STRAN 3 Razgovor s predsednikom -podpredsednikom občinske skupŠ6ine VISOK JUBILEJ STARSEV narodnega heroja Franca Ravbarja - Viteza Mati Marija in oče Stefan sla konec novembra in v začetku decembra drug za drugim dosegla visoko starost 80 let in jo skupno praznovala na Črnučah, kjer živita že od leta 1924 ... ... življenjska pot jima ni bila postlana z rožicami. Oče Stefan; rojen v Vrhovljah, in mati v Vogljah, popolnoma slovenskih vaseh nad Trstom sta se morala z družino kmalu umakniti v Ljubljano, ko so po I. svetovni vojni Italijani zasedli kraje v Slovenskem Primorju. Stefan Ravbar je bil zaposlen kot lito-graf v Trstu in da bi se izognil premestitvi v notranjost Italije, ki je doletela ob italijanski zasedbi vse njegove kolege-uslužbence državnih železnic, če se niso prej iz- selili, se je odločil za Ljubljano oz. se je pred stalno naselitvijo na Črnučah, zadrževal nekaj časa še v Višnji Gori in Trzinu. Zakonca Ravbarjeva sta dala življenje štirim otrokom. Hčerka, rojena 1917, je umrla stara komaj 3 leta. Najstarejši sin rojen 1911 živi še sedaj skupaj z njima na Črnučah in je zaposlen kot profesor v Ljubljani. Najmlajši Jože je zaposlen v Logatcu kot gozdarski tehnik. Franca s partizanskim imenom Vitez, rojenega leta 1913 in leta 1951, proglašenega za narodnega heroja, sta izgubila 14. januarja leta 1943. Nazadnje pa sta ga pravzaprav videla julija 1941, ko se je moral kot član VOS umakniti v ilegalo. Prešel je v Ljubljano, ki so jo imeli zasedeno Italijani, medtem ko so starši ostali na Črnučah pod nemškim okupatorjem. Da ne bi nakopal težav staršema in ker Vitezova dejavnost Nemcem še ni bila podrobno znana, se ni mogel materi in očetu javiti niti s pismom, da ju ne bi spravil v nevarnost preganjanja. Toda kljub temu so Vitezovo mater in očeta Nemci zaprli v »Škofove zavode« v Šentvidu. »Tisti trije tedni so bili pravzaprav najtežji in dan ko so naju izpustili najsrečnejši v najinem življenju« je povedal oče Štefan, ki mu po izgledu in živahnosti duha še ne bi prisodili 80 let. Žena je že nekoliko bolehna in zato bolj tiha, toda v svojem življenju še ni nikdar iskala zdravniške pomoči, vseskozi pa je bila prijetna zakonska družica in dobra gospodinja. Štefan Ravbar je upokojen že od leta 1939 to je 26 let in je v začetku sprejemal kaj skromno pokojnino, toda »sedaj pa kar gre« pravi. Kot upokojenec je obdeloval skromen kos najetega zemljišča in pa redil domače živali, ker njegov recept za tako dolgo ohranitev življenjske sile je: stalno gibanje, seveda brez pretiravanja. »Kdor hoče dolgo živeti, naj bo zmeren v jedi pijači in fizičnem ter umskem delu« priporoča Zakonca Štefan in Marija Ravbar ob 80-Ietnici (1884-1964) Ravbarjev oče. Zdaj ne dela več, razen kakšnih malenkosti okrog in v hiši pač pa še mnogo bere. Prebira časopise Delo, Primorski in Ljubljanski Dnevnik, TV-15 pa tu di bežigrajski Zbor občanov. V dolgih zimskih večerih pa si pri svojem sinu, ki ima kar zajetno knjižnico, vedno izbere kaj zanimivega, pa tudi sam ima kar lepo zbirko knjig. »Na tak način^ lahko človek dolgo ohrani svojo vitalnost in živahnost, ko pa enkrat preneha še s psihičnim udejstvovanjem, lahko to človeka kaj kmalu ugonobi,« je še dodal. Zakonca Ravbarjeva sta bila ob visokem ju-Dileju deležna splošne pozornosti svoje bližnje in daljne okolice, zelo pa sta bila presenečena in še posebej v zadregi, ko sta morala prevzeti toliko daril, s katerimi so ju obiskali predstavniki krajevne in občinske organizacije ZZB in jima čestitali ter zaželeli še mnogo prijetnih dni. Vsem, od katerih sta prejela čestitke, se vesela zahvaljujeta, mi pa jim v imenu SZDL in vseh občanov kličemo »še na mnoga leta«. J. K. OTROŠKO VARSTVO JE NALOGA ČINITEUEV V KOMUNI V drugi polovici novembra je bila redna skupščina občinske zveze prijateljev mladine. Skupščina je obravnavala dosedanje delo in naloge za v bodoče. Ugotovili so, da so bili v zadnjih dveh letih, kolikor časa je poteklo od zadnje skupščine, napravljeni določeni premiki v obravnavanju in reševanju problematike na področju dejavnosti društev prijateljev mladine. Dosežen je bil napredek pri prizadevanjih za pomoč družini, zlasti pri pomoči zaposlene matere, pri skrbi za vzgojo otrok itd. Tako občanska zveza kot društva prijateljev mladine so vlagala precejšnje napore, da bi zainteresirala delovne organizacije v gospodarstvu in družbenih službah ter občane v krajevnih skupnostih za njihov prispevek pri reševanju teh vprašanj. Poudarili so, da je skupščina občine Ljubljana-Bežigrad pokazala za dejansko reševanje nalog na tem, za splošni družbeni razvoj tako pomembrfem področju, zelo veliko razumevanja. O tem govorijo dosežki pri izgradnji novih šolskih In drugih prostorov. Odprti sta bili šola Mirana Jarca in šola Danile Kumar. Pri tej Zbor občanov »Zbor občanov«, glasilo občinskega odbora SZDL Ijub-Ijana-Bežigrad, ureja uredniški odbor: glavni in odgovorni urednik Miran Biaha, za upravo odgovarja Marica Grabenšek. Rokopise in slike pošiljajte na naslov: »Zbor občanov«, Ljubljana, Parmova 41-1. Časopis izhaja enkrat mesečno. Poštnina plačana * gotovini. Cena izvoda 20 din letna naročnina 160 din.' Tekoči račun pri NB 600-15-003-64. TlaJoi CP Delo. šoli je bila dograjena telovadnica, prav tako pri šoli Maksa Pečarja na Črnučah. Za potrebe vzgojno-varstvenega za. voda Sneguljčiča, so bili preurejeni bivši prostori zdravstvenega doma v Lavričevi ulici. Ureditev omenjene ustanove predstavlja spodbudni primer pri nadaljnjem širjenju vzgojho-varstvene dejavnosti. Poleg teh in še nekaterih drugih uspehov pm so poudarili, da so bili to šele prvi napori za postopno odpravljanje velikega razkoraka med izredno perečimi potrebami po otroškem varstvu ter obstoječimi možnostmi. Na skupščini so bili soglasni,. da mora biti v bodoče razvoj otroškega varstva deležen še veliko večje družbene pozornosti in skrbi. Naloge in sredstva za razvoj tega področja nikakor niso in ne morejo biti le stvar občinske skupščine in Občinskega proračuna. Nedvomno lahko pripomore k učinkovitejšemu razvoju te dejavnosti, zlasti razširitvi njene materialne osnove le skupen interes in tesno medsebojno sodelovanje vseh činiteljev v komuni, in to od občinske skupščine, gospodarskih in drugih delovnih organizacij, družbenih organizacij in društev pa do občanov neposredno v kra- jevni skupnosti. Pri spodbujanju organiziranih naporov za pospešen razvoj vseh oblik otroškega varstva in pomoči družini, je skupščina občinske zveze podčrtala vlogo in naloge društev prijateljev mladine. Gre predvsem za tako dejavnost društev, ki bo prispevala k temu, da bo spoznanje vseh činiteljev v komuni o potrebah in načinih ter možnostih za skupno organizirano razvijanje otroškega varstva in služb ter družbenega standarda nasploh našlo ustrezno mesto tudi v letnem in sedemletnem družbenem planu občine ter v programih krajevnih skupnosti. I Govorili so še o vrsti vsebinskih vprašanj, kot o celodnevnem bivanju otrok v šoli, vključevanje otrok v tele-sno-vzgojno dejavnost, o leto- vanju in zimovanju, vplivu masovnih komunikacijskih sredstev na mladino itd. Obravnavali so organizacijske naloge društev, pri čemer je bila v ospredju potreba po tesnejši koordinaciji z drugimi družbenimi organizacijami in društvi. Opozorili so, naj bi društva v krajevnih skupnostih dala pobudo za polno izkoriščanje razpoložljivih prostorov, ki so v stanovanskih in drugih zgradbah ponekod premalo ali sploh neizkoriščeni. Glede praznovanja novoletne jelke so sprejeli priporočilo, naj bodo te prireditve, upoštevajoč izkušnje prejšnjih let, še bogatejše in pestrejše, zlasti še zaradi predvidene opustitve sprevoda dedka Mraza. M. R. Delovni kolektiv TRIGLAV FILMA Je/i svojim poslovnim prijateljem, partnerjem in vsem bežigrajskim občanom srečno in uspehov polno novo J965. leto! Stanovanjski sklad Skupščina je s.p*ejela odločbo o določitvi odstotka, ki ga lahko sklad za zidanje stanovanjskih hiš porabi (ga je že porabil) kot del dohodka od obresti za potrebe poslovne službe sklada. