,  j  f  i  \ [  ! !  \  )  ] 1/inska kriza in kako ii odpomoči. (Konec govora g. R. Košarja na zborovaaju Kmetijske družbe v Mariboru). Doslej smo organizirali vmograde, odslej pa bonio morali organiziraii kleti in vinsko trgovino. Toda kako? V naših ljutomerskih goricah si je pridobil muškatni silvanec, ali kakor ga Francozi aazivajo «Sauvignom«, por.ebno spoštovanje, ker vsako leto precej rodi in je kolikor ioliko manje občutljiv proti napadom raznih bolezni in ker ima ludi manje kisliae v raznierju z drugimi sortarnL Leta 1919 ni bila posebno  dobra letina. Leta 1920 pa je prišel k meni nek ljubljanski veletrgovec in ko smo preskušali vse vrste, je rekei, da vzame od muškatnega silvanca dva vagona pp ceni, katero sem jaz zahteval. ObLedel sem, ker sem imel v kieti od te vrste samo 10 polovnjakov. Trgovina se je razbila radi premajline količine ia zato sem začel poizvedovati po okraju, kdo bi še imel muškalnega silvanca na prodaj. Spravil sem sknpaj tri vagone, katere s«m ponuclil in laliko prodal. Ej, bratje vinogradniki, sem si mislil, treba je samo, da imamo ves muškatni silvanec našega okraja v evidenci in da ga spravimo na kup, pa bo šlo. Vsi za enega, eden za vse. Isto pa bi tudi lahko naredili s šiponom, rizlingom in burgundcem i. t. d. Zbirali bi lahko najfinejšo buteljčno blago, kakor tudi dobra naniizna vina, da trgovcem ne bo več treba hoditi po kleteh in žbirati polovnjake. Ker pa imamo I 1 ^,lik° Jrd hl, ™§radvn^ goric med Muro in Kulpo, bi ( b|l0 dobr°. a,kvo bl zacel/ ^rati v vsakem posameznem vinskem okolišu te produkte potom zadrug, ki bi nudile domači trgovini zbrano, pristno blago svojega okraja. S tem pa bi se ludi že ustvaril za uspešno in velikopolezr.o vinsko trgovino tako aeobhodno potrebai vinski lip za okraj. Ako smo bili v slanu, da smo v kratki dobi organizirali denarr.i promet do zadnje gorske vasi, zakaj ne bi tudi za vsak vinarski okoliš organizirali viriarsko zadrugo. Te zadruge bi se naravnim potom zopet skušale združiti v kako centralno zadrugo z ve- ) čiim kapitalom, ki bi na širši podlagi, s širšim obz or- jem in z večjimi sredstvi gledala, da spravi všno v promet. Naravno je tudi, da si bo ta zadruga iz raznih o- krajnih vinskih tipov ustvarila enoten tip «Šlajerca«, pod katerim imenom pozna naša vina a. pr. že vsak krčmar na Kranjskem in kakor smo n. pr. pred vojno dobivali enoten tip pod imenom «Niederosterreicher«, «Retzer« itd. po vseh krčmah na Češkem, Moravskem in v Šleziji. Taka cealraina zadruga z cnolnim vinskim tipom pa se bo tudi lahko začela postavljati na aoge izven ozkih mej aaše domovine, kajti blaga imamo do- volj, saaio «tip« uam manjka. Brez enotnega tipa pa ae morcmo v svet. Ustvaritcv tega tipa mora biti naša prva skrb. Na Kraajskem imamo danes n. pr. toliko ti- ppv «Štajerca«, kolikor J€ viaskih trgovin, samo pra- vega ^stajerskega tipa ni. V Zagrebu dobite v vsaki kavarni m v vsakcm bam »Ljutomerčana«, pa brez ljutommkega znat-aja. Kako pa naj konzument iu trgpy«a, potem presodi, kateri tip je pravi, kako se naj k5az_ment na njega -navadi in ga zahte\>a od krčmarja. Kako naj producenti zahtevajo od" vlade da zašciti s posebnim zakonoiu vinske proizvode p\>sameziuh vmskih okolišev ali cde pokrajine, ko pa nimamo izrazitega tipa. Kako aaj ponudimo Nemcein, Čebom bvirarjem in Poljakom, naša viiia, ko pa aiti 100 vago-' nov