Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 04.—. Poštno-čekovni rač. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene in ser a to m: cela straffl Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, '¡a stranJ Din 250.— Vi« strani Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.=^ af s to dopisnico V vsakem izvodu smo danes priložili dopisnico, na katero nam napišite naslova onih, o katerih dobro veste, da niso naročniki »Slovenskega gospodarja«, in nam jo tako spisano vrnite. Če kdo ne ve za več kot za enega, naj napiše pa enega. Zabeležili si bodemo imena tistih naših naročnikov, ki nam bedo šli v tem oziru na roko! Zakaj nam pojdite v tem cziru na aoko? Zato, da bo »Slovenski gospodar« kar najbolj razširjen. Naročnik, ki dela za svoj list tudi s tem, da ga pomaga razširjati, res ljubi svoj list. Ve pa tudi, da koristi s tem samemu sebi, saj bo list veliko lažje vsestran- Minister notranjih zadev dr. Anton Korošec je rekel v svojem govoru na občnem zboru Zadružne zveze v Ljubljani 18. novembra o državnem proračunu naslednje: »Letošnje leto bo najhujše leto za nas v gospodarskem ozi-ru. Izdatki ostajajo isti, dohodki pa so vedno manjši; to velja za posameznika kot za državo. Državni proračun bo letos sestavljen na drug način, kot je to bilo običajno. Sestavljen bo redni proračun, ki bo obsegal redne dohodke in izdatke, izvanredni proračun pa bo obsegal izredne izdatke, izdatke za investicije. Redni proračun bo uravnotežen. Od izrednega proračuna pa se bo izvršilo le tisto, za kar bo kritje.« Dr. Koroščeve besede je potrdil ter jim dal obširnejšo razlago finančni minister dr. Letica, ki je predložil 19. novembra predsedniku narodne skupščine proračunski predlog za proračunsko leto 1936-37 ter je ob tej priliki dal novinarjem o svoti in sestavi državnega proračuna obsežno izjavo, ki iz nje povzamemo naslednje: Predlog proračuna za leto 1936/1937 znaša 10 milijard 307,040.784 Din izdatkov in ravno toliko dohodkov ter je manjši od sedaj veljavnega proračuna za pol milijarde (500 milijonov) Din. Novi proračun je drugače sestavljen ko prejšnji. Prejšnji je ločil proračun državnih podjetij od proračuna državne uprave. Novi tega ne dela več, sko dober, če bo dosti naročnikov. V nekaterih krajih imamo res da že svoje zaupnike, tudi ti bodo od svoje strani okrog novega leta šli na delo, toda tudi naročniki sami naj njim in nam pomagajo. Vsem, katerih naslove nam boste sporočili, bomo radevolje poslali list na ogled, da si ga čimprej naročijo. Naslove nam pošljite točne, da bomo tudi mi mogli točno doposlati. Tudi storite to še ta teden, nikar ne odlašajte! Že v naprej se vam zahvaljuje: uprava »Slov. gospodarja«. vsled česar je bolj pregleden, jasen in odkrit. V proračunu so vpoštevane vse državne potrebe za prihodnje leto, hkrati pa se vsi ti (krediti krijejo iz državnih dohodkov. Na ta način je zagotovljeno ravnotežje, kar predstavlja v sedanjih resnih časih edino zanesljivo pot za ozdravljenje državnih financ. Ker za izredne kredite, to je za one izdatke, ki imajo investicijski značaj, ni v rednih državnih dohodkih potrebnega kritja, se v proračunski predlog niso mogli sprejeti. Državne potrebe izrednega značaja, ki jih je brez dvoma mnogo, med njimi tudi takih, ki so tudi nujne, bodo predmet posebnega proučevanja v tem smislu, da se za nje poiščejo nova izredna kritja, ki se bodo ustvarjala s posebnimi sredstvi, kakor hitro bodo ta sredstva zagotovljena. Predlog proračuna izgleda v primerjavi s sedaj veljavnim proračunom takole (vse v milijonih Din, v oklepajih razlike nasproti sedanjemu proračunu): vrhovna državna uprava 157.7 (+ 3.6) pokojnine in invalidnine 1100.7 (—) državni dolgovi 767.9 (— 152.7) ministrstvo pravde 349.5 (—9.2) ministrstvo prosvete 833.1 (— 17.5) ministrstvo financ 797.9 (— 28.1) zunanje ministrstvo 121.5 (— 1.4) notranje ministrstvo 517.3 (— 28.9) vojska in mornarica 2309.4 (+ 309.5) ministrstvo za zgradbe 154.6 (— 13.1) ministrstvo za promet 2177.8 (+ 3.0) ministrstvo za pošto 362.3 (+ 30.4) ministrstvo za kmetijstvo 95.7 (—7.4) ministrstvo za trgovino 44.3 (— 1.3) ministrstvo za gozdove in rudnike 266.1 (— 24.2) ministrstvo za socijalno politiko 199.4 (- 3.0) ministrstvo za telesno vzgojo 11.8 (- 2.4) rezervni krediti 40.0 (—). Kar se tiče dohodkov, so predloženi samo taki, ¡ki so bili že tudi v sedanjem proračunu. Novi se ne uvajajo. Dosedanji so zmanjšani posebno pri davkih kot posledica že uvedene zmanjšane zemljarine z znižanjem ka-tasterskega čistega dohodka za 1 tretjino", razen teh vsled izvedenih ukrepov v pravcu znižanja pridobnine, radi redukcije doprinosov od hiš in drugih objektov morejo biti predloženi manjši iznosi od onih, ki so sprejeti po sedanjem proračunu. Cela vrsta ukrepov, ki jih je podvzela vlada dr. Sto-jadinoviča, najbolje dokazuje, koliko skrbi poklanja vsem potrebam naroda ter njegovim upravičenim željam. Ta napor ni bil zaman ter se je doseglo stvarno znižanje, s tem pa obvarovalo proračunsko ravnovesje. Kar se tiče dohodkov, je njih slika v primeri s sedaj veljavnim proračunom naslednja (v milijonih dinarjev, v oklepajih razlike nasproti sedanjemu proračunu): neposredni davki 1472 (— 145) davek na poslovni promet 660 (+ 170) vojnica in izredni davki 82 (— 6) davčni zaostanki 85 (—) trošarine 825 (+ 27) takse 1039 (— 66) carine 700 (+ 50) viški monopolov 1956 državna podjetja 3400 razni dohodki 121.8. Pripomniti je še, da velja znižanje zemljiškega davka, kakor omenjeno, tudi za davčno leto 1936. Po določbah čl. 48 zakona o proračunskih dvanaj-stinah, se podaljšajo olajšave zemljarine po uredbi od 2. februarja t. 1. tudi za davčno leto 1936 in sicer tako, da se k&lasterski čisti dohodek po čl. 1 te uredbe za njive in za vinograde na kr-ševitem terenu, kjer so glavni dohodek kmeta, znižajo za eno tretjino. Na podlagi odloka oddelka za kataster in državna imetja finančnega ministrstva se ima izračunavanje znižanega ka-tasterskega čistega dohodka za 1. 