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš je v načrtih dohodkov in izdatkov za leto 1963/64 določil del dohodkov od obresti kreditov v odplačevanju za potrebo režije poslovne službe sklada. Iz teh virov ustvarjena oziroma predvidena sredstva znašajo: 8 za 1963 50°» obresti, kar pomeni 13,804.000 din 8 za 1964 25% obresti, kar pomeni 7,500.000 din Občinska skupščina je to delitev potrdila s skupnim gradivom ob sprejemanju letnih družbenih planov, za leto 1963 pa tudi s potrditvijo zaključnega računa sklada. Tako zbrana sredstva je po slovna služba sklada delno porabila za gradnjo lastnih poslovnih prostorov, delno pa tudi pri udeležbi za gradnjo stanovanj srnjim uslužbencem. Ce skupščina tokrat ne bi potrdila te delitve s posebno odločbo (kljub že sprejetim stališčem ob sprejemanju plana in zaključnega računa (bi SDK) služba družbenega računovodstva pri Narodni banki SRS) zahtevala vrnitev porabljenih sredstev skladu. Likvidacija rekreacijskega centra Na predlog podpredsednika občinske skupščine Janez* Vinklerja, ki je .predsedoval 23. seji skupščine, odbom:" niso razpravljali o poteku senacije Rekreacijskega cen tra na Ježici, temveč so potrdili predlog o likvidne).'! tega centra. Likvidacdtjo RC na Ježiei J8 v sanacijskem poročilu P-6**' lagala v. d. direktor tega centra Sonja Vrščaj s fon«®* cijo: — Gostišče naj z 28. noveoi-brom 1964 preide v likvidnd jo, da bo dokončno mof?'* razčistiti finančno stanje- Svetosavska naj ne bo Svetosavska? ' Z zbora volivcev v kraj®*' ni skupnosti »Boris Kidfjl je prišel glas, naj se Svet® savska ulica preimenuje. činska uprava predlaga, ® naj volivci na zboru odK>®* z glasovanjem, ali smatr# da je potrebno ime spremeniti ali ne. Meni P da za zdaj ni nobene P0*1* be po preimenovanju uMJd saj gre za narodnega ProsVr titelja. IN MEMORIAM Živko Lovše Ob koncu novembra je neizprosna smrt mnogo prerano iztrgala iz naših vrst vzornega šolnika, izvrstnega pedagoga, pobudnika in ustanovitelja taborniške organizacije, zaslužnega voditelja in prijatelja mladine ter neumornega političnega delavca tovariša Živka Lovšeta, pedagoškega svetnika ter profesorja na višji gospodinjski šoli v Grobljah pri Domžalah. Od 1958. do 1963. je bil ravnatelj osnovne šole dr. Vita Kraigherja za Bežigradom. Ta čas se je marljivo udejstvoval v vseh družbenopolitičnih organizacijah na terenu krajevne skupnosti Stadion. Bil je predsednik krajevnega odbora SZDL, član sekretariata osnovne organizacije ZK, član sveta krajevne skupnosti, krajevnega odbora ZB in drugih. Bil je ustanovitelj taborniške organizacije Slovenije In njen starosta. Živko Lovše je bil r0Je!L. Mariboi-u. Po diplomi na ‘L zofski fakulteti v Ljublj«? je dalj časa ostal brez ** j be. Predvojni režim ni ^ razumevanja za napredno,*^ vensko inteligenco. Lovše se je že takrat P°f\ til delu v naprednih štud«^ skih organizacijah. Pri fesorsko službo je dobil v ni gori, jeseni 1938 pa s® J vrnil v Maribor. Oku?®"/ so ga 1941 najprej za.prjj^ klej pa izgnali v Srbijo. ^ loval Jo z NOV in v Kuri% onKj ter z njimi pripravljal da- liji ustanovil prve »p>on vložil pri delu v tej i*01 valnl ustanovi, da je gal odraslim, ki so * v zelo težkih pogojih. ge za partizanske brigadeMjil vojni je postal v Man prvi ravnatelj gimnazij«-je pionir delavske v Mariboru, verjetno l,ry jf naši državi. Nešteto 'JJjf .A, - PD ■9LV suf na pot ga je pripeljala v JJflf bljano, kjer je bil toSPO za biologijo ter nato sveta za šolstvo pri okhJJjpt ljudskem odboru. Za uSF’ ^ delo so ga imenovali dagoškega svetnika. p Vsi, ki smo poznali jjjjJ Lovšeta, ga bomo pri nadaljnjem delu-nam bo v neizbrisnem "Jj« nu kot pobomik socla'^.^) miselnosti, vzoren vzlP" 4 in voditelj mladega iskren tovariš in pj* Pogrešali ga bodo tu„ ČF go vi številni sodelavci vojne kot velikega # bratstva med Srbi P1 venci. Samoprispevek za Turnerjevo ulic0 ^ Kakor je povedal občinski odbornik Anton Vodt^j/ občani v Turnerjevi ulici zbrali doslej že 490.000 9 za asfaltiranje to skrajno zanemarjene ulloe, po morajo vsak dan prebijati do svojih domov. Pri*1 da bodo občani za to asfaltiranje ulice storali jj P 150.000 dinarjev, nakar bo priskočila na pomoč f-P / čina, tako da sl občani na tem območju za ” mlad končno zares lahko obete jo asfaltno slovo od jam, blata, luž In prahu. 2 ZBOR OBČANOV decembe* PRED SPREJEMOM DRUŽBENEGA PLANA ZA PRIHODNJE LETO PROBLEMI DRUŽBENEGA STANDARDA NA PRVEM MESTU Razgovor s i»iti:nsi:i>xikom občiivske SKUPŠČINE JOŽETOM POGAČNIKOM urvrf*10 je občinska ea ni S priPravo družbene-eajilana za prihodnje leto? računi18/0 ^ 2113111 osnovni iz- i ^ 111 reP^11^). trditi^ i118, da nitl d°končno mo Ut8 kak5nlmi sredstvi bo-r32IPolagali. Svet za o tem1« Plan 111 finance je bolZL „ razpravljal. Zaradi so i,,?8, operativnega vodstva sijo rrvf1' odbomiškp komi-Doion^VOrin Gerzinič, Jože biisija seMlL° D,ešman)' K°-sestain se j® že štirikrat skupnos« taJniki krajevnih smo . s proračunom lična 111 tudi ^ P011' bomisI° ltva v o11«1111- Od-2tiaj ma^18^ pripravlja PredsoZ^.131 28 sestanek s tov m vseb šolskih sve-tno r)nrt?VJ?ate1'’1 801 • Vse h0-10tnim Obno seznanili s cele s Proračunom, ne pa POdro£]gtavkami 23 »njihovo« imela'1*!?1'*8 1,0 Potemtakem stavkahazgovore o vseh po-Sredst/v„ iZ vsemi koristniki čunao v iz 0bčinskega prora- Sa, 3??Ila P°l Je sicer dalj-nd3r pa je kontrola boljša, široke priprave, pojasnjevanja, skratka: politično delo, odtehta dejstvo, -da so ljudje do podrobnosti seznanjeni s celotnim proračunom in ne le s postavkami za svoje, ozko področje. Vsaki samovolji, osebnemu odločanju in odstopanjem so s tem spodrezane korenine. Takšen prečiščen osnutek proračuna bo šel v razpravo na zbore volivcev, objavili ga bomo tudi v posebni prilogi »Zbora občanov«. Komisija, ki bo ta osnutek zagovarjala pred občinsko skupščino, bo imela tedaj lažje delo. Kdaj bo občinska skupščina razpravljala o proračunu? — Računamo, da že januarja. Lani smo ga sprejeli februarja, leto poprej pa šele marca. Očitno je, da želimo sprejeti proračun čim bliže začetku koledarskega leta. S tem je zagotovljen ugoden start tako za formiranje kakor tudi za trošenje proračunskih sredstev. Osnutek novega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti določa, da morajo le-te predvsem zagotovi- ti sredstva za družbene potrebe. To načelo je dejansko preorientacija na probleme osebnega "in družbenega standarda. — Takšno orientacijo smo pri nas izvedli že pred tremi leti. Za to govori dejstvo, da se je razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi investivijami v naši občini, ki je 1961 znašalo 81:19 v korist gospodarskim investicijam, spremenilo letos na razmerje 63:37. Ob tem je še treba upoštevati absolutno rast investicijskih sredtev, saj je šlo letos samo za negospodarske investivije dva in pol krat več sredstev kot 1961. leta za vse investicije, še bolj zgovorno pa je dejstvo, da je šlo letos kar 31 odst. vseh proračunskih sredstev za šolstvo. To je najvišji odstotek med ljubljanskimi občinami. Ob vsem tem imamo še vedno slabo razvito šolstvo, družbeno prehrano, otroško varstvo itd. — Izredno intenzivna stanovanjska gradnja za Bežigradom odpira sčvčba vrsto problemov. Prav gotovo se terciarne dejavnosti niso razvijale vzporedno. V občini Bežigrad se je število prebivalstva v zadnjih desetih letih podvojilo, tudi v bodoče lahko pričakujemo, da bo to predel Ljubljane, kjer se bo največ gradilo in kjer bo število prebivalstva še naglo naraščalo. Letos nam je uspelo urediti razmere v šolstvu. Samo zato, da smo odpravili tretjo laneno pouka na osnovnih šolah, smo angažirali že 300 milijonov dinarjev, ki bodo ustvarjeni šele prihodnje leto. Bo vseh pričakovanjih naj bi letos ostalo občini znatno več sredstev kot lani, s tem da se zmanjša delež okraju, republiki in federaciji? — To vsi pričakujemo, toda kaj je to »znatno več« v številkah? Mimo tega se prenaša z okraja na občino vrsta dolžnosti, ni pa tega moč trditi za sredstva. Nekateri izračuni kažejo, da bo delež ostalih družbeno-političnih skupndsti na dohodku občine celo večji kot lani. Ni še dokončno znano, kako se bo formiral medobčinski sklad za ODBORNIKI OBLIKUJEJO ENOTNO POLITIKO OBČINE Šolstvo, niso še določeni proporci za sredstva, ki so se doslej zbirala v okrajnem cestnem skladu. S kolikimi sredstvi bo tedaj razpolagala občina v prihodnjem letu? — Kaže, da se bo proračun povečal na približno 700 milijonov dinarjev. Hkrati se kažejo tudi tri velike postavke med izdatki: dograditev šole Mirana Jarca, intenzivnejše urejevanje otroškega varstva in največja — nova družbena prehrana, kolikor bo skupščina dokončno odločila, da pričnemo graditi ta objekt prihodnje leto. Podjetja so pripravljena prispevati 350 milijonov dinarjev, občinska skupščina pa mora zagotoviti še 500 milijonov dinarjev. Seveda bo gradnja takšnega objekta lahko le počasnejša, se pravi v etapah. Koliko let pa bomo družbeno prehrano gradili — o tem bo morala odločiti občinska skupščina. Občani na zborih volivcev postavljajo vse več zahtev in predlogov, za katere bi težko trdili, da niso umestni. Kakšna naj bo pri tem vloga odbornika na zboru volivcev? — Odbornik naj