20. štev. V Ljubljani, dne 16. oktobra 1902. XII. leto
Izhaja dvakrat na mesec ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni Tiskarni" v Ljubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Milijonska defravdacija v Pragi.
Ropanje duhovnikov v klerikalni posojilnici sv. Vaclava-
V Pragi na češkem se je zgodil nečuven škandal. Razkrilo se je velikansko ropanje v klerikalni posojilnici sv. Vaclava. Prvi sled, da so se zgodilo d ef ra v d a cij e, seje dobil pred nekaj tedni, ko se je ustrelil prvi uradnik tega zavoda Orth. Takrat se je pokazalo, da je Orth defravdiral kakih 50.000 kron. Vsled tega se je začela revizija te klerikalne posojilnice, ki je popolnoma v duhovniških rokah in osrednji zavod klerikalne gospodarske organizacije na Češkem. Revizija je spravila take reči na dan, da je sodnija vmes posegla. V petek, dne 10. oktobra so bili aretirani predsednik in dejanjski voditelj te posojilnice, prelat ^onsignor Drozd, prvi knjigovodja Kohout, drugi knjigovodja Herzig in v zastavljalnici, kije bila združena s to posojilnico, nastavljeni cenilec Heber.
V klerikalni posojilnici sv. Vaclava razkrite defravdacije so velikanske. Tacega škandala še ni bilo na Češkem. Doslej je izkazano, da je Ukradenih blizu pet milijonov kron.
Vodstvo klerikalne posojilnice sv. Vaclava je popolnoma v duhovniških rokah, Dejanjski voditelj posojilnice, prelat Drozd, je jeden poglavarjev češke klerikalne stranke. Že kacih 20 let je prirejal vsakovrstna romanja v Rim in mu je papež podelil red »Pro Ecclesia et Pontifice«. Ta kot uzor pobožnosti inkatoliškonarodnegarodoljubja proslavljani prelat je pa bil, kakor se je sedaj izkazalo, jeden največjih *azuzdancev in jeden najbolj Prekanjenih tatov našega stoletja.
Preiskava je dognala, da so se začele defravdacije v posojilnici sv.Vaclava ie pred 20. leti, koj, ko je postal pre-jat Drozd voditelj tega zavoda. Drozd, ki je bil prej zelo zadolžen, si je v praški °kolici sezidal dve vili, kjer je preživljal 8ladke urice z lahkomiselnimi ženskami, slasti z ženami raznih znanih klerikalcev. Ker je pri romanjih, ki jih je prirejal, Nadlegoval vsako mlajšo žensko in se je zgodilo več škandalov, mu je nadškof Pred kratkim prepovedal prirejevanje *°manj *
Preiskava je dognala, da se je v po-8ojilnici godilo pravo roparstvo.   Vse je
kradlo. Kradli so duhovniški voditelji in odborniki in kradli so uradniki. Najbolj je pa kradel prelat Drozd. Češki listi prijavljajo senzacionalne posamiČnosti. — »Narodni Listy« poročajo, da pred duhovniki v tem zavodu ni bila varna nobena ženska in da so neko dekletce, ki je prišlo v posojilnico, duhovniki kar v uradu posilili. Pred posojilničnim poslopjem je bilo zbranih od ranega jutra na tisoče ljudi, ki so jokaje zahtevali svoj denar. Ti nesrečniki so največ delavci in vdove, ki so se dale po duhovnikih pregovoriti, da so svoje prihranke naložili v tem zavodu. Ljudje so kar ob upani in kolnejo duhovnike, daje groza. Vložne knjižice so jim bile odvzete, denarja pa niso dobili. Reklo se jim je, da izvedo čez 14 dni, če kaj dobe. Mesto je silno razburjeno.
Ko je bil prelat Drozd zaslišan, je rekel, da je popolnoma nedolžen in dostavil: »Bog in Mati Božja me bo-deta rešila.« Uro pozneje pa je preiskovalni sodnik pri hišni preiskavi dognal, da je imel Drozdf že vse pri pravljeno, da bi pobegnil. Našel je namreč skrit kovčeg, v katerem je kanonik pripravil za beg potrebno obleko in pol milijona kron v posojilnici ukradenega d e n ar j a.
Prelat Drozd je imel konkubino, ki je živela kakor milijonarka, kateri je plačeval prelat ekvipažo in kupil vilo. Imel je pa tudi še več drugih razmerij, največ z omoženimi ženskami, s katerimi je zapravil ogromne svote. Sestra prela-tove konkubine je na pre lato v o na kaznico šele pred nekaj dnevi dobila v posojilnici 30.000 K in je s tem denarjem in raznimi dragocenostmi pobegnila.   Drozd neče povedati, kam je šla.
