PBIHOHSKI DNEVNIK li n i IHIff— _GLASILU OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto V . 9to-,r DOZ /101 ZN Poštnina plačana v gotovini OLCV. ZzO ^10 lOj Spedizione in abbon. post. I. gr. ra TRST petek 23. septembra 1949 Cena 15 lir * 2.50 din ^oglas tržaškega odbora * a obrambo miru Proclama del Comitato del TLT Per la difesa della pace felijjnj klavci, Slovenci in 2, oktobrzaskesa ozemlja! Uit«, ra bo mednarodni dan in "lihova prir°dna težnja ljudi sko Snovna dobrina; brat-Dogoj i!,,, ra.ed narodi je temeljni V vs(h ^ človeštva. Ijutisjjj državah bodo velike št ejirjf n°t'ce na dan 2. oktobra fflir j ®ani,estirale svojo voljo odločno..", dem°kracijo ter svojo biti f, hočejo doseči in bra- S(o' dobrine, fckaiUjjtdeset let kapitalizma nam *"i«vLZSodov‘"o vojn, krvi in k® Ja med narodi. Kapitali-li, jjra.a ^ojansko po svoji priro-hrstf. '.nuinosti svojega gospo-spostVu -S1Stema svoj obstoj na go-•svaijn!„m zatiranju narodov, na CL0“mlh 'la vojni. % oh demokra‘'! kitu, Jimba m'ru ne more biti i vsaknH dose8e demokracije. Le ntvno politično borbo, z ljudski tabor v Sovodnjah ' netleUo 25. t.m. bo v SOVODNJAH 'J1 lira Mileslacja j sporedom. Nastopa- “hurniki, pevski zbori iz Korošhe io lista so tudi narodni 2Jba,Vaečern'h urah bo prosta K h%,u° čiane naprednih or-VK.Cli' ha se tabora udeleže. U.1j ,a ‘z Trsta odhajala ob Q„,ln 12.50 uri. '<• iz postaje Rubije (od- »ra 'hi minut od Sovodenj) * in ob 22.15 urj. la quotidiana lotta politica, raf-forzando e potenziando 1'unione di tutti i lavoratori, combattendo su tutti i problemi che riguardano il popolo si puo conquistare la de-raocrazia e creare le condizioni per ditendere la pace. Cittadini del Territorio di Trieste! In tale circostanza piu che mai i cittadini del Territorio devono dare un contributo concreto alla lotta dimostrando praticamente co-me si possa e si debba ditendere la pace nel mondo, minacciata dairimperialismo internazionale. Nel Territorio di Trieste la pace si ditende con un'azione generale di tutte le torze democratiche in ditesa del Trattato di Pace e dei suoi istituti. Cittadini, lavoratori! Preparlamoci alla giornata internazionale per la pace esigendo il rispetto del Trattato di Pace con 1’Italia e 1’applicazione dello statuto, il rispetto dei diritti de-mocratici dei cittadini. il riconp-scimento dei diritti nazionali degli slavi. Condanniamo la campagna d’odio sciovinista, la politica di ri-vincita dei circoli finanziari e po-litici italiani legati airimperiali-smo anglo-americano, ripudiamo la stampa provocatrice, smasche-riamo i falsi amici della pace qua-li sono i partiti della Giunta d'In-tesa, i cosidetti C.L.N. deiristria, i talsi comunisti vidaliani che sono per la pace a parole, mentre in effetti lavorano per la guerra sostenendo le urivendicazionin del neoimperialismo italiano che vuo-le la revisione del Trattato di pace. Si ditende la pace a Trieste con una lotta unitaria contro 1’impe-rialismo ed i suoi piani di asservi-roento politico ed economico. Si ditende la pace nel Circonda-rio deiristria combattendo i resi-dui del capitalismo mediante il ratforzamento dei poteri popolari e Io sviluppo dell'economia in senso socialista. Evviva la pace fra i popoli! Evviva la fratellanza tra gli italiani e gli slavi nel Territorio di Trieste! II Comitato del TLT per la difesa della pace Proces v Budimpešti je piod šovinizma.mamonskedržave PISMO IUE. IZSELIIIUCIV lov. lilo oh Dovnika v Francijo Nadaljevanje članka Moše Pijada o pravem pomenu procesa v Budimpešti Objavljamo oslali del članka Moše Pijada o budimpeštan. šk'm procesu, katerega prvi del smo objavili včeraj. Gre za novo prodiranje v Evropo mračnih metod sovjetske tajne službe, primer uveljavljanja ((vodilne vloge« boljševiške partije Sovjetske zveze. Ta obtožnica predstavlja pravi odgovor na noto jugo-slovanske vlade, ki brani jugoslovansko suverenost in zahteva uvedba enakopravnih odnosov. Nedvomno se čaka na izid procesa v Budimpešti za sestavo diplomatičnega odgovora. Jugoslavija, ki brani svojo neodvisnost, svojo suvereno pravico živeti brez varuštva, ki zahteva enakopravnost, vzajemno spoštovanje in vljudnost med socialističnimi državami, ta Jugosla. vija mora biti naslikana s pomočjo procesa v Budimpešti kot odiozna fašistična država, ki krši suverenost drugih socialističnih držav, ki se hoče polastiti ozemlja svojih sosedov, ki organizira v vseh socialističnih državah zarote proti vladam in umore voditeljev itd. ter hkrati pripravlja oborožen upor Jugoslavije na Madžarskem za odpravo sedanjega reda in povratek kapitalizma ter podobne bajke. Kdo se bo torej čudil raznim premikanjem čet in manevrom na jugoslovanski meji, ker je Jugosla- V\X ---------------------------- lev l*tlin -iačanjem zedinjenja Iju’ beh ^va, z borbo za reši-U-Jhj, r°blemov, ki se tičejo tj, ršc/j0 otogoče izbojevati de-ai6l Jn ustvariti pogoje za ržaVT 'ru. Ida!1 ‘»f« paškega ozemlja! n J t||j ®r>liki morajo bolj kot (jVšdjij ^vljani Tržaškega o-L °fbo; Sv°i konkretni doprinos |J* ®0r faktično pokazati, ka-ki 'n mora braniti mir v ogroža mednarodni Pismo sindikatov FLRJ tajniku OZN in predsedniku skupščine OZN Skupščina OZN naj preuči resolucijo SSZ o Jugoslavija glasovala proti vpisu na diiovni rod grškega in korejskega vprašanja ter vprašanja o oboroženi straži OZN k ‘Lj,, V sci0 m ozemlju se mir bra-\2icnih »no akcijo vseh de-v obrambi mirov- '"»ibn- *n "jenih določb. delavci! -g '"'in i se na mednarodni Hv.i^itovna aahtevajmo spoštova-! Oh''Ci0naln'h Pravic Slo-jLIC|itgs sodimo kampanjo šovi-lo|jta?l» it!?.kraštva, politiko ma-kj's»ih )(allJ*nskili finančnih in V ^itn °8°v’ Povezanih z ang-k Nou/^Perializmom, zavrzi-k !aži)<. °rski tisk, razkrinkaj-% aik« Pr,iateije liuSani ;,lGi"nia dd!!r5nl(eD,ril?te’-ie miru. kakršni lih Vl« « Unta d’intesa», tako h, ski kom ki CLN, lažni vida-«d *a itij. Un'sti, ki so z beseda-t( .j0 Vn!Pei,tem ko dejansko kj ^'iansk n° in P0dP*raj° zahte-fejjf* ho,-.CSa novega imperializ-k revizijo mirovne po- •hti Jrstu vi® Protj ■ brani mir z enotno Hoiitifn^heemhzmu in njego-;?ičvr,n' in gospodarskim H !tr»kemm načrtom! D0rk^°zju Pa »e brani proti ostankom kapi-^repitvijo ljudske o- Srip V, Itr j __________ isti/n aavojem gospodarstva K živi »mislu. *dv živi Jr n,ed ljudstvi! bratstVo med Slovenci Odbor-'z^kega ozemlja! tržaškega ozemlja *!.' Trž Dr i . '—‘v» obrambo miru B’LUSHING MEADOWS, 22. — Predsednik; centralnega komiteta Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj je poslal glavnemu tajniku OZN Trygve Lieu v imenu poldrugega milijon? jugoslovanskih delavcev, članov sindikata pismo, s katerim izraža željo, naj bi glavna skupščina OZN sprejel? resolucijo Svetovne sindikalne zveze o vprašanju brezposelnosti in delov.ne sile. Podpirajoč popolnoma akcijo in resolucijo Svetovne sindikalne zveze o vpiašanju brezposelnosti in delovne sile, se izjavlja v pismu, vas centralni komitet Zveze sindikatov Jugoslavije prosi v imenu poldrugega milijona članov, da zastavite va-e sile. da se bo na četrtem zasedanju glavne skupščine OZN pazljivo preučilo to zelo važno vprašanje in da bo glavna skupščina sprejela predloe Svetovne sindikalne zveze. Enako pismo je Salaj poslal tudi predsedniku glavne skupščine OZN Romulosu. Na skupščini je Jugoslavija glasoval? proti vpisu na dnevni red grškega in korejskega vprašanja kakor tudi vprašanja o oboroženi straži OZN. Večina skupščine pa je vendar potrdila vpis vseh vprašanj, ki jih je predložil urad skupščine. Ze včeraj je Višinski glede grškega vprašanja obtožil ZDA in Veliko Britanijo, da pomagata grški vladi pri preganjanju grških patriotov. Možno pa je, da se bosta ZDA in Sovjetska zveza neposredno pogajali glede grškega vprašanja, kar kažejo izjave poljskega delegata, ki je, sklicujoč se na včerajšnji govor Aches -na dejal n?j bi ZDA pokazale odkritost svojih izjav, da želijo rešitev tega vprašanja. Glede palestinskega vprašanja je danes delegat Iraka izjavil, da bo morala skupščina podrobno preučiti vprašanje Palestine in njene dokončne ozemeljske ureditve ter vprašanje bivših italijanskih ko-1 lonij. Delegat kuomintangove Kitajske j jc pozval OZN, naj «posve_tj svojo pozornost sedanjemu položaju na Daljnem vzhodu. 1 Glede možnosti sestanka štirih l ministrov za zunanje zadeve je francoski minister za zunanje zadeve Schumstn izjavil, da «nfe bd nič pomagalo zopet se sestati le zato, da sc registrirajo novi nesporazumi«. Dejal japdft zahodne države ne smatrajo potrebnega tega sestanka, «dokler ne pride do takega položaja, kč bo nudil več upanja kakor na pariški konferenci«. Medtem pa se bodo jutri sestali namestniki ministrov za zunanje zadeve za Avstrijo. Diplomatičm urednik moskovskega radia Leontijev je v komentarju o otvoritvj zasedanja skupščine OZN med drugim dejal, da zahodne države m predvsem ZDA in Velika Britanija v ničemer ne mislijo prispevati k utrditvi OZN ■fiSi l| J1«! k yorat°ri italiani e S i °ri° d' Trieste! S sv°lf(era la gior- '‘"'»sr,, "31' della l»a'f- >'a Sr>i, Unr^zio,le »aturale de-S * 'oiiviv, e e«enziale; t kolonialno upravo. Glede razvrednotenja marke je poudaril, da ta ukrep prikazuje gospodarsko krizo, k; je zadela kapistrlistično gospodarstvo zahodne -Nemčije. Reimann je nato poudaril, da j meja na Odri ih Njsi predstavlja ! mejo miru. Dalje je izjavil, da I vl?da kanclerja Adenauerja ne bi | zahtevala revizije vzhodnih nem-| skif/ meja. če bi na Poljskem ob-! stajaia katoliška vlada. Seja angleškega parlamenta sklicana la 27.1. m. LONDON, 22. - Uradno javlja- jo da je bila seja angleškega parlamenta sklicana za 27. t. m. Tudi predsedstvo francoske skupščine bo imelo 27. t. ni. sejo. Danes pa se ie sestala na seji britanska vlada. Medtem javljajo iz Londona, da se bo od nedelje dalje cena moke zvišala. Adenauer je danes napovedal razvrednotenje zahodne nemške marke. Italijanski finančni minister Pella se je ob povratku iz Washing-tona razgovarjal z De Gasparijem. 1 Po sestanku je izjavil, da za Itslijo 1 ne obstaja vprašanju razvrednotenja, ker da Italija ni nikoli prijavila paritete Mednarodnemu denarnemu fondu in je pustila prost svoj notranji trg. Pripomnil )e. da je »položaj lire trden«. Nadaljnji dogodki pa bodo pokazali, koliko veljajo le besede italijanskega zakladnega ministra 600.000 delavcev stavka v ZDA NEW YORK, 22. - Nad 600 tisoč delavcev stavka v ZDA. Med temi je 480 tisoč rudarjev, dalje večje število železničarjev ter nameščencev ‘pr'i nabiranju bombaža ter več delavcev in uradnikov v raznih industrijah. vija postala nenasitni imperialistični zmaj, željan pridobitev na račun ozemlja svojih štirih sosedov? To kar velja za Madžarsko, velja namreč tudi za ostale sosede. . Zato sliiimo vzporedno s procesom v Budimorčti tudi glasove iz Bolgarije, č-i da se Jugoslavija želi s silo polastiti Pirinske Makedonije, doeim piše v Bukarešti «Scantea», da se mi hočemo polastiti dela romunskega Banata, v Tirani pa se kriči, da si hočemo razdeliti Albanijo s Caldarisom, do-čim se vse ljudske demokracije v zboru pritožujejo, da hečemo prevrniti njihove vlade in vzpostaviti v njihovi hiči kapitalizem. Vse te je orgaMčrn komoleks, kombinacija, iz katere se lahko vzame sedaj en del sedaj drugega, tako da se da danes večjo važnost eni reči, jutri pa druei. j-kor ičajoč vse v določene namene. Niti gram modrosti ni potreben, nadaljuje Fija-de. da razumeno. da ta proc's ni nič drugega nego zločinska provokacija, ki so jo pripravili proti socialistični Jugoslaviji, da je nova figura določena v posebne namene v verigi kampanje kbvet Informbi-roja, logična posledica vse protiso. cialistične in protirevolucionarne borbe, ki so jo nekateri voditelji boljševiške partije začeli proti Jp-.goslaviji s prvim pismom r-d m vca 1948, borbe, ki so poz"ej- vsilili vsem drugim komunističnim uer,!-jam s sodelovanjem za to potrebnih ljudi članov razn;h centralnih ko-mitetov. Toda ni potrebno mnogo inteli-j eence, da razumemo, da so zadnja I dejanja, diplomatične not* z žuga-nji in žuganja brez not. kakT ta j oroces v Bud-mpeš'i, samo plod I nezadržne jeze in obupa zaradi ! klavrnega propada vseh neumnih političnih upov. da bi žalitve in kričanje lahko dovedli jugoslovanske nabode do tega. da bi uničili svoje la-tne pridobitve, ki so jt V n a9t>, S, fer r eseinpio, una Po,' di »angue e ro-Ch r' C ; H capiialis.no ura- p'r le esi- Jj. ^ U t- , v _ _ lg _ l( «4 jua viulstenia economico, tli. ti'lo'lrt5Mon Sulla dominazio- %>«•?