konfronti-ra interese terena oziroma krajevne skupnosti in interese vse občine. V tem sklopu naj bi našel sebe in svojo volilno enoto. Naloga odbornika ni lahka. Odborniki mimo sej občinske skupščine (letos smo jih imeli 23), delajo še v svetih, komisijah, političnih organizacijah itd., zraven pa seveda opravljajo svoje delo v službi. Seštejmo ure, ko je odbornik prisostvoval sejam, pa bomo videli, da je dejansko opravil na leto še dva dodatna delovna tedna. Odborniki morajo občanom jasno tolmačiti občinsko politiko, zato pa morajo dobro poznati materiale, o katerih razpravljamo. Občani čestokrat zahtevajo, da jim morajo to tolmačiti člani predsedstva občinske skupščine. Seveda je pravilno, da občani poznajo občinske funkcionarje. Vendar je že fizično nemogoče, da bi se našli na vseh zborih volivcev, mimo tega pa zavestno navajamo odbornike na td, da bodo samostojno tolmačili politiko občinske skupščine. Ob desnem robu Kam naj se zatečem po prvo pomoč? Tako pogosto sprašujejo občani za Bežigradom in hodijo po pravne nasvete bodisi k samostojnim odvetnikom ali pa na zavode za pravno pomoč v občino Center, Vič ali Moste. Kmalu bodo lahko iskali nasvet tudi v zavoda za pravno pomoč občine Ljubi janašiška? In za Bežigradom? O zavodu za pravno pomoč pravzaprav ni bilo še nikoli kaj več na glas povedanega. Vendar je Bežigrad močna stanovanjska občina in ne bi bilo odveč, da bi bil na področju naše občine ustanovljen zavod za pravno pomoč. Zavod se lahko financira sam, s svojim poslovanjem. Kadre za tak zavod namreč imamo. Prostore tudi. Menda obstaja nekje že tudi pravilnik dela zavoda. Pravilnik je bil sestavljen zato, da bi se že spomladi leta 1964 tak zavod ustanovil ali bi o njegovi ustanovitvi vsaj razpravljali odborniki in predlagali, ali naj se zavod ustanovi ali ne. Pravna služba, ki je vključena v občinsko upravo, seveda ne more dajati jamstva za najbolj. 5o pomoč občanom. In če drugega ne, občani v njo ne morejo limeti zaupanja. Ni namreč malo sporov, v katerih občani iščejo svoje samoupravne pravice, pravice iz delovnega razmerja, socialnega zavarovanja, stanovanjskih razmerij in podobno. Ali ne bi v začetku prihodnjega leta dobro premislili in pojasnili občanom, zakaj takega zaVoda za Bežigradom ni odroma, ali sploh kdaj bo! RAZGOVOR s podpredsednikom občinske skupščine Knezom vvinklerjem v« Kdaj ^Mčtal? Pričele pripra- ščini o svojem delu. Pri vseli materialih so odborniki pred sprejemanjem sklepov sodelovali v razpravi z veliko resnostjo in odgovornostjo in tako oblikovali politiko skupščine.. Vendar pa so izjeme kot vedno in povsod. Udeležba na sejah ni bila vedno zadovoljiva, vsi odborniki niso aktivno sodelovali v razpravi. Dviganje rok vsekakor ni edini prispevek pri oblikovanju občinske politike. Tudi sami ste vodili nekaj sej občinske skupščine in sodelovali v razpravi. — Upoštevati je traba, da funkcija predsednika in podpredsednika skupščine s teni, da Jo opravljamo profesionalno, zahteva, da ocenjujemo probleme s širšega občinskega gledišča, zraven pa še vsak zastopa svoje volivce. Razum- 051 J® na*- 0l>*lnska skupšči-PravIjaia i0* ^tojih sej raz- * ®h nainv.Sklei>3la 0 tenl' Rlede i 1)0 skupšči- nJJ*. to. tla spomladi nCi d°ka Pol°* ^,ristr)jnosIKlkom ter Slede na 1 ln naloge, ki se pr®d skupščino v obdobju. Seveda R*'!'6 Splošn8kup5eina da!a 16 i 01^ k0t °ri- i!?? v ^čnini organizaci-bi,'Q noPv^iv°Iilni akciji za Kaj n T* odbornikov. nm. karakto'; P° va5em mne-0dl,0rmka? rt7‘iralo bodočega E°kllca, Se vprašanje ‘zobruzbe, ak-ral v®ndar dolo^enem področ- ^ A^^a jfrezup ^ fr-fr fe***?1 V°Ulnih iJfrdar i!? drU8lh lastnosti. in da tako bi? *« neodkritih kadrov se 23 misel, da hnfrnika ?,K0frln" nekaj bj0 torej ' naj bi «no?' ^odafrfr1 f,ir<>ka i2‘ jXfc2eiho minfr :?ri tem ne nr(vl bf1'1"- Iti se SvPte PrM *kuPščino in nJt8kl,Pš^ne»JetC delo seda- Zdovcijiva? Sveti bor skup enot, ki jih odbornik zastopa, niso vselej usklajeni s širšimi interesi občine kot celote. Funkcija, ki jo opravlja odbornik, je zahtevna ne samo zaradi bremena, ki mu ga nalaga odbomiški mandat s tem, da mu odvzema prosti čas (seje itd.). V večini primerov zahteva še druge obveznosti, ki prav tako terjajo določene napore in čas: sodelovanje v svetih, komisijah, s krajevnimi skupnostmi, zbori volivcev, osebni stiki itd. Da bi bil odbornik čim bolje seznanjen s problemi, o katerih bomo razpravljali n« skupščini, so materiali, ki jih dobijo .odborniki, vsak dan zahtevnejši. To terja od odbornika nemajhne napore, da bi v pripravah na razpravo izluščil poglavitne probleme. Povejmo še, da za vse te dolžnosti, odbornik ne prejema nobenega materialnega nadomestila za izgubljeni čas in vloženi trud. Iz tega je videti težo naporov in požrtvovalnosti, ki jo zahteva funkcija odbornika. Odbornik v skupščini zastopa svojo volilno enoto. Iz tega izhajajo določena protislovja. — Skupščina na svojem zasedanju predstavlja in tvori politiko, ki je lahko zbir vseh želja volilnih enot in volivcev teh enot, ki v končni fazi oblikujejo politiko občine. Seveda odbornik v občinski skupščini zastopa svoje vilivce, prenaša njihove zahteve, ki se oblikujejo na zborih volivcev ali v krajevni skupnosti. Razumljivo, da te zahteve postavlja skupščini, sodeluje v razpravi, pojasnjuje in dokazuje. Ali je merilo njegove vrednosti kot družbenega delavca, če mu uspe uveljaviti pred skupščino vse zahteve svojih volivcev? —Ocene o teni, če je to dober odbornik, se razhajajo. Menim, da naj bi bil zbir teh zahtev v prvi vrsti osnova, na kateri naj občinska skupščina oblikuje enotno predv tilu/ politiko v okviru občine in (vsem za to enotno polise mora boriti vsak odbornik. Vsako drugačno zastopanje interesov in ^tališč je lahko škodljivo za1 delo skupščine. Za vsako ceno biti popularen, je prepoceni in škodljivo tako za skupščino kot za posameznega odbornika, če smatra, da mora v en mah zahtevati rešitev vsemogočih problemov, razvozlati vse probleme naenkrat. Vzrok takšnim zahtevam pa je bodisi nepoznavanje pristojnosti občinske skupščine ali pa njenih finančnih možnosti. Črnuški urbanistični program V prostorih oddelka za gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine Parmova 41/11 je razgnjen predlog urbanističnega programa za naselje Črnuče (generalni urbanistični plan) in regulacijski načrt Bežigrada. Program bo razgrnjen do 19- januarja 1965. V tem času je na vpogled občanom, državnim orgnom, zavodom in organizacijam, ki lahko v posebno knjigo vpišejo pripombe in predloge. Urbanistični program bo na vpogled tudi v klubu na Črnučah v popoldanskih urah (do 19. januarja 1965). V prvi polovici januarja prihodnjega leta bo javna tribuna, kjer ho projektant obrazložil načrt in dal vsa potrebna pojasnila. O javni tribuni bodo občane na Črnučah piosebej obvestili. Vse informacije dobite na krajevni skupnosti Črnuče. STOŽENSKI UČENCI POSPRAVLJAJO PRED SVOJO SOUO ZBOR OB&MtOV 3 Kako bomo izbirali nove odbornike? V začetku ali spomladi prihodnje leto bo potekel mandat odbornikom občinske-skupščine, ki so bili na volitvah 1963 izvoljeni za dve leti. Občinska komisija za volitve in imenovanja je zato na predlog okrajne komisije za volitve in imenovanja s kadrovsko službo občinske uprave analizirala strukturo tistih odbornikov, ki jim bo v kratkem potekel mandat. Ob tem proučevanju odbornikov in bodočih nalog občinske skupščine je komisija skušala ugotoviti, kakšne odbornike bomo v prihodnje potrebovali, hkrati pa je analizirala tudi dosedanje delo obeh zborov občinske skupščine in skušala ugotoviti slabosti njenega dela v minulem obdobju. ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI Zbor delovnih skupnosti je sicer na ločenih sejah, pa tudi na skupnih sejah večkrat razpravljal o stanju našega gospodarstva, vendar pa nik df.r ni delal ali ukrepal preventivno. Zbor naj bi prav zato v prihodnje globlje analiziral stanje našega gospodar stva in na osnovi takšnih analiz sprejemal določene ukre pe, še preden bi prišlo do kakršnihkoli anomalij. Pri izbiranju kandidatov za nove odbornike občinske skupščine je torej treba upoštevati tudi to dejstvo. fzmed 35 odbornikov zbora de.ovnih skupnosti 17. po dveh letih poteče mandatna doba. Povprečna starostna do- ba tega zbora znaša sedaj okrog 38 let. Po mnenju komisije naj bi to starostno povprečje ohranili tudi v prihodnje. Pri tem pa nikakor ne smemo pozabiti, da je kriterij »aktivnosti« odbornikov vsekakor pomembnejši faktor kakor pa starost. Zaradi tega bomo vsekakor ' med ljudmi za kandidate izbirali predvsem strokovno sposobne in ljudi primerne starosti — ki bodo dokazali dovolj aktivnosti za še učinkovitejše delo zbora in občinske skupščine nasploh V zboru delovnih skupnosti je med 35 člani 9 žensk, ki so zaposlene v različnih delovnih organizacijah. Odnos med moškimi in ženskami se giblje torej v razmerju 74%: 26%. Analiza dalje kaže na izred no visoko strokovno raven zbora, kakršen naj bi bil tudi v prihodnjem mandatnem'ob-dobju. Vendar pa zgolj sestav zbora še zmeraj ni zadostno jamstvo za resnično kvaliteto njegovega dela in razprav, kar nam zopet dokazuje pravkar minulo obdobje. Temu je bilo morda vzrok pomanjkanje pravega odnosa do lastnega podjetja ali do tistega, ki ga je odbornik zastopal. Komisija za volitve in imenovanja je hkrati razen tega mnenja, naj bi za naslednje mandatno obdobje skušali izbrati čim več takšnih ljudi, ki so šli skozi praktično šolo delavskega samoupravljanja, in ki so se v praksi že uveljavili. zgolj prenašalec želja in potreb svojih volivcev, tmeveč bi morali pri izbiri misliti tudi na to, da se bo novi odbornik zavedal, da je kot odbornik občinske skupščine dolžan biti tesno povezan in seznanjen ne samo s problemi svojega terena, temveč tu-di s problemi skupščine. Njegova naloga v prihodnje naj bi torej bila vsklajevanje problemov svojega terena s splošno politiko občinske skupščine in pravilno prenašanje te politike na teren, ki ga zastopa. - TE DNI SO ČLANI ZM LJUBLJANA BEŽIGRAD RAZNOSILI PO VSEM BEŽIGII DU 12.000 ANKETNIH LISTIČEV. TE BOCf RAZDELILI VSEM VOLIVCEM. NA VSAKEfl natisnje«! ANKETNEM LISTIČU SO SPLOŠNI POGOJI, KI NAJ BI JIH ftl VSAK BODOČI KANDIDAT ZA 0DB0RNI KER JE Z ANKETIRANJEM OBČANA ZAGOTOVLJENA POPOLNA DEMOKRACIJ PRI IZBIRI ODBORNIKOV, PROSIMO, Ijj PRAV VSAK VOLIVEC NAPIŠE NA ANUf NIMNI ANKETNI LIST, KOGA PREDlAC ZA ODBORNIKA. ANKETNE LISTIČE BOE POBRALI DO 28. DECEMBRA OBČINSKI ZBOR Podobne ugotovitve kakor za zbor delovnih skupnosti lahko v grobi primerjavi veljajo tudi za odbornike občinskega zbora. Pri iskanju kandidatov za občinski zbor naj bi se držali podobnih kriterijev kot pri prvem. Vloga odbornikov občinskega zbora je sicer nekobko drugačna kot vloga odbornikov zbora delovnih skupnosti. Pri tem bi se morali predvsem znebiti zakoreninjene miselnosti, da je odbornik ODGOVORI STADION (H-, 12.J : Svet za šolstvo smatra, da je želja občanov, da naj se spremene radijske in TV šolske oddate, premalo argumentirana. GfMJlIJEMO ZBORE VOEIVCEV i.rinsuj! zadnji zbori volivcev so bili le malokje dobro pripravljeni. Ta trditev seveda ne zadeva prav vseli zborov, vendar hi bilo moe odbornikom marsikje očitati, ee že ne STADION (24): Občinska skupščina bo opozorila upravo hipodroma, da le ta razpada in da ljudje odnašajo gradbent material. Glede šole na Brinju (soseska VI), uprava oocinsKe sKupscine zagotavlja, da bodo načrti, lokacija in vse potrebno za gradnjo soie, pripravljeni v prihodnjem letu in, da bodo solo zaceli graam spomiaai v letu 1966. občinska uprava meni, da je kulturni spomenik, ker je last pnvafntkov, ga je treba odkupiti. Pred tremi leti je bila postavljena cena 6 milijonov din, ' vendar bi stala nadaljnja preurejevalna dela vsaj še dvajset milijonov. Tomo denarja za te namene ooetnsKa skupščina nima. go čez Parmovo stvar občine, temVtč ' ga sveta. Podiranje rezanje žic pa ni C11 KIDRIČ •*' zanemarjanje svoje osnovne dolžnosti pa vsaj veliko malomarnost. Na tajništvu občinske skupščine, koder so pregledovali zaključke zborov volivcev oziroma predloge in zahteve občanov, so na žalost ugotovili, da 27. volilna enota — Toma-čevo, 79. volilna enota — Ježica, 30. in 31. volilna enota — Črnuče, 32. volilna enota — Nadgorica in 17. ter 18. volilna enota — Savsko naselje, občinski skupščini sploh niso dostavili zapisnika zborov volivcev. Kako naj potem občinska uprava odgovori na želje volivcev oziroma upošteva njihove predloge pri sestavi družbenega plana in proračuna za *"<’> l!)ii5, ni jasno. ■ pustimo oh robu zbore volivcev, ki niso bili ustrezno pripravljeni, moramo poudariti, na je vse obsodbe vredno tako malomaren odnos odbornikov do volivcev; kajti ti bodo zaman pričakovali odgovor občinske skupščine. Saj jim ta nima na kaj odgovoriti in ne more upoštevati nobene želje, ker jih ne pozna. Prav bi bilo, da bi volivci v omenjenih volilnih enotah povprašali odbornike, od kod tako velika malomarnost, prav tako bi morala občinska uprava take odbornike ostro obsoditi. STOZICE: Svet za kulturo in prosveto bo ojx>zorU oddelek za komunalne zadeve, da naj se parcele v K Unionovi ulici rezervirajo za družbeni dom, v proračun »Svobod« bo občinska skupščina skušala vnesli sredstva za popravilo strehe doma »Svo. bod« in za' vzdrževanje. DOL: Občinska uprava u;.a da bodo sredstva dopuščala začetek gradnje teiovaanice v letu 1966. Za grad v Dolu SAVEtlU tŠAaEJ-JE (IV., 20.): Ne ve se, če ima krajevna skupnost Savsko naselje že kakšen načrt za uredi-te v igrišča Malice pa se ne ooao pocenue, so za nekaj stotakov cenejše od malic v Centru, občina prispeva za vsakega šolarja po 250 din. ’ BEŽIGRAD (L, 2J: Dostop iz a untniške na Parmovo ulico bodo uredili, občinska skupščina pa ne more vpliva ti na podjetji »Gramer« in »Dinos«, da bi plačevali kaj več za ulico sedaj namreč že odvajajo določena sredstva. skupščina pa jih bo opozorila, naj Kurilniško cesto malo bolj vzdržujejo. BEŽIGRAD (3., 4., 5.): Vprašanje podvoza pod pro- BORIS 9., 10.): Volilne , sprejele nobenega ga sklepa, probleM0"' splošni, ne moremo “ STADION (11., kopici vprašanj nOb(,‘ govora. stadion (24.): u®lt: horskega bataljona r lu, prihodnje leto končno uredila, urm-tove ceste, gradnja kanala in telejonsMP, žja pa ni v pristpr čine. STOZICE (26.): & asfaltiranje cest b0 , van za leto 1965. L0,, jo žele volivci M . dom, ni povsem 7‘lS', naj zaprosijo za Treba je ,, če sp jekla, veriti, terih naj 'bi stal dom, zazidljive in ^ beni dom sploh graditi. in i* t nioh fjtos r RADIJSKA POSTAJA TOMAČEVO videzno žico za električni priključek k poslednji tomačevski hiši, je pripovedovala L- RADIJSKA POSTAJA Vas Tomačevo je komaj dopro uro hoda oddaljena od središča Ljubljane. Zrast-la je na starem savskem bregu, nekaj nad njim, nekaj njenih hiš pa tudi pod njim. Med temi slednjimi je tudi hiša s številko 53. Po teritorialni razdelitvi Ljubljane na občine sodi k bežigrajski občini. Kdo je ne pozna? Cop in Prešeren sta hodila tja obiskovat Rotarjeva dekleta. Bilo je v začetku zadnje vojne. Spodaj pod bregom, nedaleč od Save, je rastia iz zemlje nova hiša. Denarja bilo veliko, pa še vojska je začela, zato je ostala hiša na pol dograjena. Justinova Lenčka se je zato vselila v kletno sobico in vsak dan hodila na delo — k torbarju. — Se v stari Jugoslaviji sem z Markom hodila na naše sestanke in shode po Sloveniji, v Celje in... je začela pripovedovati sedaj po- ni se ročena Helena Hočevarjeva in hitela pospravljati z mize svoje delo — na pol končano preobleko za osebni avtomobil. — Kavico bosta pa že spila, je prigovarjala z Jožetom, ko sva na vsak način v eni sapi hotela zvedeti, kako' je bila, kje je bila in zakaj je bila ... — No, pa pojdimo pogledat, je dejala. — Janezek, kar z nami pojdi, je rekla svojemu sinu. — Malo vas bo zeblo, jo je zaskrbelo. — Teh stopnic tistikrat še ni bilo, je pripovedovala spotoma, ko smo se spuščali v klet. BUNKER POD PRALNICO najmanjše razpokice . . . Kaj torej? sva se sjmglcdala. Kje? Lenčka se je zadovoljno smehljala. Sklonila se je nad korito za pranje in dvignila iz njega tesno se prilegajoče pocinkano korito . . . Pod njim je zazijala pravokotna odprtina in dve tri železne stopnice . — Tole je naš bunker, je obstala pred kadjo za pranje brez betonskega dna. ANDREJ KUMAR pripoveduje •-Znašli smo se v pralnici. No, in kaj sedaj? šem iskal — Med ojcupacijo je bilo tod tudi betonsko dno, ki si ga lahko odrinil po jroseb-nih železnih tračnicah na stropu bunkerja. To je bila druga varnostna pregrada. V pločevinastem koritu sem imela zmeraj namočeno kakš no umazano perilo ali stare cunje, da je takoj vsakega nepoklicanega minilo, da bi stikal še kaj naprej. . . z očmi naokrog. Kotel za kuhanje perila, kad za spiranje in pranje, miza, okno, tri vrvi za obešanje perila, dva predpasnika, in konec . . . Ja-" že je napeto tipal z očmi po stenah in podu — nikjer niti Hočevarjeva se danes precej teže spušča oz. vzpenja skozi odprtino bunkerja, kot med vojno. Kljub temu, da je bila odprtina namerno čim manjša zmračil kamuflaže, ni spretnim ilegalcem to delalo kakšnih posebnih preglavic. Na levi poleg vhoda skozi korito se dobro vidi kotel za \ prekuhavanje 'perila Jože se je najprej spustil skozi korito v