1936 vršiti na isti način, kakor za davčno leto 1935. Zato bodo določbe za izvr- šitev uredbe od 2. februarja 1935 glede izračunavanja znižanega katasterske-ga istega dohodka veljale v celoti tudi za leto 1936, le s to razliko, da znaša znižanje eno tretjino in ne za 22"», kakor je določala uredba. Pri vinogradih se bode ikatasterski čisti dohodek znižal samo za tiste katasterske občine, kjer je znižan tudi za leto 1935. V NAŠI DRŽAVI. Zaščita lisce in kraljica Marija. Evropa se je začela brigati za soeijalno zaščito otrok. V Ženevi obstoja mednarodna unija (združitev) raznih organizacij in društev, ki ima glavni cilj: delo za oskrbo otrok, ki so brez staršev, brez prave vzgoje in sredstev. Za mednarodno otroško zaščitno unijo se toplo zanima tudi naša država in obstoja že tozadevna posebna organizacija, ki nosi ime »Jugoslovanska unija za zaščito dece«. Naša zaščitna organizacija (ki šteje že nad 200 društev in organizacij), je članica mednarodne unije v Ženevi. Našo zaščitno organizacijo zastopajo predvsem ministrstva za soeijalno politiko, narodno zdravje in telesno vzgojo, zastopniki vseučilišč, zdravniških društev, Rdečega križa, ženskih društev, otroških zavetišč itd. Častna predsednica naše zaščite je kraljica Marija. Glavni odbor te nove in prepotrebne organizacije je sklical v Beograd prvi manifestacijski kongres, katerega bo otvorila kraljica Marija in bo pričel 30. XI. Nj. V. kraljica Marija je naslovila na Jugoslov. unijo za zaščito dece posebno pismo, v katerem iskreno pozdravlja organizacijo in poziva, da morajo našim otrokom poleg državne zaščite posvetiti vso pozornost tudi občine in mesta. V pismu izraža kraljica željo, naj bi za prvi beograjski kongres 30. XI. zavladalo vsestransko zanimanje med uradnimi organi in zasebnimi dobrotniki, med strokovnimi delavei in prostovoljnimi sotrudniki. Ob koncu pisma želi kraljica Marija uniji najlepše uspehe v korist naših otrok, ki so up našega ljudstva in nosilec njegove srečne bodočnosti! NOVI FINANČNI ZAKON. Skupno s proračunom za 1. 1936-37 je predložil finančni minister skupščini tudi finančni zakon za isto proračunsko leto. Zakon vsebuje več pooblastil za razna ministrstva in tudi precej odredb. V naslednjem navajamo iz finančnega zakona to, kar je va-ino za podeželsko ljudstvo. Kredit za zaupne izdatke. Kredit za izredne zaupne izdatke, predviden v rednem proračunu predsedstva vlade, se bo uporabljal po odredbah ministrskega predsednika in ni podvržen nadzorstvu glavne kontrole. Izdaja 500dinarskih bankovcev. Finančni minister lahko dovoli Narodni banki izdajo bankovcev po 500 Din. Bankovci naj imajo na eni strani sliko kralja Petra II., na drugi strani pa sliko kralja Aleksandra. O zemljarini. Osnovna zemljarina za leto 1936 znaša 10% čistega katastrskega dohodka. V veljavi ostanejo posebne olajšave glede zemljarine, ki so določene v zakonu o proračunskih dvanajstinah za leto 1935-36. Enoprocentni pribitek pri uslužbenskem davku se podaljša tudi za prihodnje proračunsko leto. Ministrski svet in gospodarske razmere. Ministrski svet lahko izdaja uredbe z zakonsko močjo v svrho ureditve in olajšanja gospodarskih razmer v državi ter pospeševanja gospodarske delavnosti. Uredbe stopijo v veljavo z dnem objave, morajo se pa naknadno predložiti v odobritev narodni skupščini. Ministrski svet sme izdajati odredbe z zakonsko močjo v svrho znižanja državnih izdatkov ter ustvaritve pravnih pogojev za pametno štednjo v državnem in samoupravnem gospodarstvu. Sprejem v državno službo. Sprejem v državno službo ali napredovanje uradnika sta dopustna le, če je na razpolago prosto mesto in je zagotovljen proračunski kredit. Upokojenci in postranske službe. Ako ima državni ali samoupravni upokojenec od kake postranske službe 600 do 1500 Din mesečnega zaslužka, se mu pokojnina zniža za četrtino, pri zaslužku 1500 do 2500 Din za eno tretjino, pri zaslužku 2500 do 5000 Din pa za polovico. Ako ima takih postranskih dohodkov nad 5000 Din, izgubi pokojnino. Monopolska uprava. Monopolska uprava sme določiti 15 milijonov dinarjev za nakup zemljišč, za nabavo strojev in za iskanje petroleja. V DRUGIH DRŽAVAH. Na Bolgarskem so dobili novo vlado. Radi ostavke prometnega ministra je Pri arteriosklerozi Planinka" - čaj Mr. Bahovec. Skatlja Din 20'— v apotekah. 1210 odstopila celotna Toševa vlada. Novo delovno vlado je sestavil dosedanji zunanji minister Kjuseivanov. Nova vlada ima nalogo, da izvede parlamentarne volitve in spremembo ustave. Nove volitve bodo najbrž razpisane v drugi polovici februarja 1936. Grški kralj Jurij se je vrnil v pon-deljek v Atene, kjer je bil sprejet z vsemi svečanostmi. Ob vrnitvi kralja je bila izdana za Grčijo politična pomilostitev ali amnestija. Nova vojaška šarža v sovjetski Rusiji. Sovjeti so uvedli v rdeči armadi stare šarže in najvišja je nova mar-šalska. Vlada je že imenovala pet novih maršalov in sicer: vojni komisar Vorošilov, njegov namestnik Tuha-čevski, šef generalnega štaba Jegorov, poveljnik konjenice Budjeni in poveljnik vojske na Daljnem vzhodu Blit-cher. Angleži imajo preveč denarja. V londonske banke je prišlo v zadnjem času radi zmage konservativne stranke pri parlamentarnih volitvah 120 milijonov funtov (30 milijard dinarjev). To ogromno svoto hočejo naložiti v novo državno posojilo v znesku 60 milijard dinarjev pod imenom »posojalo narodne obrambe«. Nadalje v obnovitvena dela za civilno in vojaško letalstvo, za zgradnje novih kanalov in pristaniških naprav. Posojila bodo dana Kitajski, Nemčiji in sovjetski Rusiji. Sprememba angleške vlade. Po sijajni zmagi vladnega bloka pri zadnjih volitvah je prišlo v angleški vladi do malenkostnih sprememb. Sedajna vlada je dobila novega vojnega ministra. Ministra za dominijone in kolonije sta zamenjala svoji mesti. pol _ _ KATOLIŠKEM Ciril-Metodovo jubilejno leto. Pre-vzvišeni g. knezoškof dr. Tomažič je izdal v zvezi z drugimi jugoslovanskimi škofi ob 10501etnici smrti sv. Metoda lepo pastirsko pismo, ki je bilo v cerkvah prebrano vernikom 17. in 24. novembra in ki se v njem odreja, da se jubilejne proslave začenjajo ob prazniku sv. Klementa (23. novembra), glavna začetna slovesnost pa v nedeljo,, 24. novembra. Da se te proslave kar najslovesnejše in s čim večjim uspehom izvršijo, se določa, da se podaljšajo tudi na leto 1936 do praznika sv. Cirila in Metoda, do 5. julija. 1050-letnica smrti sv. Cirila, Metodovega brata, se je obhajala leta 1919. Letos je 6. aprila preteklo 1050 let od smrti sv. Metoda (f 6. aprila 885 v Velehra-du na Moravskem). Čehi so praznovanje te važne obletnice preložili radi letošnjega velikega katoliškega shoda v Pragi na prihodnje leto. Slovenci smo radi evharističnega kongresa v Ljubljani slovesno praznovanje sicer nekoliko odložili, vendar smo začeli s cerkvenimi prireditvami 24. novembra. Tem bodo sledile druge slovesnosti, bodisi cerkvene, bodisi izvencerkvene. Naša katoliška prosveta bo imela dovolj prilike, da prikaže našemu ljudstvu velika lika slovanskih apostolov, ustanoviteljev slovanske književnosti in izobrazbe. Nas Slovence vežejo na sv. Metoda tesne in žive vezi, saj je bil ta sveti škof postavljen na prizadevanje slovenskega kneza Ivocelja za pa- nonskega nadškofa. V 19. stoletju pa je slovenski cerkveni knez škof Slomšek bil največji pospeševalec češčenja sv. Cirila in Metoda V to svrlio je ustanovil leta 1851 Bratovščino sv. Cirila in Metoda, ki je 1. 