občinski poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNI ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije: Vido Bepanšek. Glasilo izhaja v nakladi 14.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 34, Domžale, p. p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 34. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421 -1 /72 z dne 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne 25. 7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih, ljudi in občanov občine Domžale. DOMŽALE, 6. III. 1987, LETO XXVI., ŠTEVILKA 4 Ob 25-letnici časopisa p ona tisku jemo prvo stran Občinskega poročevalca, ki je izšel 5. XI. 1962 Izdaja zavod za gospodarsko propagando - Domžale, Kolodvorska 6 — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milan Flerin — Izhaja vsakega prvega v mesecu razen v juliju in avgustu — Cena 20 dinarjev — Tiska tiskarna >Toneta Tomšiča« v Ljubljani Leto I. — St. 1. — Domžale 5. XI. 1962 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE SREČNO, Z VELIKIMI USPEHI NA POT! To so naše želje ob prvi številki občinskega glasila, ki bo kot glasilo občinske organizacije SZDL seznanjal občane z življenjem in delom p domžalski občini. Občinski poročevalec naj postane tesna vez med občani, delovnimi kolektivi in komuno. Želimo, da bi v njem našli mesto razgovori delovnih kolektivov s svojimi organi upravljanja, tu naj bi spoznavali življenje in delo političnih, mladinskih, kolektivnih in športnih organizacij ter raznih društev. S svojimi problemi in uspehi naj bi o občinskem poročevalcu seznanjali občane krajevni odbori, stanovanjske skupnosti, zdravstvo, šolstvo, kultura, l «ni n poravnalni sveti ter ostali organi družbenega upravljanja. Tako bomo občani spoznavali prizadevanja, uspehe in 'ežaoe drug drugega. Skupno se bomo veselili uspehov, naučili se bomo reševati nastajajoče probleme z nasveti, razumevanjem in medsebojno pomočjo. Šele ob takem spoznavanju in spremljanju življenja v komuni bomo postali pravi občani, ki bodo poznali razvoj in rast svojega gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva in družbenih služb, občani, ki družbeno-politično zreli aktivno posegajo v boj za napredek in lepše življenje. Z vso pravico računamo in pričakujemo, da bodo člani SZDL z oso prizadevnostjo skrbeli za vsestransko informiranost občanov. 12.360 članov občinske organizacije SZDL, ki so razdeljeni v 2? krajevnih organizacij bodo z dopisovanjem poskrbeli, da bo naše glasilo res poročevalec vseh dogodkov, uspehov in težav, da bo glasilo postalo stalna in najprimernejša oblika vsestranskega medsebojnega občevanja in obveščanja. Skupno bomo poskrbeli, da bo občinski poročevalec redno prinašal novice z vseh področij življenja in dela v naši komuni do vsake družine in kolektiva, do vsakega občana. Torej srečno in uspehov polno pot... Prvi uredniški odbor Občinskega poročevalca. Posnetek je napravljen v februarju leta 1963. Dr. Miroslav Stiplovšek, član prvega uredniškega odbora, se je spomnil nekaterih zanimivosti iz obdobja nastajanja časopisa Predsednik Sob Domžale Peter Primožič ob nagovoru slavljencu — našemu časopisu ^ritorij občine Domžale je razdeljen na 2? krajevnih odborov SZDL, ki so osnovne organizacije Obeinskeetn odbora SZDL. Sedeži krajenih odborov so označeni na karti Člani prvega uredniškega odbora so v spomin na sodelovanje prejeli knjižna darila Prof. Milan Flerin je bil ne le prvi glavni in odgovorni urednik Občinskega poročevalca, temveč tudi organizator obveščanja V začetkih izhajanja našega časopisa Spomini na obdobje nastajanja našega časopisa Bilo je pred četrt stoletja... Pravzaprav je izredno prijetno opravilo — pogovarjati se o uspešnem delu, ki si ga opravljal in opravil v preteklosti. Če pa gre za pionirsko delo, kot ga je na področju obveščanja v naši občini opravil prof. Milan Flerin, pa je zadovoljstvo lahko toliko bolj upravičeno. Ko smo obiskali prvega urednika — bil je glavni in odgovorni urednik v eni osebi — tega zadovoljstva ni skrival. Upravičeno je lahko ponosen na to, kar je delal pred 25 leti. Seveda pa je, preden sva se lotila pogovora o problemih od danes in od včeraj — beseda stekla o prvih številkah Domžalca, to je časopisa, ki je izhajal za potrebe kraja, to je Domžal. Ko smo bili še vas Do leta 1925 so bile Domžale še vas. Tedaj so zidali domžalski Godbeni dom, iz vasi se je kraj oblikoval v trg. Ob tej priložnosti so v Domžalah leta 1925 izdali 3 številke »Domžalca«, tedanji urednik pa je bil šolski nadzornik Ivan Stenovec. Prof. Flerin se spominja, da je nato po vojni izšla posebna številka Domžalca s partizansko tematiko, leta 1959 pa ob gospodarski razstavi v I. osnovni šoli še ena.' V tistih letih je Zavod za gospodarsko propagando, kije imel prostore nad današnjo trgovino Jugotehnike, organiziral sejme domžalskega združenega dela in obrti, zato se je že tedaj kazala naloga imeti posebno občinsko glasilo. Najprej propaganda, potem... Izhajajoč iz nalog, ki so se kazale Zavodu za Gospodarsko propagando je prišla na upravnem odboru Zavoda pobuda, da bi občina dobila svoj časopis. Člani takratnega upravnega odbora (Stane Rozman, Albin Klemene, Kamilo Marine, Franc Hab-jan in direktor Zavoda Andrej Cvetko) so zato po nekaj sestankih imenovali uredniški odbor. Na razširjenem sestanku SZDL so se vsi zavzeli za to idejo. Da bi urejal glasilo — pa so poprosili prof. Milana Fle-rina; le-ta je uredniško delo v celoti prevzel. Dinamičen čas, odtod potreba ... Prof. Flerin pripoveduje, da je bil to zelo dinamičen čas, poln velikih idej — in tudi velikih rezultatov ... V Domžalah so gradili halo Komunalnega centra, novo telefonsko centralo, moravsko cesto, cesto Mengeš—Domžale preko polja, kupovali prvi veliki stroj v Papirnici Količevo, postavili delo Tosame na nove osnove in še drugo. Iz te silne dinamike gospodarskega dela se je kar sama po sebi izkazovala nuja ne le po razstavnih površinah za propagandno dejavnost gospodarstva, temveč tudi za časopis. Boljše obveščanje občanov naj bi potekalo preko rednega izhajanja časopisa, nosilec izdajanja, ob podpori družbenopolitičnih organizacij, pa naj bi bil Zavod za gospodarsko propagando Domžale. Po pripravljalnem obdobju, ta dela je tedaj vodil direktor TOKA in predsednik OK SZDL tov. Stane Rozman, je vso stvar Zavod tudi prevzel in kmalu je izšla prva številka. Kot vsak začetek ... Vsak začetek je težak, težko je bilo tudi pri prvih številkah. Pravzaprav nismo vedeli kako bi, vsi smo bili na začetku. Vendar je delo steklo, z vsako številko so prihajale nove izkušnje, tudi rutina se je počasi oblikovala. Želeli smo izpolnjevati tri funkcije — družbenopolitično-usmerjevalno, kroni-stično inkritično-polemično. Poleg tega je bil sestavni del časopisa tudi reklamni del z oglasi, objave, zahvale, čestitke ob praznikih. Kako smo organizirali dopisnike? Zanimivo je, da smo takoj organizirali širok krog dopisnikov — amaterjev. Najprej smo pobarali pišoče ljudi v družbenopolitičnih organizacijah, potem smo poprosili učitelje na šolah iz vse občine, kmalu pa so se začeli javljati tudi občani, ne da bi bili pozvani. Tako se je začelo delo z dopisniki. Finance: poslovanje brez dotacije ... Takoj, ko je bil imenovan uredniški odbor, je bila odgovornost za izhajanje časo- I Andrej Cvetko, nekdanji direktor zavoda za gospodarsko propagando je s svojim prizadevnim delom bistveno pripomogel k temu, da je izdajanje steklo redno... pisa prenesena na Zavod za gospodarsko" propagando. »Občinski poročevalec« je v finančnem pogledu postal popolnoma samostojen — brez dotacije smo začeli. Zanj je skrbel zavod oz. se je vzdrževal sam iz svojih dohodkov, naročnine in drugih lastnih virov .. . Prva naklada — 3000 izvodov »Spominjam se«, pripoveduje prof. hle-rin, »da je bila prva naklada 3000 izvodov, število pa se je gibalo tja do 4900. Povedati moram, da smo skrbno spremljali interes občanov zanj, spremljali želje različnih okolij in sproti prilagajali število izvodov Občinskega poročevalca potrebam. Ko je bil časopis natisnjen, sva s tov. Andrejem Cvetkom sedla v avtomobil in celotno količino razvozila po občini.« V prvih letih izhajanja časopisa je bilo treba za 1 izvod plačati ceno 50 par. Občani so glasilo dobivali preko šoloobvezj nih otrok, delovnih organizacij, sindikatov, trafik v Domžalah in Mengšu, včasih tudi še kako drugače. Od vsega začetka smo imeli nekaj naročnikov, ki smo jim po pošti pošiljali njihovo glasilo. Kritičnost, polemičnost smo zlasti gojili... Ker je bil časopis od občinskih struktur neodvisen, tudi ni nosil občinskega upravnega udeležja. Tako je bil lahko urednik dovolj samostojen pri uresničevanju uredniške politike. Zanimivo delo pri časopisu je bilo začenjano na sejah uredniškega odbora, ki so se odlikovale ne le po veliki zanimivosti, temveč tudi po polemičnih nastopih, diskusijah ... To živahnost so v delo vnašali mladi ljudje, saj smo nenehno težili za tem, da bi k časopisu pritegovali mlade v čim večjem številu . . . Taki so bili začetki našega časopisa. Hvala za podatke, prvi urednik prof. Flerin! MAB Objavljamo nekaj prispevkov iz prve številke Občinskega poročevalca: Iz Domžal _ ! Problem razvoja telesne kulture V naši občini imajo na skrbi razvoj telesne kulture občinska zveza za telesno kulturo, občinski strelski odbor in Svet za telesno kulturo pri ObLo. Statistika kaže, da občinska zveza za telesno kulturo združuje 9 društev TVD »Partizan« in 7 samostojnih klubov s približno 2500 člani. V občinski strelski odbor pa je vključenih 7 strelskih družin s 300 člani. Ti razveseljvi podatki pa močno zbledijo, če upoštevamo, da velik del teh društev ne izpolnjuje svojih nalog. Govorimo lahko o športni dejavnosti le pri nekaterih društvih oziroma klubih v Mengšu, Dobu, Ihanu, Jaršah in Domžalah. Vrsta društev obstaja le na papirju! Iz Ihana Vaščani vasi Brdo pri Ihanu rešujejo dva velika problema že dolga desetletja. Prvi problem je izgradnja vodovoda, drugi pa je zgraditev ceste do vasi. Pot, ki vodi skozi vas je tako slaba, da bi jo človek težko imenoval cesto. Voda, ki ob nalivih dere po hribu navzdol, sproti odnaša material. Za vsakoletno večkratno posipavanje cestišča pa so porabili v zadnjem desetletju več denarja, kot za vse druge ceste v Ihanu. Vaščani so pristopili k delu. Na sestankih so se pogovorili o izgradnji nove ceste, razpravljali o predlogih in sprejeli najboljši načrt. Tudi milijon so jim obljubili iz gozdne uprave za dograditev ceste. Mislite, da je sedaj problem rešen? Marsikje bi bil, toda na Brdu ne. Sedaj se je šele pričelo: »Lepo in prav, da se bo gradila nova cesta, toda preko mojega sveta ne!« »Tudi jaz ne odstopim pedi svoje zemlje«, trdi drugo. Kje je rešitev? Verjetno ne v nadvozu. Zelo zaostala so taka pojmovanja in človeku danes nerazumljiva. Cesta bo služila v prvi vrsti le njim samim. Nerazumevanje nekaterih občanov zavira delo, kar pa ima lahko velike posledice v škodo vsem. Zima je pred vrati, cesta ne bo dograjena, namenjeni milijon pa bo dodeljen tja, kjer bodo ljudje znali ceniti njegovo vrednost, kjer bodo sebi v korist zgradili s pomočjo tega denarja s prostovoljnim delom to, kar rabijo. Morda pa še ni prepozno? 15. septembra letos je pri upravi ObLO začela poslovati sprejemna pisarna, ki za stranke uraduje vsak dan, brez ozira če je na občini uradni dan ali ne. Ta urad se je izkazal kot zelo koristen, saj se je v sprejemni pisarni oglasilo več kot 60 občanov, kar predstavlja dobro tretjino vseh strank, ki prihajajo po opravkih na občinski LO. Namen sprejemne pisarne je, nuditi občanom potrebno pomoč pri uveljavljanju njihovih pravic in omogočiti ekspeditivnost pri delu organov občinske uprave, skratka, ta služba omogoča občanom, da lahko hitreje rešujejo razne upravno-administrativne zadeve, kot so na primer izdajanje raznih potrdil, dovoljenja, odločbe in podobno ter da dobe lahko vsak čas vse informacije, ki jih žele. Na Ljubljanski cesti v Domžalah zraven trgovsko stanovanjskega bloka so pred meseci pričeli z gradnjo novega štirinadstropnega bloka s 36 družinskimi in samskimi stanovanji. V pritličju pa bo pet trgovskih lokalov, v katerih bodo imeli svoje prodajalne: podjetje »Induplati« Jarše skupaj s tovarno dekorativnih tkanin Ljubljana, trgovsko podjetje »Napredek« Domžale, trgovsko podjetje »Drogerija« Ljubljana, »Mladinska knjiga« Ljubljana in trgovsko podjetje »lmex« Koper, ki bo imelo svojo poslovalnico za prod ijo raznih avtomobilskih delov. Ta stanovanjski blok, ki bo zgrajen prihodnjo jesen, gradi gradbeno podjetje Domžale, ki si je z dosedanjimi gradnjami blokov in drugih objektov že pridobilo ugled solidnega gradbenega podjetja. Ko bo lokacija odobrena, se bo pričelo z gradnjo nekoliko manjšega stanovanjskega bloka nasproti banke v Domžalah, na Ljubljanski cesti med hišama Praprotnik — Štajner. Stanje vredno kritike Neurejena okolica pred kolodvorom v Jaršah čaka odloka od »zgoraj«. Močni razmah gredbene dejavnosti je pred leti zajel tudi okoliš tovarne INDUPLATI v Jaršah. Hitri razvoj našega gospodarstva je dovoljeval zasebnikom gradnjo, s čimer se je močno ublažila stanovanjska stiska, ki je menda po vsem svetu aktualna. Skupnost je prispevala milijone za izgradnjo moderne ceste, katera danes povezuje z "Domžalami. Žal motita sliko urejenega naselja dve nedovršeni stanovanjski zgradbi nasproti kolodvora v Jaršah. Težko je razumljivo, da lastniki teh zgradb ne dovršijo. Še težje razumljivo pa je, da prebivalci trpijo takšno neurejenost prostora, kakršna je pred eno od obeh zgradb. Upajmo, da lastnica hiše ne bo iskala imena avtorja tega sestavka, pač način, kako bi uredila to, kar niti drugim, niti njej sami ni v ponos. Sovjetska delegacija na poti skozi Domžale Več tisoč prebivalcev občine Domžale je pozdravilo prvega oktobra 1962 na poti od Trzina do Trojan sovjetsko delegacijo pod vodstvom predsednika prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Leonida lljiča Brežnjeva, katerega so spremljali Aleksandar Rankovič, sekretar CK ZKS Miha Marinko ter drugi jugoslovanski politični predstavniki. Ob 9.30 se je dolga kolona avtomobilov z gosti ustavila v Domžalah na trgu pred spomenikom, kjer jih je pozdravil sekretar občinskega komiteja ZKS Miro Varšek, skupina deklet pa jim je podarila darila, izdelek tovarne TOKO. V krajšem nagovoru je občinski predstavnik zaželel gostom dobrodošlico v naši komuni ter izrazil željo, da skupno & sovjetskim ljudstvom vlagamo vse napore za ohranitev miru na svetu, kjer si le v miru in ob mednarodnem sodelovanju lahko zamišljamo izgradnjo naše dežele. Tovariš Brežnjev se je za sprejem toplo zahvalil ter razložil napore sovjetske vlade in ljudstva za napredek znanosti in gospodarstva v Sovjetski zvezi, predvsem pa za ohranitev miru. Kolona z gosti je krenila preko Črnega grabna v Velenje. Ob 15. uri so visokega gosta in njegovo spremstvo na povratku v Ljubljano ob vsej trasi ponovno pozdravljali občani, še posebna pa šolska maladina. Pred letnimi konferencami KO ZRVS Na predavanju ZRVS v Mengšu. Do konca marca bodo vse krajevne organizacije ZRVS v naši občini izpeljale letne konference, ki za sleherno izmed njih predstavljajo najpomembnejši dogodek ne le za rezervne vojaške starešine, temveč tudi za okolje, v katerem posamezne organizacije delajo. Tako bodo na teh konferencah obravnavali analize svojega dela, kreirali naloge, usmeritve in cilje, ki jih bodo morali uresničiti v prihodnjem obdobju. Ena izmed oblik priprav na te konference so tudi predavanja za rezervne vojaške starešine, ki jih je pod naslovom 13. KONGRES ZKJ IN 10. KONGRES ZKS - RESOLUCIJA O SLO IN DS pripravila ustrezna komisija Občinske konference ZRVS v naši občini. Tako bodo člani ZRVS tudi v tem letu posebno pozornost namenjali: — aktivnemu sodelovanju vseh rezervnih vojaških starešin v okoljih, kjer živijo in delajo (OZD, KS) zlasti na področju SLO in DS, — lastnemu usposabljanju in sodelovanju v usposabljanju vseh delovnih ljudi in občanov (praktično in teoretično), — razvijanje in ohranjanje revolucionarnih tradicij — sodelovanje na vseh področjih krepitve našega samoupravnega socialističnega sistema. Ne le v okviru priprav in izvedbe letnih konferenc, tudi v siceršnjem stalnem delu članov in organizacij ZRVS v naši občini se pričakuje, da bodo v okoljih, kjer živijo in delajo, nudili politično in strokovno pomoč pri organiziranju in planiranju SLO