čuje se, da bo aretovanih še več udeležnikov pri defravdaciji, ker se kaže, da se je v posojilnici etablirala prava tatinska družba. Vsi odborniki-du-hovniki kakor tudi uradniki so živeli čez svoje razmere. O tem ni nobenega dvoma, da so uradniki kradli, ker so videli, da kradejo tudi duhovniški voditelji zavoda. Kako se je delalo, se vidi iz tega, da je nižji uradnik, ki je imel plače 3000 kron, imel konja za jahati in dve metresi, kateri je vzdrževal. Posojilnica ima nad škofa Skrbenskega za pokrovitelja. Merodajni praški duhovniki so že davno vedeli, kaj se godi v posojilnici, a so — molčali.
Zanimanje za politične zadeve je stopilo v ozadje. Vse je ogorčeno, in sicer proti duhovščini, ker so duhovniki lazili kar po hišah in nagovarjali ljudi, nalože svoj denar v tej klerikalni poso-
jilnici. — Klerikalna stranka se zaveda, da je to strahovit udarec za kle-rikalizem, zlasti z ozirom na volitve na Moravskem.
Politični pregled.
JcBlinek in Drozd.
Dunajski krščanski socialisti so de-fravdacijo Jellineka korenito izrabili v de-žclnozborskem volilnem boju proti dunajskim liberalcem in socialistom. Knez Lich-tenstein jc govoril, da so vsi liberalci taki poštenjaki, kakršen je bil židovski liberalec Jellinek in dr. Weselsky je pobijal socialne demokrate s tem, da je na volilnih shodih dokazoval, da morejo le židje krasti in da so uprav židje vodje socialnih demokratov. Jellinek, so dejali pobožni krščanski socialci in klerikalci, je vzoi'cc židovske falotske morale. Kdo so sovražniki cerkve in duhovnikov? so vpraševali. — Jellineki, liberalci, židje in socialisti! je bil odgovor raznih Bielohlavekov in Schneiderjev. Ali k nesreči je prišel takoj za Židom Jellinekom katoliški prelat Drozd. Jellinek in Drozd sta docela enako velika in nesramna tata. Papeški ko-mornik, bivši katehet, urednik klerikalnega lista „Čecba", odbornik raznih klerikalnih društev, papeški hišni prelat, od kardinala Schonborna imenovani knezoškofijski notar, vitez papeške častne legije „pro ecclesia et pontifice" monsignor Drozd je med največjimi tatovi stoletja. Drozd sedi že v ječi in z njim njegova kuharica, kateri je prelat Drozd očetovsko podaril dve vili, saj je imel z njo otroke. Ta stari duhovniški Jellinek pa ni živel moralno rodbinsko življenje kakor mladi židovski Jellinek, ki je svojo ženo in rodbino ljubil. Drozd je imel poleg svoje kuharice Še celo vrsto ljubic. Zid Jellinek je špekuliral z raznimi podjetji, duhovnik Drozd pa igral na borzi. V njegovi miznici so našli slike nagih vlačug in pariške specialitete a la Sigi Ernst, nad mizo pa je visela njegova slika v prelatskem ornatu, prepasan s svilenim rudečim pasom, ograjen s svilenim plaščem in z zlatim križem na debeli zlati verigi na prsih. Taka jc morala klerikalnih Jelline-kov! Krščanski socialisti in klerikalci so sedaj izgubili imenitno agitacijsko sredstvo, zato molče!
Gibanje v Macedoniji.
Iz Sofije poročajo: Ustaši so 9. t. m. blokirali Čumajo, vzeli Turkom tri tope požgali in porušili več turških vasij in zasedli Kresno. Iz Bolgarije uhajajo vedno nove ustaške tolpe v Macedonijo. Vlada je poklicala 2000 rezervistov pod orožje, da je pomnožila vojaški kordon na meji. Bolgari ob meji so za ustajo imeti, zato jih morajo krotiti domače čete. V Carigradu so zaprli okoli 500 tam bivajočih Macedoncev, ker so na sumu, da so hoteli velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču izročiti spomenico radi mace-
donskili razmer. Grška in rumunska vlada sta posredovali pri turški vladi, da bi se dovolile v Macedoniji potrebne reforme ter bi se s tem preprečila splošna ustaja. Turčija hoče zatreti ustajo s silo ter pošilja vedno več čet v nemirne kraje. Rusija in Francija sta tudi posredovali. Turška vlada pa se jima je pritožila, da bolgarska vlada skrivaj podpira macedonske agitatorje. Londonska „St. James Gazette" slika položaj kot zelo resen. Ruski diplomaciji ne zaupajo baje niti na Dunaju, niti v Atenah, niti v Carigradu. Rusija želi baje, da se nemiri ne nehajo, preden se ruski vpliv na Balkanu docela ne utrdi. Turčija ima že 150.000 vojakov na Balkanu in je prepričana, da zatare nemire, dasi ruje proti njej 3000 agitatorjev. V dobi št raj ko v.