1864 štela 75.352 članov ter se je leta 1926 združila z Apostolstvom sv. Cirila in Metoda. Ker je bil naš svetniški škof Slomšek med Slovenci glavni pospeševalec češčenja sv. Cirila in Metoda in buditelj delovanja v njunem duhu, je povse upravičeno, da se slovesnosti v spomin 10501etnice smrti sv. Metoda združijo s prireditvami za beatifikacijo služabnika božjega škofa Slomšeka. Papež je imenoval 20 novih kardinalov. Med novoimenovanimi je 14 Italijanov, 1 Čeh lin sicer praški nadškof dr. Kaspar, dva Francoza, eden Španec, eden Argentinec in eden Irec. Mesto angleškega kardinala še ni bilo zasedeno. Abesinski cesar in izobrazba. Haile Selassie, ki caruje v Abesiniji, je mož, ki se sedaj zanima zanj ves svet. Opisujejo ga kot moža velike delovne energije, ki skrbi in dela resnično od zore do mraka. Ne pozna odmora, ki bi prav dobro storil njegovemu ne posebno krepkemu zdravju. Blagor domovine in naroda mu je cilj, ki mu je vedno pred očmi. Sam visoko izobražen, se trudi, da bi tudi ljudstvo postalo deležno sadov izobrazbe. Pri tej izobraževalni težnji se drži krščanskih smernic. Ni pozabil tistih naukov, ki jih je v nežni svoji mladosti prejel od svojega vzgojitelja katoliškega misijonskega škofa Jarousseau-a. Nedavno mu je zastopnik velikega katoliškega španskega lista »E1 Debate« stavil vprašanje: »Veličanstvo! Ves svet občuduje vašo razumnost in vašega duha. Ali bi mi hoteli povedati, kdo so bili vaši učitelji?« Cesar je odgovoril: »Moji učitelji so bili in so tudi še zdaj veliki krščanski misleci!« Krščansko junaštvo deklet v Mehiki. Preganjalci katolicizma v Mehiki so izgnali duhovnike, da so razsežne po- Kaj pravi gospo ivanka k temu? Prcr krajine brez sv. maše in brez delitve zakramentov. Cerkve so ali zaprte, ali pa pod strogim državnim nadzorstvom v stvareh, ki se tičejo bogoslužja. Duhovniki, ki so še v tej državi, opravljajo natihoma po zasebnih hišah daritev sv. maše. Ni pa mogoče, da bi ponesli sv. obhajilo ljudem, ki to želijo, zlasti bolnikom. Javila so se za to junaška krščanska dekleta. Sv. Oče jim je dovolil, da smejo ponesti posvečene hostije bolnikom. Neka takšna mladenka, stara 19 let, je odnesla 300 svetih hostij v neki oddaljeni kraj, kamor ni mogel noben duhovnik. Svoje poslanstvo je izvršila: bolniki so vsi prejeli sv. obhajilo. Ko je bilo vse končano, jo je državna oblast prijela. Vrla mladenka ni hotela ničesar povedati, nobenega človeka izdati, ki je prejel sv. obhajilo. Molče je prevzela naloženo ji kazen. Romanje v Sveto deželo. »Putnik« pripravlja za Velikonoč 1936 izlet v Palestino in sicer preko Beograda, Soluna v Pirej, od tu s parnikam v Haifo, s 14dnevnim bivanjem v Palestini. Povratek Jeruzalema preko Kaira in Aleksandrije zopet v Pirej. Opozarjamo romarje in vse interesente že sedaj na ta lep izlet. Nadaljna pojasnila se dobe pri Put-niku v Mariboru, telefon 21-22 in Put.niku v Celiu. telefoa 119. . v res je nespametno kaznovati takega m ■ . rp^v , •• - revčka, ce se zamože. Zakaj pa imamo ter» pen trnovo milo Zlotorogi Njegova obilna» gosta in bela pena odpravi prav hitro vsako ponesnaženje !n perilo je zopet kakor novo, snežno belo in duhteče. ovoTERPENTIN0V0 MILO Na volitve bomo šli, kadar bodo orožniki brez skrbi spali po svojih kasarnah, kadar bodo sreski načelniki lahko mirno reševali svoje akte po pi sarnah in kadar bodo stranke tako močne, da bodo lahko same v največjem redu in miru privedle ves narod na volišče. Zgoraj omenjenim izvajanjem g. dr. Korošca so sledile volitve izvršilnega banovinskega odbora JRZ, v katerega so bili soglasno izvoljeni za predsednika dr. Anton Korošec, za podpredsednika minister dr. Miha Krek, za tajnika dr. Fran Kulovec iz Ljubljane in za blagajnika dr. Josip Leskovar ir Maribora. Banovinski odbor se bode sestajal k sejam vsaj vsaki drugi mesec. Zadnjo nedeljo 24. XI. se je vršila v Ljubljani prva seja banovinskega odbora JRZ, katere so se udeležili vsi predsedniki in podpredsedniki okrajnih organizacij. Na sejo sta se pripeljala iz Beograda tudi ministra dr. A. Korošec in dr. M. Krek. Ob tej priliki je podal naš voditelj g. dr. A. Korošec kratek pregled notranjepolitičnega položaja. Iz njegovega govora hočemo navesti odgovor na dve važni vprašanji: Zakaj je prišla na krmilo sedajna vlada in kedaj bodo volitve? Sedajna vlada je prijela za krmilo države, da se vsled preganjanja, nasilja in vseh mogočih nezakonitosti nastala napetost poleže med narodom. Sedajna vlada je dala narodu vsaj temeljne svobodščine: zborovanja, društveno delovanje, tisk, ustanavljanje strank itd. Vlada se drži strogo zakonov in je Že povzdignila izpolnjevanje zakonov na ono stopnjo, da uživa državna oblast med narodom spoštovanje. Sedajna vlada je prišla do moči, da popravi, kolikor se še dajo, krivice, ki so bile prizadjane poštenim državljanom. Kadar bo nastopila med prebivalstvom popolna pomirjenost in bo spoštovanje zakonov in državne oblasti vzorno, tedaj bo odprla vlada široko vrata za vse svobode, ki jih narod zasluži in ki mu gredo. Na vprašanje o bodočih volitvah je izjavil voditelj, da je v notrajnem ministrstvu novi volilni zakon že pripravljen. Kadar bo treba, bo lahko najboljši zakonski načrt v 14 dneh zakon. Kdaj bodo volitve, je odvisno od raznih okolščin. Vlada ne izključuje sodelovanja s se-daj.no skupščino. Če bo lahko nemoteno delala s sedajnim parlamentom, ni misliti na volitve. Jugoslovanska radikalna zajednica bo šla na volitve, ko bo stranka že dobro organizirana. V Skalah pri Velenju je v Gospodu preminul 22. XI. po daljšem boleha-nju tamošnji g. župnik, dekan, duhovni svetnik in monsignor Ivan Rotner. Rodil se je 15. VI. v znani Rotnerje-vi hiši v Limbušu pri Mariboru. Po izborno končani gimnaziji in bogoslovju je bil v Mariboru posvečen 1. 1889. Kaplanoval je na več mestih in je bil prvotno župnik v Pamečah, odkoder je prišel v Skale, kjer je ostal do svoje smrti. Blagopokojni je bil zelo goreč in nadarjen duhovnik. Slovel je kot cerkveni govornik in je izdal več svojih govorov tiskanih v »Duhovnem pastirju«. Udejstvoval se ni samo v cerkvi, ampak tudi na vseh drugih poljih. Za uspešno delovanje sta ga odlikovala Cerkev in kralj, ki mu je podelil red sv. Save. V osebnem občevanju je bil z vsakim ljubezniv, izredno priljubljen pri vseh in spoštovan radi vsestranske preudarnosti. Obče znana je bila tudi njegova gostoljubnost. Kako dober je bil napram duhovnim sotovarišem, je najboljši dokaz dejstvo, da je vsak kaplan pri njem ostal dolgo in se je počutil kakor v očetovi hiši. Blagemu, delavnemu in za slovenski narod zaslužnemu duhovniku ostani ohranjen hvaležen in trajen spomin pri sv. maši in v molitvah! Osebne vesti. Smrt znanega mariborskega industrijalca. V Mariboru na Košakih v svoji vili je umrl industrijalec g. Eme-ri'k W6gerer v starosti 53 let. Vodil je po smrti svojega brata Hermana leta 1872 ustanovljeno veliko podjetje mesnih