in DS, sodelovali pri usposabljanju mladih in krajanov, pripadnikov civilne zaščite in drugih subjektov v sistemu SLO in DS. V. Četrt stoletja našega časopisa Govor predsednika Sob Domžale Petra Primožiča na sprejemu: Ob naših ekoloških dneh: Kot vedno, govorimo, govorimo, govorimo • m 9 Skupščina občine Domžale in Občinska konferenca SZDL Domžale sta v sredo, 18. februarja priredila sprejem ob 25-le-tnici Občinskega poročevalca, glasila SZDL Domžale. Udeležili so se ga poleg prvega urednika prof. Milana Flerina tudi nekateri člani uredniškega odbora izpred četrt stoletja, dosedanji sodelavci, predstavniki DPO, OK SZDL in Skupščine občine ter člani uredniškega odbora Občinskega poročevalca v sedanji sestavi. Spregovoril je domžalski župan, ki je jubilantu — glasilu Občinskemu poročevalcu in vsem, ki so ga oblikovali in ga še ustvarjajo, namenil tele slovesne besede: Podatki o izhajanju v 25 letih nam dajejo osnovna izhodišča za razmišljanje, ugotovitve in tudi zaključke. Razmišljanja gredo v smeri vloge in poslanstva tiskane besede v določenem okolju, v tem primeru v temeljni družbenopolitični skupnosti — občini Domžale. Predvsem pa o vlogi informiranja, animiranja in obveščanja v družbi, ki izrecno poudarja in namenja visoko mesto vključevanja občanov, samoupravljanju in delu na družbenoekonomskem in družbenopolitičnem področju. Pred 25 leti in sicer 5. novembra 1962 je izšla prva številka Občinskega poročevalca, to je v času, ko občina Domžale še ni bila oblikovana v sedanjem teritorialnem obsegu. Šele jeseni 1963. leta so bile združene dotedanje občine Mengeš, Moravče in Domžale v sedanjo občino Domžale. Danes imajo vse občine svoja glasila, takrat pa je bil Občinski poročevalec eno prvih takih glasil. Prva leta so bile prisotne tudi pobude za skupno glasilo z občino Kamnik, vendar pa ta pobuda ni bila reali- zirana. Občinski poročevalec je ob ustanovitvi izhajal enkrat mesečno, v obsegu 12—14 strani in v nakladi ca. 3000 izvodov. Neposredni izdajatelj je bil Zavod za gospodarsko propagando. Ta firma pa je kmalu prenehala z delovanjem. Od tedaj dalje je Občinski poročevalec izhajal v bolj ali manj tesni povezavi z Delavsko univerzo Domžale. Ob današnji slovesnosti je prilika, da se spomnimo začetkov izhajanja, tedanjih zgod in nezgod, volje in moči, besed in dejanj. Prav tako bi bilo zanimivo obnoviti glavne faze, stopnje in dogodke v 25-letni zgodovini Občinskega poročevalca in njegovi vlogi v razvoju občine. O tem, kako je ta razvoj spremljal in nanj vplival. Osebno bi me zelo zanimala zgodovinska sociološka študija — monografija o našem Občinskem poročevalcu. Kako se je odzival na aktualno problematiko? Še vedno pa v tem oziru velja izrek, ki ga rad pove sedanji odgovorni urednik Matjaž Brojan: »Da je v občini spisi ■H mnogokrat laže napisati članek, kot ga pa podpisati!« Tako je tudi za sedanji uredniški odbor, kot za tistega pred 25 leti, glavna naloga, kako v Občinskem poročevalcu uresničiti zasnovo, ki bi dala vsem stranem našega življenja in dela — pozitivnim in negativnim — ustrezen poudarek, da bodo prispevki dovolj kritični in zanimivi. Prav sedaj Občinska konferenca SZDL pripravlja nove ustavne akte in tudi današnje srečanje lahko prispeva k oblikovanju te zasnove. Glavno poslanstvo, da naj bo to glasilo vseh občanov, je doseženo: vsi ga beremo. Vsako gospodinjstvo ga dobi — vsaj načelno. V praksi se zgodi, in to po volji pismonošev, kdaj pa kdaj tudi drugače. Občani ga dejansko berejo. Neobveščenost glede Občinskega poročevalca si ljudje med seboj ne odpuščajo. Smatram, da je to velik dosežek vseh kreatorjev našega glasila. Posebej bi poudaril tu zasluge glavnih in odgovornih urednikov: Milana Flerina, Karla Kušarja, ki ga žal ni več med nami, ter Matjaža Brojana in Vere Vojska. Tudi tehnično vodstvo, ki so ga opravljali Franjo Ravnikar in Franc Mazovec, je bistvenega pomena za redno izhajanje in zunanji izgled lista. Našemu slavljencu, ki je dosegel ob 25-letnici našega leta, čestitam ob jubileju! Zahvaljujem se v imenui Skupščine in Občinske konference SZDL vsem, ki so sodelovali v uredniških odborih in tistim, ki so sicer prispevali k temu, da je naše glasilo redno izhajalo. Rad bi dodal še to: Zavedam se, da bi bilo treba izreči še marsikaj lepega, ki bi odtehtalo vse tiste grenke in zoprne zadeve in dogodke, ki ste jih doživeli pri delu za Občinski poročevalec in ki bi predočilo tudi vse napore z dopisniki, urejanjem, tiskarno, distribucijo in financiranjem. O materialnem in družbenem zadoščanju pa sploh ne bom govoril. Še enkrat hvala vsem za vaše delo, našemu Občinskemu poročevalcu pa želim še mnogo jubilejev in veliko uspeha pri njegovem poslanstvu! PREDSEDNIK Skupščine občine Domžale Peter Primožič Delovno predsedstvo na posvetu o energetiki, kjer je bila osnovna ugotovitev, da je z enako energije moč narediti mnogo več. Strokovni posvet v novem kinu: Kdo vse je urejal časopis? — prof. Milan Flerin — Franc Gabrovšek — Anton Pačnik — Karel Kušar, Matjaž Brojan — Matjaž Brojan, Vera Vojska. Vse večje težave z onesnaževanjem voda Industrijski onesnaževalci Save naj bi 60 odstotkov potrebnega denarja za čistilne naprave dobili od Zveze vodnih skupnosti Slovenije. Čiščenje odplak in odlaganje odpadkov sta v tem srednjeročnem obdobju med najpomembnejšimi nalogami ne le v Zvezi vodnih skupnosti Slovenije, temveč tudi v programih industrijskih delovnih organizacij ter komunalnih sisov večine slovenskih občin. Zato je bil v Domžalah v kinu 23. februarja 1987 strokovni posvet s teh dveh področij, ki so se ga udeležili številni strokovnjaki z inštitutov in delovnih organizacij iz vse Slovenije. Janez Hribar, predstavnik Zveze vodnih s*upnosti Slovenije, je povedal, da smo Pn^ čiščenju odpadnih voda in odlaganju popadkov naredili do zdaj zelo malo. Prav at° bodo na Zvezi vodnih skupnosti Slo-er,ije najbrž sprejeli dopolnilo k samo-Pravnemu sporazumu o temeljih plana vodne skupnosti za obdobje 1986—1990. *er industrija sama ni sposobna financirati Radnje čistilnih naprav, bo Zveza za pro-J?k'e vezana na notranjsko Reko in hidroelektrarno Vrhovo na Savi prispevala , °dstotkov vrednosti naložbe. Denar se .° zbiral v vseh območnih vodnih skupn.o-'..iz naslova osnovne dejavnosti. Naj-row'' problem Pa ie pri tem izredno kratek tph 2a oddajo lokacijskih oziroma drugih . ^ičnih dokumentov, kar je pogoj za pri-obitev denarja Zveze vodnih skupnosti °Venije. Interesenti imajo namreč čas le uo konca leta. Ione Preskar, predstavnik Razvojnega ^ v°da Domžale, je ob tem opozoril, da t ,nar za gradnjo čistilnih naprav sploh ni * Problem, več težav lahko pričakujemo ?zir! ^Variju čistilnih naprav. Na centralni čistil D naPravi Domžale-Kamnik so samo lani n/^ili za delovanje kar 500 milijonov di-narlev. Dobro izhodišče za razpravo so pomenile izkušnje, ki so jih zbrali na centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik, ki so jo kot prvo sicer za potrebe obeh mest, zgradili v Studi pri Domžalah. Druga dobra iztočnica pa so bili podatki o specifičnem delu ihanske farme prašičev. Kaj se je pokazalo? Najprej to, da bi čistilna naprava sama po sebi delala tako, če ne bi bila 3—4 krat bolj obremenjena, kot pa so ob gradnji predvidevali. Drugo, kar pa je treba najbolj podčrtati, pa je slaba ekološka osveščenost domala vseh, ki so na čistilno napravo priključeni in vanjo spuščajo bistveno bolj onesnažene odpadne vode, kot pa tehnologija dopušča v zgornjih mejah. UTOK Kamnik, Alko Duplica, Škrobarna Heliosa in Oljarna na Viru so bili med temi omenjeni kot največji onesnaževalci, čeprav se položaj pri slednji že precej izboljšuje. Še nekaj karakterističnih podatkov: Vsebnost težkih kovin, ki v blatu in mulju po čiščenju ostajajo, je zelo velika, nekajkrat večja, kot dovoljujejo v svetu; zlasti je veliko cinka in kroma, za katerega so navedli, da ga je v toni blata kar 10—15 kilogramov. Razgrnitev tega blata in mulja, ki se zbira in s katerim sicer ne vedo kam, na poljske površine, ni dobra rešitev, saj bi se posledice pokazale ne sicer takoj, sčasoma pa zagotovo. Mnogokrat smo v teh dneh v naši občini spregovorili o naših ekoloških zagatah. Niti majhne niso, niti malo jih ni. Zdi pa se vendarle, da kljub veliki prizadevnosti, mnogim besedam, požrtvovalnim organizatorjem z akcijo zelo zamujamo. Čas, ko je bilo potrebno ekološko preventivno delovanje, je mimo, nastopilo je obdobje, ko smo postavljeni že pred sanacijo posledic naših zablod v ravnanju z okoljem. Če poskušamo našteti vse negativne plati, ki jih je tako ravnanje prineslo v kvaliteto našega življenja, potem lahko vidimo, da je prav ekologija, strahotne posledice, ki jih je prinesla industrializacija na eni in nove kemične tehnologije na drugi strani, prav zaprepaščujoči in uničujoči dejavnik. Ekološka katastrofa, resnično ji lahko že rečemo tako, je dobila take razsežnosti, da je vsak poseg za izboljšanje stanja že neznansko drag; zato je tudi potrebna velika sredstva za sanacijo okolja težko zbrati. Znano je, ne samo na tem področju, da je zdraviti mnogo težje, kot preprečevati. Ce pogledamo negativne vplive na okolje v naši občini, potem lahko vidimo, da je cela vrsta dejavnikov, ki to okolje onesnažujejo. Zrak, kot osnovna bivanjska dobrina, je vse slabši, saj je kurišč s slabim premogom vse več. Voda, ki jo pijemo, je čedalje bolj oporečna, vodotoki ki se pretakajo na območju naše občine so onesnaženi ali celo zastrupljeni že prav vsi, saj neoporečnega potoka v naši občini ni več moč najti. Po naših gozdovih in travnikih se razraščajo divja odlagališča, cedijo komunalni odpadki, kemična industrija steguje svoje roke na kmetijske površine, tehnologija kemične proizvodnje prinaša kopico negativnih učinkov na podtalnico, težave imamo z zasebnimi gatvanizerji, ki spuščajo strupe na vodotoke, v bližini naše občine je odlagališče radioaktivnih odpadkov, poseben problem je gnojevka z ihanske farme in smrad, ki se širi s čistilne naprave. Vsemu temu namenjamo v zadnjem času resda nekoliko več pozornosti, vendar vse skupaj ostaja samo pri besedah. Človek se sprašuje ali bodo gore potiskanega papirja in govorjenje o potrebnosti ukrepanja že enkrat premaknile položaj, ki vodi v ekološko kataklizmo. Izčrpavamo se na brez števila sestankih, govorimo, opozarjamo, storimo nič. Kot v življenju, kot smo navajeni: govorimo eno, delamo še naprej drugo. Še naprej nas spremlja vizija ekološkega pogina atomske ali kemične smrti, ki si jo bomo priklicali ali nakopali sami. Kemično apokalipso pa ne kličemo le nase, pripravljamo jo svojim otrokom, ki jim v zastrupljenem okolju ne bo moč preživeti. V tej strahotni, vse perspektive ubijajoči ugotovitvi, pa se ne spremenimo. Ravnamo tako kot prej, govorimo, govorimo, govorimo ... Brojan šali veliko pripomb na račun projektantov (od 121 čistilnih naprav jih v Sloveniji deluje le nekaj) in upravnih organov, ki včasih brez potrebe zavlačujejo izdajo soglasij, na primer za ptujsko čistilno napravo. Milenko Roš s Kemijskega inštituta Boris Kidrič pa je dejal, da pri snovanju projektov za čistilne naprave pogosto pozabijo na nasvete kemijskih strokovnjakov. Zato se dogaja, da večina naprav ne deluje tako, kot je predvidel projektant, in sicer zaradi naslednjih napak: projekti so primerni za komunalne odplake, premalo se upošteva specifičnost industrijskih voda, marsikje je osnova za projekt odlok upravnega organa ali dogovor z industrijo koliko in kaj bodo spuščali v čistilno napravo; nazadnje je tu še nekritičen prenos izkušenj iz tujine. Franc Lobnik z Biotehniške fakultete je opozoril na hude posledice, ki bi jih za okolje in človeka imelo nenadzorovano odlaganje blata iz čistilnih naprav. Dokler je v tem blatu veliko več težkih kovin, kot je dovoljeno, ga pač ne bo moč uporabljati za gnojilo. Problem je tudi gnojevka z velikih farm. Ihansko gnojevko s farme 85000 prašičev bodo v perspektivi prečiščevali na čistilni napravi, za kakovost tega čiščenja pa je nekaj pomislekov. Kmetijskih površih je za vso količino izrecno premalo. Sicer pa je bilo poudarjeno, da je domžalska čistilna naprava posredovala znanstvenikom in raziskovalcem bogate izkušnje, poenotila jih je v ekoloških hotenjih in že prispevala tudi k osveščanju priključenih uporabnikov storitev na tej napravi. V nadaljevanju so o delu čistilnih naprav spregovorili predstavniki mest, v katerih naprave delujejo ali pa so oziroma bodo delovale. Skupna ugotovitev vseh raz-pravljalcev je bila, da so čistilne naprave preobremenjene, zato je čiščenje manj uspešno, kot bi lahko bilo. Pri tem smo sli- Phdobivanju potrebne dokumentacije, 0rna pri kasnejšem delovanju in vzdr- Udeležence posveta o energetiki je 24. 2 Vera Vojska 87 pozdravila tudi predsednica OK SZDL Člani kluba Mavrica vabimo občane na FESTIVAL LJUBITELJSKEGA FILMA ki bo v petek, 13. marca 1987 v Kulturnem domu v Radomljah z naslednjim programom Pokrovitelj: KULTURNA SKUPNOST DOMŽALE ob 16. uri — filmska kronika 1986 — dokumentarni filmi — filmi iz arhiva — diapozitivi ob 18. uri — otvoritev razstave — Reliefne plastike v lesu Matjaža Brojana ob 18.30 — zabavna satira Gorana Gluvića Video klub v uvedbi članov dramske sekcije MAVRICE in v režiji MIHE KAVČIČA ob 19. uri — otvoritev festivala — projekcija novih igranih in dokumentarnih filmov, katerih avtorji so člani filmske sekcije kluba Mavrica Vabimo vas ne prijeten in zanimiv večer. Nova trzinska pridobitev — podružnica Ljubljanske banke, Banke Domžale Otvoritve nove trzinske podružnice Ljubljanske banke, banke Domžale se je udeležil tudi predsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke-Združene banke tov. Metod Rotar Ob sedemdesetletnici je prejel spominsko darilo, — Trubarjev lik naš nekdanji župan in direktor banke Domžale Albin Klemene Nova podružnica LB Banke Domžale v Trzinu _--x Pred dnevi, točno 24. februarja 1987, so v Trzinu ob prisotnosti številnih družbenopolitičnih delavcev in delavcev banke odprli novo podružnico Ljubljanske banke, Banke Domžale. Otvoritve se je udeležil tudi Metod Rotar, predsednik poslovnega odbora Ljubljanske banke — Združene banke. J Kot je uvodoma poudaril direktor Ljubljanske banke, banke Domžale Viljem DRŽANIČ, je graditev trzinske podružnice LB banke Domžale prišla v nelahkem času, ko z različnimi ukrepi omejujejo delovanje in propulzivnost bank. Graditev banke v TRZINU je bila potrebna, saj je bilo Trzincem treba zagotoviti možnost opravljanja bančnih poslov v domačem kraju. Mnogo je okoliščin, ki so gradnjo narekovale: ena je hitro razvijajoči se novi (Trzin, druga je bližnja obrtna cona, ki bo tudi vsak čas dejstvo, razlogov pa je še nekaj. LB banka Domžale kakovostno izpolnjuje svoje bančno poslanstvo. Denarni bo-seg 43 milijard dinarjev (36 odstotkov denarja je denar občanov) ter še druge bančne reference uvrščajo to banko v vrh naših likvidnih bank. Z novo podružnično banko v Trzinu bodo na 190 m' površine dobili občani vse pogoje za dobre bančne usluge, ob tem pa za kakovosten denarni servis, ki je potreben. uspeh banke je podčrtal tudi Peter Primožič, predsednik Sob Domžale, ki je namenil izreden poudarek kompletiranju institucij, ki jih tako velika krajevna skupnost potrebuje. Poudaril je tudi vlogo banke v prihodnje, ki jo bo lahko imela glede na bližnjo obrtno cono, ki je tačas še v izgradnji. Metod Rotar je izrekel vse priznanje bančnim delavcem, posebej pa Viljemu Držaniču za lep bančni objekt. Jubilantu — bančniku Albinu Klemencu pa je ob 70-letnici ob prijateljskih čestitkah in željah izročil tudi Trubarjev lik. Ob otvoritvi izjemno lepega funkcionalnega objekta (delo arhitekta Milovanoviča) pa velja opozoriti tudi na prijeten kulturni doživljaj, ki so ga pripravili člani kulturnega društva Franc Kotar iz Trzina. Na temo denarja ubrano besedilo v izboru Tonija Ipavca so popestrili glasbeni vložki v noše odetih domačih mladincev. Uspela, s kulturo prežeta otvoritev bančnega objekta pomeni tudi primer, kako lahko najdemo pot iz običajnih otvoritvenih prireditev . . . Pomoč prizadetim v Zagorju ' Koordinacijski odb,or za razvijanje in uveljavljanje socialistične solidarnosti Predsedstva Občinske konference SZDL Domžale poziva vse delovne ljudi in občane, kakor tudi delovne organizacije, da s svojimi prispevki pomagajo prizadetim zaradi zemeljskega plazu v Zagorju ob Savi. Občinski odbor Rdečega križa Zagorje je za zoiranje pomoči prizadetim družinam odprl poseben žiro račun s številko 52720-678-50940, Izvršni svet Skupščine občine Zagorje pa je odprl račun, kjer se zbirajo sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč za pomoč delovnim organizacijam in prizadetim zaradi plazu: št. računa je 52720-655-128185. Čeravno to velja za 8. marec kot tak in za sleherno njegovo praznovanje, pa je zaradi današnjih v mnogočem zaskrbljujočih teženj v odnosu do položaja žensk v naši družbi letos še posebej pomembno, da ga praznujemo s poudarkom na njegovem avtentičnem duhu — kot mednarodni delavski praznik, praznik boja proti slehernemu podrejanju in izkoriščanju med ljudmi. Gre za to, da izvirni smisel tega praznika osvežimo z aktualno problematiko današnjega časa, da ob njem celostno in poglobljeno premislimo, kje smo s t. i. ženskim vprašanjem v Sloveniji in širši domovini kakor tudi naši občini danes in se dogovorimo, kako na tem področju naprej. To je tembolj potrebno, ker se v našem javnem življenju in javnem mnenju ne le vse bolj izgublja prava vsebina 8. marca, ampak se opazno krepi vsesplošno nerazumevanje in podcenjevahje tistih vprašanj našega družbenega razvoja, ki se vežejo na žensko populacijo. Prav ko govorimo o pomenu te populacije, premalokrat opozarjamo na odločilen pomen, ki ga ima danes za polnovredno uveljavljanje žensk v združenem delu in družbenem odločanju boj proti vsem tistim oblikam trenutno tako popularnega »vračanja v družino«, ki pomenijo za družino in s tem zlasti za žensko nepotrebne prekomerne obremenitve. Zato je v sedanjem obdobju še posebej važno, da se vztrajno zavzemamo za to, da ne bi opuščali družbeno organiziranih oblik skrbi za človeka, ampak jih, nasprotno, širili in izpopolnjevali spremenjenim razmeram življenja primerno. Na tak način bi tudi olajševali naš vsakdanjik ne le ženskam, temveč celim družinam. Zato naj letošnji 8. marec ne pomeni le rože ali drobne enodnevne pozornosti ženski, ženi, materi, delavki samoupravljalki, temveč naj bo to usmeritev, da bomo vsi skupaj sodelovali v njihovih prizadevanjih in jim dali v družbenem življenju mesto, ki jim gre. V. Razmišljanja ob 8. marcu: »DOKLER ČLOVEŠKI ROD BIVA PO ZEMLJI TOD, BODE SLOVELO SLOVENSKO DEKLE!