslovna leta, na male in velike križe, na tihe sobice, na nezavedna hrepene j a v prvem letniku in na ozke hodnike, po ka-terin. so gospod Ignacij oprezo- En lot 200 čevljev dolg na Highland Rd. En lot 480 čevljev dolg, na katerem je veliko poslopje, ki se lahko prenaredi v stanovanjsko hišo. Oba lota se tudi lahko razdeli na manjše lote. Za pojasnila pokličite KE 1-8138. (144) Hiša naprodaj V okolici Bonna Ave. in Addison Rd., je naprodaj hiša za eno družino,- 8 sob, garaža, lur-nez in plin, več drugih posebnosti. Je v zelo dobrem stanju; znižana cena. Za pojasnila pokličite B. J. Hribar GL 1-9545 ali GL 1-2500 (144) DEKLETA IN ŽENE! Priporočam vam, da si izberete in naročite fino NAJNOVEJŠE MODE STERLING zimsko suknjo, Suit ali FUR-COAT sedaj naravnost iz tukajšnje tovarne, po najnižjih cenah v Clevelandu na WILL-CALL. Ne odlašajte, ker sedaj je najboljša izbera. Samo pokličite me, da vas peljem direktno v tovarno. BENNO B. LEUSTIG 1034 ADDISON RD. EN 1-3426 ali EN 1-2920 ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD FRAN DETELA: ZBRANI SPISI v' Malo življenje Jurij se obrne naravnost proti kameniti mizi, ter stopi h gospodarju, ki mu prijazno poda roko in ga ogovori: “Ali ste že omlatili, oče? Vam je kaj navrgla pšenica?” “Nismo še pri kraju z njo, nismo. Zmeril pa še tudi nisem. E, pa pri nas rada trga; menda delamo premajhne snope. Ne bo iz vsakega nasada mernik, ne. Ti bi bil pa dober mlatič, pridi no pomagat!” “I zakaj pa ne?” pravi Jurij. “Ali začnete takoj jutri?” “O, še danes,” se smeje oni; “naj ga le Micika prinese še en bokal.” “Ne tako, oče! Jaz mislim zares. Pri košnji vam tudi ostanem. če hočete; vi imate lepo otavo, kakor sem videl. Kar zdajle se pogovoriva, pa še domov ne grem nocoj” “A! Jaz sem se le šalil,” pravi Poznič. “Saj ne pohrebujem delavca; tisto malo, kar še imamo, bomo sami počasi oklestili. S košnjo se nam pa ne mudi. Ampak Javornik tukaj išče hlapca. — Javornik! Če hočeš kakega delavca,” se obrne Poznič na sosed, “zdajle ga dobiš.” “Res? Kje pa?” poprime oni hitro, a ko mu pove Poznič, da bi šel Primožev Jurij služit za hlapca ali pa na dnino, se začne Javornik praskati za ušesi. ‘Kaj! Jurij? Ali res? Glejte! Dober delavec je, nič reči! Jaz ga poznam. Veš, Jurij, prav rad bi te vzel; po pravici povem, da prav rad. Ampak škoda, da se nisi ponudil malo prej; zdaj sem pa že enega zaaral, onega, tistega dolgega Janeza. Prav škoda!” In več drugih mož, ki so se vtekni-li v razgovor, -,e reklo tako, da škoda, da niso vedeli prej; zdaj ga pa ne morejo več vzeti. Jurij je razvide!, da se ga boje in ogibljejo, in potrlo ga je spoznanje. Kmalu se vrneta mladeniča molče po rebri domov; Jurij je slabe volje in zamišljen, Miha pa bi tako rad govoril. Dolgo časa se premaguje, da ne bi motil svojega prijatelja, nazadnje pa le začne. “Jurij, ti si norec,” tolaži tovariša. “Bodi vesel, da te ni vzel Poznič, da ti ne bo treba soka in nezabeljenega kislega zelja jesti. Kar pri nas bodi Poglej, kako te imava z očetom rada! — Saj tudi delaš pri nas; to malo, kar dobiš, to si že zaslužiš. Kar ostani!” “Saj bom menda res moral,” pravi žalostno Jurij, “ker se me vse boji.” “Tako je prav. In kaj bolj varen si pri nas ko drugod, kjer bi nihče nate ne gledal! Jaz te pa lahko varujem. Le poglej: če hodim jaz prav ves dan brez dela okrog, se ne bo čudil nobeden, ker sem len in poreden in harmonika mi je potni list. Tako jaz vse vidim in vse zvem.” “Ah, kaj bi se trudil zame!” reče Jurij ne posebno prijazno. “Misliš, da se trudim? Jaz se še menda v svojem življenju nisem. trudil. Ampak