Hkratu so nastali veliki delavski štrajki na Francoskem, v Švici in v Ameriki. V Franciji štrajka že sedaj nad 70 tisoč rudokopov. Skoraj v vseh rudnikih je se ustavilo delo. V okraju Pas-de Calais je med 50.000 rudokopi prenehalo delati 47.600 delavcev. Štrajkujoči so dobro or« ganizovani ter odstranjajo vse tuje delavce. Izšle so proklamacije, v katerih se poživljajo tudi obrtni in poljedelski delavci, naj se štrajku pridružijo ter se apelira na vojaštvo, naj delavcev ne preganja, češ, celo polkovniki so se puntali proti ukazom, ki se niso strinjali z njih nazori. Strajk se seveda širi. Doslej se ni primerilo še nikjer večjih nemirov in izgredov. Orožniki imajo službo neprestano. Morda se pridružijo štrajkujočim tudi železniški in tovarniški delavci. Po tovarnah imajo podjetniki že sedaj velike skrbi, ker jim v treh tednih zmanjka goriva. — V Ameriki je sklenilo 260 delavskih premogo kopnih društev štrajkati. Zato primanjkuje že na mnogih krajih premoga. Primerili so se že izgredi in se je streljalo. V Genfu je sklenilo 224 zastopnikov delavcev začeti takoj generalen štrajk. Tesarji, stavci, železničarji, tovarnarski delavci so veči noma ustavili svoje delo. Podjetniki so mnogo delavcev odpustili. Nekaj jih je bilo izgnanih preko meje.
Domače in razne novice.
„Slovenčevi" lažnivci pri delu!!
— Ta „umazana gospoda" je staknila kost, na kateri sedaj gloda kakor lačen pes na verigi. Pa so si zopet polomili svoje redke zobe, ker imajo lažnivci včasih smolo. Dr. Tavčar je pred kratkim v Rudolfovem zagovarjal pred porotno sodnijo nekega Franceta Povha iz Srednje vasi pri Mirni Peči. Ravno tedaj zagovarjal je tudi znanega Fran-čiča. Ker nista imela denarja, podpisala sta zadolžnici, in sicer Povh za 600 K, Frančič pa za 1400 K. Obema pa se je povedalo, da pomenjati ti svoti le najvišja zneska, katera bi vtegnil ekspenzar, če bi se stvar ne dognala pri porotni razpravi, morebiti doseči. Obema je dr. Tavčar obljubil, da se izvrši točen obračun takoj, kadar bo kazenska zadeva v s ako-katerega izmed njiju rešena. Povh je bil oproščen, in ko je sodba pravomoćna postala, napravil mu je dr. Tavčar končni obračun, po katerem dolžuje Povh vsega skupaj 160 gld. V tem znesku je obseženo zagovarjanje, in vse, kar je bilo pred zagovorom potrebno. Povh je bil z računom zadovoljen ter ga je ravno danes poplačal. Kdor pozna razmere, mora pripoznati, da račun  ni pretiran.   Prašajte klerikalca iz
Mirne, ki je nekomu rebra polomil, in katerega je dr. Susteršič pred navadnim senatom v Novem mestu zagovarjal, prašajte tega moža, ki se sedaj nahaja v „hiši pokore" okrož. sodišča novomeškega, koliko mu je Susteršič računil za zagovor! — Frančič je podpisal zadolžnico za 1400 K. Povedalo pa se mu je tačas, da se bo vršil končni obračun, in da bode plačal samo tisto, kar bo ta račun izkazal. Radi zagovora odpeljal se je dr. Tavčar dne 2. septembra t. 1. zvečer v Ru-dolfovo ter se povrnil v Ljubljano v nedeljo, dne 7. septembra. IzvzemŠi četrtka je imel vse te dni s FranČičem posla. Frančič je bil obsojen, zategadelj zadeva še ni pravo-močno rešena. Proti obsodbi se je vložila obširna ničnostna pritožba, in pripravil se je tudi materijal za obnovo kazenskega postopanja. Radi tega bo moral dr. Tavčar še parkrat v Novo mesto. Vse to gre na račun prvotne zadolžnice, na ta račun bode šla tudi eventualna razprav a n a D u n aj u ! Da vsi ti koraki končno tudi 700 gld. lahko pogoltnejo, mora vsak objektiven odvetnik pripoznati. Dr. Tavčar poslal je „Slovencu" popravek, in ta ga je priobčil. Sedaj so gospodje informirani; od slej naj so previdni. Če bode „Slovenec" še kdaj pisal, da je dr. Tavčar za tri dni računal 1400 K — šla bodeta Rakovec in Lampe brez pardona pred porotnike. Pozor torej, nezakonček iz proštove hiše!