* "e‘ n°Poli' su'- 'icritoriali, sulla 0 zaupanju v Sovjetsko zvozo izr c pi- «/VtMiiu smrdi tnnego za lev neomejenega zaupanja u Sou* jelsko zvezon, pravi Vidah. To ?c povsem točno. A Vidalijeva pot t. »usa _____ kom — prav gotovo ne more voditi h krepitvi zaupanja » Sovjetsko zvezo. Ta pot pa ne more vo- )vscm točno, n »(»“"e”« j pot oportunističnega komoro-isarstva z razrednim sovražni- sl:o zvezo v delovnem ljudstvu samo, če svoje avantgardne naloge rešuje tako, kot jih je reševala diti h krepitvi tega zaupanja pred- I poljjeviška partija; v nobenem pn- rsrm zaradi tega, ker jc oportunistična Unija hkrati posledica nezaupanja boljševiške partije v revolucionarno sposobnost ostalih kompartij To nezaupanje boljševiške partije spravlja ostale kompar-tije v podrejen položaj. V takem podrejenem položaju pa jc poesem duzorno mislili, da je mogoče sploh kaj storiti zn krepitev neomejenega zaupanja o Sovjetsko zvezo. Zaupanje v Sovjetsko zvezo se v delovnem ljudstvu krepi edino z revolucionarno borbeno Unijo, -revolucionarnim reševanjem problemov ki jih razvoj razredne borbe neprestano stavijo, p red delovno ljudstvo in pred avantgardo delav Vega razreda. Z votlim poudarjanjem zvestobe m neomejenega ja* 'iQ:\ja, t) Sovjetsko H d'ssiumCe' n0n pu6 eS' \ zaupanje ne krepi, ampak razbna-m°craz a I3"3 conf,m' I Komunistična partija more pri-spe-Zla- Soltanto con pati h krepitvi zaupanja V boijet mera pa ne more tega doseči^ če snrejema sedanje oportunistično, pesimistično in kontirarevolucit-narno stališče sedanjega vodstva boljševiške partije, ki smatra da so revolucionarne naloge proletariata v kapitalističnih državah nerešljive brez neposredne intervencije Rdeče armade. Krepiti zaupanje v Sovjetsko zvezo pomeni torej boriti se. kot dosledni marksl-sv-lenMisti, proti temu oportunističnemu stališču boljševiške partije, m n konkretni borbi proti lastni buržoaziji i,;i imperializmu krepiti in utrjevati revolucionarno sposobnost avantgarde delavskega razreda po načelih markststiino-Icninističnega nauka. Vse ostalo je prazno čvekanje, ki ne more prepričati nikogar, najmanj pa Janškega razreda. de- Zakaj mulce Vse dolgovezno besedičenje na njihovem kongresu nosi značaj praznega čvekanja, s katerim se zaman skusa doprinesti neko ((ideološko« opravičilo za oportunistično in likvidatorsko politiko tržaških kominformistov, ki so na ta način hoteli ((teoretično« utemeljiti in prepričati tržaško delovno ljudstvo o nujnosti priključitve Tržaškega ozemlja k Italiji. Da je to tako, nam posredno dokazuje tudi dejstvo. da njihov tisk nima o tem kongresu ka.j povedati, O kongresu, ki mora nakazati perspektive in neposredne cilje protiimperiali-sf.ične borbe, oni molče In to je povsem razumljivo. Kaj naj tudi govore, če reševanje konkretnih problemov revolucionarne borbe tržaškega delovnega ljudstva ne spada-t: njihovokompeteneo, ampak spada, po njihovem lastnem mnenju, v kompetenco Sovjetske zve-e. (Ce bi to držalo, bi bila danes lena od kapitalističnega sveta, bi ne imeli revolucionarne Kitajske in nte IjudskodCmckratičnih držav!) Zato je njihoi) kongres tak; zato o njem molče, ker prazno besedičenje nima nobene zveze z revolucionarnimi vprašanji tržaškega delovnega ljudstvu. -i Kaj bi 'i, javkanjem Konv,1.1 or mi stično "javkah ‘1 di začasne ukinitve njihovega glasila jc precej licemersko. Ce izvzamemo začetni proglas nj hov e p r tijc, je tržaško ielovstvo vzelo ukrep vojaške uprave « precejšnjo ravnodušnostjo i.1 •nikjer rt* opaziti, da bi fa ukrep količkaj dvignil duha njegove borbenost,'. Tudi iz tega dejstva bi mogli sklepati, da l’«Unitd» ni priljubljena med tržaškim delavstvom. Delnv-stsjo ni niti samo stopilo v obroni-bo ((sinjega« glasila, niti so ga- ko-m.informisti pozvali na to. Nasprot. no, izrekli so celo svojo hvaležnost Sovjetska, zveza, še vedno obkro* vojaški upravi, češ. da je s tem svojim ukrepom napravila listu 1'sUnita» najboljšo reklamo. Tako jc stvar v najlepšem redu, in njiho-ve.gA javkanja torej ni jemati resno. To pa1 tem manj, ker vojaška uprava ni dolžna jemati vpoštev njihovih zahtev, dokler jih le beležijo v svojem tisku. Taka velesila pa tisk spet ni! slavne partije in junaškega vodstva. Pred prihodom v našo domovino in na poti so z raznih strani klevetali Tebe in državo, katero Ti s takimi uspehi vodiš. Tega nismo verjeli, ampak smo se na kraju samem prepričali, da so laži, ki smo jih slišali R Jugoslaviji, gnusne in nesramne. Zato Ti obljubljamo in zagotavljamo, da bom? neomejno širili resnico o novi Jugoslaviji, da bomo med izseljenci in našimi francoskimi tovariši pobijali vse sovražne in kontrarevolucionarne govorice o naši domovini, prepričani, da tako prispevajno h krepitvi demokratičnih sil v svetu, učvrstitvi mednarodne solidarnosti delavskega razreda. Iskreno Ti zagotavljamo, da smo zvestj sinovi socialistične Jugoslavije in pripravljeni vložit; vse sile za zmago resnice o novi Jugoslaviji. Za to nam ne bo nobena žrtev prevelika. Tovariš Tito, polni smo nepozabnih vtisov, toda za nas je bil najsrečnejši dan in najgloblji vtis nam je zapustil naš obisk pri Tebi, Tvoj razgovor z nami. Tz vsega srca se Ti zahvaljujemo, da si nas sprejel, Tvoje besede, ki si nam jih naslovil, pa nam bodo ostale v trajnem spominu in nam bodo kažipot v našem nadaljnjem življenju in delu. Skupina 100 jugoslovanskih izseljencev iz Francije • • • Skupina 15 angleških mlc?.dincev, pripadnikov raznih' političnih strank, ki so pet tednov delali skupaj z jugoslovansko mladino na gradnji avtomobilske ceste Beograd - Zagreb, so pred odhodom v Anglijo poslali uredništvu ((Borbe« pismo, v katerem med drugim poudarjajo: «Na podlagi vsega tistega, kar zrno s svojimi očmi videli, smo se prepričali, da Jugoslavija hitro dviguje življenjsko in kulturno raven svojih narodov. Ta napredek temelji na socialističnem gospodarstvu. Navdušenje jugoslovanske mladine, s katero smo delali, je najboljše jamstvo za uspeh borbe za socializem, ki jo vodijo jugoslovanski narodi. Vodilna vloga KPJ pri organizaciji in yodstyu velike aktivnosti v vsej državi n?m je postala jasna. Solidarnost članov KPJ z vodstvom partije in popolna podpora ljudstvu KPJ so očitni. Po povratku v Veliko Britanijo bo. mo vsi mi obširno obvestili javno mnenje o tem, kar smo videli V Jugoslaviji«. LJUDSKA REPUBLIKA KITAJSKA šteje četrtino prebivalstva vsega sveta Maocetung obrazložil naloge nove republike, v kateri bo vladala ljudska demokratična diktatura ŠANGHAJ, 22. — Maocetung je govoril včeraj na posvetovalni konferenci kitajskega ljudstva. Izjavil je, da bo nova vlada izvajala demokratično ljudsko diktaturo, kj bo naperjena proti vsem poizkusom notranjih in zunanjih sovražnikov ljudske republike Kitajske. Poudaril je, da šteje nova republika eno četrtino prebivalstva vsega sveta, t. j. 475 milijonov delovnih ljudi, ki so se uprli in osvobodili. «Sedaj bomo lahko razvijali naio kulturo, poskrbeli za našo obrambo in se borili za svetovni mir in za svobodo. Naš narod ne bo več izpostavljen žalitvam«. Poudaril je nato potrebo gospodarske obnove in potrebo ustanovitve močne vojaške sile, k; bo sposobna ustaviti kakšen koli pohod na kitajsko zemljo s strani imperialistov. Skupščine se je udeležilo 661 delegatov, ki predstavljajo 14 političnih strank iz 9 pokrajin. Med predstavniki so zastopniki vojske in uprave, kakor tudi osebnosti vseh ras in veroizpovedi. Navzoča je bila tudi gospa Sen, vdova utemeljitelja kitajske republike, ki je dejala, da bo podprla novo vlado v cilju uresničenja treh načel svojega pokojnega moža dr. Sun Jat Sena: nacionalizem, demokracija in socializem. Cez sto ameriških državljanov iz Šanghaja je podpisalo zahtevo, ki je bila poslana zunanjemu ministru ZDA, da se čim prej obnovi redna plovba med ZDA in Kitajsko ter vzpostavijo normalni trgovski odnosi. Druga skupina ameriških državljanov v Šanghaju pa je odklo-. nila podpis podobne zahteve z motivacijo, da je premalo energična. Medtem pa iz Washingtona poročajo, da vlada ZDA ne namerava še priznati «de jure» ali «de faeto« nove ljudske republike, medtem pa bi rada videla, da bi Anglija prej priznala novo republiko «de faeto«; priznanje «de jure« pa bi prišlo tedaj, ko bp Maocetungova vlada vzpostavila oblast nad vso državo. Agencija Tanjug poroča iz Pekinga, da so agent; Kuomintanga 19. t. m. umorili v Hong Kongu generala Jang Cua, delegata na posvetovalni ljudski konferenci in j člana centralnega Izvršilnega revo-| Hicinnarnega sveta Kunmintanaa. trije obsojeni na smrt, kazen pa je bila nato izpremenjena y dosmrtno ječo pod pritiskom demokratičnega javnega mnenja. Morana in Judeževi groši Morana;— t. j. tista oseba, ki je zmožna v pičli dobi desetih mesecev trikrat menjati svoje mnenje o istih vprašanjih — jc izjavila, da rajši strada, kot da bi živela od Jvdezevih grošev, To njeno glo-ara- j boko in hvale vredno etično r Čanje pa jc — kakor vsako drugo nieno prepričanje — podvrženo neusmiljenemu dialektič-r mu spreminjanju in živi le Vsespuce d'n v inatinn. Danes se to njeno globoko etično prepričanje glasi: Judeževi groši niso več Judeževi, čim zginejo v njenem žeptt. Zn ra -> i tega dialektično novega in prav tako globokega etičnega prepričanja zahteva danes od Založništva tržaškega tiska odpravnino — to je: Judeževe groše, ki niso več Judeževi. kliub temu, da gre po njenem sedanjem globokem političnem prepričanju še vedno za Judežev,e groše. AFZ proti obsodbi Črnke in njenih sinov BEOGRAD. 22. (Tanjug) — Glavni odbor AFZ je prevzel pobudo za osvoboditev črne rodbine Ingram. ki je bila obsojena na smrt zaradi umora v sanrobrambi, Odbor je poslal protestno brzojavko predsedniku Trumanu, Trygve Lie-ju in gospe Roosevel-t, ki je članica komisije za pravice človeka pri OZN. V brzojavki zahtevajo jugoslovanske žene osvoboditev matere in njenih sinov. Črnko Ingram ,ie dejansko napadel neki beli kolon, katerega so nato njeni sinovi ubili, da bi na ta način branili čast svoje matere. Zaradi tega so bili vsi Zagrebški velesejem urica o velikih uspehih FLRI BEOGRAD, 22. — Po obisku na zagrebškem velesejmu je predsednik Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar izjavil, da je navdušen nad industrijsko proizvodnjo države. Dejal je: To še bolj veča mojo vero v silo naših narodov in naše proizvodnje. Mislim, da bomo presegli naš petletni načrt in bomo tako dokazali vsemu svetu, da je naša država z vsakega vidika lahko gospodarsko neodvisna in svobodna. Velesejem je dokument našega velikega uspeha posebno na industrijskem, poljedeljskem in zadružnem področju. Ce bomo šli po lej poti pod vodstvom KPJ in jugoslovanskih oblasti z maršalom Titom na čelu, bomo lahko odbili vse klevete in vse napade proti nam, bomo lahko dokazali, da nas nobena spletka ne bo ovirala pri naši borbi za socialistično graditev države in za uresničenje petletnega načrta. Novi tečaji dinarja BEOGRAD, 22. - Zaradi razvrednotenja valute v nekaterih državah je finančno ministrstvo FLRJ določilo nove tečaje dinarja v odnosu z do sedaj razvrednotenimi valutami in katerih razvrednotenje je bilo do sedaj javljeno Narodni banki FLRJ: Ti tečaji 50: 1 funt za 140 dinarjev; 100 danskih kron za 725. 64 din.; 100 norveških kron za 700 din.; 100 francoskih frankov za 14,285 din.; 100 holaud skih forintov za 1.315, 79 din.; 100 švedskih kron Za 970. 184 din.; 100 belgijskih frankov za 100 din. Delavsko mesto pri Beogradu BEOGRAD, 22. — V okolici Beograda v bližini Donave gradijo delavsko mesto za okolj 3 tisoč prebivalcev. Letos bodo zgradili 150 večnadstropnih poslopij s 600 modernimi stanovanji. To mesto bo imelo trgovine, restavrante in vrto. ve za otroke. O PRAGA, 22. — iz obveščenih krogov javljajo, da je ministrstvo za šolstvo pripravilo osnutek zakona, na podlagi katerega bo ustanovljen osrednji državni urad za verska in cerkvena vprašanja. O WASHINGTON. 