ti si danes malo pust in siten. Toda to nič ne de, prijatelja sva še vedno — Kako sva se časih rada imela! Ali se še spominjaš? Takrat, ko je bil moj oče zaprt — ne vem zakaj in kaj meni mar! — takrat je vstal v šoli tista griža. Starčev Jože, in se ustil, da mu je prepovedal oče zraven Premčevega Miha sedeti, ker je njegov stari zaprt; takrat si pa vstal in sedel k meni ti, ki smo te vsi najrajši imeli.” “Jaz se ne spominjam več.” “O, jaz pa dobro in zato te imam še zmerom rad in ti ostaneš pri nas. Veš kaj? Spat iti je prezgodaj; stopiva tu doli do Šimna in lahko naloviva rakov, kolikor hočeva. Dobri bodo za jutri in ti ne boš mogel reči, da nič ne zaslužiš; zdaj se moraš poprijeti našega dela.” III. Pc tem, kar se je bilo črez dan pripetilo, res ni bil zaspan Jurij; brez prave volje je stopal za Mihom, ki je zavil navzdol, v globel pod Gbrico. Tam notri se skriva pohlevni in mirni malin starega Šimna, ki mora kolesa z vodo polivati, da se ne razsuše; zakaj če ostane tri dni brez dežja, se mu malin po-taji. Počasi se je motalo eno kolo. ko pride io mladeniča do malina. “Sanja se mu,” pravi Miha, “ali je pa rosa nanj padla in mišk, da je naliv. Cvili pa, kakor bi ga drl. •— Hoj, Šimen!” zavpije in potrka s kladivom, ki jc viselo na vratih. “Odprite, Šimen! Kolo vam bo odneslo, tako se suče.” Dolgo časa preteče, preden se prikaže med vrati suh, sključen ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV ] NAJSVETEJŠEGA IMENA Ustanovljena 30. maja 1938 v Clevelandu, Ohio "VSAK KATOLIŠKI MOŽ NAJ BI BIL ČLAN DR. NAJSV. IMENA” Pokrovitelj prevž. škof DR. GREGORIJ ROŽMAN. Častni duhovni vodja: RT. REV. J. J. OMAN, 3547 E. 80 St. Duhovni vodja: REV. LOUIS BAZNIK, 3547 E. 80. St. Častni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 62 St. Predsednik: JACOB RESNIK, 3599 E. 81. St. I. podpredsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumann Ave. II. podpredsednik: JOHN STOPAR, 245—15 St., Barberton, O. Tajnik: FRANK A. HOCHEVAR, 21241 Miller Ave. Blagajnik: LAWRENCE BANDI, 6727 Edna Ave. Zapisnikar: ANTON MELJAC, 7820 Union Ave. I. nadzornik: LAWRENCE PAVŠEK, 1190 E. 147 St. II. nadzornik: WILLIAM AUSEC, 6622 Bonna Ave. III. nadzornik: FRANK MARTICH, 15416 Macauley Ave. Reditelj: FRANK SNYDER, 3529 E. 81 St. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januarja, aprila, julija in oktobra. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške vere. Možje in mladeniči, pristopite v lokalno društvo Najsvetejšega Imena v vaši župniji ter boste postali obenem tudi člani Zveze. starček z gorečo trsko v roki. Mihu posveti pod nos in zmaje z glavo. “Ha, Miha, ali si ti?” pravi Šimen, golorok in gologlav. “Kaj pa kolovratiš okrog ponoči! Kdo pa je s teboj?” “Nobeden drugi,” odgovori Jurij in stopi bliže. “Ha, ti si!” pravi starec. “Kaj pa iščeta in brodita tod? Žganja nimam nič več.” “Kajse meniva midva za žganje,” se ponese Miha; “pojdite z nama na rake!” “Rake? Da bi šli rake lovit? Pozno je že, pozno in žito moram vsipavati.” “Vrzite ga prgišče vkup noter, da bo mir; pojutrišnjem bo zmleno,” pogovarja Miha. “Pa če sami ne greste, dajte nama sake” “Hm,” premišljuje starec, “pa mi bosta vse potrgala, vse potrgala.” Po dolgem govorjenju sklene, da gre rajši sam z njima, kot da bi jima prepustil svojo pripravo. Za malinom v hosti je majhen ribnik, skozi katerega teče nestanovitna Močila, preprežen z vodnimi rastlinami, trstjem in ločjem. Po tem vodnjaku nastavijo sake s črnimi gozdnimi polži za vado. Miha nabere po hosti drv in naredi ogenj, češ, da se pri ognju raki