ne bo jednakega značaja. Kako iiaj naš_'vina notirajo na borzi, ako tipa n-i! Vino ni koruza ali pšenical Zato gre moj khc že od prevrala sem: Ustvarimo si naiprej tip naših vin! Kaj bi nam na prinier koristilVosti izvoz v švieo. ČehoslovaSko in Poljsko — Neraška Avslrija je da-nes še izjema — če pa se ni bi mogli po~ staviti ]eto za letom z enotnim blagom, ki ustreza koazumu. Povoljna in dcfinitivna rešitev aaše vinske kriz€ leži vccinoma v ustvaritvi enotnega tipa naših yia  1 otem še le bonio stopili iz ozkih \Tat dosedanje vinske «grajzlerije« v široko.dvorano vinske veletrgoviae. Študirajmo to vprašanje, razpravljajmo o njem, da se vsestransko razbistri, saj je predmet, o katereia govonmo največjega narodno-gospodarskega pomena ki od ugodne rešilve. bo odvisno 1000 in 1000 eksistenc, ki m bik sicer izročene poginu. In še- eno vprašaaje moramo temeljito preštudirati, kajti tndi od njega bo odvisna ugodna rešitev vinske krize m ta je: Kaj naj storimo, kako naj dclanio, da si zmanjšamo pridclovalne stroške? Tudi najboljše vino ne bo šlo v promet, ako bo predrago in se ne bo prilagodilo svetovni pariteti. Rešitev teh dveh vprašanj leži v rokah vinogradaikov in vinske trgovine. Aktivno pa mora tudi država pospeiievaU ugodno rešitev vinske krize s tem, da znija davke, tarife itd., s čim se znižajo pridelovalni, prometni, točilni in drugi stroški za občutne vsote, kajti žalostno je, a resničao, da vino danes ai več tisto yino, kojega cena bi bila odvisna od ponudbe in povpraševanja o dobrih in slabih ktiiiah, ampak da je samo še produkt obdavčevanja in izkoriščevanja. Denar, katerega sprejme danes vinogradnik za svoje vino, je samo majhen del one svote, katero plačuje za to blago koazument, ako je povprek še v stanp, da si privošči kako četriinko. Največji profit od vina ima danes država, občina, železnica in vmesna trgovina. Toda prišcl bi pr«daleč, ako bi se spustil v tozadevno podrobno razpravo, omenil bi izmed drugih važnih točk samo še, da moramo vinograduiki zahtevati od države, da začne po svojih kletarskih nadzornikih brez usmiljenja zaslcdovati vse krčmarjc, vinske trgovre in producente, ki prodajajo blagp, ne odgoVarjajoče vinskemu zakonu iz leta 1907. Mislim, da bi postala vinska kriza manj občutna," ako bi vlada začcla strogo paziti na to, da vino ne-bi več rastlo po kleteh, ampak samo še v gorirah, kakor je fo Bog določil! Istotako naj vlada tudi pazi, da se n« bo ob mejah vtihotapljalo tuje blago. Glavni aamea mojega predavanja je bil la, da pokažem novo stališče, katcrega je zavzclo vsled preobrata naše vinogradništvo ia vinska trgovina. Postali smo samostojna vinorodiia država, Slovcnija pa je poslala v tej državi samostojaa, tipična vinska pokrajina. Da vzdržimo konkurenco na vinskih trgih, si moraino najprej ustvariti enoten «lip« liaših vin, ki se mora prilagoditi okusu konzumentov. Da pa postanemo zmožni konkurence tudi glede cen, moramo skrbeti za znižanje pridelovalnih slroškov, država pa mora odstranili ys« ovire, ki bi zabranjevale naš izvoz in notranjo lrgovin» tcr skrbeli kakor mati, da se na podlagi njenih odredfc in zakonov ne zvišajo cene naših vin. Samo z mirnijn, vsti-ajnim, požrtvovalnim, energičnlm delovanjem vinogradnikov ia ^dnske trgovine v zvezi z vsestraasko državno podporo se bo dala rešiti težka vinska kriza. D_ se to zgodi — Pomozi " '