22. - Truman je na tiskovni konferenci sporočil, da bo bivši zunanji minister Marshall od 1. oktobra dalje prejel s predsedstvo ameriškega Rdečega križa. O PITTSBDPG, 22. - Sindikat kovinarjev je sprejel podaljšanje Premirja do 1. oktobra. Stavka milijona kovinarjev je torej odlo-zena za teden dni. TRŽAŠKI DNEVNIK Me treh hi vziralajo na sumili mesile usieda slovenske soie na Tržaškem ozemlju ne bodo zmanj Položaj se vedno bolj zaostruje - Vsi poizkusi lastnikov ladij, da bi prekinili stavko, so ostali do sedaj brez uspeha Stavka pomorščakov se še vedno nadaljuje. Delodajalci so bili prav gotovo prepričani, da bodo sporno vprašanje rešili z mnogo večjo lahkoto, ker so je bili v zadnjem času že vajeni pri reševanju drugih vprašanj. Toda naleteli so na tako močan in odločen odpor svojih uslužbencev, da so bili med borbo prisiljeni izjpremenit; taktiko teT ubrati druge strune, da bi z raznimi grožnjami dosegli to, česar niso mogli z vsemi posivi, ukrepi in ukazi. Pred dvema dnevoma so lastniki družbe «Societa Adriatica di navigazionei) zahtevali ud vojaške uprave, da jim dwoi; izpraznitev ladij, na katerih so bili do tedaj še vedno stavkajoči pomorščaki. V tej svojj zahtevi sq stavili svojim uslužbencem tako težke pogoje, katerih bi seveda nikakor ne mogli sprejeti. Videč, da bi vzbudil tak ukrep upravičen protest tudi pri ostalih kategorijah delavcev, ki bi stopili V solidarno borbo s stavkajočimi pomorščaki, so ga lastniki spremenili ter izjavili, da zahtevajo, da se posadke odstranijo z ladij (ne po svoji krivdi, kot je bilo to določeno v prvem ukrepu). Rečeno je tudi bilo, da smejo ostati na ladjah samo nekateri častniki in člani posadk, ki so potrebni pri varnostni službi. Pomorščaki se seveda temu ukrepu niso odzvali in tako so ostale posadke treh ladij «Gerusalemme», «Abbazia» jp «Barletta» še vedno na svojih mestih. Pa so poizkusili lastniki ladij, da bi na drug način prišli do uresničitve svojega namena. Izdali so ponovno referendum (že tretji v teku zadnjih dni), v katerem so pozvali vse stavkajoče pomorščake, da se posamezno javijo na vodstvu paroplovne družbe, kjer bodo imeli priliko navesti vse vzroke, zakaj so vstopili v stavko itd. FILM (Fe-derazione italiana lavoratori marit-timi) je takoj zaslutila, kaj se skriva za tem pozivom ter je javila ysem svojim članom, da se nihče izmed njih ne zglasi pri vodstvu, ker bi to pomenilo, da se mora nujno podrediti volji delodajalcev ali pa nositi posledice svoje ((neubogljivosti)). Cim so pomorščaki izvedeli za te mahinacije so sklenili, da se nihče izmed njih ne bo odzval pozivu lastnikov ladii ter so tako ostali na svojih službenih mestih. Na vsak način postaja položaj ze lo kritičen in to ;e prav posebno, ker vztrajajo lastniki ladij pri svojem prvotnem položaju. Toda pomorščaki ne bodo tokrat klonili, temveč se bodo odločno borili za uresničitev svojih upravičenih zahtev. Včerajšnje «Ultimissime» prinašajo članek v zvezi s stavko pomorščakov, v katerem pa trdijo, da je prav za prav stališče lastnikov ladij popolnoma pravilno; po njihovem mnenju bi bilo zelo «krivič-no», če bi morali lastniki ladij utrpeti škodo samo zato, ker njihovi uslužbenci stavkajo. Ce torej stavkajo, naj se pač umaknejo z ladij ter rešijo tako svoje delodajalce vsaj enih skrbi. Mislimo, da k tem besedam ni potreben še poseben komentar. «Ultimi®ime» bi pač ne bile časopis, Za katerega ga vsi poznamo, če ne bi v danem trenutku obrnile plašč po vetru ter začele zagovarjati stališče delodajalcev. Do tega dme f» se namreč zavzemale za stališče stavkajočih pomorščakov; ukaz «od zgaraj« jih je najbrže prepričal, da bi bilo dobro prenehati s to «odločno obrambo interesov delavskega razreda)) in pričeti z zagovarjanjem interesov delodajalcev, ki so y tem primeru najbolj ((važnii). No, tržaških delavcev stališče tega časopisa ne more razočarati; kaj drugega sploh ni bilo pričakovati. Proces proti šoferjem iz RASC pred vojaškim sodiščem Včeraj zjutraj ob 9.30 se je pred vojaškim sodiščem začel proces proti šoferjem, ki so obtoženi, da so kradli bencin vojaškega izvora in proti kupcem, ki so ta bencin kupovali. Na zatožni klopi je sedelo 13 obtožencev, od katerih je 9, ki so obtoženi, da sq kradli bencin in trije, da so ga kupovali. Obtoženci so: Della Pietra, Fabbri Antonio, Zusič Pietro, Ducchini Lueio, Goatin Angelo, Sauli Giuseppe, Cecchmi Mario, Zelenca Carlo, Genzp Giovanni, Badovim Antonio, Gulli Francesco, Siega Guglielmo in Pucchermi Carlo. Goatin in Sauli sta pričala na procesu proti našemu dnevniku, da sta bila tepena od Spencerja, Billa in Lugnanija na zaslišanjih na SIB-u. Della Pietra je obtožen, da je prodal pet litrov bencina, Fabbri 50 galon bencina, Zusič 8 litrov, Ducchini 386 galon, Goatin 10 litrov, Saulj 10 litrov, Cechini Mario 10 litrov, Zelenca 10 litrov, Genzo 12 litrov in Badovini 5 litrov. Fuccherini je obtožen, da je kupil od Goatina, Zelenca in Cecchinija vsega skupaj 30 litrov bencina, Siega da je kupil 74 ga- iZ ZGONIKA Nekaj podatkov iz poročila bivše občinske uprave Prav gotovo bo zanimalo zgoni-ške občane nekaj podatkov o delovanju prejšnje občinske uprave. Zgoniška Občina je poleg repen-taborske najmanjša na Tržaškem ozemlju, posebnih bogastev nima, prebivalo! so po večin; mali kmetje, nekaj je delavcev. Zgoniška občina lahko uspeva le z razvojem živinoreje in vinogradništva, ki sta glavni vir dohodkov prebivalstva. Ob kancu prvega polletja je imela občinska uprava 10 uslužbencev, občinskega tajnika, zdravnika, ži-vinozdravnika in tajnika pa imajo skupno z nabrežinsko občino. Upravni prebitek V letu 1940 je bil 1 milijon in 190 tisoč lir, v proračunu za 1949 pa znaša razlika med odobrenimi izdatki in predvidenimi dohodki 4 milijone In 966 tisoč lir. Med izdatki so največji splošni (3.257.000) ter za policijo in zdravstvo (1 milijon 262 tisoč). Največji viri občinskih dohodkov so družinski davek (332.000 lir), davek na živino (389.000 lir) ter davek na prašiče (105.000 lir). Skupna vsota občinskih dohodkov in pristojbin za leto 1949 znaša 939 tisoč in 710 lir. V zgoniški občini sta dve šoli, ena v Zgoniku, druga pa v Saležu. Šolsko poslopje v Zgoniku je dobro le za silo, y Saležu pa je učil- nica v zasebni kmečki hiši In je popolnoma neprimerna za pouk. Nujno je, da se v Saležu zgradi čimprej šolsko poslopje, ki bi slu. žilo za osnovno šolo in za otroški vrtec obenem. Načrt za to zgradbo je bil že predložen in odobren, stroški bi znašali okrog 40 milijonov lir, vojaška uprava Pa je odobrila le delni prispevek v znesku 10 milijonov lir. Tako je vsa stvar ostala na mrtvi točki in v Saležu imajo še tako šolo, kot jo imajo. Kar se tiče javnih ded govori poročilo skoraj izključno le o cestah. V dobi od 1. junija 1948 do 31. maja 1949 so dokončali cesto Devin-ščina-Mai; Repen (1 milijonov lir), Briščiki-Mali Repen (11 milijonov lir), Sv. Križ-Salež (15 milijonov lir). Za vzdrževanje cest so dali 1 milijon lir, za vodovod pa 75 milijonov lir. V teku so dela na cesti Salež-Mali Repen (17 milijonov lir). Kakor drugod je vse stroške za ta javna dela krila vojaško uprava. Ceste bodo popravljene, potrebno pa je, da jih lepo vzdržujejo. Zato je zadnji ukrep nove občinske uprave, ki je odpustila z dela svojega edinega cestarja, škodljiv in krivičen, ker strankarski interesi in mržnje kominformistov na občinski upravi bodo občino pripeljali na rakovo pot. Ion bencina in Gulli, da je kupil 50 galon od Fabbrija, 8 litrov od Zusiča, 386 galon od Ducchinija, 5 litrov od Saulija, 40 litrov od Genza in 5 litrov od Badovinija, to je tistega, ki ga je imenoval odv. Berton, da je mehkužec, ker je pričal na procesu proti ((Primorskemu dnevniku.)), (1 galona drži 4 litre in pol). Na vprašanje predsednika, če se čutije krive, je 7 obtožencev odgovorilo pritrdilno, zanikalno so odgovorili Zusič, Ducchini, Goatin, Sauli in Cecchini, Fabbri pa je odgovoril, da se čuti krivega za 50 litrov bencina in ne za 50 galon. Po tem uvodu v proces se je pričel dokazni postopek s pričami vojaškega tožilca. Kot prvi je pričal podporočnik civilne policije Dediana Paolo, ki je skupaj z drugimi policisti 23.VIII. t. 1. napravil zasedo v garaži v ul. Torricelli 3 in pri tem aretiral Della Pietra, ko je ravno prelival bencin iz svojega avtomobila v drugo posodo. Pričala sta tudi agent civilne policije Varesano Vincenzo, ki je dodeljen SIB-u in inšpektor Lu-gnani, ki ga poznamo že s procesa proti našemu odgovornemu u-rednilcu. Oba nista povedala nič odločilnega, razen t°, da je Della Pietra takrat na zaslišanju podpisal zapisnik. Pričati je pristopil Spencer od amerikanskega CID-a To ni tisti Spencer od SIB-a, ki je bil eden od protagonistov s procesa proti ((Primorskemu dnevniku«. Tudi po značaju se zelo razlikujeta med seboj. Medtem ko je prvi, t. j. Spencer od CID-a zelo glasen in manj miren, je Spencer od SIB-a zelo miren in manj glasen. V svojem pričanju je povedal, da je 30. VIII. t.l. aretiral Ducchinija, ker je ugotovil, da je njegov avto trošil preveč bencina. S tem je bil dopoldanski del razprave končan. Popoldne stno zopet videli na prostoru, ki je določen za priče, angleškega narednika Robertsona, ki je tudi pričal na procesu proti našemu dnevniku. Razložil je sodišču, kako sp ugotovili, da so šoferji porabil; pri svojih vožnjah preveč bencina. Vsak šofer je dobil namreč, kadar je šel n« vožnjo poseben formular, v katerega je častnik vpisal število prevoženih km. Nato so izračunali, koliko bencina porab; avto in prišli do zaključka, da avtomobili porabijo preveč bencina. Šoferji so namreč porabil; eno galono bencina za 5.9 milj, morali pa bi jo porabiti za 17 milj. Po njegovem pričanju je vojaški tožilec zahteval, naj sodišče odvzame začasno svobodo Guliju, Du-chiniju in Pucheriniju, kar pa mu predsednik sodišča ni ugodil. Razprava se nadaljuje danes zjutraj ob 9.30. Predsednik sodišča mr. Baylis3, vojaški tožilec kap. Dye, zagovorniki obtožencev odvetniki: Ženna-ro, Berton, Montica in Presti. šali kljub vsem besnim napadom italijanske šovinislične reakcije Z včerajšnjega sestanka OF pri Sv. Ivanu o vprašanju slovenskega šolstva Sinoči so se zbrali na stadionu «). maja:> na množičnem sestanku Člani OF iz Sv. Ivana, Vrdelce, Podlonjerja in Kolonje ter se po-razgovorili o perečem vprašanju slovenskega šolstva na Tržaškem ozemlju. Po otvoritvi sestanka je povzela besedo tov. Čokova, ki je v zgoščenem referatu orisala sedanje stanje našega slovenskega šolstva. Imamo primer vasi v coni B Tržaškega ozemlja, ki je zgradila šolo prej, kakor pa obnovila vse porušene in požgane hiše. Toda v coni A Tržaškega ozemlja, ko pričenjamo peto šolsko leto po končani vojni, takega primera ne bomo našli; še več, razmere se niso zboljšale, raje poslabšale, če upoštevamo, da potrebe z leti rastejo. Zlasti občutimo to Slovenci, ko nam šovinistični italijanski živelj stalno napada slovenske šole in osporava njihov obstoj, ker njihova namera je: zatajiti Slovence na Tržaškem' ozemlju. Smešne so šovinistične trditve, da se nekatere slovenske šole vzdržujejo z dijaki iz Jugoslavije, s podporo od samovoljnega poviška cen za šolske knjige, da naše šole niso nadzorovane pri svojem delu itd. Presmešna je trditev, da se vršijo izpiti na slovenskih srednjih šolah kar tako po domače, kar bi se reklo, opraviš izpite če znaš ali ne znaš. To natolcevanje je zraslo v njihovem besu proti slovenskemu Življu in jih o nasprotnem ne bo prepričalo nič, niti ne primer slovenskega učiteljišča, kjer sta letos od 5 rednih gojencev izdelala samo dva, to je 40 odst. Sami prav dobro vedo, da so vse šole nadzorovane; toda mi nismo krivi če ti nadzorniki, t. j. člani italijanskega in anglo-ameriškega prosvetnega urada ne razumejo slovenskega jezika, kar bi bila njihova dolžnost, ker lasje niso zaradi frizerja, nego nasprotno. Če slovenske šole ne dosegajo istih uspehov kakor italijanske, kar pa nihče ne verjame, je deloma krivo pomanjkanje, oziroma neprimerni šolski prostori Toda uspehi so, posebno pa na slovenskih osnovnih šolah širom po Tržaškem ozemlju. Ti uspehi so se pokazali ob zaključnih razstavah in želi priznanje najvišjih šolskih