« Letos je minilo sedeminsedem-deset let, odkar je Klari Zetkin uspelo, da so v Kobenhavnu proglasili 8. marec za mednarodni dan žena. Ta praznik se torej ni rodil iz čaščenja ženske, temveč zaradi zapostavljanja in krivic. Zgodovina nam pripoveduje o veliki vlogi matere in žene, delavke, borke, interniranke, aktivistke, bolničarke, zdravnice, učiteljice, umetnice, kmetice ... do najbolj moderne emancipiranke, ki je uspešna na vseh področjih dela in življenja. Bolj kot o njeni enakopravnosti velja razmišljati o njeni enakovrednosti. Čemu ji koristijo določene pravice, če jih pa ne more uveljaviti oziroma uresničiti?! Poznamo zelo uspešne ženske v izrazito moških poklicih, a so še vedno določena opravila, ki so bolj pisana ženski ali moškemu na kožo. Čudno bi bilo videti, da bi žena z naporom prebijala zidove in odvažala težko kamenje s samokolnico, mož pa bi tačas doma krpal nogavice. . Mnoge krivice, ki so jih ženske doživljale v zgodovini, smo danes odpravili, naložili pa smo jim drugačna bremena. Po napornih in odgovornih službah večini žensk doma ostajajo še vsa gospodinjska in druga dela. V nenehnem hitenju za dobro družine so še bolj zasužnjene. Zato nam kaže praznovati osmi marec trezno, delavno, brez pretiravanj in hvalisanja, ker s tem ženske le degradiramo. Kljub temu pa se bo našlo še mnogo enakoprav-nežev, ki bodo pripravljeni na vso moč hrupno in obilno nazdravljati nežnejšemu spolu. Ob tem razmišljanju se mi vsiljuje podoba žene, ki doma skrbi za topel dom in vzgaja otroke, kot idiličen privid, ki je bil v starih »neenakopravnih« časih resnica, obdana z večjo skromnostjo in odpovedovanjem, kot smo ju vajeni danes. Vsaka peza ima svojo protiutež. Nekoč je bila ženska ogoljufana za določene stvari, danes pa je spet za druge ... Navsezadnje pa je bila ženska vseskozi najbolj vznemirljivo gibalo vsemu, o tem nam pričajo slovenska in svetovna literatura. Njej so bile posvečene največje mojstrovine tudi v vseh drugih vejah umetnosti. Lahko sežemo kar po Prešernovih pesmih, kjer bomo našli izraze najplemenitejših čustev in ljubezni do ženske, ki je bila najodgovornejša navdihovalka poezije. Najzgovornejša je napitnica Slovenkam v njegovi Zdravljici: Bog živi vas, Slovenke, prelepe, žlahtne rožice! Ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle; * naj sinov zarod nov iz vas bo strah sovražnikov! Ta kitica ni samo kompliment lepoti slovenskih deklet, temveč v njej Prešeren opeva žensko tudi v njeni materinski in vzgojni vlogi ter v njeni narodni in politični funkciji. Marija Cvetek Iskrene čestitke ob mednarodnem dnevu žena! Za delavce pomembna področja (programska seja OS ZSS Domžale) Tudi letna programska seja Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Domžale je pomenila lepo priložnost za oceno dela te družbenopolitične organizacije, katere izvajanje nalog je v celem preteklem letu pomenilo prizadevanja za poenoteno akcijo vseh aktivistov, upoštevajoč ocene in usmeritve RS ZSS, in lastne specifične naloge, ki so jih pogojevale družbenoekonomske razmere v združenem delu in občini kot celoti. Sindikalne organizacije so se aktivno vključevale v različna področja dela, zaostrena družbenoekonomska situacija pa je narekovala veliko angažiranost zlasti na področju spremljanja in sprotne analize rezultatov gospodarjenja, spremljanja uresničevanja dogovorjenih ciljev resolucije, kakor tudi neprestane skrbi za primeren socialni položaj delavcev v naši občini. Poročilo in programske usmeritve, oba dokumenta sta bila v razpravi dopolnjena in soglasno sprejeta, poleg gospodarjenja posebno skrb namenjata delovnim in življenjskim razmeram delavcev ter samoupravni organiziranosti združenega dela, saj so se v zaostrenih pogojih gospodarjenja pokazale nekatere slabosti pri organiziranju TOZD in bile izpeljane tudi nekatere reorganizacije poslovne organiziranosti. Seveda programska seja ni mogla mimo obravnave nekaterih konfliktnih situacij, za katere je bilo ugotovljeno, da so njihovi glavni vzroki v nepravočasnem in nepopolnem informiranju, neizpeljanem doslednem nagrajevanju po delu, kakor tudi prepočasnem reagiranju na opozorila o nepravilnostih. Osnovne organizacije ZS so se v razreševanje povsod vključevale, v nekaterih primerih vodile tudi razpravo o odprtih vprašanjih in problemih po sindikalnih skupinah. S strani člana Predsedstva RK ZSS, ki se je poleg predsednika MS ZSS ljubljanske regije, tudi udeležil letne seje, so bila dana nekatera pojasnila o najnovejših stališčih sindikata do te problematike, ter ob tem zlasti poudarjena pomembnost sklica izrednega zbora delavcev in vloge sindikalne skupine ter njegovega poverjenika. * Delo OS ZSS je bilo zelo pestro, saj se je tako v okviru posameznih osnovnih organizacij, kakor tudi v okviru organov OS ZSS reševala obilica vprašanj, od katerih so bila nekatera izpostavljena tudi na letni seji. Tako v občini dosegamo zelo lepe uspehe pri usposabljanju aktivistov sindikata, ki skozi različne oblike dobivajo potrebno znanje za delo ne le v sindikalni organizaciji, temveč tudi v samoupravnih or-ganjh in delegatskih skupščinah. Predstavljeno je bilo tudi delo sindikata znotraj posameznih dejavnosti, opozorjeno na problematiko, ki so jo reševale posamezne komisije, člani OS ZSS pa so opozorili tudi na nekatere probleme znotraj temeljnih okolij. Uspešnost, ki jo je sindikat v občini Domžale dosegel v tem obdobju, je predvsem rezultat dosežkov v osnovnih organizacijah, znotraj članstva, ki si je vedno prizadevalo izpolnjevati vlogo te organizacije, ki je predvsem v uresničevanju dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije, v uresničevanju skupno dogovorjenih izvedbenih nalog pri krepitvi družbenoekonomskega, družbenopolitičnega in samoupravnega položaja delavcev. Sprotno odzivanje na vsa vprašanja v zvezi z družbenim in materialnim položajem delavcev, dajanje pobud in neposredno sodelovanje pri predlaganju in oblikovanju rešitev je tisto, kar bo zagotovilo večjo učinkovitost in krepitev sindikalne organizacije tako v posameznih organizacijah združenega dela kot na občinski ravni. SLOVENIJALES, lesna in pohištvena industrija RADOMLJE Komisija za delovna razmerja OBLJAVLJA prosta dela in naloge1 1. BRUSILCA Pogoji: IV. stopnja usmerjenega izobraževanja kovinske smeri, 2 leti delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo. 2 STRUGARJA Pogoji: IV. stopnja usmerjenega izobraževanja kovinarske smeri, 2 leti delovnih izkušenj, trimesečno delo. 3 MIZARJEV Pogoji: III., IV. stopnja usmerjenega izobraževanja lesne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo. 4 SNAŽILKE Pogoji: osnovna šola, trimesečno poskusno delo, delo je samo popoldansko. Kandidati naj prijavi priložijo dokazilo o izpolnjevanju pogojev in jo pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Slovenijales, Radomlje, 61235 Radomlje. 4 STKAN O H ( INK KI P O K O CI. V A L E C Kam v šolo: Odmev na članek iz prejšnje številke: Informativni dan pred durmi I Napredkovci odgovarjajo Bliža se čas odločitve, pričakovanj in upov, ko se bodo morali osmošolci in srednješolci odločiti v kateri poklic, katero šolo oziroma fakulteto bodo šli. 25. februarja je bil v Delu razpis vpisa v srednje, višje in visoke šole. Z razpisom je bilo tudi razjasnjeno, kje bodo razmeščene posamezne šole, kateri programi in koliko učencev bodo vpisali, kakšne so možnosti prehoda iz srednje v višjo oziroma visoko šolo. 6. in 7. marca bo informativni dan na vseh srednjih, višjih in visokih šolah, kjer bodo kandidati lahko dobili informacije, ki jih bodo zanimale. Vsak kandidat se bo nato lahko vpisal le na eno šolo (fakulteto), izjema so kandidati za vojaške in milični-ške poklice. Vse ostale informacije lahko dobite v osnovni šoli ali strokovni službi skupnosti za zaposlovanje. Razpis kadrovskih štipendij pa bo objavljen 31. 3. in 1. 4.1987. Tokrat nas zanima še eno vprašanje: Ali imajo vsi učenci enake možnosti za nadaljevanje šolanja? V strokovni službi skupnosti za zaposlovanje smo na to vprašanje hitro dobili odgovor brez posebnih raziskav, pač pa le s spremljanjem izobraževalnih poti učencev. Že nekaj let anketiramo vse učence, ki zaključujejo katerokoli stopnjo srednjega usmerjenega izobraževanja in tako je spodnja tabela dobljena na osnovi vprašalnikov učencev, ki so srednje izobraževanje zaključili v letu 1986 (šol. leto 85/86). Zajetje podatkov ni 100%, ker z nekaterih srednjih šol oziroma občinskih skupnosti za zaposlovanje nismo dobili vprašalnikov, vendar je zajetje tolikšno, da so rezul- tati popolnoma zanesljivi. Dobljene vprašalnike smo razdelili po osnovnih šolah iz katerih učenci izhajajo in po stopnji izobrazbe oziroma v »proizvodne« poklice (2—4 stop. izobrazbe) in »neproizvodne« poklice (5. stop. izobrazbe). Osnovna šola Edvard Kardelj Trzin ni zajeta, ker s te šole v letu 1986 še ni bilo nobenih absolventov srednjega izobraževanja. V tabeli je število zajetih učencev in odsotni delež med »proizvodnimi« in »neproizvodnimi« poklici. Ravno ti odstotni deleži pa dajejo odgovor na zastavljeno vprašanje. Osn Stop. šola Dob Pre-serje Moravče Brdo Mengeš Ven. Perka Šland. brigad Josip Broz Tito Skupaj 2-4 Štev. % 15 51,7 15 31,9 20 57,1 20 66,7 20 33,9 19 32,2 26 38,2 23 39,0 158 40,9 5 Štev. % 14 48,3 32 68,1 15 42,9 10 33,3 39 66,1 40 67,8 42 61,8 36 61,0 228 59,1 SKUPAJ 29 47 35 30 59 59 68 59 386 Ob neuupoštevanju razlik med posamezniki, je torej odgovor: nimajo vsi učenci enakih možnosti za nadaljevanje šolanja. Iz dobljenih podatkov bi bilo krivično trditi, da je šola Brdo najslabša in Preserje najboljša. Brez dvoma kvaliteta oziroma zahtevnost posameznih šol ali učiteljev tudi vpliva na znanje učencev in s tem možnosti nadaljevanja šolanja, vendar je bistveno pomembnejši šolski okoliš oziroma kulturno in izobrazbeni nivo prebivalstva. Večji je izobrazbeni nivo staršev, lažje otroci razvijajo svoje sposobnosti in pridobivajo novo znanje. Praviloma so tudi ambicije staršev višje, če imajo višjo izobrazbeno raven. Na ta način lahko tudi razložimo razlike, ki nastajajo med posaemznimi šolami (okoliši). Šolski okoliš Brdo ima tipično kmečko, kmečko-delavsko prebivalstvo, kjer izobraževanje ni dovolj cenjeno, pač pa je pomembno čimprej priti do zaposlitve. Podobna situacija velja tudi za Moravče in Dob, kjer pa je že večji delež delavskega prebivalstva. Navidezno presenetljivo je, da največ izobrazbe dosežejo učenci iz šolskega okoliša Preserje, vendar je treba vedeti, da je bil v preteklih letih precejšen priselitveni priliv prebivalstva z nekoliko višjo izobrazbeno strukturo. Razlik med šolami v Domžalah in Mengšu pa ni možno razlagati z navedenimi razlogi, ampak bi se to dalo ugotavljati le z dodatnimi raziskavami, ki pa niso smiselne, če tem ne sledijo določeni ukrepi. Ta razmišljanja bi se dala še dopolniti s podatki, koliko učencev ne nadaljuje šolanja ali pa ga nadaljuje neuspešno. Žal teh podatkov ne spremljamo po šolskih okoliših, pač pa imamo podatke le za celotno občino, ki kažejo, da izobrazbene strukture prebivalstva še lep čas ne bomo bistveno popravili. Janez Cerar Nova karta občinskega središča in okolice Geodetska uprava Domžale nas vedno znova preseneča z novimi in novimi kartografskimi izdelki, ki se jih je v nekaj zadnjih letih nabralo že okrog 40. Na 40 različnih kartah so sedaj že skoraj v celoti obdelana ne samo vsa teritorialna območja občine, pregledno so predočene tudi različne gospodarske dejavnosti, družbena organiziranost, naravna bogastva, komunala in še mnogo je tega. Pred dnevi je s komentarjem in podatki v dveh jezikih (slovenskem in angleškem) izšla spet nova karta — tokrat karta občinskega središča z okolico. Karta vnovič vrednoti in aktualizirano beleži vse arhitekturne spremembe in spremembe v okolju od zadnje kartografske obdelave tega območja. Kot nam je v razgovoru povedal Zmago Čermelj, direktor geodetske uprave Domžale, se je potreba kazala že dalj časa, zlasti zaradi tujcev, ki takšno karto potrebujejo. Najpomembnejša pridobitev nove karte je v tem, da so vanjo vrisane nove ulice, hišne številke zgradb, ki so že zgrajene in tudi tiste, ki bodo v kratkem. Kot nam je povedal Zmago Cermelj, je samo v Mengšu 17 novih u'ic z vrisanimi novimi hišnimi številkami. Hišne številke so dobile tudi 29radbe v Mačkovcih, izpopolnili so kartografsko podobo Trzina, naselja Make. Tudi v Trzinu so že vrisane številke objektov, ki jih bodo po zazidalnem načrtu šele gradili. Karta, ki So jo tako modificirano izdali v ponatisu in nakladi 3000 izvodov ter v merilu 1:8000, prinaša tudi aktualizirane podatke o gostiščih, železniških in avtobusnih postajališčih, turističnih in zgodovinskih znamenitostih, tovarnah, šolah in drugih javnih zgradbah, športnih objektih, sakralnih stavbah, pokopališčih, črpalkah, trgovinah, parkirnih prostorih, industrijskih površinah in drugem. Posebej pomembna je tudi vnovična inventura naravne dediščine — z vrisanimi gozdnimi površinami, parki, kmetijskimi in drugimi krajinarskimi značilnostmi. V tekstualnem delu so bila po različnih virih zbrana besedila, ki v besedi govore o tem, kar karta prinaša. To gradivo so izbrali iz virov, ki so bili na voljo Geodetski upravi in sicer za vsako naselje posebej. Na hrbtni strani karte je prvič objavljen tudi popoln seznam s kazalom vseh ulic, tako da željeno ulico občan najde takoj. Zbrani so tudi vsi pomembni naslovi s telefonskimi številkami in naslovi organizacij in institucij, opozoriti pa velja tudi na nov ovitek-fotografijo z naslovom Domžale, Slovenija, Jugoslavija. Izvedba te nove karte je delo obeh KOSOV v Geodetskega zavoda Slovenije, izdala pa jo je Geodetska uprava občine Domžale. Tiskali so jo v Časopisnem in grafičnem podjetju Delo. Kot govori podatek, je s karto zabeleženo stanje iz januarja 1987. leta. Vsekakor je karta izredno pomembna pridobitev za vso občino, zlasti pa za šolsko mladino. Glede na zahtevnost tiska je cena 1100.