izdelkov. Po rodu je bil Nemec, a se je dobro razumel s Slovenci. Ril je obče spoštovan, priljubljen in dobrotnik siromakov. Pokoj njegovi blagi duši in žalujočim preostalim naše so-žalje! Nesreče. Smrt vsled udarca konjskega kopita. Od Sv. Jakoba v Slov. goricah smo prejeli žalostno vest, da je zadela smrtna nesreča 181etnega posestniške ga sina Antona Šantel. Podal se je na pašnik, da bi prignal konje. Eden od konj ga je zadel tako močno s kopi tom v trebuh, da se je zgrudil neza vesten. Prenesli so ga domov, kjer je to par urah podlegel poškodbi. Senik zgorel. V Razvanju pri Mariboru je uničil ogenj posestniku Kif manu senik in mu povzročil 15.000 D škode. Padel na pod in se ubil. V Zgornji Sv. Kungoti pri Mariboru je smrtno ponesrečil 551etni upokojeni železničar Jernej Zelenko iz Maribora. Dobival je tako malo pokojnino, da je hodil za dninarja. Ril je na delu pri posestniku Jakobu Frece pri Zgornji Sv. Kungoti. Spal je na senu. V noči je padel s senika na pod, kjer ga je našel Fre ce drugo jutro mrtvega. Smrtno ponesrečeni zapušča tri otroke. Smrt v hudourniku. V hudourniku, takozvanem Aninem potoku, ki razmejuje Vrhov dol in Hrastje nad Pekrami pri Mariboru, so našli moško truplo. Prepoznali so kmalu v mrtvem posestnika Alojzija Pušelc iz Lobnice, ki je bil zaposlen pri podiranju drevja v Hrastju. Ko se je vračal pozno zvečer proti domu, je padel v potok, kjer je obležal nezavesten in je utonil. Brat po nesreči poškodoval bratu glavo. V Noršincih pri Ljutomeru se je pripetila izredna nesreča. Sinova posestnika in čevljarja Bukovca, in sicer 141etni Matija in 211etni Ivan, sta doma cepila drva. Ivan je vzel za-gozdo, da bi z njo razbil večjo klado, in mlajši brat mu je držal zagoz-do pri zabijanju. Po nesreči se je izmuznila starejšemu bratu sekira in udarec je zadel mlajšega na glavo, da mu je razbil čelo in je tudi levo oko v nevarnosti. Težko poškodovanega so pripeljali v mariborsko bolnico. Požar napravil 80.000 Din škode. Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju se je v noči nenadoma pojavil rdeči petelin v gospodarskem poslopju šumar-ekega nadsvetnika Janka Urbasa. Z bliskavico se je razširil ogenj še na hišo in ostala poslopja. Zgoreli so tudi poljski pridelki, razno orodje, stroji, drva in 2000 komadov strešno opeke. Škoda znaša 80.000 Din in zavaroval-ina dve tretjini. Če bik zdivja. 301etni posestnik Anton Medved je gnal iz Starešincev v Maribor k mesarju bika. Žival je med potjo zdivjala in pohodila gospodarja, katerega so spravili v nevarnem stanju v mariborsko bolnico, kjer je v noči po nesreči podlegel poškodbam. Pri urenju v M in zaprtju zanesljivo učinkuje že ena čaša naravne Franz-Josefove grenke vode. 1275 Rcg. po min. ioc. pol. in nar. zdr. S-br. 15485, 25. V. 1935. Rešena iz goreče hiše. Pri Sv. Ani na Krembergu je izbruhnil ogenj v vi-ničariji posestnika Ferdinanda Zvera. V viničariji sta stanovala priletna zakonca, ki sta trdo spala ob izbruhu požara. Gasilci so rešili iz goreče hiše stara človeka v zadnjem trenutku. Zgoreli so hlevi in preša. Oteli so živino. Neki gasilec je rešil iz kamre pločevinasto škatlo, v kateri je bilo 7 tisoč Din gotovine. Pastirica in živina žrtev nenadoma narasle Save. Pri Št. Lenartu pri Bre-žicah je pasla llletna Ivanka, pastirica pri posestniku Vimpoljšeku, pet glav živine v Vrbju, katerega obdajata Sava in njena stara struga. Dekli na ni zapazila pravočasno, da Sava narašča in je začela voda zalivati pašnik. Šele pri pogledu na razlivajoče se vodo je pastirica skočila na kobilo in se skušala rešiti. Sava pa jo je odnesla s kobilo vred. Utonili sta dve kravi in telica. Živino, katera je utonila, so našli že na pašniku, ko je od tekla voda, deklino je pa reka odnesla. Hudo ponesrečen v kamnolomu. Na Orehovem pri Sevnici je velik kamno lom. 261etnemu delavcu Martinu Vov-ltu iz Šmarja pri Jelšah je priletel ka- men na glavo, ga pobil do nezavesti in VoVk je padel s poškodovano lobanjo 15 m globoko. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnico v Rrežice. Smrtna nesreča slaboumnega starčka. V potoku v Grivačkem jarku na Kočevskem je našel posestnik Mihael Špilečič moško truplo, v katerem so prepoznali 851etnega, slaboumnega posestnika Bauerja iz Ograje pri Fari. Revež je zašel in padel s strmega brega v potok, iz katerega ni več mogel, Razne novice. Obravnava proti morilcem našega kralja preložena. Poročali smo, da je pričela v Aix en Provence na Francoskem proti trem sokrivcem umora našega kralja: Pospišilu, Kralju in Raji-ču obravnava. Zagovornik obtožencev M. Desbons si je dovolil tako hude izpade na poroto in sodnike, da so mu vzeli pravico do zagovora in ga črtali iz seznama odvetnikov. Za Desbonsom bi se naj bil lotil zagovora predsednik advokatske zbornice Sodineau. Omenjeni pa je predlagal sodišču, naj si obtoženci sami izberejo zagovornike in naj se obravnava preloži. Sodišče jo ugodilo predlogu in tako bo nadaljevanje že započetega procesa meseco januarja. Lahkovernost. Mlajša mariborska tekstilna delavka je spoznala v Lim-bušu neko Marijo Roj, v Avstriji rojeno, a k nam pristojno ciganko. Delavka je kmalu zvedela, da zna zgovorna ciganka napovedati bodočnost, a zahteva za to uslugo v naprej 700 D, zlat prstan in par moških čevljev. Deklina je šla na ciganske limanice in je izročila goljufici zahtevano. Lahkoverna delavka se je kmalu prepričala, da je nasedla. Te dni je k sreči v mariborski Vetrinjski ulici zagledala goljufivo ciganko in jo je izročila stražniku. 1 Skrivnosten izgin kmetice pred tremi leti. Spodaj poročamo, da so našli m hočemo omogočili sw. II€ i® §7g Zato smo pripravili za Miklavževe darove prav poceni stvari, ki bo- 0'® do pa kljub nizkim cenam vendarle male razveselile! — Znano vam je, da so naše šolske potrebščine najugodnejših cen. Tri svinčnike za Din 1.— kaže na to dejstvo. Igre po Din 2.—. Male knjižice po BDin 2.—. Slike živali po 25 para dalje. Že s tako malo svoto boste napravili veselje malim! Večjim kupite nalivno pero, že po Din G.— 0 dalje se dobijo. Odrasli med seboj darujejo lepo knjigo, kaseto pi- sem, albume, spominske knjige, pisalne garniture, fina nalivna pe- Bresa, kipe, slike, gotovo boste vsem ustregli, ako daste za Miklavževo Slomšekovo sliko, tiskano po originalu v barvah, ki pa stane samo Din 10.—. Če ne morete ničesar darovati, pa vsaj mala kartica M s Krampusovimi pozdravi naj sporoči vašo dobro voljo obdarovanja. £ Ne moremo vam našteti vseh predmetov, ki jih potrebujete za ob- darovanje, da vam dokažemo svojo voljo, omogočiti sv. Miklavžu, 'm da ne bo čutil krize, obiščite nas in videli boste! I Prodajalne TIskarne sv. Cirila fg Maribor, Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 6, Trg kralja Petra i. Ptuj: Slovenski trg 7. 