oblasti, v katerih pa kakor vemo, ni Slovencev. Nismo mi krivi, če uspehi naš ih slovenskih šol tako močno bodejo italijansko reakcijo. Naj poskušajo, kar hočejo, ne bo se jim posrečilo zmanjšati vrednost in ugled slovenske šole. Bolj pametno kakor zaletavanje v slovensko šolstvo bi bilo za njih, če bi pomedli s fašističnim duhom v italijanskih šolskih učilnicah, uredili nov učni načrt po demokratičnih in sodobnih pedagoških načelih ter uvedli kot učni jezik tudi slovenščino, tako da se jim ne bo treba bati konkurence, češ da slovenski dijaki obvladajo več jezikov. Isti problem kot z novimi stano-vanji v Trstu je tudi problem pomanjkanja šolskih prostorov oziroma stavb, T0 vprašanje pa lahko reši samo mestna občina. Tako so n. pr. zgradili stanovanjski blok pri Sv. Ivanu, toda šola bo ostala kljub prirastku ista kot pred 30 leti. To znoči prenapolnjene šolske prostore, deljen in skrajšan umik in kot posledica tega zmanjšani učni uspehi na slovenski kakor italijanski osnovni šoli. Daleč smo od tega v tržaški občini, da bi posnemali malo istrsko vas v coni B. Občina je gluha Za vse prošnje in zahteve staršev, pa naj si bo to za otroške vrtce (n. pr. 6 prostorov za otroške vrtce imajo zasedene brezdomci), osnovne, strokovne ali srednje šole ter šole za manj nadarjene otroke. Po tem referatu se je razvila Živahna diskusija, pri kateri so navzoči starši in tudi drugi osvetlili marsikateri primer zapostavljanja ter ostro ožigosali narodno mlačnost nekaterih redkih staršev, ki sebično računajo s fcm, da bo njihov otrok našel prej službo, če bo dovršil italijansko šolo. Smo prepričani, da se motijo. Iz (lelovaujaAilŽZ Včeraj 21. t. m. ob 20.30 je bil plenarni sestanek žen II. okraja. Politično poročilo Se podala tov. Nada Mrakovčič, organizacijsko poročilo pa tov. Alma Reschitz. Z en e so z zanimanjem sledile obema poročiloma. V arzenalu grozilo z odpusti Ni dovolj, da se pojavlja grozeča nevarnost y. ladjedelnici Sv. Roka, kjer naj bi z izgovorom o pomanjkanju dela spravili na cesto delavstvo. Ne, pojavlja se nova nevarnost in sicer v Arzenalu. Vse kaže da mislijo tu odpuščati v najkrajšem času. Govorijo, da bi V tem primeru odpustili zaradi pomanjkanja dela 230 delavcev. Da bi preprečili to nevarnost, so predstavniki delavstva že začeli pogajanja z ravnateljstvom. * Danes poteče zadnji dan roka, ki ga je postavila skupščina pekov za rešitev vprašanj, ki zadevajo to stroko. Kakor znano, ima v tej zadevi odločilno beseda urad za določevanje cen. Včeraj je bil dosežen sporazum med predstavniki uslužbencev industrije neonske razsvetljave in delodajalcev na sedežu zveze indu-strijcev. mimm Petek 23. septembra Tekla, Slavna Sonce vzide ob 5.52, Z*ton* ob 18.2. Dolžina dneva 1*» Luna vzide ob 6.53, ob 18.30. .Tutri, sobota 24. septembra Aurelij, Radivoj SPOMINSKI DNEVI 1942 je bil sestreljen prvi nemški bombnik na Slovenskem. 1942 je bila ustanovljena brigada «Matije Gubca» II. divizije KNOJ-a. Vsa njena zmagoslavna pot od ustanovitve pa do vkorakanja v osvobojeno Ljubljano 9. maja 1945 je opisana v knjigi: «Tri leta borb in zmag Gubčeve brigade». 1944 je bila razširitev izvršilnega odbora OF. 1945 se je pričel v Parizu I. svetovni sindikalni kongres. 1945 je bil v Ljubljani 1. kongres Enotnih sindikatov Slovenije. Dramska šola Slovensko narodno gledališče v Trstu bo 13. oktobra ponovno odprlo dramsko šolo. Lanski in novi učenci naj se pismeno prijavijo upravi SNG v Trstu, ul. San vito 17. Pozno proti večeru je pritekel na glavno policijo Poljak Anciar Ma-tys Ruwi iz Kalila ns Poljskem, toda sedaj stanujoč tu v Trstu v ul. Trento 2. Mož je povedal, da je malo prej šel po korzu, kjer so rou pri baru Vermout di Torino neznanci odpihali usnjeno aktovko, v kateri je bil električni aparat za britje, znamke «Kobler», vreden 18 tisoč lir in osebni dokumenti. Principe Emilija, poročena Eurini iz ul. Fomace 13 je pri svojih 70-letih kajpada redna obiskovalka cerkve. No, med enim izmed takih rednih obiskov v božjem hramu, in sicer nič manj kot v stolnici Sv. Justa, je Principe doživela neprijetno presenečenje. V cerkev je namreč ženska prišla s torbico, v kateri je imela spravljeno drobnarijo, osebno izkaznico, dva ključa, listnico z 200 Uricami, očala in take stvari. Torbico je Principe položila poleg sebe na klopi. Najbrže pa si ženska ni mislila, da tudi v serkev prihajajo obiskovalci in obiskovalke z dolgimi rokami, sicer bi se ženska najbrže ne zanesla toliko na poštenost obiskovalcev. Medtem ko je za trenutek pustila torbico v nemar, je prišla ob svojo ročno torbico. Skoda, ki jo je na ta način utrpela znaša 15 tisoč lir. * Perčič Rudi iz ul. Fabio Severo 76 je doživel neprijetno presenečenje. Prišel je ob nič manj kot iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiHiimiiiiiiiMHiiiiiiniiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuinmM 29.700 lir. To svoje neprijetno presenečenje je Perčič zaupal policijskim agentom, ki so prav tedaj bili v bližini nove univerze. Perčič je tam v bližini delal in imel opravka z razkopavanjem zemlje. Medtem poslom pa mu je izginil, tako da sam ni vedel na kakšen način je prišel ob denar. Policisti so mu zaman pomagali z iskanjem. Pijan je sedel za volanom Trgovec Trevizan Bruno ;ma osebni avto Fiat 1100 z evidenčno tablico TS 1431. Kljub temu da je trgovec torej previden in oprezen mož, pa se tega ni držal prejšnjo noč. Čeprav je dobro vedel, da so zaradi dežia tla precej spolzka za avtomobilske gume in da je treba zaradi tega precej previdnosti pri vožnji, je precej vinjen sedel za krrmTom svojega avtomobila, Njegova neprevidnost je bila takoj po-plačara, ko je na drevoredu XX, septembra poleg gledališča Rrssstti udaril z avtom v vogal gledališča. Stvar se je zgodila okrog 2 zjutraj. Policijski agenti iz ul. Cologna, ki so bdi takoj na kraju, kjer se je avto zaletel v zid, so trgovca-šoferja pridržali, ker je bil, kot že omenjeno, pijan. Medtem ko se je trgovcu ni pripetilo ničesar hudega, je avto odnesel lažje okvare. Izpred vojaškega sodišča za določevanje narokov Včeraj je med kratko prekinitvijo procesa proti šoferjem iz RASC zasedalo tudi vojaško sodišče za določevanje narokov pod predsedstvom kap. Dyeja. Razsojalo je prot; osmim osebam, ki so bili obtoženi lažjih prekrškov. Tako sta se znašla pred tem sodiščem Nemca Holmos in Sartel, ki sta brez dovoljenja prišla na Tržaško ozemlje. Sartelu je sodišče podelilo začasno svobodo, Holmos pa bo moral o-stati y zaporu do končane policijske preiskave. Zadevo Benka Er-minija, ki je obtožen, da je v pristanišču kradel blago zavezniškega izvora, je sodišče predalo rednemu sodišču, ki naj tudi odloči o njegovi začasni svobodi. Rednemu sodišču so bile predane tudi Vivoda Antonija, Sabotich Giovanna in Putigna Veronika, ker so brez osebne izkaznice. Podeljena jim je bila začasna svoboda. Enako je sodišče odločilo tudi za Cervelinija Guida in Peterlina Antona, ki sta prišla pred sodišče, ker sta zaposlovala delevce brez dovoljenja urada za delo. Nepoštena družica Marija Pogorelič je bila 9. avgusta ponoči v prijetni družbici s ponočnjakom Friderikom Zubertijem. Nalahno z alkoholom okajena družbica se je z veselim zanosom napotila na kratko zabavico, in sicer na neki travnik v Skorklji. Ce ho. čemo že verjeti pripovedovanju Zu-bertija, ki ga včeraj zjutraj ni bilo na zatožni klopi, se je Pogoreličeva, čim sta prišla na omenjeni travnik, z vso naglico umaknila in zbežala v noč, čeprav jo je kavalir kli;al nazaj. Zuberti pa je doživel še drugo presenečenje, ki je bilo morda še žalostnejše. Ko je potipal svojo listnico, je opazil, da ni več tako nabrekla, odkar ga je zapustila ženska, Ko so se mu očistile misli vseh primesi, alkoholnih par, je mož napravi; majhen račun Ko je potegnil črto je videl, da mu manjka 2 tisoč lir. Ko je v mislih iskal, kje bi te izginile, je ugotovil, da je bila edino le Pogoreličev? tista, ki se je nekam sumljivo igrala z njegovo listnico. Dva dni kasneje je Zuberti opazil v nekem baru v ul. Udine njegovo ročno spremlieval-ko. Policijski agent, katerega je Zuberti takoj n-i’l na cesti, je žensko spremil na policijo, ta pa jo je naprej oddala sodišču. Včeraj se je Pogoreličeva morala zagovarjati pred sodnikom okrožneg- sodišča. Tožilec jj je namre? očitek da si je prisvojila 2 tisoč lir. Obtoženka se je branila, da si je nrlsvojila to vsoto, ker ji Zuberti ni hotel rlača-tj usluge pri prijetni zabavici. Izgovor kot tak je bij dober, ker pa sodniki že poznaj Pogoreličevo, in sicer jz raznih aktov, kjer je napisano, da je bila že prečom-vst obsojena, bodi'! na Reki ali v Zadru, so ji tudi včeraj pri rdhi pokoro v višini 8 mesecev ječe In H tisoč lir globe. Sodnik Picriola, tožilec Amodeo, zagovornik Carlini. i m\m vpisovanja na slovenshih srednjih šolah in tečajih Vse učenke in učence obveščamo, da se zaključi vpisovanje na slovenskih srednjih šolah in tečajih nepreklicno v soboto 24. t.m. Samo oni, ki opravljajo popravne ali razredne izpite, se smejo vpisati takoj po dovršenem iznitu. Vpisovanje v slovenske osnovne šole v Trstu in okolici Vpisovanje v slovenske osnovne šole v Trstu in v okolici se vrš! do. 30. septembra od 9 do 12 na vseh sedežih osnovnih šol. Šolska maša bo 8. oktobra, redni šolski pouk na slovenskih osnovnih šolah pa se prične 10. oktobra. Vpisovanje v otroške vrtce Odbor za slovenski otroški vrtec na Kolonkovcu sporoča staršem, da se vrši vpisovanje v slovenski otroški vrtec na Kolonkovcu do 30. septembra vsak dan od 9 do 12 v prostorih vrtca. Vsi starši so vabljeni, da vpišejo svoje otroke. -O— Odbor za slovenski otroški vrtec v Rocolu obvešča starše, da se vrši vpisovanje v slovenski otroški vrtec v Rocolu pri Lovcu vključno do 30. septembra vsak dan od 9 do 12 v prostorih vrtca. Vabimo starše, da pripeljejo svoje otroke k vpisovanju. SLOVENSKO NARODNO gledališč za Težaško ozenujf V okviru predsezone bo vensko narodno gledaliice UP zorilo na ,j stadionu „1. ma| (Igrišče za košarko) (ul. Guardiella 7) slede Pr stave na prostem: J DANES 23.IX. ob 20.30: MIRA PUCOVA: Ogenj in pepc* Ta predstava je bila dana za soboto 17.lX., 8 » jo morali odpovedati f močne burje. JUTRI 24.IX. ob 20M N. V. GOGOLJ! Ženitev V NEDELJO 25.1X. ob j** J. GAL3WORTHY: Srebrna tobačo^. Prodaja vstopnic vsak od 9 do 18.30 v ul. S. sco 20-1. Na dan preds«" od 19 na stadionu „ Opozarjamo občinstvo “j čen začetek predstav ^ tramvajskih zvez! — * fgjj ru slabega vremena Vjjjji kupljene vstopnice za n*’ predstave. Posebni vlak v Zagreb za obisk zagrebškega velesejma Odhod poiebne*« vla’a m va organizira potovalni urad »Adria-express» za ogled zagrebškega velesejma, bo jutri 24. t.m. ob 6.40 zjutraj z glavnega kolodvora. Vlak ima postanek samo v Nabrežini in na Opčinah. h SPISAL ILUSTRIRA M. BAMBIČ lili sinko! Tvoja gnile melone. Zelo pogumno, va ni vredna gral si jo!» Nisem, gospod! Despojna je io skušala mene in Ireno, snovala me je za magistra iitum.» Ko bi bil Platon moj oče, te-vozla ne razrešim! Povej po-ibno. Sediva. — Čakaj. Ali is Irenino pismo s seboj?# Gospod, ti si vseveden.# Praviš ze drugič. Zal za čas. vej!# ilzročil mi ga je Numida » iPrebereva ga potem! Sedaj poveduj.n ztok mu Je vse razodel. Spafrodit ni ničesar odgovoril, bnal je s prsti po čelu in gle-1 v pesek. »Sedaj beri pismo!# iDobri Iztoče, vrli centurio! Nocoj pridem k tebi t Cirito, da govoriva o Krlstu. Tvoje srce Je blago in zato trdno vem, da se odpre resnici. Do sedaj ne sluti nihče o najini skrivni zvez). Mir Gospodov bodi s teboj! Irena.# »Angel sredi salamfv,# je zamrmral Epafrodit. 94155; Gmeiner, ul. GiuU* , ji 6108; Tamaro-Neri, ul. E8® gf (t) 7623; Slgr.ori, trg Ospedal®.^«1 93006; Harabaglia v Barko™ ^ 5728 in Nicoli v Skednju. imata stalno nočno služb0- TRŽAŠKA BORZA jl(, Zlati šterling 9100, papir®*'^ P ling 1600, telegrafski o0*arj{J, lar 685, švicarski fr?nk ^ francoskih frankov 168' 8 šiling 26.50, zlato 1110- HI RADIO 4 JUG. CONA (Oddaja na srednjih val°'1 ali 1250 kc) PETEK 23.9.1949.. p? 6.30: Jutranja glasba. Čila (v ital. in slov.). 7. •, glasba, 12.00: Opoldan#1, w- 12.30: Plesno glasbo iz' 12.45: & mentalni trio. lz.to: ',v,a)’-.j ital. in slov.). 