— din razmeroma nizka, saj je izdajatelja veljala celo nekaj več. Kupite jo lahko v Mladinski knjigi v Domžalah. N0< va karta občinskega središča in okolice je nov dosežek Geodetske uprave Jornžale V članku Podeljena priznanja raziskovalcem In Inovatorjem v 2. številki OP je na 1. strani Izpadel del teksta: Društvu Izumiteljem in avtorjev tehničnih izboljšav plaketo za pospeševanje Inovacijske dejavnosti v domžalski občini DI ATI Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav deluje od leta 1982. Včlanjenih je 121 inovatorjev, ki zbirajo podatke o inovacijah v občini, širijo vedenje o področju raziskovalne in inovacijske dejavnosti s seminarji, predavanji in ekskurzijami v Sloveniji in tujini. V tem času so zbrali podatke o več kot 100 registriranih inovacijah. Veliko pozornost posvečajo tudi formalno pravni ureditvi statusa inovatorjev. To je prvo in edino takšno društvo v občini, ki v celoti deluje na prostovoljni bazi. Bralcem in prizadetim se opravičujemo! Uredništvo! V 3. številki Občinskega poročevalca z dne 20. 2. 1987 je bil na 8. strani objavljen članek Napredkovci, lenoba ali kaj? Med tekstom omenjenega sestavka sta bili tudi dve fotografiji, ki kažeta podrti šotor v naši poslovni enoti Kurivo in dve osebi. V skladu z obstoječimi predpisi, ki se nanašajo na javno obveščanje prosimo, da objavite naslednji tekst popravka: V članku z že omenjenim naslovom je med drugim zapisano, da se je v noči na 20. januar v poslovni enoti Kurivo zaradi snežnih padavin podrl šotor, o čemer so miličniki postaje milice še isti večer ob 22. uri seznanili Napredkovce in da vse do 12. ure naslednjega dne ni nihče poprijel za lopato. Po mnenju pisca gre v tem primeru za lenobo oz. nepripravljenost varovati družbeno premoženje. Tako prikazovanje dogodkov ni resnično ter zato škodi ugledu naše poslovne enote in prizadeva delavce, ki v njej delamo. V sestavku je zapisano, da se je šotor na Kurivu podrl v noči na 20. januar 1987, kar pa nikakor ne drži. šotor se je podrl skoraj teden dni preje, in to v noči med 14. in 15. januarjem 1987, ko se je v naši občini podrlo še nekaj podobnih objektov. Takoj po sporočilu milice smo si delavci Napredka, med katerimi sem bil tudi sam, ogledali kraj dogodka. Ugotovili smo, da je zaradi nenadno zapadlega snega in dotrajanosti popustila aluminijasta konstrukcija približno 15 let starega šotora in se sesedla na gradbeni material, ki je bil vskladiščen v šotoru. Škode na blagu ni bilo, niti ni mogla nastati kasneje, saj je bil gradbeni material na suhem in pokrit s šotorskim platnom. Dogovorjeno je bilo, da se bo, glede na tako stanje, pristopilo k urejanju naslednji dan. O tem smo takoj po ogledu okoli 23. ure osebno seznanili dežurnega miličnika na postaji domžalske milice. V četrtek, 15. 1. 1987 sem prišel na delo ob 6. uri, to je eno uro pred začetkom obratovanja poslovalnice ter organiziral vse potrebno za čiščenje snega. To noč ga je zapadlo toliko, da je bil dostop do Kuriva možen le peš, prav tako pa tudi gibanje v enoti. Razporedil sem delavce po dva in dva na razne konce Kuriva z nalogo, da očistijo dostope, odstranijo sneg z dvorišča, napravijo poti med posameznimi objekti in dostope do blaga, vskladiščenega na dvorišču. Ob 8. uri sem bil klican na sejo štaba civilne zaščite na sedež Napredka, kjer je bilo glede Kuriva sklenjeno, da se morajo v enoti očistiti najprej vse poti, nato pa pripraviti prostor za preselitev blaga iz podrtega šotora. Blago naj se začne seliti istočasno z demontažo podrtega šotora. Štab je sklenil, da je za demontažo potrebno najeti zunanjega, strokovno usposobljenega izvajalca, saj je bilo delo ocenjeno kot zelo nevarno, delovna organizacija pa za taka dela nima usposobljenega kadra. Kljub intenzivnemu angažiranju dne 15. 1. 1987 nismo uspeli dobiti izvajalca ne med delovnimi organizacijami na področju Domžal, niti v privatnem sektorju, zato smo v petek, 16. 1. 1987 pod vodstvom našega referenta za varstvo pri delu sami začeli z demontažo in istočasno s preselitvijo blaga. Delali smo v petek od jutra do poznega večera in v soboto naslednjega dne od 7. ure pa skoraj do mraka, ko je bilo delo v zvezi z demontiranjem šotora in preselitvijo blaga končano. Vse delo so opravili delavci poslovne enote Kurivo. Še nekaj o četrtku, ko nam članek- smiselno očita, da kar do 12. ure nismo poprijeli za lopate. Ta dan smo, kot že povedano, začeli čistiti novo zapadli sneg v prvi izmeni že od 7. ure dalje, okoli 10. ure pa so prišli še trije delavci druge izmene. Z lopatami smo očistili sneg z dvorišča in poti znotraj poslovne enote. Kljub večkratnim intervencijam, da naj nam pri čiščenju pomaga Komunalno podjetje, jim je uspelo poslati v našo poslovno enoto stroj za odmetavanje snega šele naslednji dan okoli 14. ure, in še to samo za dve uri. Na štabu civilne zaščite je bilo dne 15, 1. 1987 tudi sklenjeno, da je potrebno odstraniti sneg s strehe kovinske hale, ki je locirana v poslovni enoti Kurivo. V ta namen smo se na štabu, v prisotnosti predstavnikov Graditelja dogovorili, da bodo njihovi delavci, ki so usposobljeni za delo na višinah, očistili sneg z omenjenega objekta. Graditeljevi delavci so ta dan, to je četrtek, okoli 10. ure prišli na delo, po krajši pripravi začeli s čiščenjem strehe, vendar pa so delo po pol ure končali z obrazložitvijo, da je preveč nevarno, saj se hala maje, nevarno pa je tudi, da se podre salonitna streha in delavec pade do 8 metrov globoko na tla hale. Ker je grozila nevarnost, da se podre še ta objekt, pomoči pa nismo dobili od nikoder, smo delavci Kuriva sami pod strokovnim vodstvom vodje investicij naše delovne organizacije začeli z nevarnim delom in privezani na vrvi čistili streho vse od 14.30 do 20. ure, ko smo objekt popolnoma očistili. Žal o tem nismo napravili fotografije, ker za to nismo imeli časa in smo morali delati. Spoštovani tovariš odgovorni urednik! Ne dvomimo o dobro-namernosti pisca članka, ki je pokazal upravičeno skrb za neodgovorno ravnanje pri gospodarjenju z družbenim premoženjem. Zamerimo pa mu dvoje: prvič, da nas v smislu preventive ni takoj opozoril, če je menil, da z družbenim premoženjem ne ravnamo dovolj skrbno in drugič, če se je odločil za članek na takem nivoju, ni predhodno opravil razgovora pri nas na Kurivu oz. dobil informacije pri vodstvu organizacije. Če bi bilo to storjeno, sem trdno prepričan, da bi bila zadeva končana že po prvem razgovoru. Iz priložene fotografije je razvidno, da šotor zopet stoji na svojem mestu in da smo že odpravili nesrečo, ki nas je prizadela. Ostaja pa pri delavcih Kuriva grenak priokus, da smo namesto priznanja dobili v vašem glasilu takšno negativno oceno. Ne odklanjamo odgovornosti za napake, ki jih med delom tudi napravimo, ne sprejemamo pa neutemeljene in v taki obliki izrečene kritike. Poslovna enota Kurivo, • poslovodja Franc Martinčič m 1 ■ Novo stanje Napredkovega skladišča domžalskega Kuriva I I 1 Tudi pionirji za lepše okolje V okviru ekoloških aktivnosti v naši občini je bila 25. februarja v organizaciji Občinske konference SZDL in Zveze prijateljev mladine Domžale organizirana tudi pionirska konferenca na temo VARSTVA OKOLJA, na kateri so predstavniki osnovnih šol naše občine orisali delo ZELENIH STRAŽ in opozorili na probleme varstva okolja, kot jih vidijo sami. Poleg predstavnikov posameznih šol, OK SZDL in ZPM sta se problemske konference udeležila tudi Greta Štiftar, predsednica Izvršnega odbora Društva za varstvo okolja Domžale-Kam-nik ter eden izmed ustanovnih članov tega društva Alojz Jagodic. Pionirji v okviru ZELENIH STRAŽ na zelo različne načine skrbijo za svoje okolje, na problemski konferenci pa so podali vrsto pobud in predlogov, ki morajo najti mesto v vsakdanji skrbi za čisto in zdravo okolje ne le mladih, temveč zlasti starejših. In kaj so nam povedali mladi ekologi: JURE ZALOKAR, OŠ Matije Blejca Matevža, Mengeš: V letošnjem šolskem letu je najpomembnejša naloga ZELENE STRAŽE ureditev učne gozdne poti. To bomo uredili s pomočjo mengeške lovske družine. Pot je že trasirana, čakamo le na ugodno pomladansko vreme, da bomo pričeli z delom. TAMARA KOSMATIN, OŠ Janko Kersnik Brdo: " Na naši šoli smo ZELENE STRAŽE vsi, tako smo se odločili na pionirski konferenci pred petimi leti. Pred leti smo imeli tudi tekmovanje med razredi v čiščenju okolja in varstvu partizanskih spominskih obeležij, sedaj to ni več potrebno, ker nam je varstvo okolja prešlo v navado. ROK KOREN, OŠ Venclja Perka Domžale: Opažamo, da je v centru Domžal premalo košev za odpadke, tovarne pa bi morale tudi bolj poskrbeti za svoje odpadke, ki jih spuščajo v reke. Premalo je tudi dobro organiziranih zbiralnih akcij papirja, steklenic, črepinj . . Več skrbi bi morali nameniti tudi varovanju gozdov (pogozdovanje, odpravljanje škodljivcev z dreves) in varovanju živali, kar jih sploh še je. LARA CAPUDER, OŠ Radomeljske čete Preserje: V boj za zdravo okolje smo vključeni tudi pionirji na naši osnovni šoli. V ZELENIH STRAŽAH skrbimo za čistočo po razredih in okolici šole, na hodniku. Organiziramo tudi čistilne akcije čišče- nja strug Kamniške bistrice in Mlinščice, pri tem sodelujemo z organizacijami združenega dela. VALERIJA RESNIK, OŠ Martin Koželj Dob: Smetišče v Dobu nam povzroča veliko težav glede onesnaževanja okolja in podtalnice. Tovornjaki, ki prevažajo odpadke, imajo večkrat neprimerno nalo- žene smeti, ki jih po poti izgubljajo. Tudi njihova hitrost je neprimerna, zlasti, ker vozijo v času, ko gremo učenci v šolo ali domov. Od naših aktivnosti bi jih povedala le nekaj: urejanje šolskega vrta, pogozdovanje, urejanje cest, zbiranje odpadnih surovin ipd. NINA ZELENJAK, OŠ Šlandrove brigade: Mislim, da si nekateri mladi bolj prizadevamo za čisto okolje kot odrasli. Večkrat sodelujemo v akcijah, opozarjamo druge in se o tem pogovarjamo, na šolskih zelenicah se poznajo sledi odraslih in manjših otrok, ob šoli je vse preveč bližnjic in potk. Vsi bi si morali veliko bolj prizadevati za čisto in urejeno okolje, pa tudi starejši bi lahko pogosteje sodelovali v teh akcijah. SONJA TRŠKAN, OŠ Olge Avbelj: V začetku je bila okolica naše šole še precej neurejena Za gradbeniki je ostalo precej kamenja in veliko neurejenih površin, kar nas je zelo motilo V okviru ZELENIH STRAŽ smo se domenili, da bomo polepšali okolico. Zasadili smo okrasno drevje, grmičke in cvetje ter veliko sadnih dreves. Večkrat obiščemo tudi arboretum v Volčjem potoku, kjer opazujemo naravo, skrbimo pa tudi za ptice pozimi. MATEJA ROTAR, OŠ Josip Broz Tito: V ZELENI STRAŽI morajo sodelovati vsi učenci. Učenci od prvega do petega' razreda delajo vsak dan v jesenskem in pomladanskem času, če to dovoljuje vreme V pomladanskem času delajo večje skupine, ker skrbimo za nasade v številnih koritih. Nasadimo rože in gr-movnice, okopavamo, plevemo, obrezujemo, pograbimo vse zelene površine, uredimo živo mejo, oplevemo tudi robove ob asfaltiranih površinah, steze na igrišču in peščeni rob okrog šole. i 1 i i Jure Zalokar Tamara Kosmatin Rok Koren Lara Capuder Valerija Resnik Nina Zelenjak GL7WmM Sonja Trškan Mateja Rotar I Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Domžale na podlagi 45. člena Statutarnega sklepa občinske organizacije ZSS Domžale razglaša rok in pogoje za predlaganje kandidatov za SREBRNI ZNAK ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE V LETU 1987 Predsedstvo Občinskega sveta ZSS Domžale razpisuje za leto 1987 podelitev sedem srebrnih znakov Zveze sindikatov Slovenije organizacijam in članom zveze sindikatov. Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije bo podeljen osnovnim organizacijam Zveze sindikatov za večletno izjemno in učinkovito delovanje pri uveljavljanju interesov članstva. Pri tem bo upoštevano zlasti: — zavzemanje za uveljavljanje vloge Zveze sindikatov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, — prizadevanje za razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na podlagi ustave in zakona o združenem delu ter za poglabljanje odločujočega vpliva delavcev, — trajnejše izpolnjevanje dogovorjenih sklepov in stališč, sprejetih v organizacijah in organih zveze sindikatov in sindikatov dejavnosti, prizadevanje za doseganje dogovorjenih ciljev gospodarskega in družbenega razvoja. Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije bo podeljen članu Zveze sindikatov, ki je z večletnim družbenopolitičnim delom v naprednem delavskem gibanju oziroma sindikatu uveljavljal delavske interese in dosledno ter učinkovito pomagal uveljavljati in razvijati sindikat ter krepiti njegovo razredno naravnanost. 3. Predlog za podelitev srebrnega znaka lahko dajo skladno s Pravilnikom o podeljevanju srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije organizacije zveze sindikatov in njihovi pristojni organi. 4. Predlagatelj pošlje predlog na posebnem obrazcu najpozneje do 1. aprila 1987 na naslov: Občinski svet ZSS Domžale, Ljubljanska 70. Obrazci za predlaganje kandidatov so na voljo pri Občinskem svetu ZSS Domžale. Predsedstvo Občinskega sveta ZSS Domžale Vrhpolje pri Moravčah Ob krajevnem prazniku — podeljena priznanja_ V Krajevni skupnosti VRHPOLJE-ZA-LOG v občini Domžale so pred kratkim proslavili 45. obletnico ustanovitve prvega odbora OF v Armonijevi hiši v Zgornjem Tustanju za področje Moravske doline in krajevni praznik s slavnostno sejo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Slavnostna seja je bila v nedeljo, dne 8. februarja 87 ob 9. uri v prostorih podružnične osnovne šole na Vrhpolju. Pozdrav prazniku so bile besede predsednika Krajevne konference SZDL tov. Janeza Rožiča, da ta krajevna skupnost praznuje krajevni praznik OF Slovenskega naroda za Moravsko dolino. Zbranim je o uspehih in načrtih govoril predsednik sveta KS Vinko Kepic in poudaril, da je naš krajevni praznik istočasno obeležen kot kulturni praznik Slovencev, ko se spominjamo pesnika Franceta Prešerna. Občani te krajevne skupnosti so v preteklosti že velikokrat dokazali, da dobre rezultate lahko dosežejo le s skupnimi močmi s prostovoljnim delom, samoprispevki in denarnimi sredstvi, je poudarila predsednica Občinske konference tov. Vera Vojska. Na slavnosti so bila podeljena krajevna priznanja trem občanom, za njihovo prizadevno delo. Prejeli so jih Anton Cerar, Albin Penič in Bogo Germovšek. Občani te krajevne skupnosti so letošnje praznovanje obeležili predvsem delovno in slovesno. Za napredek svojega kraja, so pripravljeni s svojim delom in sredstvi urejevati komunalne objekte in s pomočjo širše družbe tudi še naprej . . . Jože Novak OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 81 Domžale Delovni čas: - dopoldne od 8.00 do 12.00 - popoldne od 16.00 do 18.00 - sobota od 8.00do 12.00 ure. »Obramba in zaščita pred podtalnim delovanjem« Smernice Predsedstva SFRJ za usposabljanje na področju SLO in DS dajejo pomembno mesto usposabljanju delovnih ljudi in občanov. Eno izmed teh usposabljanj bo v naši občini na temo »OBRAMBA IN ZAŠČITA PRED PODTALNIM DELOVANJEM« potekalo v mesecu marcu. Objavljamo razpored teh predavanj, in vas vabimo, da jih v skladu z vabili, ki so jih prejela vsa gospodinjstva, obiščete v čim večjem številu. V kolikor vabila slučajno niste prejeli, ste prav tako vabljeni, da se udeležite enega izmed predavanj v vaši KS. KRAJEVNA SKUPNOST SLAVKO ŠLANDER OŠ ŠLANDROVE BRIGADE - 9., 18. in 23. 3. ob 17. uri OŠ JOSIP BROZ TITO - 23. 3. ob 17. uri KRAJEVNA SKUPNOST VENCLJA PERKA OŠ VENCLJA PERKA - 12. in 23. 3, ob 17. uri KRAJEVNA SKUPNOST SIMONA JENKA ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE — KLET — 18. in 19.3. ob 17. uri GASILSKI DOM STUDA — 12. 3. ob 17. uri KRAJEVNA SKUPNOST MENGEŠ KINODVORANA MENGEŠ — 5. 3. ob 17. uri GASILSKI DOM LOKA — 4. 3. ob 17. uri GASILSKI DOM TOPOLE - 10. 3. ob 17. uri KRAJEVNA SKUPNOST JARŠE RODICA OŠ JARŠE — 10. in 19. 3. ob 17. uri KRAJEVNA SKUPNOST TRZIN OSNOVNA ŠOLA EDVARD KARDELJ — 5. in 9. 3. ob 17. uri KRAJEVNA SKUPNOST DOB OSNOVNA ŠOLA MARTIN KOŽELJ DOB - 4.3. ob 17. in 19.00. uri KRAJEVNA SKUPNOST VIR DELAVSKI DOM VIR — 10. in 11. 3. ob 17. uri KRAJEVNA SKUPNOST RAFOLČE OSNOVNA ŠOLA JANKO KERSNIK BRDO — 11. 3. ob 17. uri KRAJEVNA SKUPNOST LUKOVICA KULTURNI DOM LUKOVICA — 4. 3. ob 17. in 19.00. uri KRAJEVNA SKUPNOST PREVOJE KULTURNI DOM ŠENTVID - 23. 3. ob 17. uri KRAJEVNA SKUPNOST HOMEC NOŽICE GASILSKI DOM HOMEC — 9. in 11. 3. ob 17. uri KRAJEVNA SKUPNOST RADOMLJE KINODVORANA RADOMLJE - 10, 3. ob 17. uri KRAJEVNA SKUPNOST PRESERJE OŠ RADOMELJSKE ČETE PRESERJE - 16. in 23. 3. ob 17. uri KRAJEVNA SKUPNOST MORAVČE OŠ JURIJ VEGA MORAVČE — 11. in 18. 3. ob 19. uri KRAJEVNA SKUPNOST PEČE V ŽUPNIŠČU - 17. 