9 i i i 0 s v hlevu mariborske gostilne Vlahovič obešenega bivšega 491etnega posestnika Ivana Pernek. O samomoru je bila obveščena žandarmerija v okolici Ptuja, ki se že ukvarja tri leta zastonj z izginom Pernekove žene Rože. Ozadje zagonetne zadeve je to-le: V poletni noči leta 1932 je zgorela v Novi vasi domačija posestnika Ivana Perneka. Gospodar in njegova žena Roza sta živela v prepiru in mož je ženo celo pretepal. Nekoč je Pernek Rožo težko obdelal, da si je morala poiskati zdravniško pomoč v ptujski bolnici. Ivo je izbruhnil omenjeni ogenj, ni bil nikdo v hiši, ker je bila gospodinja v bolnici in hlevi so bili zaklenjeni. Takoj je nastal sum požiga in gospodarja Perneka so zaprli, ker so ga dolžili, da se je hotel s požigom maščevati nad ženo. Preiskava ni dognala za aretiranega nič obtežilnega in sodišče ga je izpustilo. Ko je pa tedaj 451etna Roza zapustila bolnico, je zginila brez vsake sledi. Vse je govorilo, da se je je znebil na skrivnosten način njen mož. Orožniki so se zastonj trudili s poizvedbami o izginuli. V vsaki neznani ženski, katero je naplavila Drava pod Ptujem, so domnevali Pernekovo. K vsakemu truplu neznanke so pozvali Perneka in ga vprašali, če bi ne bila neznanka njegova žena, kar je pa zanikal. Letos je bila Pernekova domačija prodana sodnim potom in gospodar je zginil z domačega kraja. Mogoče bo zdaj žandarjem uspelo, da bodo našli pravo sled za že tri leta pogrešano. Po naključju Gstali nepoškodovani. Avtobus je peljal iz Trbovelj na Dol večjo družbo. Pri ovinku pod Sv. Markom je čul signale drugega vozila in radi tega se je držal šofer preveč desne strani ceste. Avtobus je zdrknil v globino, se dvakrat prekucnil in ostal na dnu na kolesih. Nobeden od potnikov ni bil poškodovan in še celo šipe so ostale z malimi izjemami cele. Dne 20. XI. 1910, torej pred 25 leti, je umrl celemu kulturnemu svetu znani ruski pisatelj grof Nikolajevič Lev Tolstoj. Vinska razstava in sejem v Ormožu. Datum razstave in sejma je določen na 18. decembra 1935, z začetkom ob pol 9. uri dopoldne. Prijave vina za razstavo se sprejemajo vsak dan v pisarni Kletarskega društva v Ormožu. Prijave morajo biti vložene najkasneje do 8. decembra. V pisarni Kletarskega društva so na razpolago posebne prijavnice, katere se na željo dopošljejo tudi po pošti. Izlet v Berlin na olimpijado bo organiziral športni klub Planina v Ljubljani. Stroški za izlet bodo znašali Din 1600. Izletniki bodo v Nemčiji 10 dni, ogledali pa si bodo Berlin, Hamburg, Monakovo in Nürnberg. Plačevanje v. obrokih! Prijave sprejema Jože Hval imenovan za vršilca dolžnosti direktorja, to je g. Potoka.rja. Vsekakor so se pa s u.»i datki soboške občine znatno povečali, upamo pa, da se bodo sedaj povečale dotacije ban-ske uprave za peti gimnazijski razred v Soboti! Turnišča. Prišel je na obisk v svoj domači kraj in obenem na oddih vlč. g. Franc Zver, doma iz Brezovice v turniški župniji. Gosp. Zver je duhovnik šibeniške škofije, kjer je že dalje časa. Poln navdušenosti in veselja hodi med našimi ljudmi in je s tem postal zelo priljubljen. Poln zadovoljstva uživa mir na vasi in mu želimo, da bi odnesel mnogo svežih moči v sončno Dalmacija. — V nedeljo dne 17. novembra je imel naš delavni gospod kaplan Alojzij Šoštarič predavanje s skiop-tičnimi slikami v stari turniški cerkvi. Obisk je bil zelo dober, zlasti mladina se je odzvala v velikem številu. Veseli nas, da se je začelo mladino uvajati v lepe reči, ker se je sigurno bolje počutila tu, kakor v kaki gostilni. — V nedeljo dne 17. novembra sta se poročila pred Marijinim oltarjem v Turnišču Zver Štefan in Ščap Ana, oba iz Turnišča. Mlademu paru želimo v zakonskem življenju obilo sreče in božjega blagoslova! — Umrl je pri nas po daljšem bolehanju -J. Bakan, po dom. Tornarjev. Imenovani ni bil nikoli poročen in je bival pri svojem bratu Francu na isti domačiji. Bil je zelo pobožen. Tiho in mirno je delal na posestvu svojega brata, kjer je sedaj tudi dokončal tek življenja. Na njegovi poslednji poti ga je spremilo veliko ljudstva. Polog domačega duhovništva je prišel na pogreb svojega strica tudi g. Štefan Bakan, dol-njelendavski * župnik, v spremstvu svojega taplana g. Ivana Korena. Krasno slovo je go-oril g. Dominko. — Ljubi Bog j« naše vino-radnike letos res blagoslovil z ohilno vinsko 'atino. Toda naši ljudje vse preveč radi sežejo po kozarcih. Zato je tudi razumljivo, za- DINAR tableta Aspirina, ki odpravi vse bolečine! Varujte se ponaredb! Na vsaki tableti je utisnjen Bay e rje v križ. o4 S Ur. tin uj 19 /Vlit Iti* kaj eo tako pogosti pretepi pri nas. Zadnje čase se prirejajo po nafti h gostilnah razne prireditve pod imenom »Kolenska večerja«. Dobro in pošteno je, da sa ljudje nekoliko pozabavajo, toda tako pijančevanje, kot se vrši zadnje čase, presega vse meje. Skoro vsako nedeljo je v kaki gostilni »Kolinska večerja«. Nimamo nič proti pošteni zabavi, vendar pa vsled stalnih tepežev take prireditve motijo vse mirne in poštene ljudi. Oblast naj tej zadevi pokloni svojo pozornost. Bogojina. Naš zadnji sejem, ki se je vršil dne 16. novembra, n pokazal one živahnosti v kupčijah, kakor je to vedno bilo. Slabe kupčije so bile zlasti pri živini, ker ni bilo skoro sploh nobenega povpraševanja. Čevljarji, ki jih je bilo še dokaj veliko, niso prišli na svoj račun. Ed'no platničarji so bele žili dobre kupčije. Si It več »tief«, drobnozrna-to rastlino, ki je podobna našemu prosu. Tief tvori za Abesinca glavno prehrano, nikakor pa ga ne more uživati Evropejec. Zelo malo pridelajo Abe-sinci po nekaterih pokrajinah pšenice in ječmena. Po hribovitih pokrajinah imajo Italijani skomine po pašnikih za ovčje črede in bi bila Italija zadostno preskrbljena z abesinsko volno in ovčjim mesom. Če bi izvršili za slučaj zmage Italijani razna namakalna dela, bi rodila v Abesiniji sočivja, sadje, bombaž, kava, sladkorni trs in kavčuk. O abesinskembogastvu glede rudnin izvirajo razne pravljice že iz dobe kralja do na razpolago šele v indijanski naselbini pri midicinmanu. Ali kdo bi se ne ustavljal takim le obetom glede čistega zlata in itak več nego dovolj bogata Lavison in Gruber se tudi nista. Priključila sta se Indijancem in sta napravila s svojim spremstvom očito ter veliko veselje poglavarju in njegovi družini ter celemu krdelu. Iz potovanja po Britski Kolumbiji cd juga proti severu bodi toliko beleženo, da je trajalo dober teden, preclno je dosegla družba Siox-naselbino. Pot je peljala v njenem zadnjem delu skozi razpokline med skalovjem. Prisiljeni so bili, da so prekoračili reke, v katerih jim je grozila nevarnost, da vtonejo v blatu na dnu. Morali so preko deročih brzic z vodopadi, ki so tvorili posebno opasnost za konje, da jih izpodnesejo in poženejo z jezdeci vred ob skale ter kamenje v prepadih. Tokini