13.15: narodov .13.45: LjudsK8 ^ (v slov.). 14.00: Igra radia Ljubljana pod v#®^ berta Jermola. 14.30: ^J-15: gled (v ital. in slov.). 1Ljjef,l in lahka glasba. 18.15: a certni spored. 18.45: ~ ital.). 19.00: Nekaj skladb1 M 19.15: Poročila (v itak, ^.OJ. 1 19.45: Partizanske pesm1-hrvatske kulture. 20.30: -Željah (v slov.), ljudstvom (v ital.), zbor. 21.30: Iz opernega Iz življenja jugosl. slov.). 22.20: Glasbene 22.45: Plesna glasba. -■jj.jj!1 vesti (v ital- in slov.). *‘,,5 nade in romance. KINO ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 22. septembra 1949 se je v Trstu rodilo 11 otrok, porok je bilo 19. umrlo pa je 5 oseb. Vpisane poroke: uradnik Magda Sergio in učiteljica dr. Orel Graci-jela. Cerkvene poroke: uradnik Buon-anno Armando in uradnica Giraldi Nerea, trgovec Pariš; Michele in gospodinja Lillo Anna, obrtnik Ipavec Edvard in delavka Barducci Bruna, tipograf Ban Alviano in knjigovezka Lukas Ana, uradnik Piccoli Aurelio in uradnica Bocca-sini Giovanna, administrator Mersi Marip in gospodinja Terčon Elda, inštalater Križman Mario ln šivilja Safret Valeria, mehanik Siderini Silvano in gospodinja Storclli Maria, dninar Stefanuttl Eduardo in šivilja Benedett; Nerina. Umrli so: 47-letni Cosentino Naz-zareno, 45-letna Faiella Maria, por. Pisano, 79-letna Relf Ana, por. Dvo. rak, 80-letni Bertocehl Carlo, 74-letna Sancin Marija, por, Godina, K»v* ROSSETTI. 16: «Trije M. Loy, R. Livesey. .. EXCELSIOn. 16.30: «Nel>0 J f> ^ Gregory Pečk, Aon BasaKe»*,f, PENICE. 15.30: »Izven vs ma», Gregory Pečk, fl _ / FILODRAMMATICO. '5 nje generala CusteH9' r/ en D. De Havilland. fUV' 16.00: (.Zapeljiv* ;unl, en 0’Hara, R- M( (f 1TALIA Maureen ,s ALABARDA. 16: <(POSkus"' beron, George Brent. ej IMPERO. 14.30: fd* Fellx, Pcdro Arnnen«r / Fernandez. #11» VIALE, 16.00: ((Nikoli ni* lepa#, Rita Hayvvortn. ^16^ GARIBALDI. 14.30, n* 2) 45: »Rdeči čeveljčki"- _ ^ ahov" ifll vah. MASSIMO. 16,00: «Ustr»r nlk», R, Mllland. vet*f ARMONIA. 14.30: «DJVJ* J Midland, P. Goddard. spH NOVO CINE. 15.30: Gleen Ford1, ,jp SAVONA. 18,00: «OtoK Grable. , glas*' ODE-N. 18.30: »Čarobni Karloff. i#8 IDEALE. 16: ((Jutri b°a |l? 0'Brien. . MARCONI, 16, na P j(/ «V znamenju krl2»®- 30; KINO OB MORJI'-češkoslovaški film- . oacl^finS ADHA. 18.30: »Junaki P' d P>' f RADIO. 18.30: »Nevihta' VITTORIA, 16.00:, n» Pr c »Karneval življenj*"' ^ St»nwl»h. .»hajo®' AZZURRO. 16.00: Glannl in Plnotto. ^ | VENEZIA: «Dolina SroLerO J BELVEDERE. 56.30: I ei'*' t' IJenJa#, G. Granb . tp GRAD SV, JUSTA. f Marije#, Ingrid E**1 yrgTb' » KINO V LJUDSKEM »Variete#, Jnan Da' r'»a® v c* SKOLJET. 18.30: «v'h,,u(rl |fl KINO NA OPCINArL "jV!i]), l.|n: »Ljubša ml Je Kopališče Sv. Nik° jadrnic^, i It' eCLletos bodo z rig0- Ti v bn v nadaljevali in Usc.,v iwen še 20.000 trt. * Se , !kupnega in smotr-*a2e tudi v tem, da Na čast II. kongresu KP tekmujemo pri delu za zgradnjo zadružnih domov Naše ljudstvo je vzelo predkongresno tekmovanje zelo resno in odločno. Poleg tekme ga veseli tudi okolnost, da se bodo na tem kongresu v kratkem zbrali naši najboljši tovariši in tovarišice ter pri tej priliki dali smernice za novo delo v korist naše skupnosti. Ko sem bil pred dnevi osebno v Šmarjah, sem tam slišal, kako si je ondotno ljudstvo napravilo načrt za delo na čast partijskemu kongresu. Domačini hočejo na vsak način vsaj do 90 odst. končati vsa zunanja in notranja dela pri gradnji zadružnega doma. Ob pogledu na stanje že obstoječih del se mi je zdelo skoro nemogoče, da bo vaščanom iz Šmarij u-spel njihov načrt. Ko pa sem jih videl, kako delajo, s kakšno voljo so se zagrizli v delu, tedaj sem spoznal, da bodo zadani si načrte prav gotovo izvedli. Zlasti so me zadele besede tovariša, ki ml jih je odgovoril na moje vprašanje, če bodo gradnjo zadružnega doma do kongresa zares dokončali: «Jaz sem udarnik in povem vam prevzeli smo obveznost, da bomo to delo izvršili in naj stane kar ho-če" dovršiti ga moramo. Ce ne bo mogoče izvesti dela samo s p-osto-poljnimi urami po dnevu, pa bomo organizirali delo tudi ponoči«. Ugotovil sem, da je gradnja zidov končana, po stavljena je streha in tudi notranja manjša dela gredo h koncu. Toda dovršiti je treba še stopnice, ki vodijo v prvo nadstropje, nivelirati dvorišče ter samo v ta namen pripeljati okoli sto metrov zemlje. Vložiti je treba še okna in vrata, ki jih izdelujejo v Izoli pri Ampelei in Arri goniju Enako je treba izvršiti električno napeljavo ter položiti vodovodne cevi. S tem v zvezi pomeni, da so bili mizarji v tovarni Arrigoni in Ampelee od svoje st ra- L' « Sklepi pokrajinske deputacije Na svoji zadnji redni tedenski seji je pokrajinska deputacija pod predsedstvom odv. Culota bolj na dolgo kot po navadi razpravljala o raznih vprašanjih, ki so bila postavljena na dnevnem redu. Najprej so govorili o položaju uradnikov pokrajinske uprave. V zvezi s tem so tudi sprejeli sklep, da bodo zgradili na stroške te uprave novo hišo za svoje urednike. To novo poslopje bodo zgradili rui Sempetrski cesti ter bo imelo šest stanovanj. Predvideno je. da bodo za gradnjo potrošili okrog S milijonov lir. Nato so razpravljali o potrebi nakupa novih knjig za pokrajinsko knjižnico in so določili v ta namen vsoto 100 tisoč lir. Omenimo naj še, da je bila pi-ed-včerajšnjim dopoldne na pokrajinskem sedežu dražba javnih del za asfaltiranje ceste, ki veže Krmin z Villa Grbo. Ta dela je prevzelo neko videmsko podjetje, ki bo v kratkem pričelo z deli, uporabljajoč pri tem krajevno delovno silo. GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREPNiŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOOORSKA ULICA 42 - TEL. 74» Priznanje zasliiiiiii tjelavcem V Novi Gorici so bili odlikovani najboljši delavci in razglašeni novi udarniki IZ SLOVENSKE BENEČIJE Obnova porušene vasi se je izvršila s pomočjo Jugoslavije Prejšnji .teden je šla delegacija , mož in. žena iz slovensko-furlan-skega naselja Sedila v Slovenski Benečiji na svoj občinski sedež, kjer jo je sprejel župan. Delegacija je županu obrazložila, da je nujno potrebno razrešiti vprašanje gradnje vodovoda. Res je, da m še dolgo, odkar je občinski svet določil vsoto dveh milijonov lir, da bi se z njo poskrbela nabava potrebnih cevi in drugega materiala za napeljavo pitne vode iz Kruož v Terski dolini, od Predpisi glede uporabe tropin Vinske tropine lahko obdrži vsakdo v naravnem stanju do konca tekočega leta - uganjekuha, kisanje in krma za živino J^^0VamLSLOVESWOSTI v k (f, — 'jauvc,si\usii v KOPRKSKEM GLEDALIŠČU: ANJE BORCEV, BORK IN AKTIVISTOV IZ NOB Na podlagi zakona z dne 15. oktobra 1925 št. 2033, ki je bil dopolnjen s poznejšimi zakoni in odloki, je izdal goriški prefekt naslednje predpise glede ravnanja z vinskimi tropinami in pripravljanjem patoke (lahkega vina iz tropin). Ker se je izkazala potreba, da je treba urediti predpise glede o-hranjevanja tropin in pripravljanja patoke. je izdal prefekt za gori-ško pokrajino naslednji odlok: 1) Vinske tropine je dovoljeno obdržati do 31. decembra 1949, kadar niso namenjene za žganjekuho, za krmljenje ali druge posebne namene; 2) za tropine je smatrati vse trde dele grozdja posamič ali skupaj z jagodno pečko, ne pa pečke same, kadar so ločene od drugih delov; 3) v kleteh, kjer po navadi pripravljajo vino na toskanski način, je treba prav tako upoštevati pogoje za obdržanje tropin pri tem postopku, vendar pa se tu lahko določi drugačen rok za ohranitev tropin iz posušenega grozdja. To dovoljenje pa velja samo za pridelovalce in vinske industrijce, ki imajo posebno potrdilo, izdano od zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo. 4) Po roku od 31. decembra 1949 smejo lastniki ohraniti tropine, ne da bi jih denaturalizrali, pod sledečimi pogoji: a) Kadar jih hranijo v prostorih za žganjekuho in lastnik izjavi, da jih stavlja pod kontrolo finančnih stražnikov, ki bodo pazili na to, da bodo tropine v resnic; namenjene za žganjekuha; b) kadar so pomešane z drugimi krmilnimi sredstvi; c) kadar so tropine okisane ali drugače spremenjene; d) kadar so posušene; e) če so pomešane z drugimi rastlinskimi ali živalskimi ostanki ter namenjene za gnoj ali zemljo. Izven zgoraj navedenih primerov morajo lastniki tropin, preden zapade zgoraj navedeni rok, na svoje lastne stroške denaturaiizirati tropine uporabljajoč pri tem najmanj po l kg živinske soli za vsak stot tropin. 5) Glede pripravljanja patoke (lahkega vina) opozarjajo obstoječi zakonski predpisi na sledeče: Prepovedano je prodajati ali hraniti z namenom prodaje pijačo pa-toka, ki se pridobi iz tropin svežega grozdja z dodatkom vode. Od te prepovedi je izvzeto: a) vino iz tropin, ki je namenjeno za žganjekuho in je pomešano z apnom skoraj do pooplne nevtralizacije, Pri tem naj omenimo, da je smatrati kot vino na prodaj tisto, ki ga granijo v kleteh, skladiščih in drugih prostorih namenjenih za prodajo na drobno in debelo; b) vino iz tropin shranjeno y prostorih za žganjekuho, kadar lastnik izjavlja, da je na razpolago finančnim stražnikom, ki lahko kontrolirajo, da je res namenjeno za žganjekuho; c) vino iz tropin namenjeno za izdelavo kisa. kadar mu je pridano najmanj 15 odst. vinskega kisa, tako da dobi vsa tekočina kisel okus. 6) Kdor koli namerava izdelati vino iz tropin, kakor navedeno pod odstavki a), b) in c) čl. 5, mora predložiti pismeno prijavo na prostem papirju naslovljeno na poseben kontrolni zavod pokrajine. V tej prijavi mora navesti: a) koliko ima tropin namenjenih za pripravo tega vina; b) koliko vina bu pridobil iz njih; c) kako namerava porabiti pridobljeno vino in d) kje bo to vino napravil in shranil. Tako prijavo je treba predložiti za vsak postopek posebej najmanj pet dni preden se začne s pridobivanjem vina iz tropin. 7) Proti prekršiteljem zgoraj navedenih predpisov se bo postopalo po zakonskih predpisih. koder že dovajajo vodo mnogim vasem v Furlaniji. Preteklo je več mesecev, odkar se je y občinskem svetu govorilo o potrebi takojšnjega pričetka tega koristnega javnega dela, toda prebivalstvo Sedi-le še do danes ni opazilo nič konkretnega, kar bi kazalo na rešitev tega vprašanja in mora še nadalje uporabljati za pitje deževnico, ki se nabira v vodnjakih in v mlaki, kadar je pa suša, zmanjka tudi tukaj vode. Prav gotovo je, da prebivalstvo Sedile želi, da bi se čimpreje rešilo nujno vprašanje vodne napeljave v vasi, ki šteje v svojin petih zaselkih nad 1000 prebivalcev. Pred nedavnim je na povabilo ljudstva prišel v Vas pokrajinski zdravnik in analiziral vodo, katero so primorani uporabljati za pitje. Ugotovil je, da j* voda nepitn-) in zato obstaja velika nevarnost ra zdravje in možnost okuženja. O tej resni zadevi je zdravnik poročal pokrajinskim oblastem, da bi vzbudil njihovo pozornost in bi se odločili za odpravo te pomanjkljivosti, ki bi prav lahko , škpdovaia zdravju jnOOSih ljudi- Kakor smo že dejali, ni v Sedili nobenega izvirka, ki bi mogel dajati vsaj deloma nekoliko zdrave pitne vode. Ko je letošnje poletje vladala velika suša, so se posušili prav vsi vodnjaki in mlakbže, ter so morali vaščani prehoditi po več kilometrov, da so lahko zajeli nekoliko dobre vode. Lahko si torej predstavljamo, kako težko je to za kraj s številnim prebivalstvom, če upoštevamo, da je treba napajati tudi živino, ki šteje več sto glav in je poleg tega treba skrbeti še za vse ostale potrebe, kakor so zalivanje vrtov, pranje, itd. Pristojne oblasti bi vsekakor morale to urediti in pomagati ljudem, ki so že toliko pretrpeli za časa vojne. Ne smelo bi se pozabiti, da so fašistične drhali do tal uničile Se-dilo in da je danes večina hiš zopet obnovljenih. S trdno voljo so se takoj po končanj vojni prebivalci lotili dela in z veliko požrtvovalnostjo gradili porušene domove. Nešteti se, imajo zahvaliti Jugoslaviji, ker je ta nudila delo in zaslužek skoraj 100 delavcem iz tega kraja, ki so po večini družinski poglavarji, da so si mogli prislužiti toliko, da so lahko obnovili od fašističnih tolp požgane domove. Jasno je, da tega oblasti ah vladni krogi naše pokrajine nočejo povzdigovati, toda prebivalci Sedile niso in ne bodo nikoli pozabili, da so bili edino njihovi bratje onkraj meje tisti, ki so jim podali roko v pomoč in s katerimi so se skupno borili v narodni osvobodilni borbi proti fašizmu za iste ideale svobode in demokracije. -In v tem pri- meru se ne bi smelo pozabiti, da je Sedila dala cel bataljon svojih najboljših sinov, ki so se borili v vrstah NOV in POJ. Prav zaradi tega so se krvoločni fašisti z vsem sovraštvom maščevali nad to vasjo in jo porušili do tal. Vas je ležala v razvalinah, a nad temi razvalinami se je vzpenjal in se vzpenja še danes slavolok, priča številnih padlih borcev za svobodo. Vse to bi seveda morale imeti pred očmi odgovorne oblasti, v prvi vrsti pa župan in se nekoliko več zanimati, da bi se končno že pričelo z gradnjo novega vodovoda. Pred približno petnajstimi meseci so položili prve temeljne kamne za novo socialistično mesto Novo Gorico, ki so med najlepšimi v svobodni domovini. Mladinske brigade, ki so pomagale lani sta-lnim delavcem, so letos nadomestile frontne brigade iz vse Primorske, ki so prihitele tudi iz najbolj oddaljenih krajev, da pomagajo pri gradnji svoje oblastne prestolnice. Tu na skrajni zapadni meji so zasadili letos frontovci svoje kampe in lopate ter napisali na gradbišču, da bodo s svojimi delovnimi uspehi dali odgovor klevetnikom informbiroja in vsem tistim, ki bi jih poskusili ovirati v socialistični izgradnji njihove domovine. Prvo septembrsko nedeljo je sla- Prevoz na ljudski tabor v Sovodnjah Da bi olajšala prihod vsem tistim, ki se žele udeležiti v nedeljo ljudskega tabora v Sovodnjah, je poskrbela Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici za naslednje prevoze z opremljenimi kamioni: 1) ZA DOBERDOB, JAMLJE IN POLJANE: odhod Iz Doberdoba ob 14. Kamion bo napravil več voženj, da bo lahko odpeljal vse ljudi, ki bi šli radi v Sovodnje. 