3. ob 17. uri KRAJEVNA SKUPNOST BLAGOVICA KULTURNI DOM BLAGOVICA - 12. 3. ob 18. uri KRAJEVNA SKUPNOST IHAN DOM DRUŽBENE SAMOZAŠČITE KRAJEVNA SKUPNOST KRTINA OŠ KRTINA - 15. 3. ob 10. uri 16. in 17. 3. ob 17. uri KRAJEVNA SKUPNOST DRAGOMELJ OŠ DRAGOMELJ - 16. in 17. 3. ob 17. uri KRAJEVNA SKUPNOST VRHPOLJE ZALOG OŠ VRHPOLJE - 17. 3. ob 17. uri KULTURNI DOM K D MIRAN JARC - 16. 3. ob 17. uri KRAJEVNA SKUPNOST TROJANE PRI KONŠKU TROJANE - 19. 3. ob 17. uri PRI SMRKOLJU ŠENTOŽBOLT 1 - 15.3. ob 11.30. uri KRAJEVNA SKUPNOST KRAŠNJA OŠ KRAŠNJA — 18. 3. ob 18.30. uri KRAJEVNA SKUPNOST ZLATO POLJE OŠ ZLATO POLJE - 15, 3. ob 10.00 uri KRAJEVNA SKUPNOST ČEŠNJICE OŠ ČEŠNJICE - 15. 3. ob 10, uri KRAJEVNA SKUPNOST ROVA OŠ ČEŠNJICE - 19. 3. ob 18. uri KRAJEVNA SKUPNOS ROVA GASILSKI DOM ROVA - 19. 3. ob 18. uri KRAJEVNA SKUPNOST VELIKA VAS DEŠEN DOM DRUŽBENE SAMOZAŠČITE VELIKA VAS - 22.3. ob 15. uri 53 Dober dan, domžalski občan: ANA LENIČ Kdor pozna Ano Lenič, bo z gotovostjo skoraj pripravljen priseči, da je Anica ali Ani, kakor ji pravijo njeni učiteljski kolegi na podružnični šoli v Ihanu, Ihanka že od nekdaj. Pa ni! Rodila se je v Stični, saj sta tako njena oče kot mati Dolenjca. Vrata šole je na Dolenjskem, se pravi v Grosuplju, odpirala samo eno leto, nato pa se je s starši preselila najprej v Domžale, nato na Vir, nazadnje v Ihan, kamor se je Anica po končanem učiteljišču preselila in kmalu tudi poročila. Priimek Urbančič, ki ga je do dvajsetega leta nosila, je spremenila v Lenič; nosi ga še danes . . . S fotografom sva dobitnico srebrne Kersnikove plakete obiskala na šoli. Pred osmim marcem — tako smo menili — je tudi najprimerneje, da v naši najbolj brani rubriki predstavimo občanko, delavko, mater. Odločili smo se za Ihanko Ano Leniče-vo. Učiteljica je. Tiste sorte učiteljica, ki tega ne more skriti, četudi bi to hotela. S fotografom sva sedla na majhne stolce v njenem razredu, koder Ani že polnih 23 let uresničuje poslanstvo učiteljice, ki jo poimenujemo s čudnim imenom »elementar-ka« . . . »Moji prvi učenci, ki sem jih naučila brati in pisati, so danes stari že 33 let; tudi sami so že starši. Ne vem, vendar tako je: mnogi med njimi so ostali povezani s šolo, največ preko kulturne dejavnosti«, pove s ponosom, ob tem pa zvemo tudi podatek, da je v vseh 23 letih naučila brati in pisati takole približno 400 Ihancev. Kakšen užitek — pogled na takšenle rezultat prizadevanja, dela. Človek bi zavidal vsakomur, ki ob pogledu na opravljeno lahko najde v preteklosti tako čudovito opredmetene rezultate samo dobre polovice delovne dobe. . Sedimo v razredu, ki odseva red; čisto je, četudi je očitno, da so otroci ravnokar odšli. Kdo bi si mislil, da je mogoče, da je že nekaj trenutkov po pouku razred lahko takega videza; mora biti že učiteljica tista, ki poskrbi za to; otroci sami po sebi težko. Vse je na svojem mestu; red je ravno, pravšenj, ni pretirano pedantosti, ki zna — če je prehuda — motiti. Kmalu naveženo pogovor na družino. Dva sinova ima: Iztoka in Jožeta; oba šta glasbenika, sicer pa prvi študira ekonomijo, drugi pa geografijo in geodezijo. S kulturo sta povezana oba, nihče pa si z njo ne bo služil kruha. Anica še ni babica, tašča pa že, Morda je tudi to, biti tašča — sladko breme. Kdo bi vedel; biti babica je menda zagotovo. Anica se spominja prvih korakov v kulturi. Podpisanega spomni, da sta skupaj nastopila v srednjih petdesetih letih — (kdaj je že to!) v Godbenem domu v Domžalah v dramskih vlogah Golievega Jurčka. Odtlej ni nikoli več stopila s kulturnega voza. Tudi učiteljišče okrepi voljo delati v kulturi, zagotovo. Vesela je, ko vidi, da enako ljubezen do kulturnega delovanja ohranjajo tudi njeni učenci. Ti so — ko se v šolskem delu navežejo na to delo — trajno zapisani kulturi tudi v kasnejših letih. Pa koliko jih imajo Ihanci! Vsi so izšli iz dramskega, recitatorskega, izvenšolskega dela na šoli. Koliko je krajev, ki bi želeli imeti samo polovico od številnih ihanskih kulturnih delavcev. Vsi poprimejo, nihče ne odreče. Tako tudi Milan Marinič, žena Zdenka, Boris Kopitar; vedno so na voljo. Sedaj bo med njimi tudi Tone Savnik, odkar postaja Ihanec. Upajo . . . »Ja, dom v Ihanu je tudi neverjetna pridobitev,« pove z zanosom. »Koliko dela je bilo vloženega! Sedaj niti ni bilo pretežko, ko smo pa imeli v Zvonetu Slovniku in Bra-netu Gnidovcu tako imenitna »motorja« za to, da dom imamo«. Z velikim veseljem pove, da je v letošnji — že kar zahtevno organizirani ihanski kulturni sezoni, — prodano v Ihanu kar 50 letnih abonmajskih kart. Za majhen kraj je to prav veliko. Človeku vzpodbudi voljo za delo, če vidiš, kolikšen je odmev . . , O šoli se pravzaprav pogovarjamo ves čas. Človek z veseljem gleda okoli in karkoli zagleda, — iskreno — všeč mu je. Znajo, ti Ihanci! Anica pravi, da se tudi dobro, prav zgledno razumejo. Pa saj ne bi moglo biti tako, kot je, če se ne bi razumeli. »Tu v šoli, mora biti center kraja«, meni. »Saj se navsezadnje vsak dan nekaj dogaja. Ni nam težko pokriti tistih kulturnih potreb, ki jih v kraju otroci in učitelji lahko opravimo. Še o nagradah spregovorimo. Kar precej jih že ima. Nekaj jih našteje, pa brž pove, da to niti ni pomembno. Pomembno je dobro počutje po delu, če je to opravljeno. .In dobro tudi je, če je v kraju mnogo takih ljudi kot so Andrej Zaje, Ivanka Mežnar, Jože Mežnar in Urška Pogačnik, ki so tega dne zvečer prejeli priznanje ob krajevnem prazniku za posebne zasluge pri' razvoju krajevne skupnosti. Kako je bilo na svečani prireditvi zvečer (z Anico smo se pogovarjali tega dne dopoldne) ne vemo. Vemo pa, da je bil to večer, ki je prav vsem, tudi Anici Leničevi pomenil nov vzgib v bogatem in dragocenem amaterskem delu, ki ga na področju kulture opravlja. M Brojan Ansambel Nika Zajca se s pristno domačo doživeto glasbo uveljavlja med narodnozabav-nimi ansambli. Od Čepelj do Nožlc Niko Zaje ima svoj ansambel že petnajst let. Nekoliko je spreminjal tudi pevsko zasedbo, od Fantov iz Gozda do Dobropoljskih fantov, zdaj pa se je ustalil v duetu in seveda z instrumentalnim triom, pri zabavnih skladbah pa imajo še eno instrumentalno okrepitev. Pravi, da je začel z igranjem že v rani mladosti. Prvi učitelj mu je bil oče, ki je tudi sam veliko igral na ohcetih, mladi Niko pa mu je že s 15-timi, 16-timi leti pomagal, oz. ga nadomestil, ko oče tega ni zmogel Doslej je Niko Zaje — še vedno namreč sam ali s celotnim ansamblom — igral že na okoli 500-tih ohcetih. Resneje je začel z delom v i leta 1971, 1972 je tudi že Ptujskem festivalu, potem pa so se javna priznanja kar vrstila in vrstila. Začel je snemati plošče, nastopati na Radiu Ljubljana, na koncertih in veselicah, še vedno pa ni našel takšne kvalitete, da bi bil lahko sam in tudi strokovnjaki zadovoljni s končnim izdelkom. Z Majdo In Borisom nov veter Vsi poznavalci se strinjajo, da ima Niko Zaje med diatoničnimi muzikanti izredno sveže in lepe melodije, primerno pa so zazvenele šele na kaseti Ljubezen je kriva za vse, na kateri pojeta Majda Korošec, sicer otroška negoval- Popravek V zadnji številki Občinskega poročevalca se je v članku »Kako so se razveseljevali stari Domžalčani« pojavila napaka, saj je bil namesto priimka Oset v zvezi z Osetovo gostilno omenjen priimek Vrečar Opravičujemo se. Avtor in uredništvo Zlata poroka Primožičevih Pred nedavnim sta praznovala svojo 50-letno skupno življenjsko pot zlatoporočenca Julij in Marija Primožič, rojena Ce-rar. Ob tej priložnosti so jima pripravili manjšo slovesnost. Na njej je spregovoril podpredsednik Herman Breznik, ki je v kratkem opisu povzel njuno življenjsko pot. Svoj drug drugemu zvesti zakonski »da« A* Omenjala pred 50 leti, to je 31. januarja j!937 v Dobu. Oče Julij se je rodil 15. tesarja 1907. Njegova mlada leta so mine-*>8 na domačiji, koder se je rodil. Osno-n° šolo je obiskoval v Šentvidu. Že v mla-°s'i se je srečal z vso bridkostjo življe-*?' ki ga je kmalu prizadela ob smrti nje-°.Vega očeta. Njegova mati se je po smrti kmetiji na Prevali, ki je obsegala 21 ha slabo rodovitne zemlje. Ko sta kmetijo prevzela, je bila le-ta zelo zadolžena, poleg tega pa sta morala izplačati še visoko doto dedičem. Druga svetovna vojna njune družine ni obšla. Oba sta podpirala in pomagala ter nudila pomoč partizanom in NOB. Pomoč sta nudila še zlasti bratu partizanu Vidu, ki je padel prve mesece leta 1945. Ko se je vojna končala, sta morala pošteno garati, da sta živela in lahko preživela številno družino. Od leta 1938 do 1955 se jima je rodilo sedem otrok, za katere je bilo potrebno največ skrbi za njihove lastne in samostojne poti v življenje. Vsi njuni otroci so živi, poročeni in ob obisku vseh pri njih doma njun dom napolni živ-žav 16vnučkov. Pri vseh skrbeh za številno družino pa sta zmogla še obnovo kmetije in gospodarskih poslopij. Danes sta Marija in Julij kmečka upokojenca. Dnevi jima minevajo ob delu v hiši in okoli nje, oče pa še marsikaj postori tudi v hlevu. Življenje jima teče tako, kot sta ga pričela, v delu, medsebojnem spoštovanju in ljubezni. Ob njunem jubileju jima želimo obilo zdravja, medsebojnega razumevanja še naprej ter nasvidenje na naslednji svečanosti skupnega življenja. Biserni poroki! Srečno! ita in dve sestri še ena sestra. od katerih je živa e'a ponovno poročila. Oče Julij je imel samo ! ■ Jj^ati Marija roj. Cerar se je rodila 1. juli-Tr °\0.- Osnovno šolo je obiskovala na veT" 'n svoia mlad3 leta do poroke preživi9 na kmetiji v Rači. Tudi mati je v rani ^,adostj izgubila mamo. Kot najstarejša D p r^a v družini je morala po mamini smrti pQV2e'i gospodinjstvo. Pošteno je morala ^Prijeti za delo, saj je bilo poleg dela na 21 ^ačiji nujno skrbeti tudi za številno dru-od'k ^at' le 'me'a deset bratov in sestra, leta erin i'n danes živi še 5. Njena mlada 1^1 j so kopnela ob trdem delu na kmetiji, tevai'0 ~ kot velika krr>etija — od nje zah- sr^,s°da je hotela, da sta se Julij in Marija mern'3, se sPozna|a in drug drugemu na-s ''a trdno zakonsko zvestobo. v°io skupno življenje sta preživela na Ansambel Nika Zajca izdal kaseto: Za vse je kriva ljubezen do glasbe Vsekakor je tudi v svetu velik dogodek, ko nekomu izide nova plošča oz. kaseta, posebno še, če je tudi v javnosti in pri strokovnjakih dobro ocenjena. Prav to pa lahko rečemo o zadnji Zajčevi kaseti, ki je pred nedavnim zagledala luč sveta. Treba je tudi poudariti, da je Niko Zaje kot avtor vse glasbe na kaseti posegel tokrat z motivi izključno v dolino pod Kamniškimi planinami, torej na Mengeško polje, ob Bistrico, v Kamnik in Domžale, o čemer tudi prepevajo njegove pesmi, posebno lepo pa na kaseti zazveni tudi nov slovenski duet — Majda Korošec, ki je Kore-nova nagrajenka preteklega leta in vsestranski — radijska in televizijska osebnost — Boris Kopitar, ki se tu prvič pojavlja tudi v vlogi pevca. ka v Kliničnem centru in vse bolj popularni Boris Kopitar. »Majda je pela sicer tudi že z ansamblom Toneta Kudra, toda z njim ne delajo veliko. Borisa pa sem povabil le na snemanje, drugače z nami ne bo utegnil nastopati. Brez lažne skromnosti mislim, da nam je tokrat res uspelo. Z naslovno skladbo smo zmagali tudi na Lojtrci domačih, pravkar se vrti posebna pesem Jožetu, ki smo jo napisali nekemu moravškemu Jožetu na kožo, je pa seveda za vse Jožete v Sloveniji, pa tudi drugi motivi so kar uspeli. Tako kot za to kaseto me še niso nikdar spraševali poslušalci . . . ■< zadovoljno ugotavlja vodja ansambla, ki zdaj živi z družino v Nožicah, na Pionirski 18. Hčerka že pridno vleče meh in smo jo že dvakrat srečali tudi na tekmovanju ljudskih godcev pri Repanšku. Sicer pa je prav, da predstavimo še preostale člane ansambla Nika Zajca, basist Miro Medved je iz Domžal, kitarist Franc Pestotnik je s Količevega, na večjih prireditvah pa jim pomaga tudi na klavirski harmoniki ali na klaviaturah pri zabavnih skladbah Tomaž Smole iz Rodice Zadovoljni ugotavljajo, da so zdaj zbrani pravi muzikanti in da je za uspelo kaseto kriva pravzaprav ljubezen do ( Ata Julijin mama Marija na svečanem sprejemu ob jubileju 50 letnici skupnega življenja. Pohvale seveda godijo in dajejo novega poleta. Ta hip ima ansambel že pripravljeno polovico skladb za novo kaseto, upajo pa tudi na dobre druge rezultate tekom leta. »Saj sem vedel, da nekaj mora nastati iz tega,« pravi Niko Zaje, ki je po naravi sila skromen in ne obeša vsega skupaj na veliki zvon. Sicer pa dopoldne redno dela v Baver farmi v Mengšu, nasproti Leka, doma ima dovolj dela s hišo in okoli nje, najbolj pa se seveda razživi ob glasbi. Nekdanji ljudski godec je tako postal poznan po vsej Sloveniji, na poletje pa se bo odpravil s svojim ansamblom tudi na večdnevno gostovanje v Nemčijo in Nizozemsko. O veselem Zajčevem ansamblu bomo torej še veliko slišali, tako po osrednjem slovenskem radiu kot o nastopih doma in izven naših meja. Ob vsem tem pa je treba tudi dodati, da se pri Niku ni bati, da bi ga kakšen dodatni dinar pokvaril, saj se zmeni za nastop za zelo dosegljivo ceno, ničkolikokrat pa je hastopil tudi že zastonj, velikokrat pa smo ga srečali na javnih mestih s harmoniko tudi takrat, ko bi bilo koga drugega sram jo vzeti s seboj. V duši je še vedno pravi ljudski veseljak! Srečno tudi vnaprej, Zajcev prerojeni ansambel! Spominska prireditev: 43-letnica tragedije na Oklem Kakor vsako leto so tudi letos Krajevna organizacija ZZB NOV ter družbenopolitične organizacije KS Ihan pripravile komemoracijo ob obletnici bitke na Oklem, ki so se je poleg učencev Pionirskega odreda Karel Destovnik Kajuh iz Ihana udeležilo veliko število borcev, aktivistov, mladih ter ostalih delovnih ljudi in občanov ne le iz naše občine, temveč tudi iz sosednjih občin, zlasti iz Kamnika in Litije. Po pozdravnem govoru ravnatelja OS Ihan tov. Antona Kri-žaja je zbranim spregovorila predsednica OK SZDL Domžale, ki je zlasti poudarila pomembnost tovarištva in enakopravnosti med vsemi, ki so šli in izbojevali neizprosen boj za nov čas. V tem času se mi danes sicer srečujemo z različnimi krizami, ki pa jih bomo enako kot pred več kot 4 desetletji lahko odpravili le s skupnimi močmi, z medsebojnim sodelovanjem in enotnostjo vseh narodov in narodnosti. Z minuto molka in položitvijo vencev na prizorišče tragedije je bil obujen spomin na 72 padlih borcev, ki so se s svojo smrtjo trajno vpisali v našo zgodovino. Po kulturnem programu, v katerem sb sodelovali učenci pionirskih odredov Karel Destovnik Kajuh iz Mekinj in Ihana, mladinci in člani Kulturnega društva iz Ihana, so preživeli udeleženci te tragedije skupaj s pionirji obudili spomin na 24. februar 1944. F M S priložnostnim kulturnim programom so na Oklem ob prisotnosti mnogo mladine spet obudili spomin na tragične dni februarske strahote... [ Organizatorjem kulturnih in športnih prireditev Uredniški odbor Občinskega poročevalca vas poziva, da nas pravočasno obveščate o različnih športnih in kulturnih prireditvah, katerih organizatorji ste. Vaša kratka vabila bomo objavljali v našem glasilu in vam tako brezplačno omogočili, da bo o vaših prireditvah obveščen širši krog naših delovnih ljudi in občanov. Vaša obvestila sprejemamo po tel. 721-686, kjer dobite tudi potrebne informacije, kdaj posamezna številka Občinskega poročevalca izide. Sodelujte! Sporočite takoj, ko se odločite da prireditve pripravite...! Uredniški odbor Delovni program občinskega srečanja »Naša beseda '87« SREDA, 25. marec 1987, od 16.00—19.30 v stari kinodvo-rani Domžale 1. KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO Dramski krožek COŠ ŠKD OŠ Šlandrove brigade režiser: Marija Štebe 2. DEKLICA VEKA Dramska skupina ŠKD podružnične šole Krtina režiser: Jeretina Draga 3.BESEDE ŽIVIJO Z NAMI Dramsko-recitatorska skupina ŠKD OŠ Martin Koželj Dob režiser: Marta Keržan 4. VIDEO KLUB Dramska skupina pri FKK Mavrica Radomlje režiser: Goran Gluvič ČETRTEK, 26. marec 1987, od 11.00—15.00 v Knjižnici Domžale 1. SNEŽAKI - KORENJAKI Lutkovni krožek ŠKD Vencelj Perko režiser: Bojana Dorič 2. KAKO STA SE KUŽEK IN MUCEK IGRALA in STRAHEK Lutkovni krožek ŠKD OŠ Josip Broz Tito režiser: Mara Sarkič 3. TO JE NAŠA ŽOGICA Lutkovna skupina PS ŠKD OŠ Edvard Kardelj Trzin režiser: Mateja Stiplovšek 4. MULCI Dramski krožek ŠKD Šlandrove brigade režiser: Nena Radmelič 5. GLAVA V PESKU Lutkovna skupina na podružnični šoli Krašnja režiser: Beguš Vera PETEK, 27. marec 1987, od 16.00—19.00 v stari kinodvorani Domžale 1. KAKO SI JE SNEŽENI MOŽ ISKAL ŽENO ŠKD pri podružnični šoli Krašnja režiser: Vera Beguš 2. SINJEMODRI PETER Dramska skupina ŠKD OŠ Radomeljske čete režiser: Rija Preskar 3. ČAROVNICE Dramska skupina ŠKD OŠ Janko Kersnik Brdo, režiser: Stane Pele 4. PAVLIHA IN MICA Mladinska dramska skupina pri KD Franc Maselj-Pod-limbarski režiser: Vera Beguš ! LITERARNO DRUŠTVO DOMŽALE razpisuje LITERARNI NATEČAJ Zainteresirani avtorji lahko sodelujejo z različnimi literarnimi deli. Upoštevani bodo prispevki vseh vrst proze, poezije in dramatike: — črtice, novele, satire, humoreske, romani... — pesmi, epigrami, aforizmi, basni . . . — dramska besedila, enodejanke, skeči, groteske, TV ali radijske igre, scenariji... — kritiški prispevki, eseji z vseh področij umetnosti, kulturnega in družbenega življenja. Na natečaju lahko sodelujejo tudi ilustratorji in grafiki! Najboljši avtorji bodo nagrajeni in se bodo predstavili na literarnem večeru, izbrana dela pa bodo objavljena v literarni prilogi Občinskega poročevalca. Prispevke v treh tipkanih izvodih je potrebno poslati do 31. 