V kaj se vse vtika ljubljanski škof. Pred nekaj dnevi je »Slovenski Narod« priobčil notico pod naslovom »Huda kra-marica«, v kateri je bilo povedano, kako je bila kramarica na Sv. Petra cesti, Marija Suhodobnik, aretovana in odpeljana v zapor, da je odsedela osemdnevni zapor, na kateri je bila obsojena v Novem mestu. Da se ne bo o tej ženi Bog ve kaj mislilo, povemo, da je bila obsojena zaradi žaljenja časti in sicer je bila kontumaci-rana, skrivala pa se je, ker je čakala rešitve prošnje za pomiloščenje. Zanimivo je, da je naš škof Anton Bonaventura tudi v to zadevo vtaknil svoj prečastiti nos, v zadevo, ki ga čisto nič ne briga. Naš škof pa menda misli, da je postavljen tudi nad c. kr. sodišča. Ako kdo zasluži pomiloščenje ali ne, o tem imajo odločati samo postavljena o b 1 a s t v a, naš škof pa živi v veri, da ima on tudi pri pomiloščenjih kako besedo. Kakor smo že omenili, je obsojena kramarica vložila na cesarja prošnjo za pomiloščenje. Škof Anton Bonaventura je to prošnjo podpisal in priporočil. Prošnji se ni ugodilo. Morda je kaj vplivalo to, da so v cesarjevi kabinetni pisarni škofovih prošenj za pomiloščenje precej siti, a tudi, če temu ni tako, je na vsak način skrajno neumestno, da se škof vtika v take zadeve. Kar se tiče žene same, je pa njena usoda taka, da je res usmiljenja vredna.
Zloraba spovednice. — »Preklici«! — Tako je vpil dr. Susteršič v razgnanem zasedanju deželnega zbora, ko je Hribar rekel, da duhovščina zlorablja spo-vednico. Takrat so ogorčeni duhovniki pošiljali proteste Hribarju in zaupnice dr. Šusteršiču. Zakaj? Ker je prvi povedal resnico, drugi pa resnico proglasil za laž. Neštetokrat je ta ali drug napreden list pisal o zlorabi spovednice, duhovščina pa to resnično dejstvo razvpije za laž in natolcevanje. Zopet imamo zabeležiti slučaj zlorabe spovednice. V Selcih nad Škofjo Loko župnikuje skrajno fana-
tični župnik Tomaž Rožnik, o katerega nevenljivih blamažah smo pisali pred nekaj tedni. K temu župniku je prišel na spoved mlad fant, ki je dosti pobožen, se ne meša v nobene stvari in ni vpisan v nobeno društvo. Gotovo tak fant nima posebnih grehov. Vendar je dobil pri spovedi pred Tomažem Rožnikom — »ta suho«. Fanta je bilo sram in je povedal, da je vzrok za »ta suho«, ker ni hotel obljubiti, da se vpiše v Marijino družbo. Kaj je tedaj ta slučaj ? Alini zloraba s p o v e d n i c e, č e sekoga ne o d veže pri s p o ved i zato, ker se noče vpisati v to ali ono družbo? Vsak razsoden človek nam to potrdi. Prepričani pa smo, če bi hotel sprejeti »Narode popravek, mu Rožnik telegrafično pošlje: Ni res, da sem zlorabil spovednico, ker nisem hotel dati odveze za to, ker ni hotel obljubiti dotični, da se vpiše v Marijino družbo, res pa je, da nikdar ne zlorabljam spovednice, če tudi hujskam oženjene žene proti njihovim zakonskim možem, če nagovarjam ljudi pri spovedi, naj ne hodijo k temu in onemu kupovat.« Pribito: Duhovščina ne zlorablja spovednic, saj sam dr. Susteršič pravi: »Lažete, prekličite!«
Preganjalci svetega pisma. — Slovenski katoliški duhovniki so sicer že izdali obilo »špehov« in fabricirajo vsakovrstne molitvenike kar na debelo — ali ljudske izdaje sv. pisma nečejo in nečejo izdati. Ne vemo, če je duhovnikom še prepovedano čitati sveto pismo — dejstvo pa je, da je našemu ljudstvu sv. pismo nepristopno in da je duhovnikov silno strah, da bi se ljudstvo s sv. pismom seznanilo. Kakšen je strah, je spoznati iz dejstva, da duhovniki uprav silovito preganjajo nekega kolporterja, ki z oblastvenim do v olj e nj e m prodaja slovenski prevod sv. pisma nove zaveze. Ta prevod je po grškem izvirniku napravil veleodličen slovenski pisatelj, izdala