bunker, za njim je splezala še Lenčka in nazadnje še jaz. Pred nami se je pokazal morda komaj dva in pol kvadratna metra velik-, prostor, dovolj visok, da je lahko v njem stal srednje ^ velik odrasel človek ... Ležalnik, stara petrolejka, baterija, zložljiv stolček, posoda in majhna deska... v kotu se je ponujal očem zarjavel ventilator in odprtina .. . t'h — Vidita, tukajj** k> še vidi: prva ljr tu je bil radijski • h in oddajnik, na teftj / pa je med čakanj6^ % ročila ali na zvezo „ * radiotelegru' cika Saj sem šlo nes/ n, likokrat sem dol, i(ftu sem imela preisko1^ )s' beli nikdar ničesOt ^ ^ Zatlerjeva fic P,$§; kor sem jo kličoč m* is, ure in ure l>rcie\M: >r, bunkerju in oddOt poročila, oddajalo y Se, mala. K nama Ji/ neznani moški in J “''c jali. V začetku s°_ y °l priplavali čez ifi >)|, li sva jih, jima P°,j ? bi) ko. pa so spet oa^j fd ri so se večkrat or , 11 } nisem videla vet ) iCg, — To je bila ventilacija — skozi dimnik — po tudi vsa električna napeljava je bita skrbno skrita speljana po dimniku na podstrešje in od tod za trami na električno napeljavo. Tudi anteno smo imeli, prav tako skrito z na Pezdir Ivan je sedaj še vedno zaposlen v Ljubljani kot delovodju v gradbeni stroki, Poleti 1941 je v hiši fov. Hočevarjeve, ki je bila takrat dograjena le v surovem stanju začel graditi bunker za potrebe OF in CK KPS. Za bivanje so bili zasilno usposobljeni le nekateri prostori v kleti, kjer je tudi prebival okoli 10 dni v času gradnje. Zaradi konsplrativnosti in sploh, da ne bi pri komurkoli vzbudil sum o gradnji bunkerja, je pni nedodelani hiši opravljal kdaj'pa kdaj tudi druga zidarska dela. krat ali dva krat so Micika je gumno dekle. r- ui-ukrat-‘yK s —JmiMiMI »ODBORNIKI 'KI JIM Mnenja dveh predsednikov K. O. SZDL 4N M lOt: i POTEČE mandat voin^a*1* sliU|),,ost Bfžigrau volilno en°ta 1 Pavel AVBELJ VO no en°ta 3- inž Boris ZALOKAR Krii,. en°ta 5‘ Jože DOLENC v0,i na sltuPno.st Boris Kidrič Jol ??6n0ta 7' Fnlnc MEDJA Krat? en°ta 9' inž- Mitja KLOPČIČ voliWIla skllP"'>st Stadion vo ?no'a u- Inž. Tone JAVORNIK voli ?! ?n°ta 13' inž. Janez OBREZA Krni,.? no!a 15- Ivo BUKOVEC Volilna?!-S-tllI--Hst Savsko naselje ALOJZ AVSEC Pri nas so ljudje večinoma dobro obveščeni, zbori občanov so dokaj dobro obiskani. To posebno velja za zadnje zbore volivcev, ki so bili tako obiskani, kot že dolgo ne. Vendar pa je bilo škoda, da zborov niso obiskali predstavniki občinskih služb, ki bi lahko podrobneje takoj odgovorili nn vprašanja občanov. Volilno en°ta I7' Janez PIRNAT volj ?! ?n°ta 19- Ivan ZORMAN volil?! enota 21 ■ Janez MENART Kraj??®no?a 23- Milan ZINAUER volilm a sk,lPnost Stožiec Krai?™P0t,a 25 M'ro DEŽMAN ' Volilna ‘l skuPnost Tomačevo KraZTr 27 Ivan DIMNIK volilni skl'Pnost Ježica Krajev,, ”01,? 29 Ivan KUNOVAR volilna skuPnost Črnuče ovil?*? 31 ■ < Črnuče severno od železniške || » o(‘ pri#’ l' tiri: oi' 1 j. volilna A skuPnost Sentjakob-Poclgoriea BATIČ 33' (naselji PodSorica in Šentjakob) volUna"3 sku|,l",st Dol fa°ršt, z;lipf!lflta 35 (naselja Dol, Videm, Kleče, Za-v<>liln 6 ln Podsora) Fani PERBIL volil?! enola 2. Rastko ISKRA v°iiina ?nota 4' Anka JURŠE volilm „ta fi Melan MESOJEDNIK volilna !nola 8 Marija ROME volilna ?nota l0' Davorin GERZINIC volilm !nola 12 Andrej PLESTENJAK volilna ?nota 14- Jože KUŽNIK volilna ;nota I6- Anton BALAŽIČ voliina ?nota 18 Marjan PLANINC v0m?! ?n°ta 20 Jule KACIC Voliin8 ?nuta 23- Anton VODNIK voliln! Jla 23 Boris STADLER volilm nota 3A Frane DEČMAN Voliln? ?nota 27. inž. Vladimir BRAS • - o®, ono ta 29. Vinko ZUPANC i> se • ^ :ef> 0» ,4 s«*: 0' Iti iei V Volila V 4.A41VCJ u I JA L > V Volilna ?nota 31- Štefka SEVER ^........ a en°la 33. Zlatka PETAC ALOJZ AVSEC Ljudje bi namreč radi, da bi na svoja vprašanja takoj dobili odgovore. Odborniki navadno niso povsem seznanjeni z vsem dogajanjem, seveda pa ne morejo vedeti vsega tako natanko, kot uslužbenci občinske uprave. 0 Občinska skupščina nam navadno odgovarja na vprašanja, ki jih volilci postavljajo. Včasih so ti odgovori takšni. da nam stvar pojasnijo, včasih pa so le takšni, da so. 0 Ljudje so s sedanjim odbornikom občinske skupščine zadovoljni. Sami najdejo pot do njega in ga sprašujejo. če je občinska skupščina sprejela kakšen sklep ali kaj drugega, kar se tiče nas kmetovalcev. Sicer pa sc občinska skupščina ukvarja bolj z mestnimi področji in odborniki le redkokdaj raz- pravljajo o vprašanjih, ki zadevajo podeželje. No, letos se je razpravljajo nekoliko več. ker je bilo treba rešiti vprašanje arondacije. 0 Smatram, da je povezava z občinsko skupščino do-volj močita^ saj v glavnem vse tisto, kar nas zanima, le nekako zvemo. 0 O morebitem novem odborniku še nismo razmišljali. Na vsak način bomo imeli do 20., decembra volilno kon-ferenco. UROŠ P0TK0NJAK Odborniki občinske skupščine z območja krajevne skupnosti Boris Kidrič niso taki, kakršne bi lahko želeli. Resnična je le ena izjema: Janez Djura. Ostali pa svojih odborniških dolžnosti ne opravljajo tako, kot bi morali. 0 Tako se na primer izmikajo poročanju o delu občinske skupščine. Neredko se zgodi, da nočejo sklicati zborov volivcev za vsako volilno enoto posebej, temveč kar za vseh pet hkrati. To pa seve. da ni v redu. Se manj sem zadovoljen s pripravo odbornikov na zborih volivcev. Dogodi se na primer, da odbornika, ki bi moral biti na zboru, enostavno ni ln to ne samo enkrat. Kaj naj si mislijo o tem občani? 0 Dogodi pa se tudi na primer tole: • Sklican je zbor volivcev, seveda za več enot skupaj. In namesto, da bi se vsaj odborniki, ki nočejo imeti vsak zase zbora v svoji volilni enoti, vsaj takrat dobro pripravili, se zgodi, da mora potlej en sam odbornik na zboru improvizirati. Vprašujem se, ah je občanom vseeno, ali pridejo na zbor, ki je odlično pripravljen ali pa na zbor, na katerem vsakdo takoj ojMzi, da se nekaj dogaja, kar prej ni bilo dobro pripravljeno. 0 Občani seveda zato niso najbolje obveščeni. Se naj-bglj jih pravzaprav obvešča tajnik krajevne skupnosti. 0 Ker odborniki za zbore volivcev niso dobro pripravljeni, se mi zdi pametno, da bi skupaj z odborniki tolmačili delo občine tudi člani uprave. Vendar odborniki morajo priti na zbore volivcev, saj so neposredno odgovorni za svoje delo volivcem, ki so jih izvolili. 0 Zdi se mi, da so želje z zborov volivcev upoštevane. Vendar pogostokrat premalo. Mislim na tiste želje, ki se dajo brez posebnih sredstev uresničiti UROŠ POTKONJAK Zbiranje predlogov za kandidate Točno polovici odbornikom obeh zborov občinske Skupščine bo v kratkem potekla dvoletna mandatna doba, zato moramo že sedaj razmisliti, koga bomo izvolil, na njihova mesta. Pa ne samo odbornikom občinske skupščine, temveč 'tudi polovici poslancev republiške in zvezne skupščine se izteka dveletna mandatna doba. Pred kar najširši krog volilpev se torej postavlja vprašanje: kdo nas bo v prihodnjem obdobju zastopal v vseh teh skupščinskih telesih. Vsf.kakor 'judj®, ki so tako strokovno kot moralnopolitično sposobni, in ljudje, ki niso preobremenjeni z drugimi funkcijami, da bodo zares lahko aktivno sodelovali pri delu in odločanju kateregakoli že skupščinskega telesa. Najširši izbor kandidatov za nove odbornike zahteva predvsem občinska skupščina. Kot posebno novost novega volilnega postopka naj omenimo evidentiranje ali javno zbiranje predlogov za kandidat«, ki jih bomo volilci potem izbrali na zborih volivcev kot kandidate za odbornike in volili na vollitvah prihodnjo pomlad. Za kaj gre torej pri tako imenovanem javnem zbiranju predlogov;za kandidate? Kandidate za nove odbornike občinske skupščine naj bi ne izbirali predvsem in samo razni družbeno-politični organi, društva in organizacije, temveč zares kar najširši’ krog občanov. Zakaj? Vsak občan naj bi po lastni presoji in preudarku (argumentirano) predlagal kot možnega kandidata za odbornika svojega terena ali delovne organizacije človeka, ki je po njegovem mnenju kar najbolj sposoben za takšno delo. In ki bo v resnici kar najaktivneje — v okviru možnosti — zastopal interese svojih volivcev. S takšnim načinom neposrednega izbiranja predlogov za kandidate, ki naj bi kot odborniki delali v občinski skupščini, naj bi našli takšne ljudi, ki bodo vplivali na njeno politiko in izpolnjevali nove naloge v prihodnjem ob' dobju. Pri tem gre za pospešeno reševanje stanovanjskih, šolskih, socialnih, zdravstvenih in otroškovar-stvenih problemov, skratka za bolj pospešeno ure-janie standarda občanov. e*e)c ip. . „ V!f' £ Pleničke su-1 Vo? dobro >1 ljulSina nek>e '■ Jih - Plet,a Catii° ni > nogavUke Ihti- nekdo 'Pr,xl1 P°prQw nilh >c ■ avil- Hodila v: ,,(o 'uuPno «jtm !