3. 1987 na naslov: Literarno društvo Domžale, Ljubljanska 58, Domžale. Skupaj s prispevki je potrebno poslati osnovne podatke: priimek in ime, datum in kraj rojstva ter naslov bivališča. Domžalske likovne umetnice razstavljajo ob dnevu žena v knjižnici Domžale Otvoritev je bila v četrtek, 5. marca 1987 ob 18. uri v -večnamenskem prostoru domžalske knjižnice. Razstavljajo Miša Jelnikar, Štefka Košir-Petrič, Andreja Peklaj, Vera Ter-' stenjak-Jovičič, Bernarda Zajec. Na otvoritvi je svoje pesmi predstavila domžalska pesnica Mirjam Novak. O ženskah v likovni umetnosti je govoril umetnostni zgodovinar dr. Cene Avguštin. Miša Jelnikar se je rodila 27. decembra 1945 v Ljubljani. Študirala in diplomirala je na Royal College of Art v Londonu kot oblikovalka nakita. Deluje kot samostojna kulturna delavka in živi v Trzinu. Razstavlja od leta 1971. svoje delo je predstavila na ljubljanskem Bie-nalu, na Sejmu obrti v MiJnchnu, na razstavah Društva oblikovalcev, v ljubljanski in mariborski Galeriji Ars in v Galeriji Alfa v Splitu. Štefka Košir-Petrič je rojena 5 decembra 1926 v Domžalah. Po končani gimnaziji se je vpisala na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 1954. Kot likovni pedagog je službovala v Sisku in na Centru srednjih šol v Domžalah. Prvič je razstavljala s skupino domačih slikarjev v Sisku, v Domžalah pa je večkrat sodelovala na skupinskih razstavah z malimi plastikami Samostojno je razstavljala portrete leta 1981 v Kranju v Stebriščni dvorani mestne hiše in letos skupaj z možem v Likovnem salonu v Kočevju. Živi in dela v Domžalah. Andreja Peklaj je rojena leta 1948 v Vikrčah pod šmarno goro. Od leta 1974 je članica Foto kluba Planinske zveze Slovenije. Ves čas aktivno sodeluje na republiških, zveznih in mednarodnih razstavah fotografij in barvnih diapozitivov. Do sedaj je sodelovala na preko 80 tekmovanjih in prejela čez 50 priznanj, za kar ji je Foto zveza Jugoslavije podelila naslov Kandidat mojster Fotografije. Leta 1979 je bila sprejeta v Društvo oblikovalcev Slovenije. Je tudi članica KUD Dr. Lojz Kraigher UKC in Medicinske fakultete v Ljubljani in je že nekaj let stalna udeleženka njihovih slikarskih kolonij v Savudriji in Planici. Samostojno je razstavljala v Kranju, Kopru, Piranu, Murski Soboti, Trstu, Radencih in večkrat v Ljubljani, na skupinskih razstavah je sodelovala v Ljubljani, Izoli, Kopru in Murski Soboti. Živi v Mengšu. Vera Terstenjak-Jovlčlć se 'je rodila 22. junija 1944 na Prevojah pri Domžalah. V letih 1965 do 1967 je študirala slikarstvo pri profesorjih Jacku Lubinu, Albertu Mourerju in drugih na American Art School v New Yorku. Od leta 1967 dalje je študirala slikarstvo pri profesorjih Nikolaju Omersi, Kiarju Mešku, Janezu Berniku, Marjanu Pogačniku, Gabrijelu Stupici, Zoranu Didku in dru- Ciril Zlobec ob priliki njegovega nastopa v Domžalah. Pesnik in politik Ciril Zlobec je v razgovoru s Cveto Zalokar-Oražem številnim poslušalcem in poslušalkam predočil podatke in zanimivosti iz kulturnega in političnega življenja Prijetni večeri v knjižnici v; Večnamenski prostor v domžalski novi knjižnici je zares večnamenski. Njegove stene dobe vsak mesec novo podebo. V januarju so visele slike in pesmi mladega domžalskega umetnika Boštjana Leskovška, v februarju so nam na ogled lesorezi s Plečnikovimi vinjetami Matjaža Brojana, od 5. —19. marca pa se bodo predstavljale s svojimi deli domžalske likovne umetnice. Nič nenavadnega ni, da knjižnica gosti tudi literarne ustvarjalce. V januarju nas je s svojim obiskom razveselil 80-letni pisatelj Anton Ingolič, v februarju pa esejist, pesnik in kulturno-politični delavec Ciril Zlobec. V mesecu, ko praznujejo žene, se spodobi, da je na literarnem večeru gostja, v aprilu pa se bomo pogovarjali z dr. Antonom Trstenjakom. Tudi na otroke nismo pozabili. Vsak torek ob 17. uri so dobrodošli na uri pravljic. Občinska konferenca ZSMS Domžale pa skupaj s knjižnico enkrat mesečno organizira predavanje z diapozitivi, na prvem večeru sta diapozitive s svojih plezalskih podvigov pokazala alpinista Janez Jeglič in Silvo Karo. Večnamenski prostor je postal kar nekoliko pretesen za vse ljubitelje gora. Že 19. marca bo naslednje predavanje z naslovom »Po gorah in deželah severne in južne Amerike«. 300 diapozitivov s svojih potepanj po deželi onkraj velike luže bo ob prijetni ameriški glasbi pokazal Martin šolar. V naslednjih mesecih nas bodo domžalski jamarji popeljali še pod zemljo, ogledali si bomo mesta Evrope in še kaj. Vabimo tudi vas, ki ste v fotografski aparat ujeli kaj zanimivega, da se oglasite pri nas. Sicer pa vabimo vse domžalske občane, da v našem večnamenskem prostoru preživijo kakšen prijeten večer. Marina Rugelj KNJIŽNICA DOMŽALE Zveza kulturnih organizacij Domžale 1 1 V Vstopite v pravljični svet... Pionirski oddelek knjižnice Domžale vas tudi v mesecu marcu vabi vsak torek ob 17. uri na srečanja s pravljično domišljijo. Poslušali boste naslednje pravljice: 3. 3. 1987 Janez Bitenc: Maškare (Pridite našemljeni!) 10. 3. 1987 Branka Jurca: Modra kapica in začarani volk 17. 3. 1987 Christine Chagnoux: Potamček 24. 3. 1987 Milivoj Matošec: Lina — Lena 31. 3. 1987 Hans Fisher: Tačka Ob 8. marcu pa si lahko na našem oddejku ogledate razstavo »SLOVENSKE OTROŠKE PESNICE«, ki jim bo dodano nekaj najlepših pesmic o materah. Zastavljamo vam tudi novo knjižno uganko, ob kateri boste lahko preizkusili svoje znanje in dobili knjigo za nagrado. i J Štefka Košir-Petrič, prejemnica Kersnikove plakete, razstavlja ob 8. marcu in gih na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je tudi diplomirala. Od leta 1972 je študijsko potovala po svetu. Sedaj deluje kot umetniška svetovalka pri filmu, ukvarja se s fotografiranjem in slikanjem. Živi v Beogradu in Domžalah. Sodelovala je na mnogih skupinskih razstavah po domovini in po svetu, za seboj pa ima tudi preko 25 samostojnih razstav v Ljubljani, Kranju, Domžalah, Slovenj Gradcu, Lukovici, Beogradu, Gagenau, Hanau, Mannhei-mu, Stuttgartu, Frankfurtu, Tinjah, Dunaju, Parizu, Indiani, Havajih in New Yorku, kjer bo imela razstavo prav v teh dneh v Jugoslovanskem kulturnem centru Bernarda Zajec je rojena v Ribnici na Dolenjskem. Končala je šolo za oblikovanje v Ljubljani. Nato se je specializirala za oblikovalko ameriške retuše na Višji grafični šoli na Dunaju. Kot svobodna umetnica deluje v Trzinu. Svoja likovna dela je predstavila preko KUD Dr. Lojze Kraigher Kliničnega centra in Medicinske fakultete v Ljubljani, leta 1983 v Likovnem razstavišču Metulj v Domžalah in na skupnih razstavah domžalskih likovnih umetnikov. Lipa Trojane — ocenili svoje delo Člani Moškega pevskega zbora LIPA Trojane so na nedavnem občnem zboru ocenili svoje delo v preteklem letg in se dogovorili za vrsto aktivnosti, ki se jih bodo lotili letos. " Iz poročila predsednika zbora tov. Antona Založnika izhaja pestra aktivnost zbora, saj so poleg sodelovanja na številnih prireditvah tako v KS Trojane, kot tudi okoliških krajih uspešno nastopili tudi na večjih glasbenih prireditvah kot »V Domžalah se dobimo«, na slovesnosti v okviru srečanja Zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije iz SR Hrvatske na Trojanah, na prireditvi v počastitev Dneva JLA-„v Lukovici, bili so gostitelj srečanja oktetov občine Domžale na Trojanah, kot gostje pa so sodelovali še na srečanju pevskih zborov v Žalcu in na reviji v Polzeli. Tako kot lani, bodo tudi letos sodelovali na tradicionalnem pevskem taboru v Šentvidu pri Stični. Člani zbora so se letos prvič lotili organizacije in izvedbe novoletnega koncerta in silvestrovanja v dvorani v Sentgotardu. Predstavniki družbeno političnih organizacij in Krajevne skupnosti Trojane, ki so se polnoštevilno udeležili občnega zbora, so enotno, zelo pozitivno ocenili prizadevanja in delovanje zbora, še posebej zato, kef prihajajo na vaje v Lovski dom na Prvinah pod Cemšeniško planino iz vseh okoliških krajev, dva člana in zborovodja pa za vsako vajo prevozijo 30 km. V letošnjem letu je zboru uspelo kupiti tudi enotne obleke, z izdatno pomočjo Krajevne skupnosti Trojane, Restavracij« z garni hotelom Pri Konšku na Trojanah in Zveze kulturnih organizacij občine Domža le pa bodo nabavili še prepotrebni harmc nij in glasbeni material, ki je potreben zt uspešno in kvalitetno nadaljnje delo. Predsednikzbora bo še naprej Tone Založnik, izvolili pa so tudi tajnika in svoje vrste povečali z dvema novima članoma. Olga H!eh«C VABI VAS IN SE PRIPOROČA CVETLIČARNA »ERIKA« GORJUP »RADOMLJE« ŠKRJANČEVO 1 DELOVNI ČAS: OD 13h—18h OB SOBOTAH OD 9h—14h TEL.: (061) 722-468 Množičnost in uspešnost v telesnokulturnem delovanju 26. februarja so se člani TVD Partizan Mengeš zbrali na svojem 42. rednem občnem zboru v telovadnici Partizana. Poleg gostov Slavka Piska, predstavnik KS Mengeš in DPD Svoboda, Angelce Keržan, predsednice KO SZDL, Srečka Blejca — predstavnika mengeških planincev ter Lojzeta Jagodica — predstavnika društva za varstvo okolja, se je v telovadnici zbralo 91 pripadnikov društva od najmlajših do članov in članic. Občni zbor je potekal po običajnem dnevnem redu. •z poročila predsednika društva je bilo razvidno, da Partizan Mengeš skrbi za množičnost in rekreacijo občanov, saj lahko vsakdo zase najde primerno rekreacijo ob izredno pestri ponudbi. V okviru društva je v preteklem letu delovalo 20 vadbenih skupin, v katere je vključeno 486 članov, ki so v telovadnici ali na prostem opravili 1626 vadbenih ur. V ta sklop niso vštete rekreacijske ure igranja 104 Članov teniške sekcije, ki v igralni sezoni lahko uporabljajo teniška igrišča štiri ure tedensko. Seveda je velika zasluga za uspešno delo društva prizadevno delo izvršnega odbora in predsedstva, ki se redno tedensko sestaja in sproti rešuje vso problematiko pri načrtovanju vadbe in aktivnosti kakor tudi mate-rialno-finančno poslovanje. Vsi strokovni delavci, vaditelji, vodniki, inštruktorji in trenerji so veliki navdušenci, ki svoj prosti Čas namenjajo vodenju in organiziranju vadbe v svojih skupinah. Predstavniki društva so se aktivno vključevali v delegatski sistem in aktivno delovali v organih ZTKO in TKS, kakor tudi v krajevni skupnosti, kjer je sodelovanje zgledno, saj skupaj rešujejo nekatere pereče probleme pri vzdrževanju Športnih objektov v kraju. V društvu vodita skupino cicibanov in cicibank vodnici Tončka Maligoj in Nika Habjan Z izredno prijetno točko so nastopili ria telovadni akademiji ob 40 letnici društva. Na področju množične gimnastike vodnice Simona Kopitar, Alenka Miklič, Anka KruŠnik, Tanja Roje in Marija Benda pripravljajo mlade tekmovalke za tekmovanja in nastope. Obe vrsti sta nastopili na odprtem prvenstvu Ljubljane v množični gimnastiki in na Telovadni akademiji V zadnjem času se je v Mengšu precej razmahnilo rekreacijsko igranje odbojke. Pod vodstvom vodnikov Jane Jene, Francke Trobec in Jožeta Mlakarja delujejo štiri ekipe, dve mladinski in dve Članski, ki uspešno tekmujejo v medobčinski trim ligi Dom-žale-Kamnik. Prav tako pa so junija meseca pripravili sedaj že tradicionalni turnir ženske odbojke v počastitev krajevnega praznika. Izredno priljubljena je v Mengšu rekreacija, ki jo vodita Nuša Zalokar in Marjanca La-vrič. To je tudi ena najbolj množičnih skupin, saj članice izredno redno obiskujejo vadbo, kar je zasluga dobro pripravljenih ur in vsebine dela. članska rekreacija, Predsednik TVD Partizan Mengeš Jože Mlakar ob uvodnem govoru na občnem zboru NOVO NOVO NOVO KOMISIJSKA PRODAJA RABLJENE ŠPORTNE OPREME v servisu športne opreme Jure PODGORŠEK Domžale, Masi jeva 6 (za kurivom) Jure Podgoršek že dalj časa opravlja storitve servisa na smučeh, dvokolesih, teniških loparjih ... Zaradi velike ponudbe rabljene športne opreme na tržišču pa tudi zanimanja za blago, ki bi se ga dalo kupiti znatno ceneje, se je odločil, da odpre še komisijsko prodajo rabljene športne opreme. Tako ne bo treba več hoditi na bovšji trg, iskati po Ljubljani, hoditi po sejmih. Bližajo se počitnice — na voljo bo počitniška oprema, ki jo boste lahko kupili pri Juretu Podgoršku. Otroci preraščajo — športna oblačila, obutev, dresi postajajo premajhni — ponudite Hh v športni komisijski prodaji. Če drugega ne, pa si ponudbo prave zasebne komisijske prodajalne v naši občini °glejte. Vabljeni ste tudi tisti, ki niste športniki... .usnjeni izdelki Pavli Domžale Cenjene stranke obveščam, da v ^v°jem poslovnem prostoru v spB-2 na dvoriščni strani, Ljubljan-sl^a 91. nudim pestro izbiro usnje-ne galanterije ter opravljam dobra ^Pravila usnjene galanterije. . Odprto: vsak dan od 10. do 12. In Od 16. do 19. ure. V soboto od 9. do 12. ure; pone-|e|iek zaprto. 6 priporočam! ^njeni izdelki , AVll NATAŠA pijanska 91 u°Tižale Delovni čas: vsak dan od 14. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. ki jo vodi vodnik Jože Cemas je sicer manj množična, saj kaže, da se Mengšani rekreirajo na druge načine, vendar je v zadnjem času obisk ponovno zadovoljiv. V zadnjem letu je izreden razmah doživel karate, ki ga zelo uspešno in požrtvovalno vodi Miha LavriČ, ki je tudi glavni trener s svojim pomočnikom Igorjem Grat-zerjem in demonstratorko Matejo LavriČ. V preteklem letu je Mateja LavriČ osvojila naslov občinske prvakinje, na republiških turnirjih je Igor Gratzer zasedel 1 mesto, Miha LavriČ pa je postal republiški prvak v absolutni kategoriji in se udeležil državnega prvenstva v Prilepu. Na turnirju v Ribnici je Miha Lavrič prejel pokat za Fair play borca za SANKUKAI veščine v Sloveniji. To so le najvidnejši rezultati na področju karateja. Tudi šahisti postajajo vse bolj aktivni. Pod vodstvom Lojzeta Jagodica vadijo pionirji in pionirke, ostale kategorije pa vodi Lado Skok. V preteklem letu so pripravili povratni dvoboj s šahisti iz ZRN iz kraja BUBENREUTH in zmagati.z rezultatom 6,5.5,5. Organizirali So klubski brzopotezni turnir, prvenstvo sekcije ter odigrali nekaj prijateljskih srečanj Pod vodstvom Lada Gorjana vadijo košarkarji re-kreativci, ki so sodelovali v medobčinski rekreativni ligi in na tradicionalnem košarkarskem maratonu v Komendi Pod vodstvom inštruktorjev namiznega tenisa Igorja Tisaja in Marka Gregorca so izredno lepe rezultate dosegli tudi mladi namiznoteniški igralci. Pokazalo se je, da so sadovi na področju množičnosti prerasli v resno delo in tekmovalni uspehi so tu. Tako so mengeški pionirji postali ekipni prvaki občine, osvojili 1., 2. in 3, mesto med posamezniki in 1. mesto v dvojicah. Najboljša pionirja Darko Tisaj in Gregor Gostiša sta osvojila na odprtem prvenstvu Ljubljane med pionirji iz vse Jugoslavije 3, mesto v dvojicah. Pionirji uspešno tekmujejo na selekcijskih turnirjih centralne regije. Na kvalifikacijskem turnirju v Ljubljani so osvojili ekipno 2, mesto in se uvrstili na republiško prvenstvo, kar je prav tako uspelo Darku Tisaj in Gregi Gostiša med posamezniki in v dvojicah. Poudariti je potrebno, da so te rezultate dosegli ob finančni pomoči KIMI Mengeš, ki je pokrovitelj ekipe. Vodja teniške sekcije Marjan Golob ima velike zasluge pri razmahu tenisa v Mengšu. Sedaj šteje teniška sekcija že 104 člane in sta dve igrišči premalo, zato bodo člani sekcije pričeli s prostovoljnim delom graditi še dve igrišči in steno za ogrevanje. V preteklem letu so organizirali tečaje za odrasle in pionirje, pričela je delovati pionirska teniška šola. organizirati so odprto prvenstvo Mengša za pokal RENAULT in sodelovali na odprtem prvenstvu Domžal in Kamnika. Z delom je pričela tudi baHinarska sekcija. Opravili so pripravljalna dela pri izgradnji balinišč. Nekaj se že vidi, pričakujejo pa da bo spomladi na baliniščih steklo že tudi prvo tekmovanje Naj na koncu naštejemo še nekatere največje prireditve in akcije, ki so jih organizirali marljivi organizatorji društva: Ob 40-letnici društva so pripravili telovadno akademijo, organizirali skupaj s folklorno skupino povratni dvoboj s Šahisti iz ZRN, organizirali republiški turnir v kara-teju, republiški kvalifikacijski turnir v namiznem tenisu, tri teniške turnirje in odbojkarski turnir v počastitev krajevnega praznika, prav tako pa košarkarski turnir ženskih ekip v počastitev občinskega praznika. • V okviru TVD Partizan pa deluje izredno uspešno tudi ženska košarkarska vrsta, ki tekmuje v slovenski ligi, v okviru sekcije pa delujejo še ekipa mladink in kadetinj A in B, ki tekmujejo v ustreznih tekmovalnih skupinah V razpravi, v kateri so sodelovali Slavko Pišek, Angelca Keržan in Lojze Jagodic je bilo poudarjeno, da je društvo v preteklem letu doseglo lepe uspehe na področju množičnosti, kakor tudi na področju tekmovalnega športa, da je razveseljivo, da število Članov društva raste, da je dobro poskrbljeno za podmladek in ne nazadnje, da se pogoji dela izboljšujejo iz leta v leto in da bo večnamenska ploščad velika pridobitev za vse krajane predvsem pa za šolarje Mengša, Na koncu so prisotni potrdili in sprejeli izredno pester in obširen program za leto 1987, ki prinaša tudi nekaj novosti na področju rekreativne dejavnosti. Vse, ki jih zanima rekreativno igranje namiznega tenisa vabijo k vadbi vsak torek od 18— 20. ure. Predsednik društva Jože Mlakar je na koncu izrekel zahvalo vsem požrtvovalnim vaditeljem, članom IO, izredno prizadevni blagajničarki Mariji Sitar in hišniku Ivu Bleicu V prijetnem razpoloženju so se razšli, saj so trdno prepričani, da so na pravi poti. MLAJ Karateisti Domžal med vadbo. Vpis za karate še do 20. 