2) ZA OSLAVJE PEVMO IN ST. MAVER: Odhod izpred otroškega vrtca na Oslavju ob 14. V Pevmi se kamion ustavi pri spomeniku in bo po potrebi napravil več voženj. 3) ZA PODGORO: Odhod izpred zadruge ob 14. 4) ZA STEVERJAN: Odhod ob 14. 5) IZ GORICE: Avtobus bo vozil s Travnika vsako uro od 13. dalje. 6) ZA KRMIN: Ljudje iz tega kraja in okolice se lahko pripeljejo z vlakom, ki odhaja iz Krmina ob 13.33, do postaje Rubije (San Michele), od koder je samo 10 minut peš do telovadišča. Domov se lahko vrnejo z vlakom, ki pride v Krmin ob 22.30. Kamioni bodo vozili zvečer po istih progah posetnike nazaj domov. Urnik za povratek bo Javljen na telovadišču. Občinski uslužbenci še vedno brez poviškov Predsinočnjim sc je zbrala na posvet notranja komisija uslužbencev goriške občine. Glavna točka dnevnega reda je bil problem ureditve plač teh uslužbencev. Ze dolgo vrsto mesecev se zavlačuje končna rešitev povišanja plač na veliko moralno in gospodarsko škodo vseh uslužbencev goriške občine, vštevši njihove družine. Komisija je ugotovila skrajno počasnost, s katero pristojni organi, ki jim je poverjena kontrola nad civilno upravo, vršijo lastne posle in dopuščajo, da se tako zavlačujejo v nedogled položaji, ki so na škodo vseh občinskih uslužbencev in trpi pri tem tudi dobro poslovanje posameznih uradov. Ze dalj časa se nahajajo na prefekturi zapisniki in predlogi za te poviške plače, ki jih predvideva tudi zakon, ker je to osnovni problem, ki so ga že ugodno rešili po vseh drugih občinah države. S socialnega vidika je popolnoma razumljivo, da ne morejo uslužbenci še nadalje živeti v tem neznosnem položaju in prenašati življenjske teikoče s plačami, kot so bile leta 1847, ker so iste v vsakem oziru nezadostne za življenje. Zato je komisija sklenila, da bo predložila to vprašanje občnemu zboru občinskih uslužbencev, ki ga bo sklicala v najkrajšem času. Na tem zboru bodo še enkrat proučili to vprašanje in zavzeli stališče, ki se bo zdelo najbolj primerno za njegovo rešitev. Predvčerajšnjim je bila pri županu dr. Bernardisu v avdienci tudi posebna delegacija občinskih delavcev, ki jo je spremljal zastopnik sindikatov. Delegacija je opozorila župana, naj čimprej poskrbi za povišanje plač, predvsem za občinske pometače, ki so najbolj potrebni vilo primorsko ljudstvo v Novi Gorici izpolnitev letnega plana za 62 odst., s čimer so se delavci gradbenega podjetja ((Primorje« povz« peli s pomočjo frontnih brigad do enega izmed najboljših' kolektivov gradbene stroke. Gradbišče je bilo na ta dan okrašeno s številnimi zastavami in napisi. Slavnosti so se udeležili predstavniki vojske, ljudske oblasti in množičnih organizacij. Ob tej priliki je bila izročena delavcem podjetja ((Primorje« prehodna zastavica ministrstva za gradnjo LRS in glavnega odbora Sindikatov Slovenije. Obenem so prejeli tudi častni naslov ((Zaslužni kolektiv«- Gradbišču Nove Gorice pa je bila od uprave »Primorja« dana v trajno last prehodna zastavica. Eri tej priliki so bile odlikovane tudi nekatere frontne brigade in je prejelo udarniški naziv 23 delavcev, dočim je bilo še več drugih pohvaljenih ali pa so dobili denarne nagrade in diplome. Po slavnosti so delavci iz trinajstih večjih gradbišč prikazali Živo sliko, kako se v Slovenskem Primorju gradi in obnavlja- Delavec iz Prestranka je prikazal, kako so na državnem posestvu zgradili hlev za 50 krav v 36 urah. Obenem so se delavci tudi obvezali, da bodo izvršili letni plan 20 dni pred določenim rokom. Sedaj ko so že y znatni meri uvedli nov način zidanja na vseh gradbiščih po brigadnim sistemu, so napovedali tekmovanje najboljšemu delovnemu kolektivu gradbene stroke — hidro-centrali Savica, ter sprejeli poziv na tekmovanje splošnega stavbenega podjetja iz Ljubljane. Tako raste cb navdušenju vseh delavcev naglo iz tal novo slovensko mesto tik ob zapadni meji. Pregled mer in uteži Zveza trgovcev obvešča vse zainteresirane tv.rdke, kakor ie o tem že poročalo županstvo, da morajo predložiti metričnemu uradu vse mere in uteži za periodičen pregled. Ker je Zveza ugotovila, da mnoge tvrdke tega še niso storile, toplo priporoča vsem, naj do 30. t. m. v svojem interesu storijo to, ker se bo proti zamudnikom in prekršiteljem te odredbe postopalo po zakonu, ki predvideva do 2000 lir globe in zaplembo mer in uteži, ki so v rabi. VERDI. 17; »Medeni meseci brez medu«, V. Johnson. VITTORIA. 17: »Večna harmonija«, M. Oberon. CENTRALE. 17: «Vladar Wall Streeta«, Z. Scott. MODERNO. 17: «Ne reci mi zbogom«, J. Payne. EDEN. 17: ((Tarzan in amazonke«, J. \Veissmueller. > občni zbor c’ružne poslovne zveze v KOPRU l«| d n«m » tto-.Ko »mo oDI.7u- !i ,' ^ih v,.jnes Prinesli nc- jc"i,^!ri9tkou *'oouinska cen-P°lovne zveze v o prom e- i ?0q S 3.500 ,lnlrala >1, do ca. In. *0t centrala od ° ,tcn S,‘Perfo-K 0' 570 *c'-’' s-<)0 ton liu*«« -“'honi,,.0U nttrofoskala, X>ePIan,a^e0a nitratu, ■»K 3n fcolHp ° t0n apnega N so U, 250 rc. K *nten j 0a solitra 45 ton nai H ^n za- %ao„,30sta‘*a za 71 a- tirst, 85 "9t 4 OrJ. 2 strojen za S 4 ‘n jo foa PotMct- N. 'Ca |g| :e . ton sekir, lo- % V7 ta tr(0 kapitalni izgradnji je treba izkoristiti vsa sredstva baze. Gledati je treba na to, da se izpopolni trgovsko delovanje zadrug, da se s tem dvigne življenjska raven delovnega človeka, zbližajo mesta in vasi ter okrepi zveza med delavci in kmetovalci. Podpirati je tudi treba ustanavljanje obrtnih zadrug in posvetiti zlasti skrb r ibarskim produkcijskim zadrugam, ki so za naše gospodarstvo velike važnosti. Tudi zadružništvo se mora za svoj razvoj in ojačenjc naslanjati na preizkušeno vodstvo naše IiP. Delegati so po dodelitvi čistega dobička v rezervni in inuestij-ski sklad poklonili 1,585.000 lir v razne kulturne in dobro delne namene kot: Podzvezi slovenskih in podzvezi hrvatskih prosvetnih društev, kakor tudi krožku za italijansko kulturo (Circolo di cul-tura italiano) ter Zvezi društev za telesno vzgojo vsaki po 300 tisoč lir, zavodu Grisoni 85.000 lir, domu pionirjev 50.000 lir, gluhonemnici v Portorožu 50.000 in Dijaški matici v Kopru 200,000 lir. Isto tako je bil soglasno sprejet sklep, da se bo ZPZ v Kopru pretvorila v okrajno Zadružno poslovno zvezo, dočim se bo Okrajna zadružna zveza v Bujah ustanovila kot nova zveza. Vprašanje delitve Zadružne zveze v dve okrajni zvezi je bilo že dalj časa pereče, kar so najbolj občutili zadružniki iz Bufščine, ki so mo rali hoditi zaradi opravkov pri Zadružni zvezi v oddaljeni Koper Vrhu tega je doseglo naše zadružništvo že tako razvojno stopnjo, da je postalo težavno voditi vse zadruge iz enega središča. Zato je prišel upravni odbor ZPZ po preučavanju do zaključka, da se izvede delitev dosedanje ZPZ v Kopru. Enako je občni zbor prilagodil svoja pravila okol-nosti, ker sta iz enotne ZPZ nastali dve samostojni zadružni zvezi. Končno je bil izvoljen nou upravni odbor, v katerem so: tov. Babič Emil predsednik, Požar Ivan in Keber Drago podpredsednika, in za odbornike: Juričič Jože iz Portoroža, Benčič Valerij iz Puč, Kralj Franc iz Kopra, Tonel Attilio iz Valmarina, Gio-vannini Jože iz Izole, Novel Mel-hior iz Bertokov ter Medizza Herman in Bržan Viktor iz Kopra. Za namestnika pa sta bila izvoljena Pečarič Srečko iz Pobegov in Korenika Oktavij iz Kort. V nadzorni odbor so prišli tov. Chicco Egidij iz Izole, Fonda Angel iz Sv. Lucije in Jakomin Viktor iz Pobegov, za namestnika Pa Novel Josip iz Bertokov. Novoizvoljeni predsednik tov. Babič se je v imenu celotne nove uprave zahvalil za izvolitev in izjavil, da smatra da bodo z vestnostjo in požrtvovalnostjo prav gotovo opravičili izkazano jim zaupanje. Tako se je končal II. občni zbor ZPZ v Kopru in bo predstavljal za bodočnost vazen mejnik v razvoju zadružnega sektorja. LETTERA APERTA “TEMPI JNllOVI“ a I collaboratort delVIstituto di studi politici ed ecenomici internacionali. presso il Ministero degli A j La vi Esteri deila RFP di Jugoslavia, hanno indirizzato alla redazione di Mosca della rivista ((Tempi Nuovi«, una lettera aper-ta nella anale condannano come mangante di ogni principio e čompletamente inventata Vaffer-mazione contenuta in un articolo di questa rivista il 22 giugno Scorso, sul cosidetto parsaggia al campo imperialista della Jugosla-via aattraverso la via del naziona-lismo borghese«. i Sottolineando che la redazione di ((Tempi Nuov.i« si e servita in questo articolo di invenzioni e calunnie c che nel tempo stesso e passata oltre i fatti snlla vera situazione in Jugoslaviji, i firma-tari della leitera fanno rilevare i fatti seguenti: 1) che m Jugoslavia, durante la secondu guerra mondiale e stota effettuata una rivoluzione po-polare che e attraverso il suo ca-rattere socialista, che o_uesta rivoluzione e stata organizzata e di-retta dal Partito Comunista della Jugoslavia con alla testa H Mart-sciallo Tito, che in guesta rivoluzione la classe operaia ha prešo il potere nelle site mani, che il v.ecchio apparato stataie e stato spazzato e che e stata istituita la a utorita popolare, nella forma della dittatura del proletariato come esiste ne!l'Unione Sovietica; 2) che la Jugoslavia e una Re-pubblica Federativa Popolare do-ve la guestione nazionale, che di-videva la vecchia Juvoslavia ca-pitalistica, ha potuto essere risot-ta poiche la rivoluzione popolare possedeva il carattere socialista; 3) che gia nel 1946 e stata effettuata in Jugoslavia la riforma a-graria, riforma piti radicale di quelle effettuate nei Paesi a De-mocrazia Popolare, e che il 52.73 p er cento di tu Iti j fondi agrari sono passati al settore stataie o sono stati consegnati alle coopera-tive di lavoro contadino, e che per conseguenza la riforma agra-ria ha avuto un largo carattere socialista; 4) che in Jugoslavia tuita l’in-dustria e stata nazionalizzata in-sieme a tutte le banche, il com-mercio ester o e tutto il co mmer-cio al minuto, alla fine del 1948, il settore socialista ha raggiunto il 99.4 per cento ed il settore pri-vato soltanto lo 0.6 per cento; 5) il socialismo penetra ogni giorno di piti nelie campagne, ed al 31 maggio 1949, si contavano 4.339 cooperative di lavoro contadino con 221.306 famiglie ed 1 mi-lione e 132.369 ettari di terra col-tivabile, mentre nel 1948 le coo-perative di lavoro generali com-prendevano 3 milioni e 127.464 di famiglie, vale a dire 11 milioni e 896.471 abitanti. Con le fattorie agricole statali, il settore socialista nelle campagne raggiunge og-gi