pa ga je angleška biblijska družbi, a duhovniki lažejo s prižnice, da je to pokvarjeno sv. pismo itd. itd. Ko bi bila ta izdaja pokvarjena, bi je ne rabili v mariborskem lemenatu. Vse vpitje prihaja le od tod, ker je duhovnike strah, da bi ljudje izvedeli, kaj je Kristus govoril, in po Kristusovih besedah začeli soditi besede in dejanja tistih ljudi, ki se izdajajo za njegove namestnike. Omenjenega kolporterja so preganjali duhovniki v Zagorju, v Št. Lambertu bi ga bili po duhovniku nahujskani kmetje skoro ubili, na Jesenicah pa je župnik Šinkovec s prižnice rjul, da kdor bere to sv. pismo, bo iz cerkve izobčen in da je čitanje tega sv. pisma tak greh, da ga more le papež odpraviti. Ščuval je ljudi k silovitosti in jih poživljal, naj kolporterja, ki ima oblastveno dovoljenje, naznanijo fajmoštru ali žandarjem, če se kje prikaže. To psovanje župnika Šinkovca kaže, koliko vzrokov morajo klerikalci imeti, da seboje Kristusovih besed. Prav zato pa svetujemo, naj ljudje le kupijo to knjižico in naj jo le marljivo čitaj o.
Škandalozen — švindel. —- Že nekaj let straši po Koroškem kot nemški klerikalec dunajski advokat dr. P up ovac. Ta mož je tako nesramen, da je poslal slovenski občini Škofi če hektografiran poziv, naj ga izvoli za častnega občana.
V tem pozivu sicer priznava dr. Pupovac, da ga v tej občini nihče ne pozna, da nima za občino nikakih zaslug, da pa pride morda kmalu v položaj občini kaj koristiti. To je že vrhunec nesramnosti. Obč. odbor, ki ima kaj časti v sebi, bi tako pismo vrgel pod klop. V Škoficah pa niso tako storili, ker je župnik Singer drugače ukazal. 7. t. m. je imel obč. odbor sejo in na dnevnem redu je bila volitev dveh častnih članov, bivšega župnika, vik arij a Podgorca in — nemškega klerikalca dr. Pupovca z Dunaja. Ta predloga je zagovarjal župnik Singer, ki ni član obč. odbora in katerega so potem tudi od seje spodili. In kako je svoj predlog zagovarjal! Rekel je, da je vikarij Podgorec zaslužil častno občanstvo, ker je občini posodil 50 gld., nemški advokat dr. Pupovac pa da sicer nima nobenih zaslug za občino, a voli naj se ga, ker to želi in ker bo, če pride kdaj v drž. zbor, občini morda kaj koristil. Konec je bil, da so vsi Jrije predlaganci dobili častno občanstvo. Omenili smo ta škandal, ker dobro ilustruje slov. narodno politiko na Koroškem.
Sijajen shod na črnem vrhu pri Idriji. Pri najslabšem vremenu vršil se je v nedeljo, 12. t. m. shod, ki je bil najsijajnejši in najuspešnejši, kar jih je narodna napredna stranka letos priredila.
V občini, kjer pred malo leti skoraj glasu nismo imeli, spravila sta župnik in kaplan komaj dvajset glav skupaj, katere sta na shod prignala. Bilo je pri okrajnem glavarstvu prijavljenih sicer več govornikov, prišel pa je samo — dr. Tavčar. Drugi zbali so se prejkone vremena! Tem pri-srčnejše bil je sprejet dr. Tavčar, ki je potem pri shodu, trajajočem skoraj dve uri, bil glavni govornik. Njegova izvajanja vzbujala so nepopisno navdušenje; klerikalci s svojim mladim kaplanom na čelu pa so bili poraženi, da se jim je kar videlo, kako se sramujejo. Naših udeležni-kov je bilo okrog 400, samih vrlih, naprednih mož s Črnega vrha, Zadloga in Pod-griža. Tudi nekaj čvrstih naših iz Cola nas je počastilo. Z jedno besedo: bil je lep dan narodne napredne stranke.
Županska volitev v Celju. — Županom v Celju je izvoljen najstrastnejši hujskač proti Slovencem, trgovec Julij Rakusch, organizator in pokrovitelj vseh protislovenskih izgredov, podžupa nom pa zdravnik dr. Jesenko. Tako Rakusch kakor Jesenko nista samo po imenih nego tudi po rojstvu Slovenca, a že star pregovor pravi, da je poturica vedno hujši od Turka.