“te™ m i« ! 77 v 'Šoz/reseii‘a k n!!tl C, ieSUl?l’e' P,U/,“ f y Položni 0d(iafni' :: ,/J' iiPPOsJavl>a- , ■. S uktVoino in 9°^e- ki /k, *ktitn »n med njo S' “ boi^T™ j( nc Uvlje de- me RADIJSKA POSTAJA TOMAČEVO Po doslej še ne povsem preverjenih podatkih, ki smo jih delno zbrali s pomočjo zrTanih partizanskih ilegalcev, ki so med vojno bili v posrednem ali neposred-nem^stiku z ilegalnirn oddajnikom in sprejemnikom v Tomačevem, in po pripovedovanju posnemamo naslednje: Inž. Miloš Brelih: — neki ljubljanski radioamater Bricelj je 1941 prodal svojo radiooddajno postajo, ker se je bal, da bi jo odkrili Italijani. Kupili so jo naši ilegalci in nazadnje je prišla do mene. Popravil sem jo in jo 1942. leta montiral v bunker v hiši tovariša Kosa na Ježici. V bunkerju pri Kosu jxt je radijska postaja zaman čakala na radiotelegratistko .1 1 i ■ “'»čevem »Tukujle je pa vhod v bunker« je pokazala Hočevarjeva desno od kotla v pralnici na betonsko korito, v katero je vstavljen .še pločevinast vložek, ki se mora pred vstopom seveda dvigniti. »Pozneje, leta 1942, ko je bila v bunkerju nameščena radijska postaja, so belogardisti večkrat preiskavah tudi pralnico, vendar vhoda niso nikoli našli, tudi pozneje do konca vojne ne. V pločevinastem koritu kem Imela vedno namočeno umazano perilo In nikomur ni prišlo na pamet, da hi mogel biti prav tu vhod, čeprav so vedno sumili, da imamo nekaj v hiši,« je pripovedovala Hočevarjeva. Urško: ki si je prav tedaj zlomila nogo. Zatler jeva Urška iz Savelj, ki se je telegra-firanja še pred vojno naučila na posebnem tečaju v Sovjetski zvezi, je bila namreč določena, za to delo Po daljšem času sem se prepričal, da v bunkerju pri Kosu nismo več varni, zato smo radijsko jiostajo preselili v bunker v Tomačevem. Nekaj časa sem sam iskal zvezo s partizansko postajo v Rogu, toda zaman. Sredi julija 1942. je prišla v Tomačevo k Hočevarjevi še Urška ali Mici-ka. Tedaj se je začelo ponovno iskanje, toda zveze z Rogom zaradi italijanske ofenzive nismo dobili. Avgusta 1945 smo postajo prenesli v Slape in naprej do Podlipoglava, od kjer je potovala na Hruševo pri Babni gori. Tovariš Ganziti Rudolf je povedal, da je bunker v Tomačevem 53 pri Hočevarjevih gradil Ivan Pezdir, ki se spominja dela okrog bunkerja iz spomladi 1942. leta. Spominja se, da je zaradi zvočne izolacije vgradil pod tlak pralnice ali v strop bunkerja 5 cm debele kose plute in da je sredi bunkerja (na stropu ali tleh pralnice) zgradil tudi odtočni jarek za vodo iz pralnice. Gradnjo bunkerja je prikrival s tem, da je kdaj pa kdaj tuiH kaj delal na nedograjeni hiši. Material za hišo in bunker mu je dobavljal zidarski mojster Jože Jajielj. Rudolf Ganziti pratH, da si je ogledal bunker v Tomačevem, ko je bil gotov, vendar je ugotovil, da je bil vhod vanj pod koritom za pranje preveč očiten (?) in ga je tudi takoj našel. Tovariš Brelih se tudi spominja žene, in sicer Marte Kovač, ki je odnesla postajo iz Tomačevega k partizanom. V nedeljo, 20. decembra letos, bodo na hiši št. 53 v Tomačevem odprli spominsko ploščo v spqmin na hude dni narodnoosvobodilne borbe, ko je bila tu 'radijska postaja, namenjena za zvezo med voditelji upora v Ljubljani in vodstvom partizanskih enot na položajih. JANČAR RUDI je delal za partizanske postaje v ilegali skupaj z Urško Zatler. Bil je v neposredni bližini, ko so Urško pokosile krogle KRAJEVNE SKIMSEIV OBČINI UBLJANA-BEŽIIM) Razvoj stanovanjskih skupnosti V občini Ljubljama-Beži-grad so bile ustanovljene stanovanjske skupnosti z odlokom ObLO v jeseni leta 1957 za mestno področje oziroma za tedanji teritorij občine. Vse do leta 1959 niso zaživele, še-le v tem letu so pričeli delovati iniciativni odbori in izvedli organizacijo stanovanjskih skupnosti po naslednjem vrstnem redu: »Stadion«, »Savsko naselje«, »Boris Kidrič«, »Bežigrad«, pozneje »Stožice« in »Črnuče«. Za njihov razvoj je bilo vloženo mnogo truda terenskih aktivistov in krajevne organizacije SZDL, prav tako posebno razumevanje in pomoč občine. Prav je, da se spomnimo teh začetkov razvoja stanovanjskih skupnosti, izredno slabih pogojev, ni bilo ne prostorov, niti denarja, bila je samo dobra volja. Z izvolitvijo prvih organov krajevne skupnosti so bili izdelani programi dela, finančni načrti in predvideni viri finansiranja za izvedbo programov. Prve programe dela so Izvedle stanovanjske skupnosti s skromnimi sredstvi, katere so prispevali občani v obliki samoprispevka, z darili gospodarskih organizacij in z dotacijami občine. Vse stanovanjske skupnosti so v razvojni dobi organizirale še dokaj močno mrežo servisnih dejavnosti, razvile otroško varstvene ustanove in uredile več otroških igrišč. V svojem petletnem delu so stanovanjske skupnosti močno utrdile svojo organizacijo, našle same sebe in se dobro afirmirale med občani. Dokaz temu je, da se občani nenehno obračajo na stanovanjske skupnosti v raznih vprašanjih, ki jih tarejo in želijo pomoči. Stanovanjske skupnosti so postale v pravem pomenu samoupravne družbene organi-zavije, saj v njih sodeluje v raznih organih več kot 400 občanov iz raznih poklicev. Ne ukvarjajo se z upravnimi posli in niti nimajo namena postati »mala komuna«. Tu še bolj pritegniti občane k delu. To je možno še prav posebno sedaj, ko imajo svo je lastne prostore, kjer ima jo svoje prostore tudi vse naše družbene organizacije. Vse stanovanjske skupnosti' so se v svojem, lahko rečemo v velikem delu in napredku pri razvoju in utrjevanju vse preveč osredotočile na gospodarsko dejavnost, ki je bila sicer nedvomno po trebna, vse premalo pa so posvetile pozornost glavni nalogi — pomoči gospodinjstvom, kakor tudi negi bolnikov na domu. Tem nalogam bomo ob sedanji reorganizaciji posvetili vso svojo skrb in se močno preusmerili v svojem delu. Z novo reorganizacijo se že ustanavljajo nove krajevne skupnosti In izdelujejo ustrezni statuti. Tako se bo število krajevnih skupnosti povečalo od sedanjih 6 na 12 do 14 novih skupnosti, to je iz območja bivše črnuške občine, kjer so do sedaj delovali krajevni odbori. Pri ustanavljanju novih krajevnih skupnosti bi bilo treba razmišljati ne samo o številu, marveč tudi o potrebah fn željah občanov, le na ta način se bodo lahko ustanovile močne in dobre krajevne skupnosti. Menimo, da bi bilo prav škodljivo le te ustanavljati z administrativnimi odločbami. Krajevne skupnosti naj se ustanovijo po zahtevi občanov na zborih volivcev. Prepričani smo, da se bo aktivnost dela v novoustanovljenih krajevnih skupnostih povečala s pritegnitvijo novih oseb, ki naj bi v sodelovanju posvetile posebno pozornost in skrb razvoju otroškega varstva in pomoči gospodinjstvom, kakor tudi bolnim in onemoglim. DEJAVNOSTI STANOVANJSKIH SKUPNOSTI Stanovanjske skupnosti občine Bežigrad so v svojem petletnem poslovanju razvile tudi močno .gospodarsko dejavnost obrtniškega značaja. Iz naslednjega pregleda se vidi število servisov in njihovi uspehi. realizacija v 000 Naziv servisov in število a* S S § 1963 30/6-64 1. Obrat družbene prehrane 1 57 21.621 124.581 98.730 2. Mizarski servis 3 26 5.830 28.654 25.114 3. Pleskarski servis 4 40 1.200 34.158 26.090 4. Elektro servis 3 11 1.267 19.226 12.734 5. Komunalno vrtnarski servis 2- 13 1.590 9.671 6.355 6. šivalnica in krpalnica 5 31 3.162 15.630 10.412 7. Zidarski servis 1 35 5.965 52.175 23.116 8. Servisne pralnice 4 18 11.504 14.763 9.490 9. Pečarski servis 1 4 — 5.350 3.325 10. Vodovodno inštalaterski serv. 3 14 2.557 17.241 15.371 II. Steklarski servis 1 3 381 12.614 5.455 12. Servis za polaganje plastičnih mas 1 3 11 2.708 7.740 13. Nadzorstvo nad centralno kurjavo 1 2 — 2.063 . 