in njegovi Indijanci so znali z občudovanja vredno spretnostjo premagati vse tež- koče ter ovire. Bili so tudi Lavisonu in Francu v pomoč na vsakem količkaj nevarnem mestu. Po vrnitvi indijanskega glavarja se je vršila najprej proslava in zahvala na čast dobremu duhu, da se je srečno vrnil. Veselju je sledilo kratko žalovanje in objokavanje njegovega sina-edinca, ki bi naj bil že bolj priletnemu očetu naslednik v najvišji časti in ter moči. Šele po zaključku sprejemnih slovesnosti je popeljal glavar belokožca k medicinmanu in ga prosil, naj ju nagradi z raztolmačenjem skrivnosti o zlatem zakladu. Stari medicinman in prerok ni bil prijatelj belokožcev. Udal se je le na prošnjo glavarja iti na njegovo trditev, da se mora skazati belima prijateljema hvaležnega za uspešno pomoč v največji sili. Kakor glavar je ponovil tudi medicinman razne grožnje, da se drži gorskega zlata v vodi — prokletstvo. Ko se je pa prepričal, da njegove prošnje ter napovedi niso zalegle, je segel v starodavno skrinjo in privlekel iz nje kamenito tablico. Na kamnu je bila zaznamovana s črtami in raznimi Občni zbor limfne V Ljubljani se je vršil 18. novembra občni zbor Zadružne zveze v navzočnosti g. ministra dr. Korošca, ¡ki je poudaril v svojem govoru, da se splošna kriza ni izboljšala in dokler se to ne zgodi, ni pričakovati, da bi se stanje pri nas bistveno spremenilo. Pritiska nas zlasti denarna kriza. Vračamo se v čase Raiffeisena, k malim zadrugam in malim bilancam. Kar je denarja še v rokah ljudi, ga nekateri skrivajo doma; denar v nogavicah je neproduktiven. Mnogo denarja gre tudi v Državno hipotekarno banko in Poštno hranilnico; ta denar bi se moral v večji meri vračati v naše kraje. Zadružništvo bi morala država podpirati, denar za to se mora dobiti. Vprašanje zadružništva ni rožnato; treba pa je držati, kar se držati da. Ideal zadružništva je ljubezen do bližnjega: ostanimo temu idealu zvesti. Iz poročila ravnateljstva je razvid- no, da je članstvo padlo od 673 na 667, pristopilo je na novo 12 članic, izključenih je bilo 8, likvidiralo jih je 9, 1 je šla v konkurz. Vsled razmer je bilo 134 zadrug prisiljenih, da se je poslu-žilo uredbe o zaščiti denarnih zavodov. Rešitev o odlogu plačil in za sanacijo je dobila tudi Zadružna gospodarska banka, in sicer se njena sanacija izvrši na ta način, da se 40% starih dobroimetij pretvori v posebni rezervni fond. Naložba pri banki se bo Zadružni zvezi obrestovala po 2%, do-čim bo posebni rezervni fond brezobresten. Zveza je morala znižati obrestno mero za naložbe članic, za kredite pa znaša obrestna mera 7^% — Vprašanje kmečkih dolgov je še vedno odprto, ne preostaje drugega, ko da čakamo na ugodnejšo rešitev. Sanacijski fond za zadruge, kakor je bil sklenjen na lanskoletnem občnem zboru Zveze, velja za kreditne in nekre-ditne zadruge. Vanj se je zbralo 4.275 milijonov Din, od tega je že razdeljenih 4.112 milijonov Din. Oilanca prometnega €ela. Prosvetno društvo v Ljutomeru je na svojem 31. rednem občnem zboru polagalo račune o neslavni dobi preteklih treh let. Resnici na ljubo pa moramo priznati, da smo menda baš v Ljutomeru najmanj čutili dih sovražnosti do katoliške prosvete. Po razpustu Prosvetnega društva leta 1933 smo se mirno zatekli pod okrilje Marijan-ske kongregacije in nadaljevali svoje delo brez ovir. Še istega leta smo si izposlovali v Belgradu pri prosvetnem ministrstvu potrjenje novega prosvetnega društva, ki smo mu dali naslov »Ljudska čitalnica«. Novoustanovljeno društvo je prevzelo naloge in dedščino bivšega Prosvetnega društva. Z naklonjenostjo krajevne oblasti in taktnim nastopom smo si zasigurali obstoj. V tej triletni dobi je Katoliški dom, ki nudi streho vsem našim organizacijam, doživel dve veliki prireditvi: fan tovski tabor dne 2. julija 1932 in pro slavo desetletnice Katoliškega doma v letošnji jeseni. Za to slovesno priliko si je društvo nabavilo krasen prosvetni prapor, ki bo v naprej simbol našega dela. Trenutno šteje naše Prosvetno društvo okoli 250 članov. Upamo, da se bo to število v kratkem podvo jilo. Središče našega dela je knjižnica, ki je v tej dobi izposodila približno 5 tisoč knjig. Društvo je v tem času nabavilo za knjižnico 113 novih knjig, vse leposlovne vsebine. Celotni denar ni promet izdatkov in dohodkov znaša v tej triletni dobi 117.339 Din. Oder Katoliškega doma je v tem času doživel 33 prireditev, trikrat so naši igralci gostovali na sosednih odrih. Odbor je o tekočih zadevah razpravljal na 40 sejah. Tudi te številke pričajo o našem delu. Z novim občnim zborom čakajo društvo nove naloge. Poživiti bo treba prosvetno delo, dvigniti knjižnico, zlasti mladinski oddelek, pomnožiti število članov, da bo Katoliški dom, ki ga je postavila cela župnija, res središče vsega našega prosvetnega dela. Novi odbor se svoje naloge v polni meri zaveda. Vse glavne funkcije so obdržali stari odborniki. Pričakujemo le samo vašega sodelovanja, vaše naklonjenosti in vaše pomoči, zlasti tvoje, mladina! Po tem občnem zboru s podvojenimi močmi, pod novim praporom, na novo delo! Naj živi obnovljena katoliška prosveta! Št. Perer pri Mariboru. V nedeljo dne i. decembra, popoldne po večernicah, se v ni i v Bamcstanski šoli mesečni sestanek članstva prosvetnega društva »Skala«. Na sporedu je tudi predavanje bogoslovnega profesorja g. dr. J. Alekšiča iz Maribora o komunizmu. -Odbor. Središče ob Dravi. Naše Prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 1. decembra v proslavo državnega praznika akademijo, ki obsega slavnostni govor, deklamacije, petje, simbolične prizore fantov in deklet ter igro »Vstajenje«. Začetek ob 7. uri zvečer v Društvenem domu. Vljudno vabljeni vsi, zlasti oni, katerih naloga je širiti ljubezen do domovine in dvigati narodno zavest. Sv. Bolfenk pri Središču. Katoliško prosv. društvo priredi v nedeljo dne 1. decembra ob 6. uri zvečer v šoli proslavo ujedinjenja z igro »Guzaj« v petih dejanjih, katera povest je še gotovo v živem spominu vsem čitate-ljem »Slovenskega gospodarja«. Z velikim zanimanjem smo čitali povest o Guzaju, o njegovem roparskem življenju, a še z večjo pozornostjo bomo sledili njegovemu nastopu drugimi znamenji smer poti do zaklada. Tablico je dal v roke Lavisonu. Ta je nekaj časa gledal v križ-kraž in je toliko raziskal iz njega, da gre za načrt poti, ki pelje proti severu-zapadu. Zgoraj ob robu je videl označbo, ki bi naj predstavljala severno svetlobo, in od te je bila vidna ena črta proti levi. Vprašajoče je pogledal preroka. Ta je smehljaje se pokimal. Risba na tablici je bila kažipot samo dobro poučenim. S pomočjo poglavarja kot tolmača je pričel medicinman z razlago. Iz poduka je razbral Lavison, da bo trajala pot do zlate soteske 2—3 tedne. Zlato se nahaja v težko dostopni skalnati razpoklini, katero je medicinman pokazal na tablici. Pot bi se dala zmagati v zgoraj označenem času le za slučaj, da bi šlo vse po sreči, kar pa ni bilo sigurno, ker niso bili prehodi na gotovih mestih samo težavni, ampak tudi izredno nevarni. Skalnata razpoklina sama se je nahajala v strmem pogorju, kateremu niti medicinman ni znal pravega imena. »Ali naj obdržim kamenito tablico?