Morilci kaplana Mikliča so bili v soboto, dne 12. t. m. sojeni v Mariboru. Bili so to komaj 201etni kmečki fantje Franc Lepej, Matija Skabiš, Štefan Sama-stur in Janez Kosirnik. Kateri je zagnal kaplanu usodni kamen v glavo, se ni dalo dognati. Dobili so po eno in dve leti ječe.
Posojilnica v Marenbergu je bila pri zadnjem občnem zboru »Zaveze slovenskih posojilnic« s sedežem v Celju iz te zaveze izključena. Ta posojilnica je namreč angažirana pri on-dotnem konsumu z uprav velikansko svoto, ki je že danes izgubljena. Kako brezvestno se dela pri teh duhovniških zavodih, se vidi prav v tem slučaju. »Zaveza« je silila na to, da bi se posojilnica sanirala, duhovniki, ki imajo posojilnico v rokah, pa se niso udali, nego hodili k dr. Šusteršiču učit se, kako bi to
žlindro prikrili in ljudi opeharili, samo da sebe obvarujejo vsakega plačila. Konec je bil, da je »Zaveza« to posojilnico izključila.
Požar v Trebnjem. — Pretočeni petek okrog 9. ure zvečer je začela goreti tovarna za parkete v Trebnjem. Tovarna je last g. Goljevška iz Gorice. Ogenj je bil jako velik in je tovarna z vsemi stroji do tal pogorela. Zgorelo je tudi kacih deset vaganov parket, ki so bile pripravljene, da se odpošljejo. Ostala je pa glavna zaloga in sušilnica za parkete. Na kak način je nastal ogenj, se še ne ve. Sreča je, da so se gasilna društva tako spretno lotila težkega svojega dela. Da ni bilo trebanjske požarne brambe takoj na lici mesta, bi bilo zgorelo še ostalo poslopje. Tudi požarni brambi iz Velike Loke in iz Mirne peči sta neumorno delovali in pomagali ogenj lokalizirati. Nekaj časa je pihala rahla sapa in tedaj je bila za Trebnje in za trebanjsko okolico nevarnost velika, a sapa je kmalu ponehala. Vsa čast gasilcem in Mirne peči, ki so tako hitro prišli na lice mesta,, istotako gasilcem iz Velike Loke, osobito pa še trebanjskemu gasilnemu društvu, njega spretnemu vodstvu in neumorno delavnemu moštvu. Kakšen je bil ogenj in kako se je moralo delati, priča okolnost, da so si o b ž g a 1 i roke tisti, ki so držali konec cevi. Škode je 60.000 K.
Nesreča v tovarni na Jesenicah. — Pomožni delavec Jakob Šorli, doma iz Podmelca na Primorskem, je dne 2. t. m. pomagal pri prevažanju železne omare, težke okoli 1500 kg. iz vlivarne. Voziček, na katerem je ležalo težko breme, je izkočil iz tira in se nagnil, omara pa je padla na nesrečnega delavca. Ta se je hotel z naglim skokom rešiti, a je s čevljem obvisel na nekem klinu. Ponesrečenca so prepeljali v tovarniško bolnico, kjer pa je čez tri ure vsled hudih poškodeb umrl.
Maščeval še je dne 5. t. m. delavec Jakob K u m e r v gostilni Marije Mlekuž na Polju v radovljiškem okraju nad delavcem Antonom Jeršičem s tem, da mu je vrgel kozarec v glavo, a ga je le neznatno poškodoval. Potem je vzel iz žepa svoj nož in sunil ž njim Jeršiča v desne prsi smrtnonevarno tako, da se je Jeršič zgrudil na tla. Kumra so zaprli. Izgovarja se, da se je nad Jeršičem maščeval vsled tega, ker ga je slednji pred dvema mesecema napadel.
Nezgoda na železnici. — V sredo zjutraj je na postaji v Lazah pri pre-peljavanju padel sprevodnik Franc Mazi z vlaka in je prišel pod vlak. Levo nogo mu je nad členkom skoraj popolnoma odtrgalo, desno pa zmečkalo. Tudi na glavi je poškodovan. Prepeljali so ga v bolnico.
Ponesrečil je v torek popoludne v Vačah posestnik Janez Juvan. Vlačil je v gozdu z voli plohe. Naenkrat se je odtrgala veriga in ploh se je zavalil črez Juvana in ga na desni strani tako poškodoval, da so ga prepeljali v bolnico. Juvan je nameral danes odpotovati v Ameriko.