il 19.7 per cento del totale del-leconomia jugoslava ed il suo accrescimento ha raggiunto il 44.9 per cento in rapporto al pri-mo semestre del 1948; 6) oggi e stata realizzata la meta del Piano Quinquennale jugo-slavo, che il 50.4 per cento delVin-tero Piano e stato compiuto, ben-che il gronso della realizzazione del Piano fosse prevista per la se-conda meta. del quinquennio Nel primo semestre di quesl’anno il ritmo di produzione e stato rea-iizzato al 77,6 per cento in rapporto ai compiti previsti per il 1951 e Vaccrescimento previsto dal Piano Quinquennale ha raggiunto il 68,2 per cento. E’ una realtd che nella realizzazione del Piano Quinquennale gli ostacoli non provengono soltanto dai Paesi capitalisti, ma an-che dallURSS e daj Paesi a De-mccrazia Popolare; 7) che tutto la politica interna della Jugoslavia e stata diretta attraverso i principi marxisti-le-nintsfi delVedificazione del socialismo, che nelle cittd si e proce-duto alla liquidazione delle uiti-me vestigia del capitalismo e nelle campagne si e proceduto alla appliedzione di una poiitica di soffocamento degli elementi capitalisti. E’ una realtd che tutta u-na serie di concrete misure sono stnte adottatc, imposte Progressive, aeguisto di prano c di altri prodotti ugricoli alla produzione, prezzi collcgati, ecc., per aiutare 10 sviluppo delle cooperative di lavoro contadino 'e del settore socialista nelle campagne. Condannando guesta posizione degli scienziati sovietici e del PC (b) delVURSS, i firmatari della lettera sottolineano che Vafferma-zione secondo cui la Jugoslavia si avvia al capitalismo e antimarxi-sta, contro-rivoluzionaria e calun-niosa, e vi ene fatta per in gannare 11 movimento internazionale ope-raio. A guesto proposito i firmatari della lettera indizizzano alla redazione di ((Tempi Nuovin a Mosca le seguenti domande: 1. • La vostra redazione puo ci-tare un solo caso, prima o dopo la risoluzione delVUfficio dTnfor-maziom, in cui la Jugoslavia si sia manifestata come scissionista delVunita delle forze anti-imperia-liste, in un qualsiasi foro inlerna-zionale o in un gualsiast Itiogo in cui il rampo anti-imperialista si c scontmto con il campo imperialista? vRio forse la vostra redazione contestare che la Jugoslavia non ha applicato con spirito consc-guente la politica di solidarieta con tutte le forze progressiste del mondo? 2. - P ud la vostra redazione ci-tarci un solo esempio, prima o dopo la risoluzione delVUfficio d'ln-formazioni, in cui la politica este-ra della Jugoslavia abbia deviato dai principi del marxismo-lenini-smo? Puo essa rivelare in manie-ra seria la differenza tra il corn-mercio estero jugoslavo ed il com-mercio delVURSS e degli Paesi a Democrazia Popolare? 3. - La redazione di «Tempi Nuovi» puo sulla base dei principi marxisti-leninisti giustificare sla soluzione« della questione degli sloveni-carinziani ed il rifiuto di riceverc il rappresentante della Jugoslavia da parte dei rappre-sentanti delVURSS nel Consiglio dei Ministri degli Affari Esteri? Puč essa giustificare le nefaste conseguevze della risoluzione delVUfficio dTnformazioni, che si sono manifestate a Tr.cste, in segui-to allo smembramento delVunita delle forze progressiste, pub essa giustificare Vondata di nazionali-smo e di 'sciovinismo che la risoluzione delVUfficio dTnformazio-ne ha provocata tn Ungheria, in Bulgaria ed in Albania e nelle file dei PC italiano ed austriaco? Puo essa giustificare le persecu-z'oni delle minoranze nazionali in Romania, in Bulgaria ed in Ungheria? Puo essa giustificare le provocazioni alla frontiera jugoslava e gli attacchi contro i rap-presentanti diplomatki jugoslavi? 4. - La redazione di ((Tempi Nuovi« o un qualsiasi suo colla-boratore o corrispondente, o an-cora un qualsiasi comunista di ogni Paese del mondo, possono sulla base dei principi marxisti-leninisti, giustificare il blocco eco-nomico della Jugoslavia effettua-to dalVURSS e dai Paesi a Democrazia Popolare, nel momento in cui la classe operaia della Jugoslavia compie sforzi sovrumani per edificare il socialismo? Possono essi. pr o v ar e che e nelVinter-resse del marxismo, che in un Paese, concretamente in Jugoslavia, U socialismo non sta ediji-cato? Noi riteniamo — concludono t firmatari della lettera — che ab-biamo il pieno diritto di chieder-vi una risposta a gueste domande e noi le poniamo dinanzi a voi, re-dattori e collaboratori di «Tempi Nuovi», non solo a nostro nome ma anche a nome di tutti coloro che lottano con tutte le loro forze per il trionfo del socialismo e della democrazia nel mondo, trionfo per il quale il Partito Comunista della Jugoslavia, con alla testa il proprio Comitato Centrale ed il Maresciallo Tito, hanno dato un cosi grande contributo. Antikvariat Cankarjeve založbe v Ljubljani na Miklošičevi cesti razstavlja v svojih prostorih bogato knjižno delo 5'mnceta Bevka. Razstava ni izšla iz kakršnega koli zunanjega povoda, ampak je pojav v vrsti razstav, ki bodo v vetrinah te knjigarne kot njena stalna in Zanimiva kulturna oblika knjigotrškega dela. Da so prireditelji razstave izbrali prav Bevkovo knjižno delo, je bila jrosrečena zamisel, ker bi menda zlepa ne dala razstava nobenega drugega našega pisatelja tako pestre in za oko bogate slike. Nekje je bilo zapisano, menda ob petdesetletnici (rojen 17. septembra 1890. leta) — da je France Bevk slovenski Edgar Wallace. Res je, da je izšlo pod n jegovim pravim ali skritim imenom nad devetdeset knjig in da prav za prav ne verno, če je to vse. Ta razstava skuša biti popolna v prikazu samo knjižnih izdaj. Tu so njegove novele in Črtice, ki so izhajale v Biblioteki za pouk in zabavo — izdajala tiskarna Edinost v Trstu od leta 1929. do 1933. («Tuje detev, «Sestra:o, «Predporočna noč» itd.). To skupino knjig dopolnjujeta dva potopisa «Izlet na Špansko» (1936) in «Deset dni v Bolgariji« (1938). Naslednja skupina nam predstavi Bevka kot mladinskega pisatelja. Tu so pesmi (uPa-stirčki ps'i plesu in kresu» — izšla 1920 v Gorici), pa aLukec in njegov škorec«, «P estrna« in vrsta, drugih. Naslednje izdaje iz tržaške založbe «Luč» in Goriške matice nam predstavijo Fr. Bevka kot prevajalca, Tu je Iv. Vrazov («Pod jarmom«), R. Tagore, K. Cap ek, VI. St. Regmont, poljski pripovedniki m tudi S. Petoefi (((Krvnikova vrv«), da imenujemo le nekaj imen. Sledi dolga vrsta Bevkovih izvirnih del v tržaških in goriških izdajah, iz Mohorjeve in iz založbe Slovenske matice in Vodnikove družbe. Naj imenu jemo le nekaj naslovov: «Pesmi» (1921), uFa-raon» (1922), «Tatič« (1923), uHi-ša v strugi» (1924), vjakec«, «V zablodah« (Slov. matica — 1929), eKresna noč« (tudi italijanski prevod «1 fuochi di San Giovan-ni« iz leta 1937), uVeliki Tomaž«, «Vihar«, ((Stražnji ognji«, trilogija «Znamenja na nebu« (Krvavi jezdeci, Škorpijoni zemlje ter Crni bratje in sestre, obsega okoli 700 strani) z nadaljevanjem — roman eClovek proti človeku», da zaključimo z njegovim verjetno najbolj zanimivim delom «Ka-plan Martin Čedermac« (razstavljena je tudi slovaška izdaja), ki ga je moral zaradi močne narod- nr r'..' nostne note izdati pod psevdonimom Pavel Sedmak. Vmes je tudi povest «Mrtvi se vračajo«, izdaja iz leta 1935, na kateri je znašal fašizem svoje uničevalno delo nad slovensko knjigo, ko je iobila izdaja končno tako naslovno stran: Francesco Bevk: «/ mor-ti ritomanp« (Mrtvi se vračajo), Unione editricc, Gorizia. Med temi izdajami so dvojniki tako po času in kraju izdaje; imenujemo naj tri knjige «Zbranih spisov«, izšle v letih 1934 do 1937, zbirko novel vMlada njiva» (1940) ter nekatere povojne izdaje in ponatise, n. pr. povest eZelezna ka-. ča» (1932 in 1946), novela «Mati« (1949 — predelan ponatis iz Doma in sveta 1929), izdaje Mladinske knjige, Mohorjeve družbe v Celju in Gregorčičeve založbe v Trstu do ((Otroških let«, ki so pravkar izšle. Delo Franceta Bevka je vezano tudi na oder (((Kajn«, «Bedak Bavlek«), na uredniške posle in tudi na sestavljanje poučniTt knjig, ki so bile našemu ljudstvu na Goriškem potrebne, n. pr. ((Lepo vedenje« — izšlo pod imenom Jerko Jermol. Kaj zanimiva je razstava po zunanji podobi knjig. Tu so ekspresionistične opreme T. Kralja in opreme Bambiča. Bucika, Gor-šeta in tudi M. Gasparija poleg prav enostavnih grafičnih ovitkov. Nove izdaje so tudi ilustrirane, tako ((Otroška leta«, ilustriral Marij Pregelj. Razstava ne pokaže vse bogate Bevkove pisateljske žetve, ki je raztresena skoraj po vseh slovenskih revijah; tudi ne vidimo njegovega uredniškega dela (goriška «Mladika» in dosti drugega). Razstavo zaključuje «Cu)c na palci«, katerega je urejeval in tudi po veliki večini sam napisal. Z obiskat grških otrok I V mladinskih domovih | Rdečega križa Slovenije] V dneh, ko radijska postaja svobodne Grčije in predstavn.ki začasne demokratične vlade Grčije, kakor tudi griki Komitet za zaščito otrok bruhajo v svet laži o tem, kaj je Jugoslavija naredila za grške begunce, smo obiskali mladinske domove RKS, v katerih žive bengunčki iz Egejske Makedonije in Grčije, ki so rešili gola življenja pred nasiljem mo-narhofašistov. Resnica, ki smo jo videli, je v kričečem nasprotju e trditvami Zahariadesa in Nikoli-sa. Izven vsakega dvoma je, da tako centralni komitet Kompar-tije Grčije kot vlada in vsi borci demokratične armade dobro poznajo resnico o življenju begunčkov v Jugoslaviji in da dobro poznajo ljubezen in požrtvovalnost jugoslovanskih narodov, toda slepa pokorščina jih je zavedla na podlo pot obrekovanja in očitnih laži, kakršnih zgodovina ne pomni. Otroci, ki so se pred približno enim letom na predlog Jugoslovanskega Rdečega križa umaknili pred nasiljem monarhofašistov iz Egejske Makedonije in Grčije bm oi iN-imn malto i uuiumi V.V.VV. w»wvw Ce si te dni pogledal od pošte proti Tivoliju, si že od daleč opazil, da se tam dogaja nekaj nenavadnega. Stoletnica železnic — je bil prvi odgovor radovednosti, ko si začuden obstal pred belo-rdeqim motornim vozom, ki so ga iz rabitin izdelalj v mariborskih železniških delavnicah. Signali, moderna svetlobna signalna naprava, vse izdelek jugoslovanskih signalnih delavnic, kažejo na «stoj», kot bi ti hoteli povedati, da se prava razstava, prirejena v čast stoletnice, pričenja čele na levi strani drevoreda. Na tračnicah stoje vagoni, na njih desni pa lokomotive vseh vrst, ki ne kažejo samo razvoja železnic, marveč povedo še več: iz starega gradijo novo. In kakor je nebogljena stara lokomotiva, tako se ti v primerjavi z moderno, ki jo u-porabljajo za prevoz večjih tovorov, zdi nebogljen ves stari svet. 2e- smo v prvem vagonu, ki so ga vzeli iz stare ropotarnice, toda pred desetimi leti je bil v pro-n^etp na kočevski in vrhniški progi. Poleg stoji nov potniški va- V.V.V.V.V.VV.^-.VV.V.V.’.',' gon, izdelan v celoti v Kruševcu, malo dalje pa veliki štiriosni vagon, ki je bil še pred kratkim razbitina. Modra barva jedilnega vagona kar kliče, da vstopiš. Sami so ga izdelali v celoti. Izdelek jugoslovanskih tovarn so celo. krožniki in steklenina, ki je na mizah. Stoli, prevlečeni s sivim usnjem, v stropu vagona svojevrstna razsvetljava. Se kratek pogled v kuhinjo in hladilnice in že te čaka novo presenečenje. Spalni vagon, ki so ga izdelali sami. Prva polovica vagona kaže, kakšen je podnevi, medtem ko je druga prirejena v spalne kupeje. Toda nekaj novega je v teh vagonih. Sedež se premakne v trenutku in že je posteljica za otroke, Česar nimajo niti vagoni mednarodne družbe «Wagons-Lits». Toda dalje moramo. Na razstavi vidimo ambulantni voz, v katerem je roentgenski aparat, zobna ambulanta, y drugem pa pravi laboratorij. Te vrste vagoni, izdelani . v.. Jugoslaviji služijo za množične zdravniške prealedc na VAVi . , KINEMATOGRAFSKI VAGON, DELO ZAGREBŠKIH DELAVNIC. podeželju in na železniških postajah ter tudi v primeru večjih nesreč. Svojevrsten je poštni vagon, zamisel inž. Sela, izdelek domačih tovarn. V njem posluje pošta in prostora za pakete je dovolj. 