3. 1987 Karate klub Domžale vpisuje v rekreacijski trening in treninge za pionirje še do 20. 3. 87 v stari osn. šoli (zraven gostilne Keber) v ponedeljek in četrtek od 19. do 20. ure in v osn. šoli Šlandrove brigade v ponedeljek in sredo od 18. do 19. ure. Za vse, ki so že trenirali, pa velja naslednji urnik: — pionirji v osn. šola Šlandrove brigade ob ponedeljkih in sredah od 19. do 20. ure, — člani in članice v osn. šoli Venclja Perka ob ponedeljkih in sredah od 20. do 21.30 ure — borbena skupina za moške, ženske in pionirje ob sobotah 17. do 19. ure v osn. šoli Venclja Perka. Vabljeni! Izvršni odbor Prvo mednarodno srečanje mengeških košarkarje . S posredovanjem tovariša Egona Serbela s SOZD-a Petrol Ljubljana, ki je navezal stike s firmo JUGOTRADE — Dunaj in Zvezo slovenskih zadrug iz Celovca, so bile mengeške košarkarice gostje Zveze slovenskih zadrug. Ko smo prišli v Celovec, nas je sprejel Jakob Sitter — vodja Carimpeksa, ki je organiziral srečanje s košarkaricami ekipe REGENERIN, ki tekmujejo v avstrijski zvezni ligi. Srečanje je bilo v dvorani kluba, mengeške košarkarice pa so zmagale z rezultatom 82 : 56. Po tekmi smo bili gostje na prijateljskem srečanju s predstavniki Zveze slovenskih zadrug. Razšli smo se s petjem slovenskih narodnih pesmi. Že sedaj se veselimo ponovnega srečanja maja meseca v Mengšu, ko bodo avstrijske košarkarice in predstavniki Zveze slovenskih zadrug naši gostje na vsakoletnem košarkarskem turnirju. Jože Mlakar Novice z belih poljan Debelo snežno odejo ie bilo treba izkoristiti in zato so člani SK Termit Ihan izvedli Atletsko dvoransko prvenstvo Čeprav se v atletiki — kraljici športov največ tekmuje v poletnih mesecih, v občini Domžale to dejavnost organiziramo in izvedemo v zimskem času v dvorani Komunalnega centra Domžale. Zimski del tekmovanja je nekoliko skrčen glede na program, ki ga izvajanlo na atletskih stezah in ostalih atletskih napravah. Letošnje zimsko dvoransko prvenstvo v atletiki je bilo 12. 2. in 17. 2. 1987 v dvorani Komunalnega centra v ogranizaciji Zveze telesnokulturnih organizacij Domžale in v izvedbi Atletskega kluba Domžale ter Zbora atletskih sodnikov Domžale. Tekmovanje je bilo organizirano tako za mlajše pionirje in pionirke kot za starejše pionirje in pionirke, in sicer v štirih panogah: tek 20 m, skok v daljavo z mesta, skok v višino ter met medicinke. Obeh tekmovalnih dni se je udeležilo 223 pionirjev in pionirk, mladih bodočih atletov oziroma športnikov in športnic v večini panog, predvsem pa mladih ljudi, ki bodo v naslednjih letih nosilci telesne kulture v posameznih društvih in klubih. Tekmovanja so se udeležile vse osnovne šole, še posebej pa je razveseljivo, da mentorji oziroma učitelji telesne vzgoje posvečajo precej več pozornosti tej panogi. Glede na izkušenost Zbora atletskih sodnikov Domžale in pomoči mladih iz Osnovne šoie Josip Broz Tito in Osnovne šole Šlandrove brigade sta oba tekmovalna dneva potekala izredno tekoče ter je bilo tekmovanje končano v predvidenem času s podelitvijo priznanj najboljšim trem v posameznih disciplinah. Zmagovalci so postali: Starejše pionirke — suvanje medicinke: Katja KAVČIČ, OŠ JBT, 12,01 m; — skok v višino: Nataša JERIČ, OŠ ŠB, 1,3C m; — skok v dalj. z mesta: Vesna HORVAT, OŠ RČ, 2,29 m; — tek 20 m: Carmen HABAS, Oš VP, 3,4 sek. Starejši pionirji — suvanje medicinke: Rudi DOKL OŠ ŠB, 12,36 m; — skok v višino: Roman OVSEC, OŠ ŠB, 1,60 m; — skok v dalj. z mesta: Damjan OSOL-NIK, OŠ MB, 2,61 m; — tek 20 m: Boštjan PAVLIC, OŠ RČ, 2,9 sek. Mlajše pionirke — suvanje medicinke: Dragana PETKI-ČIĆ, OŠ RČ, 10,12 m; — skok v višino: Alenka VOČKO, OŠ VP, 1,30 m; — skok v dalj. z mesta: Nataša BIZJAK, OŠ MK, 2,26 m; — tek 20 m: Irena MILOŠEVIČ, OŠ JBT, 3,3 sek. Mlajši pionirji — suvanje medicinke: Boštjan MA-ROLT, OŠ RČ, 11,85 m; — skok v višino: Aleš SOLINA OŠ, MB, 1,25 m; — skok v dalj. z mesta: Janez ŠUBELJ, OŠ JBT, 2.38 m; — tek 20 m: Gregor ZUPAN, OŠ VP, 3,2 sek. Marjan GORZA TRIM TEKMOVANJE, katerega se je udeležilo blizu sto Jjubiteljev smučarskega teka. Res škoda, da jih ni bilo še več, saj je v zimskem času to pač ena najcenejših in obenem najtemeljitejših oblik rekreacije. Med člani je bil najhitrejši Kranjčan Brane Gričar, med ženskami pa Marija Pukl. REZULTATI: pionirke 5 km: Poje Veronika JUB Dol pionirji 5 km: Kuhar Rok, JUB Dol Premože Damjan, JUB Dol Blaž Kuhar, JUB Dol ženske od 15. leta naprej — 10 km: 1. Pukl Marija, KS Vir 2. Hafner Polona, Termit 3. Geč Terezija, KS Podutik moški od 15—35 let — 12 km: 1. Gričar Brane, Kranj 2. Povirk Marko, SK Termit Ihan 3. Juvan Miran, Domžale moški x>d 35 let naprej: 1. Kavka Frenk, SK Termit Ihan 2. Pukl Janez, KS Vir 3. Goropečnik Janez, KS Ihan Janez Gregorič AVTO-MOTO DRUŠTVO »DOMŽALE« DOMŽALE, Krakovska 18 Datum: 23. 2.1987 Zadeva: ZBOR DRUŠTVA Avto-moto društvo »DOMŽALE« vabi na redni letni PROGRAMSKI ZBOR DRUŠTVA, ki bo v petek, 20. marca 1987 ob 19. uri v prostorih Avto-moto Domžale, Krakovska 18. Na zbor vabimo vse člane AMD od podmladka do najstarejših, moto športnike v CHD-M, kartingu, avto krosu ter simpatizerje in prijatelje avto moto športa, ki je v našem društvu močno razgibano. Z vašo udeležbo nam boste pomagali k še boljšim uspehom in rezultatom našega društva. Pričakujemo Vas v čim večjem številu! AMD DOMŽALE Na podlagi odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1987 (Ur. I. SRS 46/86) in Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, morajo vsi lastniki psov v občini Domžale pripeljati svoje pse, od 4 mesecev starosti dalje, na cepljenje proti steklini. Stroški rednega cepljenja so 2.400.— din. V primeru, da lastnik psa ne more pripeljati na cepljenje po razporedu, ga lahko pripelje na cepljenje na Veterinarski zavod Kamnik-Dom-žale, Kamnik Perovo 20, od 7.—8. ure zjutraj. Opomba: Breje in doječe psice se cepijo po odstavitvi. 23. 3.1987 8.30— 9.00 Topole 12, pri Lužar Francki 9.00—11.00 Mengeš, Dornik Francka, Kidričeva 55 11.00—12.30 Loka pri Mengšu, Videmšek Franc, Mušičeva 15 12.30—13.30 Dobeno, pri Ručigaju 13.30—15.30 Mengeš, Dornik Francka, Kidričeva 55 24. 3.1987 8.30— 9.00 Dragomelj, Lukan Franc, pri Vrvu 9.30—10.00 Pšata, Mivšek Luka, št. 25 10.30—11.00 Selo pri Ihanu, Flerin Mihela 11.30—12.30 Ihan, pri Gasilskem domu 13.00—13.30 Prelog, Bitenc Franc, št. 4 25. 3.1987 8.30— 9.30 Trojane 14, Smrkolj Janez 10.00—10.30 Ožbolt 1, Smrkolj Ciril in pri »Kasarni« Zg. Peteli-njek 10.45—11.30 Blagovnica 5, Cernar Janez 11.45—12.00 Češnjice nad Blagovico, Šinkovec 12.30—12.45 Kranje Brdo, Novak Franc, št. 11 13.00—14.00 Krašnja, pri Štruklju 26. 3.1987 Trnovče, pri Antonu Oražmu Lukovica, Smrkolj Stanislav št. 43 Šentvid, pri Andrejka Martinu Rafolče 18, pri Igliču Rova, pri Ukan, Osolin Anton Depala vas, Pavovec Alojz Nožice, Gostičeva 28, Grašič Jakob Homec, Bolkova 11, Prešern Peter Preserje, Kamniška 34, Černivec Alojz Radomlje, Prešernova 24, pri Kancu Jarše, Gasilski dom Trzin, Habatova 1, Kepic Anton Domžale, Flerin, Stobovska 2 Studa 15, Kos Leopold Vir, Šaranovičeva 43, pri Šraju Dob 5, Jelševar Pavel Trojica, Gasilski dom 8.30— 9.00 9.15—10.00 10.15—11.00 11.30—12.00 12.15—12.30 13.00—14.00 27. 3.1987 8.00— 8.15 8.15— 9.00 9.00— 9.30 10.00—11.00 11.30—12.30 15.00—16.00 28. 3.1987 8.00—11.00 11.00—11.30 30. 3.1987 8.30—10.00 10.15—12.00 12.15—12.30 31.3. 1987 7.30— 8.00 Krtina 37, Simon Franc 8.30— 9.00 Zalog pod trojico 5, Kepec Vinko 9.30—10.30 Vrhpolje, Lenček Dominik 10.30—11.15 Krašce, Gasilski dom 11.30—12.30 Moravče, na dvorišču KZ Emona I. 4.1987 8.30— 9.00 Katarija 11, Srenjšček Jože, pri Vidicu 9.30— 9.45 Dešen, Ribič št. 6 10.00—10.30 Gora pri Pečah, Dolinar Alojz II. 00—11.30 Peče, pri Mal Maksu 11.45—12.30 Gaberje pod Limbrsko goro, pri Urankarju Zamudniki 2. 4.1987 8.15 8.30 9.00 9.15 10.30 11.00 12.00 Nožice Homec Rova Radomlje Sr. Jarše Domžale Trzin 13.00 Mengeš 4. 4.1987 8.30 Peče 9.00 Moravče 10.00 Krtina 11.00 Prelog pri Ihanu 11.30 Ihan 12.00 Selo pri Ihanu 12.15 Pšata 12.30 Dragomelj 3. 4.1987 8.45 Trojane 9.00 Ožbolt 9.30 Blagovica 10.00 Krašnja 10.30 Lukovica 11.00 Šentvid 12.00 Rafolče 12.30 Dob Cepljenje za zamudnike bo na istem kraju, kot je redno cepljenje. Veterinarski zavod Kamnik-Domžale Mali oglasi Šiviljo in pletiljo sprejmem v delovno razmerje takoj. »Pletenine Vida«, Kovičeva 10, Domžale; mesečni osebni dohodek 200.000 din, ostalo po dogovoru. Za pletenje sprejmem tudi mlajšega moškega v priučitev. Izdelava vseh vrst papirnatih škatel. Se priporoča Ljudmila Rajšek, Papirna galanterija, Aškerčeva 33, Domžale: Telefon 723-052 Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektronike. Telefon: 737-278 Predstavljamo storitvenika: Igor Zabret, Robert Orehek V Kolodvorski ulici sta pred dnevi odprla RTV mehanično delavnico — Igor Zabret in Robert Orehek. V še vedno ne dovolj pestri ponudbi RTV mehanikarskih storitev pomenita za Domžale veliko pridobitev: popravljat Bosta hodila na dom in sicer bosta na domovih strank odstranjevala manjše napake. Večje napake bosta odpravljala v delavnici, vendar bosta aparate tudi pripeljala nazaj na dom, kar je novost. Poleg RTV aparatov, mlada obrtnika-začetnika popravljata tudi različne radioaparate, kasetnike, video opremo. To opremo tudi montirata, enako audio tehniko, TV antene in drugo. Odprto imata vsak dan med 13. in 19.' uro. v torek in četrtek pa med 9. in 17. uro. Ob sobotah imata odprto od 9. do 13. ure. Pa roki in cene? Iskrin televizor bo popravljen v enem ali dveh dneh, najdlje pa bo treba čakati 3 dni. Cene v firmi IPS (tako se bo imenovala), bodo konkurenčne. Obnovljeno kegljišče v Domžalah V soboto, 7. 2. 1987 je predsednik iniciativnega odbora za obnovo kegljišča, tov. Franc Avbelj-Lojko, zalučal prve krogle na obnovljenem kegljišču v Domžalah. Priprave za obnovo so stekle v juniju 1985, ko je predsedstvo ZTKO Domžale analiziralo možnosti nadaljnjega razvoja športa in rekreacije glede na športne objekte. Kegljaški delavci so pripravili oceno stanja v panogi, zbrali podatke o interesih za nadaljnji razvoj. Zbrani podatki so pokazali, da je interes zelo velik — okoli 180 aktivnih kegljačev — ter obnova smiselna in potrebna. Formirali so iniciativni odbor, ki je pripravil potrebno dokumentacijo za obnovo na pristojnih organih in skupščini TKS Domžale. Po zaključeni pripravljalni fazi je v lanskem letu — maj 1986 — delo prevzel gradbeni odbor pri TKS. Obnovitvena dela so stekla v prvih dneh septembra. S prvimi meti tov. Avblja, oziroma propagandnim nastopom najboljših kegljačev in kegljačic iz DO, oziroma KK Domžale, smo začeli s tehničnim preizkusom novih naprav na prenovljenem objektu. Z drugim tednom v februarju — od 9. 2. dalje — objekt preizkusno obratuje, ob polni zasedenosti vseh popoldanskih terminov (od 15.—22. ure), ki so ga zasedle sekcije DO, ŠD Invalid in KK Domžale. Z obnovljenim objektom je kegljaški šport dobil solidne pogoje za nadaljnji razvoj tako športno-rekreativ-nega, kot tekmovalnega kegljanja, ki ga vodi in usmerja Kegljaški klub Domžale, katerih člani tekmujejo v I. ligi Ljubljanske kegljaške zveze (najmočnejša in najkvalitetnejša območna zveza v Sloveniji). Člani KK Domžale, pripravljajo I. odprto ekipno prvenstvo, ki bo ob uradni otvoritvi objekta — v petek, 13. 3. 1987 ob 17. uri. Na tekmovanju pričakujemo najboljše slovenske ekipe s člani slovenskih in državnih reprezentanc. Ranko Cukrov PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE želi zaposliti — oskrbnika in gospodinjo za delo v planinskem domu na Veliki planini v poletni sezoni 1987. Oblika delovnega razmerja, osebni dohodek, trajanje dela (možnosti tudi pred in po letni sezoni) in vse druge pravice in dolžnosti po dogovoru. Če vas to delo zanima se priglasite pismeno na naslov: PLANISKO DRUŠTVO DOMŽALE, 61230 DOMŽALE, p. p. 86. Informacije lahko dobite tudi po telefonu na št. 722-385. PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE sporoča vsem članom in drugim občanom, da je od "15. 1. 1987 naprej zopet redno odprta društvena pisarna na Kopališki ul. 1 (stavba ob kopališču — poleg gostišča Repovž), in sicer vsako sredo od 18.—19. ure v zimskem času, oziroma od 20—21 ure v letnem času. Alpinistični odsek ima redne sestanke vsak četrtek od 18—19 ure v zimskem in od 20.—21. ure v letnem času. Mladinski odsek pa ima redne sestanke vsak torek od 19.—20. ure v zimskem času in od 20,—21. ure v letnem času. rt h I Knjižnica Domžale in Občinska konferenca ZSMS Domžale vabita na predavanje z diapozitivi ob prijetni ameriški glasbi PO GORAH IN DEŽELAH SEVERNE IN JUŽNE AMERIKE, ki bo v četrtek, 19. marca ob 19. uri v večnamenskem prostoru knjižnice. Predaval bo alpinist in popotnik Martin Šolar. Knjižnica Domžale vas vabi v torek, 10. marca 1987, ob 19. uri na literarni večer s pisateljico Mirni Malenšek. USNJENI IZDELKI PAVLI DOMŽALE Cenjene stranke obveščam, da v svojem poslovnem prostoru v SPB-2 na dvoriščni strani, Ljubljanska 91, nudim pestro izbiro usnjene galanterije ter opravljam drobna popravila usnjene galanterije. Odprto: vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. V soboto od 9. do 12. ure; ponedeljek zaprto. Se priporočam! AVTOM ELEKTRIKARSTVO CELJE VIR ,l\lile lekl I ik.l 1.11 BI JANA DUŠAN GRUM PODREČJE 60a DOMŽALE obratovalni čas vsak delovnik od 8h- 12h in od14h- 18h SPOŠTOVANI POTROŠNIK Obveščamo vas, da vam v svoji delavnici nudimo lastne izdelke po proizvodnih cenah, med njimi so; Šamponi 96fl din samo 800 din 800 din » 700 din » 700 din 400 din Kopeli 960 din Kol. vode 1.)mCdin Losion po britju 1.))8flCdin Sredstvo za ročno pomivanje posode 580 din Kreme, prostorski dezodoransi itd Vse omenjeno in še kaj, lahko kupite pri MUL1ER DOMŽALE Ljubljanska 117, VHOD IZ VEGOVE ULICE vsak delovnik od 8 do 17 ure GOSTILNA KEBER GOSTILNA JUVAN STRAN 10 OBČINSKI I'OROĆKVALKC Ol RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI ZAHVALA Ob smrti mojega moža in našega strica in bratranca RIHARDA ŽITKA iz Domžal se iskreno zahvaljujem sosedom, kolektivu Papirnice, prijateljem In znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujem se dr. Cerarju za dolgoletno zdravljenje, kakor tudi dr. Hacetu, ki mu je pomagal in mu lajšal bolečine v zadnjih dneh. Lepa hvala g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat vsem iskrena, globoka hvala. Žalujoča žena Roži ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, prababice, sestre in tete NEŽKE 0GRIN iz Mengša se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Miranu Celestini, govorniku "tov. Matku Lipovšku ter praporščakom. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem. Vsem še enkrat lepa hvala. Mož v imenu vsega sorodstva Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami In še katero vmes Povedal, Pa me tišči teptan nad mano grob preran. (O. Župančič) V SPOMIN 11. marca mineva pet let, odkar "as je za vedno zapustil naš nepozabni mož in oče ANTON ŠTRUKELJ uPokojeni zidar iz Podsmrečja pri Blagovnici Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki Se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveč- vsi njegovi Sj» boleči in nenadomestljivi iz- 9ub| moje drage žene, mame in mame ZLATE TERAN iz Domžal r* .'skreno zahvaljujemo vsem so-Za "'kom, sosedom in znancem Us( Podarjeno cvetje in izraženo Pev in pisno soža|)e- Hva'a tudi oD Cem, gospodu župniku za ste • ''en obred- Hvala vsem, ki oc«J° imeli radi in jo z nami po-6sate. ^J'si njeni! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica FRANCA OGRAJENŠKA iz Vira pri Domžalah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom za tolažilne besede, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni družinam Sušnik, Štiftar, Zaje in Vesel za vso pomoč, ki so jo nam nesebično nudili ob vsakem času. Hvala tudi sestri Cvetki za vso pomoč ob njenih obiskih ter dr. Cerarju, ki mu je po svojih močeh lajšal zadnje trenutke življenja. Zahvaljujemo se praporščakom, podjetju Toko in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča žena Pepca in vsi njegovi ZAHVALA Ob zelo boleči, nenadni, tragični smrti mojega dragega moža in ljubečega očka, sina in brata MIHE DREŠARJA iz Mengša, rojen v Suhadolah se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekali sožalja, darovali cvetje in nudili pomoč v naših najtežjih dneh. Žalujoči: žena Silva s sinovoma Mihom in Gregorjem, starša, sestre, brat in ostali njegovi V SPOMIN 27. februarja mineva leto dni, odkar si nas za vedno zapustil, naš ljubi mož, oče in stari oče ANTON GORIŠEK Zapustil si nas z bolečino v srcih, ki je čas ne bo nikoli ozdravil. Kruta smrt te je iztrgala iz naše sredine, vendar pa ne iz naših src, kjer boš vedno živel. Žalostni smo, ker te ni več med nami, a ponosni, ker smo te imeli radi. Vsi njegovi V SPOMIN 23. februarja mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš najdražji LOVRO JERMAN iz Radomelj, Bukovčeva 3 Ostal bo v naših srcih. Vsi njegovi Pomlad na naš vrt bo prišla in čakala da pridete vi in sedla bo na rožna tla in jokala, ker vas ni ZAHVALA Vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, ko smo izgubili našo nadvse drago ljubljeno mamo in staro mama ANTONIJO NAKRST roj. Oglar iz Krašnje 7 Iskrena hvala vsem, ki ste jo v času bolezni obiskovali, jo bodrili in ji dajali upanje. Zahvaljujemo se dr. Pippu za strokovno pomoč, veliko prizadevnost in skrbno zdravljenje v času njene dolge bolezni. Za nesebično in hitro pomoč zahvala družini Močnik, Jožetu Le-beničniku in Marjanu Repanšku. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, govorniku Petru Avblju za ganljive besede ob odprtem grobu in G. D. za spremstvo. Zahvala vsem, ki ste ji poklonili toliko lepega cvetja in darovali še v druge namene — posebno Francu Lipovšku iz Zla-tenka, nam izrazili ustno in pisno sožalje, ter jo v tako lepem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči: hčerke Ivanka, Vida in Branka z družino ..ki ZAHVALA Ob smrti sestre in tete JOŽEFE HRIBAR iz Češnjic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebna zahvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, ter tov. Maksu Burkelcu za poslovilne besede in sosedi Rokavčevi Za nesebično pomoč v njeni bolezni. Vsi njeni ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji in zato toliko bolj boleči izgubi našega dragega in nepozabnega moža, očeta, sina in brata FRANCIJAOSOLNIKA, ml. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih dneh sočustvovali z nami, nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali toliko lepega cvetja in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Domžalski godbi, ter govorniku Dragu Tavčarju za tople poslovilne besede. Hvala Sto-bljanskemu oktetu za zapete žalo-stinke, gasilcem Stob in MPZ Domžale za cvetje in spremstvo. Lepa hvala g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred in cerkvenemu pevskemu zboru za poslovilno petje. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Francka, sin Matjaž z družino, mama, ata, brat in sestre z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame JOŽEFE KLOPČIČ rojene Mrčun iz Mošenika se iskreno zahvaljujemo dobrim prijateljem, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Ivu Pevcu, gospodu župniku Primožiču iz Moravč za lepo opravljen pogrebni obred. Iskreno se zahvaljujemo za lepb zapete žalo-stinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni V SPOMIN Mineva leto dni, odkar nam je kruta usoda iztrgala iz naše družine drago ženo in mami VALENTINE BOLHAR iz Vira Vsem, ki se je spominjate in ji prižigate svečke ter postojite ob grobu, iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA ZUPANCA Medvedovega Franca se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje in nam izrazili sožalja, ga pospremili na zadnji poti ali nam kako drugače pomagali. Posebno zahvalo dolgujemo dr. Mariji Farkašu in sestri Metki za dolgoletno humano skrb in zdravstveno nego, pevcem in godbi za glasbo ob slovesu, ZZB NOV Domžale in Marjanu Vidmarju za organizacijo pogreba ter vsem, ki ste našega očeta poznali in z nami sočustvovali. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete MARIJE JANČAR roj. Dolničar iz Zaboršta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, izraze sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Ladislavu Hacetu za nesebično pomoč v času njene bolezni. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, tiha, nema je gomila kjer počivaš ti. V SPOMIN 8. marca mineva leto žalosti in bolečine, odkar nas je zapustila naša ljuba žena, mamica in mama CILKA MUŠIČ Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate. Vsi njeni ZAHVALA Naj ti na tvoji večni poti naš prelepi Jadran poje pesem svojih valov Dne 13. februarja smo se nazadnje poslovili v Kopru od naše VIDE HRVATIN roj. Perme v Radomljah Zahvaljujemo se vsem za izrečena sožalja, za toliko lepega cvetja. Vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, četudi samo v mislih. Sestra Ela v imenu vsega sorodstva Komisija za delovna razmerja pri OŠ Olge Avbelj Domžale, Kettejeva 15 razpisuje dela in naloge SNAŽILKE za NDČ Delo je v popoldanskem času. popolna OŠ. Rok prijave 15 dni. Pogoj: končana OS oz. ne- Opravičilo Oktet pevskega zbora Janez Cerar se opravičuje svojcem, ker se ni mogel zaradi nenadne nujne zadržanosti nekaterih pevcev udeležiti pogreba pokojne Frančiške Leonardi. STKAN 1 i Zima — l Zdaj pa imaš, ki mi privošči-v Hali in okoli 1 Zimsko veselje gre h kraju, se pravi čas, ko si bolj kot v drugih letnih časih pripovedujemo pravljice. Če pravljic ni ali jih manjka, nas lahko razveseljuje tudi branje našega poročevalca, posebno odkar so si uredniki, s posnemanjem televizije, ki podeljuje »Nagelj« in »Nežo«, izmislili zlati »Slamnik« in »Rokovnjačo Korobačo«. Uredniki so zdaj modro prisodili »Korobačo« upravljal-cu Komunalnega centra v Domžalah. Ljudje pa v smeh ali bolje v posmeh ... »Šlik, šlik, prav ti je, največji gobezdač kar si zaslužil!« Jaz pa se kar smejem, vsem jo, ki so prepričani, da je vse, kar je narobe nje, vezano na moje ime. Smejem se vsem, ki vedo ali pa tudi ne, da med uredniki sedi tisti, ki je neposredno povezan z domžalsko Halo. Človek, ki z visoko dvignjenimi rokami zatrjuje: moja Hala! Jaz je vzdržujem! Jaz plačujem! Jaz bom, jaz sem . ... Jaz, jaz .. . Mož sedi v uredniškem odboru in odbor je prisodil možu »Korobačo«. Kaj je sedaj to? Se boš pa ja smejal. »Le komu«, je vprašanje? Zdaj pa smeh proč in resno: Uredniki so možu, se pravi, sami sebi, storili krivico. Kajti, morali bi vedeti, da je mož storil vse, da bi bil sneg, ogromno snega, potem, ko je bil zmetan s strehe, čimprej odpeljan, kar pa se iz razumljivih razlogov ni zgodilo prvi dan, pač pa nekaj dni kasneje. Ko se je vsa Slovenija dušila v snegu, so komunalci, ki imajo zato edini ustrezne ljudi in mehanizacijo, v tistih dneh komaj dihali. Se boš pa ja smejal tako »Prisrčnim korobačarjem« ali pa se smej priletnim mamicam in drugim, kako še sedaj, po enem mesecu kobacajo in telovadijo s starimi kostmi, vozijo slalom po neočiščenih pločnikih in pravih jezer zdaj že raztopljenega snega, vse tja do sedeža »korobačarjev«. Pa je vse ravno in prav, ne da bi uredniki z očesom trenili. Možu, upravljalcu Hale, pa kljub prizadevnosti, kar — »Korobačo«. Smejem se in po hamletovsko razmišljam, če le ni nekaj gnilega v deželi danski (beri poročevalski). Zimskih pravljic pa bo kmalu konec. Škoda. Prve ptice že omenjajo pomlad . . . Andrej Zaje i Zgodilo se je: Fotokopiranje tako ali drugače Vedno več se poslužujemo fotokopiranja raznih dokumentov, potrdil, člankov, študijskega gradiva in še česa. Na vso srečo imamo v Domžalah več fotokopirnic, kjer nam naredijo to uslugo. Ampak ni vseeno, kdo vam to delo opravi. Meni se je namreč pred kratkim dogajalo tole: Dokument na 3 listih mi je prvo fotokopirala tovarišica, ki ima kiosk na ploščadi pred veleblagovnico. Listi so bili speti, zato jih je najprej razpela. Pri tem ni nobenega lista poškodovala. Po kopiranju je liste zopet spela, prav tako kopije. Vse je nato zložila v novo ovojnico, ki jo je dala sama in za vse to zaračunala 60 din, torej 20 din od lista. Bila je prijazna in vljudna. Po nekaj dneh sem rabila še en izvod tega dokumenta. Ker sem bila na občini, sem stopila kar v foto-kopirnico v prizidku občine. V majhnem prostoru so se gnetli 4 moški v živahnem glasnem pogovoru. Na moj pozdrav ni nihče odgovoril. Vprašala sem jih, če vsi čakajo na fotokopiranje, pa so me samo debelo gledali. No, eden izmed četverice je slabe volje stopil k aparatu in mi fotokopiral 3 liste. (Razpela sem jih kar sama). Vse tri zmečkane kopije je vrgel na pult in dejal: 90 din. Nič spenjanja, nič ovojnice, nič vljudnosti in še dražje! Torej slabša usluga za dobrih 33 odstotkov višje cene! Še enkrat sem zavila k tovarišici v kiosk pred Veleblagovnico. Hotela sem se prepričati, če nudi vedno kvalitetne in poceni usluge. Zopet je bila prijazna in vljudna, zopet je dala novo ovojnico in tudi to pot je računala 20 din od lista. Mislim, da veste, kaj sem vam hotela povedati. Fotokopirat pojdite tja, kjer boste postreženi kulturno, kvalitetno in ceneje! m. R. Uredniški odbor je na svoji seji 17. februarja v prostorih OK SZDL vnovič sedel za mizo in po dolgotrajni debati spet podelil priznanje: »Zlati slamnik« Tokrat namenjamo priznanje »Zlati slamnik« mengeškim organizatorjem kulturno-zabavne prireditve »Pod mengeško marelo«, ki so znali z amaterskim, neplačanim delom spraviti poleg množice ansamblov in nastopajočih pod ta deževno-fol-klorni artikel tudi nekaj manj kot 3000 gledalcev ... Uredniški odbor podeljuje tudi grajo »Gorjača rokovnjača«. To grajo tokrat namenjamo Zavodu za spomeniško varstvo Kranj za »strokovno« izbran kraj in za spomeniško »varstvo« spomenika z Oklega. (Glej sliko). Radovedni občani si ga lahko ogledajo prislonje-nega na Navžarjevo hišo v središču Ihana. Ne boste verjeli, pa je res: Male miške — hiške velike V samem centru Domžal, na najbolj uglednem mestu, že nekaj let dominira cesarsko lepa in draga stavba — SPB-1 imenovana. 250 družin je dobilo streho nad glavo v njej; streho in stene ter še marsikaj drugega zraven. Denimo neznosen smrad, ki se širi iz kleti, smrad odvrženih, razsutih smeti okoli odprtih zabojnikov, razsutih škatel in odpadkov bližnjih trgovin, odpadkov hrane in vsega, kar bivanje v takem objektu dela vse prej kot prijetno. Čeprav se delo kaže na vsakem koraku ni nikogar, ki bi bil postavljen izrecno za to, da poskrbi za tisto, čemur se reče javna higiena, čistoča ali snaga . . . Le-ta je ob izredno nizki poprečni osveščenosti občanov že nekajkrat padla na izpitu v splošno nezadovoljstvo kulturnejših od 750 prebivalcev, kolikor jih po približni oceni stanuje v objektu, ki dobiva v zadnjem času podganje in mišje razsežnosti . . . Da, miši! Prav to! V bližini lokalov, trgovine Mercator, Bajsija, pizzerije se razrašča v neslutenih dimenzijah mišja sodrga kot kruti spremljevalec naše nikakršne higienske osveščenosti. Stanovalcev v stopnišču Ljubljanske 76b je v 10 nadstropjih kar precej. Vsi, ki imajo stanovanja s pogledom na zahod, so od pritličja do 10. nadstropja gostitelji menda velike kolonije miši, ki sicer glasno škrebljajo pod izolacijo v tervolu (doslej nezabeležen primer!), v varstvu teme in noči pa uprizarjajo pohode na balkone med papir, obleke, v primeru odprtih vrat ali oken pa tudi v notranjost stanovanj. Nezaslišano, boste rekli. . . Res! Enako pravijo tudi stanovalci, ki so se po vzoru romana »Lovec na podgane« že prelevili v lovce na miši in že primerjalno s podatki o uspehu z mišjega lova primerjajo svojo tozadevno lovsko uspešnost. Šalo na stran! Kaj bodo rekli naši občinski sanitarni inšpektorji, kaj pri Betonu, kaj v samoupravni stanovanjski skupnosti? Pa ne le kaj bodo rekli, kdo bo zaradi miši ukrepal??? Kajti druga tema, ki jo bomo načeli kdaj drugič — pa je tema z naslovom: »Podgane v mestu na robu Ljubljane ... « Lovec na miši Ljubljanska 76/b Pogled na balkon z ujetimi mišmi in železniško progo spodaj Zgodilo se je v Homcu: Zgodba o plavajočem nabiralniku Zgodilo se je nekega nedeljskega popoldneva v hiši, kjer Bog roko ven moli. Prijatelj me je zaprosil za dve razglednici Homca, jaz pa kot domačin sem nekako dosegel, da smo si pri sosedu ti dve razglednici Homca izposodili. Veliko veselja smo imeli s pisanjem z mislijo na naše prijatelje, ki bodo (naj bi) dobili naše pozdrave iz Homca. Tukaj pa so se težave šele začele. Primem obe razglednici in stopim do nabiralnika oz. mesta, kjer Bog ve, da je vedno bil. Pri trgovini — o nabiralniku ne duha ne sluha. Naslednji dan povprašam prodajalko, kje da je ta nabiralnik po novem. Prijazno mi razloži, da je še do nedavno tega bil na svojem mestu, da pa ga sedanji lastnik zgradbe ne dovoli imeti pritrjenega, češ da obiski občanov in njihovo zadrževanje okrog nabiralnika kvarijo njegovo fasado. Povedala pa mi je še, da se nabiralnik nahaja na novi lokaciji, in sicer v sredini vasi, točneje na Zajcev/ stari hiši. Stopim tja — a njega ni! Samo vijaki so kazali na to, da je vendarle bil.. . Spet povprašam po usodi nabiralnika lastnika hiše, pa mi pove, ves v smehu, da nabiralnik lahko najdem v Bistrici. ''Morda se možakar šali«, pomislim, vendar stopim do struge Bistrice v bližini. Nabiralnik ne najdem, potem pa izvem, da če želim kaj vreči vanj, da bom moral kar lepo na domžalsko postajo milice, kajti nabiralnik da je tam. Dvignem slušalko, kajti ne bi želel hoditi zastonj, pa tudi usoda homškega nabiralnika me čedalje bolj zanima. Zavrtim številko 92, dobim dežurnega. Rad bi vrgel dve razglednici v homški poštni nabiralnik, menda je pri vas ...« »A resno mislite .. . Pa ne, da vi mene .'..'« Razložil sem mu vso mojo pot, pravzaprav sledenje usode nabiralnika, ko se je dežurni spomnil, da nabiralnika ni več tam in da so ga že prevzeli ustrezni poštni možje. Tu je mojega iskanja konec. Ostane mi še dvoje vprašanj. Eno postavljam tistemu, ki je odtrgal nabiralnik v Homcu in ga poskušal učiti plavati v Bistrici ter spotoma po vodi poslati pošto v toplejše kraje, drugo pa poštnim delavcem: Kdaj in kje bomo Homčani dobili drug nabiralnik in kam naj mečemo pošto dotlej. Moji dve razglednici sem lepo podal kar izredno solidnemu homške-mu poštarju, prijatelja pa sta ju v veliko zadovoljstvo medtem tudi že dobila. Kljub čudni poti in pustolovščinam, ki sem jih v zvezi z nabiralnikom do- živel. VIR OBVESTILO Občane obveščamo, da imajo možnost parkirati svoja osebna vozila za čas, ko urejajo zadeve pri upravnih organih in strokovnih službah občine Domžale, na prostoru za upravno stavbo Uprave za družbene prihodke (vhod iz Kajuhove ulice nasproti gasilskega doma v Domžalah). OBČINA DOMŽALE Sekretariat za občo upravo