Priporočljivo milo. Včeraj, 15. t. m. zjutraj so pripeljali v deželno bolnico 30 let starega gostilničarja Ivana Vrečkota iz Marije Gradca pri Laškem, ki je včeraj zjutraj, ko se je umival z nekim milom, naenkrat na obeh očeh oslepel.
Igla v srcu. Na Dunaju je umrl deček vsled neke otekline na boku. Padel je namreč pred poldrugim letom na ledu, in že takrat se mu je naredila na levem boku bula, katero so zdravniki odstranili. Toda čez nekaj časa se je bula iznova pokazala, in dasi so se zdravniki za dečka jako pobrigali, je vendar umrl. Pri seciranju so dobili zdravniki v srcu 3 cm dolgo in precej močno iglo; kako je prišla ta igla v srce, ni bilo možno dognati, a bržčas se je takrat, ko je deček na ledu padel, premaknila ter je dosegla srce, ysled česar je deček umrl.
Živa — pokopana. V Dolcedu pri Porto-Mauricio je našlo orožništvo 30 letno žensko, Rozo Orego, zaprto v hlevu, docela nago in poživinjeno, po vsem telesu polno oteklin in bul. Nesrečnico so imeli oče in bratje že 3 leta zaprto v hlevu, kjer se je živila z blatom. Roza je podedovala po materi veliko premoženje, oče in bratje pa ničesar. Zato so jo zaprli. 78 letnega starca in brate so zaprli.
Moška beseda katoliškega škofa. — Strahovita nesreča, ki je zadela Sicilijo, je obudila sočutje po vsem svetu in po vsi Italiji so hiteli nabirati milodarov. Vsak daruje kar more. Dal je kralj, dali so ministri, dale so občine, dali so bogataši in dali so siromaki, samo v Milanu se je na jeden dan zbralo 100.000 lir. Le največji bogataš na svetu, papež ni dal ne vinarja. To je bilo vzrok, da je kakor poroča »Volkszeitung« papež dne 4. t. m. dobil navadno brzojavko, ki je bila oddana v Chiassu: »Leonu XIII v Rimu. — Vzlic milijonskih dohodkov, ki Vam. jih donaša trajna epidemija Vaših jubilejev, je Vaša mrzlo srčnost napram nesreči, kije zadela ubogo Sicilijo, obžalovanja vredna. — Škof Pavel Miraglio!«
Izstop iz Jezuitskega reda. — Sin grofa Pavla Esterhazvja, ki seje udeležil madjarske revolucije leta 1848., grof Evgen Esterhazy je pred več leti vstopil v jezuvit-ski red. Jezuvitje so ga silili, naj od svoje rodbine zahteva, da mu izplača njega delež na premoženju. Izplačali so mu res 800.000 kron in ker je grof kot jezuit storil obljubo ubožnosti, je jezuvitski red pobasal to svoto. Sedaj pa je grof Esterhazv izstopil iz jezuvitskega reda in se odpovedal tudi duhovniškemu stanu. Zahteval je seveda, naj mu jezuitski red povrne omenjenih 800.000 K, a jezuitski general neče denarja nazaj dati, tako da je moral grof Esterhazv nastopiti sodno pot. Kakor se čuje, namerava grof prestopiti k drugi veri.
Vedno le „pristao". Ne malokdaj izraža kdo pri nakupovanjnu željo, da bi dobil samo ..pristno" blago. Kaj pa je pravzaprav „pristno"? S tem označujemo „prvotno", „prvo" blago, ki je izdelano tako, kakor ga je hotel izumitelj. V današnjih dneh pa kaj radi „posnemajo" novo, dobro stvar, ki ima kaj uspeha, ter prodajajo posnemek kot rprav tako dobrega", Časih celo kot „boljšega". To se godi zlasti pri živilih, najsi je uprav tu najbolj važno, da se odjemalec ogiblje „neprist-nim" izdelkom. Ko se je pred več nego deset leti Kathreinerjeva-Kneippova sladna kava spričo nenavadnih svojih prednosti čudovito hitro udomačila v rodbinah, so se takoj pojavili posuemalci, da bi navadne pražene izdelke, ki so bili po zunanjosti podobni pristnemn blagu, prodajali kot „enako dobre" in tako kupčevali v svoj prid. Seveda ni trajalo slepenje nikoli dolgo, zakaj naSe gospodinje, ki so se dale enkrat ali dvakrat „pregovori tiu, da so poizkusile posnemek, so kaj hitro opazile veliko razliko v okusu. Ali če eden neha, začne zopet drugi, zato ravna v»aka gospodinja pametno, če ob nakupu sladne kave vselej pristavi: „Pa le pristno Kathreinerjevo" v znanih Kathreinerjevih zavojih. Zakaj samo ta ima priljubljeni, prijetni okus, ki se močno bliža okusu zrnate kave, in samo ta izboljSuje|kavo, ki je že prišla v vsakdanjo navado. Tudi je „pristna Ka-threinerjeva kava" priznano najboljši nadomestek za zrnato kavo, kjer je ta zdravniško prepovedana. Kathreinerjeva kava je bila in je še zdaj pač naj-bolši, pristni izdelek, in še dane8 nedosežen v svojih vrlinah. Zanjo res velja toli izpričano geslo : „Pravo je zdravo"._
Loterijske srećke.