« je vprašal Lavison po tolmaču potem, ko je menil, da je razumel prerokova pojasnila. Medicinman je odločno odkimal. »Preriši načrt, če ti drago.« Pozivu je sledil Amerikanec in je prenesel znamenja s kamena v svoj notes. Risbi je dostavil še razlago posameznih črt ter razna dopolnila. Treba je bilo v načrtu označene važne ter odločilne točke v naravi najti in jih nikakor ne zamenjati s podobnimi. Po obisku pri medicinmanu je bil Lavison prepričan, da je že na cilju. Veliko preveč je bil razburjen, da bi še bil vzdržal dalje časa pri dobrih Indijancih. Treba mu je bilo zraka, premikanja. Njegovo izredno krepko telo je hrepenelo po udejstvovanju. Najrajši bi se že bil podal na pot s tovarišem kar isti dan, ko je prejel načrt. Takojšen odhod je bil izključen, saj so bile nujno potrebne nekatere predpriprave in predvsem preskrba z živili za najmanj dva dobra meseca, če sta računala potnika dohod in vrnitev. (Dalje sledi.) Salomona. Očividci trdijo, da izvira petrolej na več mestih v puščavi Danakil in se raztezajo petrolejski vrelci do mesta Harar na jugu »in v angleško Somalijo. Abesinskega premoga se še doslej ni nikdo dotaknil. Pač p? so znani abesinsko zlato, platin, srebro, baker, žveplo in v puščavi Danakil je ležišče soli, ki pokriva površino 20 tisoč kvactr. milj. O vseh teli naravnih bogastvih je pisal švicarski inžener Alfred lig, ki je bil svetovalec abes. cesarja Menelika v letih 1879 do 1900. Zahtevajte povsod »Slov gospodarja«. na našem odru. K zaključku igre nam Lcxle zapel pevski zbor venček narodnih. Na svidenje v šoli! Št. Ilj pod Turjakom. N"a občni zbor našega bralnega društva, ki je bil preteklo nedeljo, je prišlo kljub neprijaznemu vremenu mnogo ljudi, ki se jim je z obrazov bralo, kako se zanimajo za vprašanje ljudske izobrazbe. lJrav mnogobrojna je bila prisotnost mladine. Predsednik Prosvetne zveze dr. llohnjec je v poljudno-nazornh izvajanjih očrtal sodobne naloge slovenske prosvete po smernicah, ki sta jih določila slovanska apostola sv. Ciril in Metod in za njima svetniški prosve-ti tel j slovenskega naroda škof Slomšek. Novi odbor društva je tako sestavljen: predsednik Tovšak Franc, njegov namestnik župnik Davorin Roškar; tajnik Planinšec Viktor, namestnik kaplan Alojzij Potrč ; blagajnik Kru-šič Ivan, namestnik Vavkan Anton; knjižničar Kralj Maks, namestnica Jaš Ivanka; preglednika Tovšak Ivan in Urbancl Bogomir. V širšem odboru ©o zastopniki posameznih vasi. Splošna težnja po obnov'itvi in poživitvi Selnica ob Dravi. Obiskovalci cerkve pogrešamo vrlega našega Gašperja Kaube, ki je bil globokoveren katoličan ter bil pri službi božji vsako nedeljo in praznik in ob vsakem vremenu. Čeprav je bi uro oddaljen od cerkve, je vendar bil ekoro prvi v cerkvi. V njegovi hiši se je molil rožni venec skoro vsak večer. Rajni je bil miroljuben, delaven in zelo skrben, da mu daleč okrog ni bilo para. Njegovo posestvo leži v tako strmem delu Boča, da se je že marsikdo izrazil: tam ni ži.-veti. Pa s trudom in marljivostjo si je celo še precej prihranil. Pokojni je umrl v bolnici v Mariboru dne 8. novembra ter bil pokopan na magdalenskem pokopališču. Počivaj v miru božjem! Zgornje Hoče. V našem majhnem kraju ne doživljamo bove kakih izrednih dogodkov, pa vendar se je vsaj včasi treba oglasiti v javnost . Bred nedavnim časom smo pokopali vrlo Marijino družbenko Leniko Ilergout, ki ji je ljudska morilka jetika izkopala preruni grob. Njena tiha srčna želja je bila, da bi šla kot misijonska sestra pomagat razširjat kraljestvo božje med pagani, a Bogu je bila dovolj njena dobra volja in pripravljenost! Št. Peter pri Mariboru. Pretekli petek j« umrla v mariborski bolnici po skoraj enoletnem bolehanju bivša viničarka Rošker Terezija, ki se je v te kraje priselila od Sv. Lovrenca v Slov. goricah. Zapušča moža in več nepreskrbljenih otrok. Naj v miru počiva! Sv. Benedikt v Slov. goricah. V sredo dne 20. novembra smo pokopali ob obMni udeležbi naših žen družbenic in v spremstvu petero duhovnikov blago Strnadovo mamico iz Ihove. Rajna Elizabeta je bila srečna vzgo- ■noBBCttflsu IS! Izpod Uršlje gore. Obeta se nam sneg, za zimo si ne moremo pripraviti potrebnega. Gospodarska kriza je čim dalje tem hujša. Les nima cene, živine ne moreš prodati sko- izobraževalnega dela je tudi zajela naš kraj. Storimo vsak svojo dolžnost, da se ta težnja uresniči. V to Svrho pripravljamo ustanovitev fantovskega in dekliškega odseka bralnega društva. Polzela. Veličasten evharistični kongres, ki je še nam vsem v neizbrisnem spominu, te bo odigral pred naš mi očmi prav tako kakor se je vršil v Ljubljani. To pa le, če si ogledamo film o evharis'ičmm kongresu, kateri se bo predvajal v dvorani Prosvetnega doma na Polzeli v petek dne 29. novembra, ob petih popoldne. Film bo pojasnjeval z živo besedo tajnik Prosvetne zveze g. Vinko Zor iz Ljubljane. Te izredne prilike, da si ogleda ta film, naj ne zamudi nihče. Vstopnina je nizka. Vstopnice v predprodaji se dobijo v gostilni gospe Cizej. Sladka gora. V nedeljo dne 17. novembra so igralci Prosvetnega društva v Šmarju predvajali pri nas prelepo in poučno igro. Vse vloge so bile najboljše izvedene. Vsa čast in hvala našim sosedom. Za nas je to spodbuda, da jih posnemamo. jiteljica dveh duhovnikov kot mačeha č. g. Friderika Strnada, provizorja v Podčetrtku, in kot mati č. g. Ivana Strnada, kaplana pri Nov: cerkvi. Bila je najboljša mati svojim petim otrokom in trem iz moževega prvega zakona. Bila je izredno požrtvovalna in tudi globokoverna. Umrla je 70 let stara. Naj ji Bog poplača vsa njena, dobra dela! Naj počiva v miru! Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Po dvameseč-nem mirovanju so se oglasili naši šentlenar-čki zvonovi ter naznanjali žalostno vest, da e ipo 14dnevni mučni bolezni, potolažena z :adnjo popotnico, v Gospodu zaspala v nede-jo dne 17. t. m. Marija Munda iz Ritmerka, >o domače Drašova babica, v 84. letu svoje starosti. Rajna je bila v resnici dobra krščanska žena. Čeravno je bila precej oddaljena od cerkve, vendar je bila njena pot v vsakem vremenu v hram božji. Marsikatero oko je bilo solzno pri mrtvaškem odru, ker je b la rajna jako darežljiva in je veliko ljudi dobilo od nje zaželjeno pomoč. Ljubi Bog je obilno blagoslovil njena dobra dela. Kako je bila rajna priljubljena, je pokazal njen pogreb. Naj ti torej, draga babica, sveti večna luč, rodbini pa naše iskreno sožalje! Sv. Kr»ž pri Ljutomeru. Umrl je dne 24. t. m. posestnik Jakob Petovar iz Bunčan. Zapustil je ženo in šest nepreskrbljenih otrok. Naj počiva v miru! Preostalim naš» iskreno sožalje! Planina pri Sevnici. Na Planini r > dne 18. t. m. pokopali Jakoba Reparja, posestnika iz Sv. Vida nad Cerknico. Star je bi! 91 let. Naj počiva v miru! # raj za nkako ceno ne; kar kupiš pa je zelo drago. Lesni trgovec, ko pride merit les. hoče meriti sam, po svoji volji; več ni nikoli, manj pa večkrat; kmet pa molči, sicer mu les ostane. Ko pride mesar po živino, je ne smeš nakrmiti; včasih dobi kaj takega, da se še bolj iztrebi, samo da je teža nižja. Odkod torej vzeti to, kar je nujno potrebno, in zlasti za davke? Na davkariji, če iščeš po- jasniila radi odmere davkov, moraš dostikrat slišati: »Kaj hočete, saj ste zdaj vi na krmilu!« Težko je urediti razmere, ki so zafurane od JNS vlad. In vendar nas drži po konci upanje, da bo boljše. Svoje veliko zaupanje stavimo v g. ministra drč Korošca. Šmlklavž pri Slovenjgradcu. V nedeljo dne 17. novembra je priletel iz bližnjega Petelan-šekovega vrha divji petelin na Arnežikovo dvorišče med domače kokoši. Kokoši «o se bale. da je kragulj, preplašile ter se razbe-žale. Petelin je vzletel na vrh hišne strehe. Čertrt ure so si Arnežikovi, kateri še niso tako blizu videli živega divjega petelina, ga lahko ogledali. Sv. Anton na Pohorju. Naš Zmagoslav, ki je navdušen lovec, se je slučajno z daljnogledom po antonovskih hribih in grabali razgledal. Ne vemo, kaj je iskal. Dejstvo pa je, da je zagledal skozi daljnogled na svojem travniku — zajca. »Šment«, je vzkliknil, »tako blizu m: je dolgoušec, da bi ga skoro zgrabil z rokami, škoda, da nimam puške pri sebi!« Ker je res ni imel, je nevoljno obrnil daljnogled in glej! Zajček se mu je odmaknil v daljavo, da ga sploh ni več videl. »Ila, ha«, se je nasmejal Zmagoslav, »ravno taka stvar je s tem zajčkom kakor z našo cisterno pri cerkv . Merili •o po dolgem in širokem, pregledovali načrte, da bi človek mislil: Zdaj, zdaj bo pritekla iz pipe očiščena strežnica! Na, pa se je menda zadeva odmaknila v nedoglednost kakor zajček v daljnogledu.« Kje tiči vzrok, da se z delom pri cisterni tako dolgo zavlačuje? Pri nas ne, ker smo storili vse, da se zadeva prej-koslej reši. Apeliramo na merodajne kroge v Ljublj ani, da ustrežejo naši nujni potrebi po dobri pitni vodi. Zg. Hoče. Tukaj nas je razburil požar pri gostiln/carju g. Ferd. Tomažiču, ker je dvakrat v kiatkem času nastal požar. Pa tudi vesele dogodke imamo beležiti. Pretekli četrtek je obhajal 25 letnico obrti slikarski in pleskarski mojster g. Hinko Ortan, 20 letnico srečnega zakonskega življenja s svojo blago soprogo Cilko ter se je ob tej prilik1 v družbi s svojimi prijatelji in sorodniki posvetila družina presv. Srcu, pač najlepši način proslave jubilejev. G. Ortan je znan kot dober mojster v svoji stroki, cela okolica in skoro vsa Dravska dol na ga pozna in čisla kot vestnega in zanesljivega delavca. Za svoje učence in pomočnike skrbi kakor oče, v njegovi hiši najdejo drugi dom Slomšekov dom Prosvetnega društva v Jločah ie lično preslikal in preple-skal. Mi se iz srca veselimo, da je po večletni bolezni zopet ozdravel ter mu čestitamo k obletnici z iskreno željo, naj ga Bog ohrani še zdravega in krepkega z njegovo družino ter mu da dočakati še zlati jubilej! Št. Peter pri Mariboru. Glavni oltar župnijske cerkve se bo prenovil tako, da bo naša cerkev še lepša. Župljani so radi pripomogli po svojih močeh, da se bo to delo lahko izvršilo. Hvala jim! Ker pa imamo prihodnjo leto pri nas birmo, hočemo šentpeterčan' svojega priljubljenega ljudskega škofa razveseliti in lako pokazati, da ljubimo lepoto hiše božje. P a še lepše bo, če bomo očistili naše duše, to pa bomo storili ob priliki sv. misijo-na, k; se bo tudi vršil pričetkom prihodnjega leta. Sv. Marjeta niže Ptuja. G. Žuukovič, bivši šolski upravitelj pri Sv. Marjet . je dal mesto venca na grob rajnega Franca Prelog, bivšega župana in posestnika v Mali vasi, 200 Din za gasilsko četo Gorišnica. Bog plati! Listnica uredništva. Kokarje: Dopis ni podp'san. Ker ne vemo, kdo ga je spiral, ga ne moremo objaviti. 1® m ij iflpria noC In m dan su £mM *r ala. m Volna v v^Jnodrti Afriki. îîiff^ %Gcéacr. i^flfffl " f Bia Koboba m 8M hredwcf Bu tassa* Karam Berbcra , aScfte/c/t _..ÎJ/50HAL! _¿^stf -tr I ® - mrandab.^ oerfoffubi te». *Harrehwo z*. -¿¿m AM V ^ • a si-.. - , t 4 V S J&L PREVOAilEN SLOVENSKI GOSPODAR Z AVA 1 11] 13 SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE L E P M I VZAJEMNI ZAVAROVALNICI ¥ LJUBLJANI PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. GL. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10 JP^ KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! riveting Za zimske dneve najprikladnejši čevelj Topli praktični čevlji, za zimske dneve, z močnim gumijastim podplatom Brezplačen hL POUK ^ iGPflndu Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Ilrovatin v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. e=» Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru. Kava in čaj najfinejših vrst, rum, domača sli- vovka in druga specerija, kuhinjska posoda in vsakovrstna železnina se dobi po ugodnih cenah pri Jos. Jagodiču, Celje, Glavni trg, Gubčeva ulica. Zamenjam za bučnice sveže bučno olje. 1261 priporoča svojo bogato zalogo mladinskih knjig in slikanic za Mladinski spisi: Cervantes-Miguel: Don Kišot iz Manče, vitez žalostne postave, broš. Din 12.—, vez. Din 20.— Dolžan: Oče naš, z barvanimi ilustracijami, vez. Din 24.— Erjavec: Afriške narodne pripovedke, vez. Din 10.— Erjavec: Kitajske narodne pripovedke, vez. Din 10.— Erjavec: Srbske narodne pripovedke, vez. Din 11.— Grimm: Pravljice, vez. Din 45.— Jurkovič-Levstik: Mala kraljica noči, broš. Din 25.—, vez. Din 28.— Levstik: Deček brez imena in druge zgodbe za mlade čitatelje, vez. Din 32.— Lovrenčič: Pastir z belo ptico, vez. Din 40.— Lovrenčič: Tiho življenje, vez. Din 24.— May Karl: Zbrani spisi za mladino, 109 zvezkov. Posamezni zvezki Din 13.—, štirje zvezki vezani v ono knjigo polplatno Din 65.—, celo platno Din 70.—, z naslovno sliiko Din 75.— Miičiriski: Humoreske in groteske, rodbinske in mladinske, broš. Din 45.— Milkovič Adam: Potepuhi, vez. Din 16.—. S 1 i k a ni c e: Janko in Metka, Din 10.— Sneguljčica, Din 10. — Žena snežena, Din 10.— Obuti maček, Din 10.— Pepelka, Din 10.— Rdeča kapica, Din 10.— Domače in tuje živali, Din 30.— Moji prijatelji, Din 10.— Moji prijatelji, Din 6.— Čiv čav, Din 10.— Čiv čav, Din 6.— Trnjulčica, Din 16.— Ringaraja vesela družba, D 28.—. ji «In & in poceni oblači, vas dobro »P» ToVT PeUa cesta U. Celie, **al'a Pet DIN IM EIN E L&H ERG LD ulMARIBORhiog! I TOVARNE GLASBILI