veliko rajši love; krog ognia poležejo vsi trije. Temna je bila noč, ker ni svetil me- Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 56. leto Članstvo 42,000 Premoženje nad §7,500,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 126.94% Če hočeš dobra sebi to svojim drsnim, savsraj se pri oslbolJSl, pašteto to nadsolventto podporni organizaciji. KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer se lahko ravan:leš sa smrtntoe. razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške In ženske od 16. do 66. letat otroke pa takoj po rojstva in do 18. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja aajmodemejie vrste certifikate sedanj« dobe od S2S9.M do tS.698.M. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdev in sirot. Če Se nisi čU* ali članica te mogočne to bogate katoliške podporne organizacije, po* trudi se to pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanja in za vse drage podrobnosti se abrnite as aradtoke in vadnice krajevnih draitev K. S. K. Jedmste. ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. I MARY A. SVETEK POGREBNI ZAVOD I LICENZIRANA POGREBNICA I 478 E. 152 St. KE 1-3177 I KRASNI, SPOŠTLJIVI POGREBI | PO ZMERNIH CENAH a Ambulančna postrežba noč in dan | I NOTARY PUBLIC I -AM) THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride ! k'4: v ; t** sec; skozi drevje pa so se lesketale zvezde. Miha popravlja z gorjačo ogenj. Šimen pa zažiga svojo pipico “Žandarjem si lepo ušel, žan-darjem,” ogovori starec mladeniča; zakaj rad bi bil zvedel kaj natančnega, a ni hotel kazati radovednosti, Jurij pa ni bli pri volji govoriti. “Pri Podrtem znemenju si jih preslepil, Kali?” započne zopet radovedni mož. “Pri znamenju,” odgovori Jurij. “Ti presneta reč,” premišlju- | je Šimen. “Kaito govore ljudje okrog in kaj vse pripovedujejo! No, pa Bog ve, če je res. Toda straši pa res gori, straši! Kaj, Jurij?” “Tega vam pa res ne vem povedati, oče!” odvrne trdovratni fant. “Kakor hočeš! Ti že veš, zakaj molčiš.” Starec obmolkne, ker vidi, da noče govoriti Jurij, in prižiga znova pipo, ki mu je bila ugasnila med govorjenjem. Miha pa je sklical sovo v gozdu, ki se je začela oglašati njegovemu žvižganju. “Tki veš ti,” povzame zopet starec, “odkdaj straši gori pri znamenju?” “Ne, oče,” odgovori Jurij. “In veš, zakaj je znamenje zmeraj napol podrto?” “Zato, ker ga nihče ne popravlja,’ ’odgovori Miha. “Naša hiša je tudi takšna.” “Tako misliš ti,” reče starec, “ki si izgubil komaj mlečne zobe. Ali ga ni popravljal župnik? In Vraban je kamenje skup vozil, da je končal konja. In koliko je že veljalo, prapreškega gospoda, pa je še zmeraj takšno, kakor sem ga videl za mladih dni. — No, da povem po pravici, spominjam se še, da je bilo enkrat celo.” NAJHITREJŠA IN NAJBOLJ SIGURNA AGENCIJA ZA POŠILJANJE PAKETOV V JUGOSLAVIJO! V REKORDNEM ČASU OD 6 DO 15 DNI PREJME PREJEMNIK V JUGOSLAVIJI NAŠE POŠILJKE Mi resnično garantiramo, da prejemniki ne bodo imeli nikakršnih stroškov. Naše cene vključujejo vse stroške za dostavo do najbližje železniške, parobrodne ali poštne postaje prejemnika v Jugoslaviji, kakor tudi zasiguranje v slučaju polne ali delne izgube pošiljke. ZNATNO ZNIŽANE CENE! NOVE VRSTE PAKETU Paket št. 1 - $13.90 Paket št. 2 - $13.75 Paket.