Brno, 15. oktobra. 45, 29, 9, 64, 22.
Dunaj, 11. oktobra. 19, 83, 64, 67, 22.
Trat, 4. oktobra. 41, 70, 36, 31, 30.
ttradeo, 11. oktobra. 24, 45, 76, 90, 21.
Praga, 8. oktobra. 41, 46, 10, 28, 75.
Uno, 4. oktobra. 49, 14, 44, 19, 52.
Tržne cene v Ljubljani,
Goveje meso I. kg
• : 1 •
Telečje „ . . . , Prašičje m. sveže „
» Prek. „ Koštrunovo meso „
Maslo.......„
Surovo maslo . „ Mast prašičja. . „ Slanina sveža . „
prek.
Salo.......„
Jajce.......„
Mleko, liter . . . „ Smetana sladka lit.
kisla „
Med.......kg
Piščanec.......
Golob........
Raca.........
Zajec.........
K h
1J30 1 JO 1 -150
60
BO
c« pšenična 100 kg o koruzna   „ „ S ajdova     „ „
Fižol, liter.....
Grah, „ .....
Leča, „ .....
Kaša, „ .....
Ričet, „ .....
Pšenica . . 100 kg Rž........
240 1J60, 1 60 Ječmen
130
-| 6 —118 -,80 -80
120
120
-'40,
Oves
Ajda ....'„ „'
Proso, belo  „ „
»    nav.  „ „
Koruza. . .   „ „
Kronipir. .  „ „
Drva, trda... m3
„ mehka . „ Seno .... 100 kg
Slama . . .   „ „
Stelja. . . .   „ „
h
60
50 •20 ■10 86 20
60
16
14
14 14 15 16 13 14 I 6
20 I 5 60 , 7 60 7 —
60
20
Povsod po Slovenskem
in še čez mejo razširja se od dne do dne poraba prave in najboljše
v prid družbe sv. Cirila in Metoda
iz
L jugoslov. tovarne za kavine surogate
—v Ljubljani.  ■ #
Zahtevajte jo povsod!!
mm
Red Star Line, Antwerpe»
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, VViedoner Gurtel, na Dunaji
ali (2073-7)
Ant. Rebek, konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
Zmešane lase
kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma
Ludovik Businaro
v Ljubljani, HiJšarjeve ulice št. 10.
flŽgT Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. TJ^J
Trgovina in gostilna
skupaj ali pa tudi večja gostilna brez trgovine, oziroma restavracija ali kantina me isee v najem pod garancijo gotovih dohodkov od strani najemodajalca, pa tudi eventuelno s kavcijo najemojemalca.
Cenjene ponudbe naj se blagovolijo poslati pod: „Garantirani dohodki", poste restante, Zagorje ob Savi, Kranj«!&•■
$louen$ltin>
Zapuščajoč slovenske, oziroma evropske meje, ni mi bilo mogoče, posloviti se pri vseh svojih znancih. Poslavljam se torej tem potom od svojih rojakov iz Planine pri Rakeku ter kličem: (2450|
Živeli Planinski rojaki!
Matija Pogorele
dne 6. oktobra 1902 na potu v Združene države ameriške.
Največje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov, ki vozijo
v Ameriko.
Hamtoirg-Ns-vV York le 6 dni.
Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno (1228—21)
oblastveno potrjena
agentura Hamburg-Ameriške linije
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 31
od južnega kolodvora takoj na .desno
-ejtiltl
•m
-m
■m
jama Jaku
Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad:
16 milijonov kron.    nad 370.000 kron.
Mestna hranilnica lia
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopouidne in jih obrestnje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitaln. Rentni davek od vložnih obresti plačuje
hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaracunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malolet-nih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c, kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/4°/ci na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/0 izposojenega kapitala. (13—23) Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 4V»Vo do 5%.
ffffffffffiff^
Odgovorni urednik Valentin Kopitar.
Lastnina in tisek »Narodne Tiskarne« v Ljubljani.