2e smo na koncu položenega tira, toda čaka nas novo presenečenje. Kino-vagon, kjer lahko predvajajo predstave med vožnjo. Na razstavi vidimo tudi tovorne vagone, starega in novega tipa, šolski model, lokomotivo, ki v prerezu prikazuje delovanje parnega kotla, vidimo lokomotivo, ki je bila v prometu pred 100 leti, ■ moderno lokomotivo za potrebe tovornega prometa ter naposled obstanemo pri veliki električni lokomotivi. • Razstava nam pokaže vse vrste pragov do zadnjega izdelka —. betonskega železniškega pragu, ki so ga pred kratkim izdelali sami in ki po izdelavi prekaša inozemske izdelke. Tudi tračnice so novost. Železarna Zenica ie jugoslovanskim narodom in v odgovor vsem notam izdelala domače tračnice, ki jih domači pritrdilni material veže na pragove, izdelanih doma. Smo v paviljonu, kjer spoznamo delovanje prometnega urada. Tu so bločne naprave najmodernejšega tipa. Tu visoko Irekvenč- zagledaš sta.re zastarele naprave, ki so jih če pred nedavnim uvažali in uporabljali. ‘Delovni , kolektiv signalne , delavnice V Šiški je 500 prostovoljnih. delovnih ur vložil v miniaturno električno ; železniško o-mr.ežje in z bliskovito naglico brzi pq tračnicah električni - va-gonček, ki nosi napis Trst—Beograd—Skopje. Kot se • je do nedavnega ' zdela nevernim Tomažem nerealna današnja stvarnost, tako se jim morda dozdeva' ta napis bodočnosti, a vendar ni daleč dan, ko bodo na tej progi vozili resnični električni vlaki. Na razstavi so jugoslovanski delovni kolektivi y malem pokazali, kaj vse že izdelujejo sami, toda na nekaj bi skoraj pozabili. V vseh razstavljenih vagonih vidimo skrb za delovnega človeka. Poštni vagon ima ležišča, prav tako imajo tudi ostali vagoni udobne prostore za službujoče o-sebje. Toda razstava nam pokaže še več. Pokaže nam, d^Jč.tp, kar se je še včeraj zdelo nemogoče, danes stvarnost in da z velikimi koraki stopa Jugoslavija v popolno gospodarsko neortvis-visnost. NOTRANJOST KINEMATOGRAFSKEGA VAGONA S 74 SEDEŽI. ni telefon, s katerim lahko dobiš zvezo z vsemi postajami Slovenije. Vse to je izdelek domačih signalnih delavnic. In kot posmeh v Jugoslavijo in državei li®** demokracije, žive, v kolut ^ je ostalo, v Sloveniji v vz0®, urejenih mladinskih skupno s svojimi materami, v bkor so pribežale skupno zn)i Rdeči križ Slovenije ie 'kul®0■ organi ljudske oblasti *z“ * te domove lepe in ‘.‘strežne U be, jih opremil s potrebnimi*" štvom in vso ostalo °Prem0'j,) kom in njihovim materam o5®* potrebno obleko, obutev inP^ lo, v sodelovanju z minis«5 prosvete Liudske republik*! venije in Makedonije ot&m šolo za šoloobvezne in Pre':^ sko vzgojo za predšolske h in tako ustvaril vse n10^!01^ ti otroci pozabijo na stra, ga preživel; in da delu in učenju v zdrave ljudi. Ce prideš kot gost v k*** "zm?d mladinskih domovi10 ^ križa Slovenije, te pozdraM ^ veselih otroških obrazov trenutek te preseneti nera -i va govorica, tako da v skaš desetero rok, ki d J nuja j o in ne znač odg°v°J sto in sto vprašanj. ki_ j iz gruče okoli tebe. V o&K obrazih, ki jih gledaš °^° ‘ jj ni več videti izraza groze i -hu, kakršnega je bilo deti y prvih dneh ob m prihodu v Slovenijo. pjjf in temnolasi otroci da n** gf mavajo v zdravju, veseli® J,,.; sJ Ijenjski energiji. Meti vzgojiteljice Slovenke Makedonci in matere, nini: vdove so, mnoge vse ’ ifffl so uE mo«*1* le vse svoje sorodnike, fašisti so jim požgali “"" u? jih izravna i s tlom. ^ra jc; ( čas je za dopoldansko *ajVlP vzornem rsdu odhiie otre pelnico in si umijejo r°. ^ se vrste k ekonomu, ki 1 ^ smokve, sl-vc in kruh- P°.(i ' nem razporedu so po vjjijl V vrsti igre in fizkultura- 0 v domu goste, otroci P°; di plešejo grška in n'a!^ P ko'a. Po izdatnem kosu ^ j» triurni počitek, nat° kultura do večerje. v V£jrSvsif vih je vzorno urejena z ^ na služba. Rdeči križ sk ji da domove od časa do C jo tudi potuječi kipem^i Tako so vsem otrokom dokumentarni film <“v ^ man o njih samih, to ie du grških beguncev v f in sprejemu, ki so ga d -jugoslovanskih narodikj^: V idilični vasici na1^ je"Uredil Rdeči križ cjd[a'’ za vse tiste, ki le P0°a?fl«t# ljajo m na katere so VELIKE TURBINE DELO JUGOSLOVANSKIH DELOVNIH SKEM VELESE ! MU. ROK, RAZSTAVLJENE NA : ■ Nobena oblika umetnosti v zgodovini Kitajske ni bila tesneje povezana s ciljem in namenom ljudske borbe, kakor moderni kitajski lesorez. Edinstven v svojem poreklu je bil lesorez že od svojega nastanka in orožje je tudi zdaj. Te vrste umetnosti na Kitajskem niso zacen razvijati umetniki, marveč pisatelji. Ko je Cangkajškov. beli teror v začetku 1. 1930 udaril po naprednih pisateljih v Šanghaju, so nekateri izmed teh mladih mož in žena iskali kanal, skozi katerega bi lahko neposredno govorili *i-rokim nepismenim delovnim množicam tega policijskega mesta. In našli so ga v lesorezu. S svojim grafičtnim prikazovanjem mučne socialne stvarnosti, bednega položaja velikega dela mestnega prebivalstva, so pisatelji na plakatni način sporočali ljudstvu resnico. To so bili pisatelji, ki v pogojih besne cenzure niso mogli pisati, ki pa so svoja pričevanja izpovedovali preko lesoreza v lesu, ki so ga uporabili za izpolnjevanje svoje dolžnosti. Ustanovitelj novega lesoreza je bil ugledni mladi pripovednik Ju-Si, ki so ga zaradi agilnega revolucionarnega dela aretirali, potem pa ga je kuomintanški ge-stapo ustrelil. Njegovo začeto delo je povzel in nadaljeval najuglednejši pisatelj v zgodovini sodobne kitajske književnosti Lu Sun, ki ga V znak priznanja i- Umetnost v službi ljudstva lesorez r negujejo «kitajski Gorki«. V svojem eseju ((Pisano v temni noči« je Lu Sun pozival umetnike, naj sc oprimejo lesoreza, ki je oster meč v boju kitajskega naroda za svobodo in napredek. Hkrati je v Ketti Kolhvitz, ki je dala primer za Ju Sunov ugled, videl sredstvo, s pomočjo Katerega bo borbeno kitajsko ljudstvo prišlo do spoznanja, da v svoj i borbi ni osamljeno, in se bo oklenilo ideje internacionalne solidarnosti delavskega razreda. Lu Sun je učil, da dva svetova v nepomirljivem spopadu nista Evropci in Aziati, kakor bi u-tegnil človek sklepati iz izkušenj v Šanghaju, marveč zatirani in zatiralci. «Kitajci, ki niso imeli priložnosti potovati čez meje«, je pisal Lu Sun, «so pogosto mislili, da so vsi belokožci apostoli Kristusovih idej ali dobro oblečeni, lepo rejeni ravnatelji velikih tvrdk, za katere skrbi zavrženo, revno ljudstvo. Toda dela Kette Kollivitz kažejo, da so ponižani in razžaljeni, prijatelji in zavezniki ljudstva tudi u mnogih drugih krajih na zemlji in da so med njimi u-metniki, ki simpatizirajo z nami, ki protestirajo in se bore za našo skupno stvar. Ketti Kolhvitz je Hitler nasilno zamašil usta, toda njeno klelo je podrlo na Daljni vzhod. Nobena sila ne more ločiti ljudi od .umetnosti To je bil začetek. Zgodnji kitajski lesorez je bil po načignu obdelave nedovršen, bil pa je — o čemer gouorc dela sama — no. visoki idejni stopnji. Vedno oprezna Kuomintangova policija je napredni lesorez hitro opazila in ga vpisala v svoj seznam «subverzivnih elementov«, od hiše do hiše je iskala les in ustrezajoče orodje. Po letu 1939 je bilo listom in raznim revijam Cangleajikovc Kitajske prepovedano objaviti dela uglednih umetnikob v lesorezu, čeprav so se iniciatorji kuomintanikih publikacij v. tujini v svojem nepoštenem prizadevanju še vedno hoteli prikazati kot pravi voditelji ljudskega odpora. Vendar pa so bila dela mojstrov prikazana na .maloštevilnih in težko uresničljivih razstavah, kdaj pa kdaj pod »zaščito« kakega visokega nedotaknjenega liberalec. Zvestoba resničnemu narodu, odločnost govoriti ljudstvu in za ljudstvo, to so bile neomajne vrline kitajskega lesoreza. Kaj pa naj rečemo o obliki? Ali )e bilo dovoljeno, da bi se razvijala stihijno, brez nenehne diskusije in kritike, ki je posvečena vsebini? Nasprotno, izpopolnjevanje tehnike dela so nenehno poudarja H kot del dolžnosti umetnikov, kot del njihove naloge «ne za to, ker tu ni mogoče storiti nič drugega nego tisto, kur je treba storiti« (Je-Seng-Tho). Značilen je prikaz Cen-l-Vatui (Dteka Cfna); .((Kitajska trgovska umetnost jc padla na vrednost šušmarskih plakatov. Naši znani moderni umetniki prežive večji del svojega časa v družbi nagih žensk, in zlatih ribic. Klasični mojstri beže pred bedo Kitajske v svet san) in bambusov, slapov, ptic in meglenih hribov. . .«. ((Osnovna naloga umetnosti na Kitajskem je zdaj, da uči množice gledati realno na svet, da jih osvobaja fevdalnega praznoverja in imperialistične propagande, da jim z gledališčem, slikarstvom, literaturo itd. pomaga razumeti m.oderpi snet in priti do spoznanja, kako naj delajo v svojem lastnem interesu.« ((Umetniki v lesorezu si zavestno prizadevajo postaviti svojo umetnost na čelo borbe za osvoboditev naroda. Res da je njihovo delo še dokaj slabo. Mnogi izmed njih še vedno pazljivo ne študirajo. Daleč so še od strokovne kritike ter pomoči znanih kritikov in tiska, in zdi se ml, da jih čakajo še velike težave«. Moderni kitgjski lesorez ni vzniknil iz kitajskih lesoreznih ilustracij minulih stoletij, ko so mojstri vlekli črte, obrtniki, pa po teh črtah rezljali les. To je zdaj nova vrsta, ki ir nastala ob primeru Kette Kollivitz in ki so jo inspirirale ljudske potrebe. Sele pozneje je postal lesorez podoben. nekaterim, starim ilustracijam, ki so ljudstvu pri srcu, bil pa je popolnoma drugačne smeri; o tem je rekel Je-Seng-Tao: ((Nekatera dobra dela naših sodobnih umetnikov v lesorezu so močno podobna našim starinskim rezbarijam, dejansko pa jim niso podobna. Kako bi mogle starinske rezbarije imeti tolikšno življenjsko silo!« Ta vrsta umetnosti v novi Kitajski bo kmalu stara 20 let. Umetniki v osvobojenem delu — malodane v vsej Kitajski — praznujejo prebujenje ljudstva. Njihovo delo je jasno, polno svobode, ki si jo je priborilo ljudstvo samo, ki koraka naprej. Njihove slike pomagajo ljudstvu organizirati novo življenje in živeti drugače, prikazujejo narodno milico, volitve, junake dela ter boljše življenjske in delovne pogoje. Daljni, nekoč zadušeni klic predhodnih, neveščih, toda ognjevitih poskusov pisateljev — u-metnikov Lu Sunove dobe je našel v sedanji Kitajski odmev v sistematičnem delu in učenju mlajših kadrov ob pomoči še vedno mladih veteranov in pionirjev te umetnosti V službi ljudstva. Prav tako daleč od mračnih podstrešnih stanovanj in zahrbtnih tiranov je zdaj nekoč tuberkulozni Šanghaj, ki je postal mesto, kjer ye zdaj uči in dela. V svobodni ljudski. Kitajski deluje zdaj velika Akademija umetnosti, ki ima v mnogih osvobojenih mestih podružnice in ki j< dobila ime po velikem pisatelju in borcu Lu Sunu. so jih preživeli v 9* oj{Nv L najtežje sledove: To . je brez dvoma najvz°rl?. iir lepše urejen rnlad’^-’ jo ^ LRS: resničen dom z ravnost malerirske - teh brezdomčkov. Nazadnje smo obe- ski dom v lepi vaSl večeri > skem. V zadnjem v''“na p' so se otroci igrah dvorišču in v sadovn) f« nrnadoma postalo vse vrišč je utihnil >n va^u od!# so sc obrnile proti n J) jc bilo slišati brnenj^' ga letala. Pre-cnfČeb ^ kaj to pomeni. NIIia,jVeli * $ jasnili: otroci so dn flj, d* jjf čiji tol-ko bombardiranji po enem letu brezs .;(> ijcnja nis0 pozabili s .„ P j njihov strah traja ^ vs^. Zavedajo se da so v mladi skem laviji. kjer jih JJ°? Pc% so ,ia vrl d|in / kjer za njih begunk ob zberejo zrne skem aparatu in .v radijske postaje se"1 bral samo veliko p sanje: kako je 1,1 * „ £ grškega o vobodu pak0 hjIL ko sramotno laž“J ''|Cpi L te; noče, da SO v sVOjJ * jn /■ n| padli lako n' ,oValJ* ,?ii( podlo blatijo jug<«- -e te de, katerih gosto})«1” njihovi otroci uz-v UREDNIŠTVO' ULICA MONTECCHI Stev. 8, III. nad. — Telefon štev. »3-808. — UPRAVA: ULICA R MANNA št. Z9 — Telefonska številka 83-51. OGLASI- od 8.30-12 In od 15-18, tel. 83-51. Cerie oglasov: Za vsak mm višme v Strini 1 stolpca: trgovski 40, tinančr.o-upravnl 60 osmrtnice 70 lir. Za FLRJ: Za vsak nun širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 Din. Odg urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Svetogorska ul. 42, Tel. 749 - Koper. ul. Battistl 30/n. Tel 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260. četrtletna 750, polletn a t40U, celoletna 2600 lir; Cona B Iri FLRJ: 55. Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — zA Jugoslavijo: Agencija demokratičnega liioze111 Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1.90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tltka