4.102 14. Kopališče 1 1 — 882 353 Skupaj je center vsega družbanopoliti-ličnega življenja tako, da se okrog nje zbirajo vse družbene organizacije in medsebojno povezujejo svoje delo. Obveščanje občanov je preko zborov volivcev in raznih komisij, vendar je nezadost no, kar bomo v bodoče mo rali izboljšati, in na ta način kadrom in nezadostnim orodjem. V svoji razvojni dobi se je stanje v servisih izboljšalo: odstranili smo nestrokovni kader, servise opremili s primemo opremo in stroji, izboljšali delovne pogoje, polagali večjo skib za delovno storilnost in kvaliteto dela ter uvedli delavsko samoupravljanje. Pri vsem tem pa še nismo zadovoljni z delovno disciplino, storilnostjo dela in s kvaliteto, ker je še le preveč reklamacij na to. Čeprav priznamo, da smo v tej svoji dejavnosti imeli več pomanjkljivosti in spodrsljajev, smo le zadovoljni, ker smo dosegli tudi vidne uspehe. V večji meri smo našli vrzel v obrtni stroki ter je »Bežigrad«, ki bo združevalo obrtne servise iz krajevne skupnosti »Boris Kidrič«, »Bežigrad« in »Stadion«, z naslednjimi servisi: mizarski, pleskarski, elektroservis, zidarski, pečarski, vodovodno-instalaterski, steklarski in servis za polaganje plastičnih mas. Ta delovna organizacija bo po svojem predmetu poslova- gamo svetom krajevnih skupnosti, da temeljito prouče ekonomiko šivalnic in moških krojaških delavnice, ker se dopušča tudi možnost, da se le te delavnice oddajo v zasebno obrt. 3. Iz dosedanjih finančnih servisov pri krajevni skupnosti »Boris Kidrič«, »Bežigrad«, »Stadion« in »Stožice« se bo osnovala nova organizacija z nazivom: »Zavod za administrativno poslovanje hišnih svetov«. Predmet poslovanja: za hišne svete vodi blagajniško in knjigovodsko poslovanje, nudi jim strokovno tehnično pomoč za sestavo predračunov in strokovna nadzorstvo nad izvršenimi deli, pobora stanarino in deli na sklade z odvodom na ustrezne bančne račune, vrši inventarizacijo stanovanjskega fonda, vodi register druž- nja izključno obrtno usluž- benega premoženja, skrbi za redno investicijsko vzdrževanje stanovanjskega fonda, nostnega značaja. 2. Šivalnice in krpalnice, kakor tudi pralnice bodo krajevne skupnosti »Boris Kidrič«, »Bežigrad« in »Stadion« združile v eno delovno organizacijo, in sicer tako, da se ukine pralnica pri krajevni skupnosti »Bežigrad«, kateri prostori ostanejo za di družbeno upravljanje; tako bodo zastopani v upravljanju tudi abonenti. Sveti krajevnih skupnosti bodo na prihodnjih svojili zasedanjih sprejeli sklepe p likvidaciji dosedanjih servisov in o ustanovitvi omenjenih delovnih organizacij. Krajevne skupnosti kot nizacijam osnovna in obrat-ustanovljenim delovnim org*-ustanovitelji bodo dale novo-na sredstva po ustreznih pogodbah. Tako bo tudi rešeno finančno vprašanje novousttj novljenih delovnih organi z*1 cij. Z reorganizacijo stanovanjskih skupnosti ostanejo nov* krajevne skupnosti brez materialne osnove, zaradi tega t0 potrebno za njihovo poslovanje predvideti nujno potrebna sredstva v proračunu občinske skupščine oziroma P° raznih programih dela. JOŽE CRNUGEU tako z raznimi usiugami bili evzenlanje in liiamje peri-v veliko pomoč našim obča- ,llr- £ Hlrt. . nom in ustvarili materialno osnovo za nadaljnji razvoj in modernizacijo obrtne dejavnosti v občini ob novih predvidenih pogojih dela in razvoja. ' REORGANIZACIJA STANOVANJSKIH SKUPNOSTI Območje občine je precej obsežno in različne socialne strukture: uslužbenci, delavci in kmetje. Število prebivalcev v občini znaša približno 38.000 in to po stanovanjskih skupnostih: — »Savsko naselje« 8000, delavci in uslužbenci; »Boris Kidrič« 6000, delavci in uslužbenci; — »Bežigrad« 5500, delavci in uslužbenci; — »Stadion« 5000, delavci in uslužbenci; — Stožice 3000, delavci in uslužbenci ter kmetje; — »Črnuče« 3000, delavci in uslužbenci ter kmet je. Ostali del območja je kmečki predel, na katerem se bodo ustanovile krajevne skupnosti. Glede na predvideno reorganizacijo stanovanjskih skupnosti smo pristopili k jfripravam v naslednjem: zborom občanov bomo pred ložili predloge za ustanovitev novih krajevnih skupnosti v okviru meja dosedanjih stoki predel, na katerem se bo-novanjskih skupnosti in jim dali v razpravo programe dela ra prihodnje leto, kakor tudi statute krajevnih skupnosti. Sveti krajevnih skupnosti so že razpravljali o teh vprašanjih, na prihodnjih sejah pa bodo sprejeli sklepe o reorganizaciji servisnih dejavnosti, katere pripravljajo posebne komisije. Tako se predvideva, da se iz dosedanjih servisov ustanovijo naslednje delovne organizacije: 1. Krajevno ohrtno podjet- la, ukine se tudi pralnica pri krajevni skupnosti »Stadion« in le ta prostor ostane za prevzem in oddajo perila. Tak način reorganizacije pralnic utemeljujemo s tem, ker pralnici pri krajevni skupnosti »Bežigrad« in »Stadion« ogrevajo vodo z električno energijo in bi bile zaradi nove tarife električne energije neekonomične. Pralnica krajevne skupnosti »Boris Kidrič« ima parno gretje vode, zato je mnogo cenejše. Svetu krajevne skupnosti »Savsko naselje« se priporoča, da svojo parno pralnico priključi tej novi delovni organizaciji. Predmet poslovanja: izde- lovanje moških in ženskih oblek in popravila, pranje in likanje vseh vrst perila. Menimo, da bo tako organizirana delovna organizacija zadovoljevala potrebe občanov in da bo aktivno poslovala. Kot drugo varianto predla- tam kjer hišni svet kljub opozorilu ni podvzel potrebnih ukrepov, le te izvrši zavod; vodi računovodsko knjigovodsko poslovanje za krajevne delovne organizacije. Vključevanje hišnih svetov in krajevnih delovnih organizacij v omenjeni zavod je prostovoljno na osnovi ustreznih pogodbenih odnosov. Po dosedanjih programih bo svet krajevne skupnosti »Savsko naselje« in »Črnuče« za svoje območje iz svojih servisov ustanovil: — delovno organizacijo za vršenje obrtniških uslug, in — zavod za administrativno poslovanje hišnih svetov. Za le-te dve krajevni skupnosti trenutno ustreza taka organizacijska oblika. 4. Dosedanji servis družbene prehrane krajevne skupnosti »Boris Kidrič« se preimenuje v »Družbena pre; hrana »Boris Kidrič« — zavod s samostojni finansiranjem. Novo ustanovljena družbena prehrana bo pripravljala tople obroke hrane za občane in delovne kolektive in bo tudi razvažala na delovišča. Družbena prehrana dobi status zavoda iz razloga, da se pri tej organizaciji uvede tu- ki jo rabijo. Preveč suhi vodnjaki Odkar je reaktorski cent«* izkopal svoj vodnjak in P*1 tem zadel na vodno žilo, k0-der teče voda s planin, ^ vaški vodnjaki v Baričev«11 ostali brez vode. Žilo so nM11' reč delavci, ki so kopali reak torski vodnjak, zajezili, vo“" nijaki pa so usalmili. Po1®: ni bilo vode niti v tistih voO' njokih, ki so jih poglobili j** so globoki več kot tl®6® metrov Prenekateri kiHBja morajo zato po vodo k dom. V jesenskem času, je bilo rrJalo več dežja, je b:' 10 sicer bolje, vendar se je že sedaj boje prihodnje®* poletja, ko bodo marali vAj? mati vodo iz sosedovih v0"' njakov ali pa jo voziti. Zaradi tega prebivalci ričevega prosijo, da bi ska skupščina poskrbela, bi bil tod čimprej zgrajejj vodovod. Veliko dela bi somi opravili in prispe'"®11 precejšnji delež, dn bi le'1®*" 11 spet dovolj vode. Dokfi P® prijetno je namreč stati P11 sosedu in čakati, da se v krat poglobljen vodnjak nat če dovolj vode za vse tists1 Invalidi pred občnim zborom Krajevna organizacija invalidov Bežigrad, ki šteje 90 članov, ugotavlja pred občnim zborom, da so predvideni letni plan dela v celoti izpolnili. Posebno skrb so posvetih invalidom, ki zaradi nizkih osebnih prejemkov ne bi mogli izkoristili letnega oddiha na mor,U ali v planinah, kar pa jim je iz zdravstvenih razlogov nič kako priporočljivo. V poletnih * dneh so osmim najbolj potrebnim članom zagotovili brezplačni oddih na morju. Vsa zahvala gre pri tem delovnim kolektivom, ki so nudili brezplačna mesta v svojih počitniških domovih ali pa denarne pri- spevke ter tako pripomogli ček: »Kajuh in partizan1-^ Invalidi ne bodo teh srečanj. Občutek, dfl jj so sami, da jih tudi kolektivi razumejo in svojih močeh pomagajo, Jj. je v teh dneh še posebno v jeten. V prihodnje jejo več razumevanja tud' . nekaterih krajevnih nih organizacij, ki njiho'" , programa niso niti preč«®;!. k izvedbi te naloge. Delovni kolektiv prevozniškega podjetja je z velikim razumevanjem nudil invalidom prevoz z avtobusom in jim tako omogočil enodnevni izlet po naši Primorski. Marsikdo je Ijh to pot prvič v Postojnski jami in mnogi so si prvič oglodali kobilarno Lipico. Za pravnik republike so in- Pričakujejo pomoč vseh ^ validc obiskali pionirji osnov- stih, ki niso pozabili, 118 vu-ne šole Vita Kraigherja in tudi invalidi veliko PrisIj|\" jim pripravili pester spored, h za naše skupno bolj5®, Pod vodstvom učiteljice Hen- ijenje, saj so dali v b°r rike Nepužlan so pionirji mi- osvoboditev domovin« ■ mo drugih pevskih in recita- svoje zdravje, cijskih točk izvedli še prizor- M- v 31 260 55.088 329.716 218.393 Vsi servisi poslujejo aktivno. Omenjeni servisi se ukvarjajo izključno z obrtnimi uslugami in so močno izpo polnili usluinostno obrt Razvoj servisnih dejavnosti je bil počasen oziroma osnovan na primitiven način in s precej slabim strokovnim INVALIDI NA IZLETU — Obiskali so tudi Postojnsko jamo H /BOH OBČANOV DECEMBER Šolske športne igre S„1Nt,Prvenstvu bežigrajskih x:_’80 Je organizirali ob črnska zveza za telesno kul je v moški konkurenc: renre^t II' stopnie zmagala eprezentanca poklicne šole o™ ?Stroke Iskra (282 točk trn™ \ gimjlazijo (258), Cen strokovnih šol (248), So-telet Pmktičnim poukom za Gr^m'?nikacije (190) “1 (Ita »eIl m dolskim centrom tvi ^)- V skupni razvrsti- Center1 ?ekletih J« zmagal točki strokovnih šol (278 S,,lri 'pred Gimnazijo (268) in ^ s Praktičnim poukom togk) telekomunikacije (190 kn™ifkrno-van-iu v krosu, TO-že nnr^k0Sarki in šahu smo oabofW?aU' Preostane nam še Strel£'e. namiZni teniS in [^ENAČENE MOČI pri ODBOJKI So j^Jkarji in odbojkarice ^nazim11 v telovadnici izvaitf r.’ tebmovanje pa je ter v Pradbeni šolski cen-«tlDah . red pri moških C,ratibenj,e P1,1 naslednji: 1. točk ,ni šolski center 6 ja V Iskra 6, 3. Gimnazi-stmvn^.r1^ 4 in 5. Center Ra,.!?1*1 šol brez točke. Ja 24 Iskra : Glmnazi- = CSS 2-ftC T JSkra 2:1’ Iskra Gimna,,-0, Iskra : prr 2:1, 8ja . 