št:.4- $13-25 5 10 10 5 5 5 Ibs sirove kave lbs sladkorja Ibs riža spaghetti ibs Ibs svinjske masti ibs mila za pranje 20 ibs bele moke 5 ibs sirove kave 10 ibs sladkorja 5 ibs mila za pranje 5 Ibs svinjske masti Paket št. 5 - $9.50 Paket št. 6 - $20.00 4 Ibs. sirove kave 1 Ib. čaja 5 Ibs. sladkorja 2 Ibs. čokolade 1 Ib. kakao 2 Ibs. mleka v prahu 10 Ibs. sirove kave 10 Ibs. sladkorja 10 Iffs. riža 10 lbs. spaghetti 10 Ibs. svinjske masti 10 Ibs. mila za pranje 5 Ibs. sirove kave 1 ib. čaja 10 Ibs. sladkorja 10 Ibs. riža 5 Ibs. mila za pranje NAKNADNI PAKET “A”—$5.00 1 Ib. čaja 1 Ib. kakao 2 Ibs. čokolade 1 ib. mleka v prahu NAKNADNI PAKET “B”—$5.00 8 Ibs. milo za pranje 3 ibs. toalet milo NAKNADNI PAKET "D”—$7.50 500 kom. finih cigaret Najfinejša BELA MOKA..............v močnih vrečah po Najfinejša BELA MOKA.............. .v močnih vrečah po BELA—KRUŠNA MOKA.............;.....v močnih vrečah po Sveža KORUZNA MOKA ................v močnih vrečah po FIŽOL (Red Kidney Beans) ...........v močnih vrečah po SLADKOR ...........................v močnih vrečah po Čista SVINJSKA MAST................v majhnih kantah po Prvovrsten RIŽ .....................v močnih vrečah po JEČMEN (Barley) .............................zaboj po SIROVA KAVA ...............................v vrečah po 25 funtov $2j.(N) ŠPAGETI .................................v zabojih po 50 funtov $|2a£)0 MILO ZA PRANJE............................v zabojih po 63 funtov $|S,QQ Prvovrstna BUKOVA DRVA ZA KURIVO ................. 2200 funtov $20.00 Naročite jih že sedaj za jesen in zimo! 100 funtov $ 50 funtov $ 100 funtov S 100 funtov $ 25 funtov S 50 funtov $10.00 55 funtov $18,00 50 funtov $|0,00 25 funtov S 9.75 5.25 9.00 8.50 3.50 BICIKLI, ženski $40.00, moški $45.00 S PUMPO, ZVONCEM IN TAŠKO NOVO: Povprašajte po naših cenah za cement, gradbeni les, opeke, lončene plošče, papir za kritje streh, kavlje, kovinsko železje, suhe in oljne barve, prozorno steklo in petrolej. Vse te predmete dostavimo v času od 6-15 dni na dom naslovljenca v Jugoslaviji. Paket št. 8 — $25.00 5 Ibs. sirove kave 5 Ibs. svinjske masti 10 Ibs. bele moke 1 Ib. črnega popra 5 Ibs. sladkorja 20 kom. vanilin sladkorja 2 Ibs. očiščenih mandeljev 2 Ibs. rozin 2 Ibs. čokolade 1 Ib. kakao % Ib. čaja Vz Ib. rdeče paprike 20 paketov juhe z rezanci Paket št. 11 - $25.00 Paket št- 3 ~ $13-75 T S Ino cirnvA IrnvA 3% Ibs. Trapist sira 12 kant sardin 2 kant svinjskega gulaša Vi kg 2 kant paradižne paste Vz kg - 4 kant svinjskega gulaša Vz kg 2 kant konz. kokoši, Vz kg 3 Ibs. zimske salame 12 paketov juhe z rezanci % Ib. črnega popra % Ib. rdeče paprike 5 Ibs sirove kave 10 ibs sladkorja 5 Ibs riža 10 lbs spaghetti 5 Ibs svinjske masti 5 Ibs mila za pranje Paket št. 15-$11.50 6 parov moških nogavic 1 par podvez za nogavice 2 funta toaletnega mila 1 funt mila za britje 50 kom. klin za britje 1 kom. aparat za britje 2 kom. Nylon zobnih krtačic 6 kom. zobne paste 2 kom. Nylon glavnikov AKO ŽELITE DRUGAČNE VRSTE PAKETE—OBRNITE SE NA NAS! POŠLJITE NAROČILA, PISMA, DENARNNE NAKAZNICE ALI MONEY ORDRE NA EXPRESS TRADING C0RP. 27-18 40th Avenue TELEFON: STILWELL 6-9083 Long Island City 1, N. Y. Roman o ljudeh, ki jih žeja po svobodi JUTRO ..BREZ ŠONCA^r/ ■M, ; • 'miisimv IVAN JONTEZ Zgodba o globoki ljubezni dveh mladih ljudi, njunem gorečem idealizmu in samožrtvovanju za svobodo “Ljudska pravica” in “ljudska demokracija” razgaljeni v ostri luči satire. “Roman sem že dvakrat prebral,” navdušeno zagotavlja neki clevelandski rojak, “pa ga še ne mislim dati iz rok. Zdaj ga berem tretjič, tako me privlači!” Taki in slični komplimenti prihajajo od vseh strani. PRIMERNO ČTIVO ZA POČITNICE. Trdo vezan, 274 strani, z lepo naslovno sliko. Cena $3.00. Denar pošljite z naročilom. Naroča se pri: AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, O. TRIGLAV PUBLISHING 1107 E. 74 St. Cleveland 3, O.