4ta : Gšc 2:0, Gimnazija o., 20- FrT Gim- GSc GgC : CSS 2:0, 2:0. ' ^ 2:0, PTT : CSS Kala* j^^ih ekipah je zma-(4 točwrezentanca šole PTT ih Cent Pred Gimnazijo (2) brez točkg111 strokovnGi šol p^zuitati: ptt ; CSS 2:0, : css^zija 2:1> Gimna- PREMOČ ISKRE V STRELJANJU Strelci z zračno puško so se pomerili na strelišču v vojašnici Ljube Šercerja. Zmagala je ekipa Iskre (461 krogov), pred šolo. PTT (384), Centrom strokovnih šol (366), Gradbenim šolskim centrom (332) in Gimnazijo (309 krogov). Najboljši posamezniki: 1. Jakič (Iskra) 62 krogov, 2 Jaklič (I) 60, 3. Vučko (I) 60, 4. Žerovnik (I) 58, 5. črnilo-gar (Gradbeni šolski center) 57, 6. Jakša (I) 56, 7. Gril (PTT) 54, 9. Valentinčič (Center strokovnih šol) 53, 10. Tru-hozeg (I) 50. Pri ženskih ekipah je zmagala reprezentanca šole PTT (299 krogov) pred Centrom strokovnih šol (241) in Gimnazijo (202 kroga). Najboljše posameznice: 1. Rus (PTT) 50, 2'. Kovač (Gimnazija) 49, 3. Ambrožič (PTt) 47, 4. Cehode (PTT) 45, 5. Spende (PTT) 41, 6. Zorč« (Gim) 41, 7. Stanič (PTT) 36, 8. lija (CSS) 35, 9. Klanšek (CSS) 34, 10. Skut (CSS) 33 krogov. ZMAGA GIMNAZIJE V NAMIZNEM TENISU V namiznem tenisu je pri moških ekipah reprezentanca gimnazije odpravila vse nasprotnike z rezultatom 3:0. Rezultati: CSS : CSC 3:0, Gimnazija : GS C3:0, Gimna-3:0, CSS : Iskra 2:1, Gimnazija : CSS 3:0, Iskra : CSC zija : Iskra 3:0. Vrstni red: 1. gimnazija, 2. Center strokovnih šol, 3. Iskra, 4. Gradbeni šolski center. Pri ženskah ni sodelovala reprezentanca šole PTT. Gimnazija je z zmago nad Centrom strokovnih šol 2:1 Nasedla prvo mesto. Igrišča v Dolu Pri gradnji zasavske ceste je v trikotniku med Dolom, Podgoro in Klečami nastala velika gramozna jama, ki bi se je dalo z majnimt sredstvi preurediti v stadion. Pri Partizanu Dol, ki je sprožil to zamisel, so ustanovili gradbeni odbor, v katerem so tudi predstavniki drugih organizacij na terenu. Najprej bodo uredili vse pravne formalnosti, potlej pa bi stadion gradili v več etapah. V gramozni jami bo moč urediti igrišča za nogomet, odbojko in košarko, dovolj prostora bilo tudi za manjši bazen, za atletsko ali kolesarsko stezo. Pozimi bi bila na teh igriščih smučarska tekmovanja. Zlasti ugodno mesto je za start in cilj smučarskih tekov. Ves zasavski del bežigrajske občine nima igrišč, zato bi pobudo Partizana in Dola veljalo podpreti. Ustanovili so kegljaški klub USTANOVILI SO KEGLJAŠKI KLUB Pri gradbenem podjetju Obnova so nedavno ustanovili kegljaški klub. Imel bo moško in žensko vrsto. Kegljaški klub Obnova so kot dvanajsto organizacijo vključili v občinsko zvezo za telesno kulturo. 55li{ČANJE * Dolu čakajo še na sneg I _ t* doUvi ° ^esen 56 k*1! TakSni smučarji na kopnem merilu. V načrtih imaj< ^ v** sirnihrii __L išgSS: Sl>ham«aw zdaj B*mo ** J?6®* še ,,, ^ Pravimo, ker in Vebri kJer lTnaJ° do1- ^Xrko ieu> pri- a<^VwieniCO na Veliko v u»°dne t ° dolski smučar- ftiTs**** snesa. tekmo-tJ^th trenirajo na i>1^neD0aniu«* * ** Ih P° Suhem U-Srnrekovih iglicah. Takšni smučarji na kopnem so že večkrat prestrašili nedeljske lovce, ki so začudeno prisluhnili, kakšna neki zverina drvi proti njim. No, vse takšne dogodivščine so se doslej srečno končale. Tudi letos se bodo smučarji la Dola udeležili vrste tekmovanj od občinskega do državnega prvenstva. Dolsko smučanje ima v tekih in skokih že lepo tradicijo. Pripravljene pa imajo tudi načrte za nove proge za alpske discipline z najvišjega vrha Ajdovščine, kjer so že svoj čas prirejali tekmovanja v smuku. Ce bi zgradili te proge, bi imeli v Dolu pogoje tudi za alpsko smučanje, vsaj v lokalnem merilu. V načrtih imajo, da bi povečali tudi smučarsko kočo. V Vinjah, kjer ima Partizan Dol svoj smučarski aktiv, so tamkajšnji fantje s prostovoljnim delom, in pomočjo matičnega društva uredili novo smučarsko skakalnico, ki bo dopuščala skoke do 30 metrov. Ob otvoritvi te skakalnice bodo imeli tudi društveno prvenstvo v tekih in skokih. V Dolu pa bodo tudi letos organizirali odprto prvenstvo občine Bežigrad v tekih in skokih, kjer nastopijo najboljši smučarji iz vse Slovenije. Upajo seveda, da bodo snežne razmere kolikor toliko ugodne. V STO2ICAH - 0] T*(ih, Posodil PorJi boIJ51h pogojev za delo. Ker telovadnic Čtu<;a,'~a vs,**™. Montirati morajo še zaščitne mreže na oknih, potlej pa bo telo-Ma ha to lervitl? uporabna. Upamo, da bodo to storili čimprej, saj je mladina dolgo 2*1 otvoritev lelo.vadnico- 80 Vabiiu ni ^Pi^J^osoovne šole povabili tudi olimpijskega zmagovalca Mira Cerarja. •uogel odzvati, vseeno pa so ga imenovali za častnega člana. Tekmovanje med ekipami sindikalnih podružnic ob dnevu republike Zmagovalec je IMP Občinska zveza za telesno kulturo je skupaj z občinskim sindikalnim svetom organizirala v počastitev dneva republike tekmovanje med eki-pamli sindikalnih podružnic v streljanju, šahu in namiznem tenisu. Sodelovalo je vsega sedem ekip. Udeležba ni Mia najboljša, vendar pa Je tekmovanje pokazalo, da je v delovnih kolektivih precej zanimanja za športno dejavnost, manjka pa le orga-' nlzatorjev. V skupni uvrstitvi je zma. galo Industrijsko montažno podjetje (300 točk), pred Ge. ološkim zavodom (196), Centrom strokovnih šol (193), Tovarno kovinske galanterije (99), Dinisom in Zavodom za rehabilitacijo invalidov (po 98 točk) ter Kuverto (83 točk). ^ V šahu je nastopilo pet ekip. Zmagala je reprezentan-tanca Industrijskega montažnega podjetja (IMP), ki je zbrala 14 točk, pred tovarno kovinske galanterije 11.5, Dinosom 7, Geološkim zavodom 5,5 in Centrom strokovnih šol 3 točke. Rezultati: Geološki zavod: CSS 2:2, IMP:TKG 2,5:1,5, IMP Geol. zavod 4:0, TKG:Di. nos 3:1, Geol. zavod.-Dinos 2:2, IMP:CSŠ 4:0, Dinos:CSŠ 3,5:0,5, TKG:Geol. zavod 3,5:0,5, TKG:CSŠ 3,5:0,5, IMP: Dinos 3,5:0,5. V streljanju je ekipa IMP v postavi Bolta, Svetek, Mrzel, Hebar in Keoelj zasedla prvo mesto s 354 krogi. Druga je bila ekipa Kuverte z 299 krogi. V namiznem tenisu je zmagala ekipa IMP v postavi Žižmond, Dremelj in Maček, drugo mesto je zasedel Geološki zavod, tretje Zavod za rehabilitacijo invalidov in četrto Center strokovnih šol. Rezultati: Geološki zavod: ZRI 2:1, IMP:Geol. zav. 2:1, Geol. zavod:CSŠ 3:0, IMP: ZRI 2:1, ZRLCSŠ 2:1, IMP: CSŠ 3:0. MNOGO OSEBNIH IN DELOVNIH USPEHOV ŽELI VSEM OBČANOM IN BRALCEM V LETU 1965 jOBČINSKA ! skupščina LJUBLJANA- BEŽIGRAD <' / OBČINSKA SKUPŠČINA LETOS NE POŠILJA POSAMEZNIH NOVOLETNIH ČESTITK, PAČ PA POKLANJA ZAVODU ZA GLUHO MLADINO V LJUBLJANI MILIJON DINARJEV. s 'T'l,,l,,,IIMnwriWrivmiirnr"riii-rtritWfrnTm‘ni,t--TTiitiirrn,trr“iiwnrmimnniiinpiijti'iiiriiiiRiipiRiiiiiiiiiiii)iniiiiiiii]iijiiii ioiiigirnR|i:iiiiiinMniiiiuii||ii|ii|iiwiiiiiiiiii!iMMiM|MMBMiBii|||iMMi -------------------------- z.BOR OBČANOV 7 Srečno in uspešno novo 1965 želi vsem bralcem in poslovnim partnerjem Projekt nizke PODJETJE IZVRŠUJE PROJEKTNE NALOGE ZA: CESTE, MOSTOVE, VODOVODE, KANALIZACIJE, HIDROCEN TRALE, MELIORACIJE, REGULACIJE, PRISTANIŠKE ZGRADBE, VISOKE ZGRADBE, Za prijetna in sigurna potovanja nudi podjetje AlITOCOMERCE LJUBLJANA, TRDINOVA 4 avtomobile svetovno znanih zahodnonemških znamk MERCEDES — tovarne DAIMLER BENZ A. G., Stuttgart in D K W — tovarne AUTO UNION GmbH, Ingolstadt ' Zahtevajte prospekte in pojasnila! f Srečno novo teto vmn želijo: INDUSTRIJSKI BIRO Mnogo osebnih in delovnih uspehov v letu 1965 vam želijo: Občinski odbor SZDL Občinski komite ZK Občinski sindikalni svet Občinski komite ZMS Občinski odbor ZB NOV Srečno in uspešno novo 1965 želi vsem bralcem in poslovnim partnerjem Vodna skupnost Ljubljana-Sava V Umetni kamen PROJEKTIVNI BIRO ing. DUŠAN BIAGANJE TAPETDEKOR \ Tovarna dekorativnih tkanin LJUBLJANA Celovška cesta 280 Izdeluje razne pohištvene tkanine v različnem asortimanu, volnene in svilene pliše za dekoracijo in oblačila, posteljna pregrinjalo ter umetno krzno perzijan Obiščite našo trgovino »Bala«, kjer boste kvalitetno postreženi