LES wood 51 (1999) 9 Raziskave in razvoj 258 UDK: Stanje slovenske `agarske industrije v obdobju tranzicije State of Slovenian saw-mill industry in the time of transition Franc MERZELJ* Povzetek Abstract Spremenjeni pogoji gospodarjenja v obdobju tranzicije so Changed conditions of administration in the times of transition deci-odlo~ilno vplivali na stanje v `agarski industriji tako, da sta sively influenced on state in saw-mill industry, so the number and se mo~no spremenila velikost in število `agarskih obratov. largeness of saw-mills had been greatly changed. The main rule for Odlo~ilno vlogo pri tej spremembi so odigrali pogoji pro- those changes were leading by conditions of selling products and buy-daje izdelkov in nabave surovin. Poleg tega pa so k spre- ing of raw materials. Changes are influenced also by common condi-membam pripomogli tudi splošni pogoji gospodarjenja, ki tions of administration, which enabled fast and easy establishment of so omogo~ili hitro in enostavno ustanavljanje novih pod- new enterprises. Saw-mill industry, which have tipical character of jetij. @agarska proizvodnja, ki ima tipi~en zna~aj pode`el- rural production, crumbled on numerous small saw-mills and season ske proizvodnje, se je razdrobila na številne manjše obrate saw-mills of private forest owners. If we counted in the past saw-in prilo`nostne `age pri privatnih lastnikih gozdov. ^e smo mill production as part of wood industry, we can now count it or we v preteklosti šteli `agarsko proizvodnjo kot del lesne indus- shall soon count it as forest wood production. trije, pa jo sedaj `e lahko, ali jo bomo prav kmalu šteli v gozdno lesno proizvodnjo. Klju~ne besede: `agarska proizvodnja, surovinska baza, Keywords: saw-mill production, raw material base, sawmill `agarski obrat 1. Uvod za analizo stanja smo upoštevali sez- lana na osnovi statisti~nih podatkov nam aktivnih 400 `agarskih obratov v pridelave hlodovine in proizvodnje `a-Slovenska `agarska industrija je v zad- Sloveniji, ki ga je objavila Internova ganega lesa. Sedaj take analize na njih 10 letih popolnoma spremenila Les d.o.o. Ljubljana v koledarju za osnovi statisti~nih podatkov ne more-svojo strukturo tako glede števila `a- leto 99. Prag proizvodnje 5.000 m³ mo izdelati, ker se je proizvodnja `a-garskih obratov kakor tudi glede nji- letno raz`agane hlodovine pa postavl- ganega lesa preselila na majhna pod-hove velikosti. Število obratov se je jamo zato, ker smo po zadnji delitvi jetja, ki ne prijavljajo podatkov za sta-skoraj podvojilo, velikost obratov pa `agarskih obratov uvrstili obrate s to tisti~no evidenco in statistika zajema se je glede na koli~ino proizvodnje pri kapaciteto med najmanjše obrate. Se- samo manjši del proizvodnje `agane-vseh ve~jih obratih razpolovila ali pa veda pa v ta procent števila obratov ga lesa. je celo pod njo. Mnogi kazalci ka`ejo, ne štejemo veliko mno`ico `ag, po da bo nadaljnji trend razvoja šel še oceni prof. I. Winklerja 8.000, pri pri- S statisti~nimi podatki pa lahko ilustri-naprej v to drobitev obratov, ~e ne bo vatnih lastnikih gozdov. ramo stanje `agarske proizvodnje na prišlo do bistvene spremembe na ta na~in, da primerjamo podatke po-tr`iš~u in v pogojih poslovanja. Glede V analizi stanja `agarske proizvodnje seka lesa in proizvodnje `aganega na velikost obratov prakti~no ne mo- pred 15 leti smo ugotovili, da vsi `a- lesa: remo ve~ govoriti o industriji, ~eprav garski obrati s kapaciteto pod 5.000 - posek lesa je bil v letu 1985 nismo nikoli postavili razmejitve, kaj je m³ letno raz`agane hlodovine raz`a- 3.406.000 m³, v letu 1995 pa industrijski in kaj obrtniški obrat, saj je gajo nekaj ve~ kot 20 % vse razpo- 2.092.000 m³; v sedanji strukturi med 400 obrati ta- lo`ljive hlodovine, medtem ko je 68 - proizvodnja `aganega lesa pa je kih, ki letno raz`agajo manj kot 5.000 ve~jih obratov raz`agalo vso preostalo bila v letu1985 1.078.000 m³, v m³ hlodovine kar 73 %. Kot izhodiš~e hlodovino. V teh 20 % hlodovine je letu 1995 pa le 481.000 m³. bila upoštevana vsa hlodovina, ki so jo raz`agali najmanjši industrijski, vsi Posek lesa je padel v 10 letih na 61 % * prof. dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljub- obrtniški obrati in kme~ke `age (Mer- od prvotnega, koli~ina `aganega lesa ljana, Ro`na dolina, C. VIII/34 zelj F. 1987). Ta analiza je bila izde- pa na 44,6 %. LES wood 51 (1999) 9 Zmanjšan posek lesa je lahko posledica krize pri prodaji `aganega lesa, kar razumljivo vpliva tudi na manjše povpraševanje po `agarski hlodovini. Na posek lesa pa vplivajo tudi drugi razlogi, in sicer gospodarjenje z gozdovi, kolikšen pa je vpliv enega ali drugega razloga, pa je te`ko ugotoviti, vendar pa bomo v nadaljevanju poskušali prikazati nekatere kazalce teh razlogov. Podatek, da je padec proizvodnje `a-ganega lesa bistveno ve~ji od poseka lesa, pa gre pripisati predvsem dejstvu, da je prete`ni del zmanjšanja proizvodnje šel predvsem na ra~un velikih proizvajalcev, ki podatke dajejo uradni statistiki iz katere so ti podatki vzeti. V nobenem primeru pa ne moremo to veliko razliko med posekom lesa in proizvodnjo `aganega lesa pripisati spremenjeni strukturi sortimentov v posekanem lesu. Vsekakor lahko sklepamo, da se je dele` proizvodnje pri manjših proizvajalcih pove~al na ra~un proizvodnje ve~jih proizvajalcev, ta pa ni zajet v sta-tisti~nih podatkih. @e podatki o številu `agarskih obratov ka`ejo na veliko drobitev `agarske proizvodnje, ki je posledica druga~nih pogojev nabave surovin in sprememb na tr`iš~u `aganega lesa. Prodaja gozdnih lesnih sortimentov je prešla iz gozdnih podjetij na mnogoštevilne lastnike gozdov. @e itak veliko število lastnikov gozdov pa se je z denacionalizacijo gozdne posesti še pove~alo. Tako razdrobljena surovinska baza pa pogojuje tudi pove~evanje števila `a-garskih obratov. 2. Spremenjeni pogoji nabavnega tr`iš~a Nabava surovin je omejitveni dejavnik za število in velikost `agarskih obratov, saj se ta nabava omejuje le na ozka surovinska podro~ja v dolo~eni regiji. Pri tem so seveda zelo pomembni lastniški odnosi v gozdarstvu, saj si lastniki gozdov poskušajo izboljšati dohodek iz gozda na ta na~in, da pridelavi lesa dodajo še njegovo osnovno obdelavo. Prednost `aganja lastne hlodovine je v tem, da imamo zagotovljen zanesljiv izvor surovine in raz- Raziskave in razvoj širjen prodajni trg lesa, saj je prodaja `aganega lesa mo`na bistveno ve~je-mu krogu kupcev, medtem ko je prodaja hlodovine omejena le na manjše število `agarjev. V Sloveniji je bil razvoj `agarstva usmerjen v 60 letih v ozko povezovanje surovinske baze in `agarske industrije v okviru gozdnogospodarskih podjetij, ki naj bi rabila kot okvir za uravno-te`enje `agarskih kapacitet. Vendar se na~rtovano usklajevanje kapacitet `a-garske industrije in surovinske baze ni uresni~ilo zaradi delovanja tr`iš~a `a-ganega lesa, saj je imela Slovenija v tem ~asu veliko pasivo v lesni bilanci. Za nabavno tr`iš~e hlodovine je bilo prakti~no do osamosvojitve Slovenije zna~ilno tole: - nabava je iz dru`benih in zasebnih gozdov potekala prek podro~nih gozdnogospodarskih organizacij, - na ta na~in je bila nabava omejena na ozka obmo~ja, - nabava je potekala prete`no po povpre~nih cenah. Veliko povpraševanje po `aganem lesu in ugodni ekonomski u~inki pri proizvodnji `aganega lesa so imeli za posledico izgradnjo novih `agarskih obratov v lesni industriji in tudi pri drugih gospodarskih panogah ter pri privatnikih. To je povzro~ilo ustvarjanje velikih prese`nih `agarskih kapacitet ter mo~no konkurenco pri nabavi surovine. Razumljiva posledica je bila padec produktivnosti panoge in njeno tehnološko zaostajanje, saj so številni stari obrati `agali tisto hlodovino, ki naj bi jo raz`agovali ve~ji, moderno opremljeni. Posledica tega je bila slaba izkoriš~enost kapacitet pri velikih obratih in je zato za~ela pri njih mo~no pešati tudi njihova eko-nomi~nost. Po podatkih iz leta 1984 je bilo v Sloveniji število `agarskih obratov: - 88 v delovnih organizacijah, - 246 pri samostojnih obrtnikih in - 4.650 pri kmetih. V delovnih organizacijah so obrati stalno obratovali najmanj v eni izmeni, nekateri tudi ob~asno v dveh ali stalno v dveh izmenah. Obrtniška 259 podjetja so obratovala stalno le v 70 primerih, medtem ko so drugi obratovali le ob~asno in je bila zanje `a-garska dejavnost le dopolnilna. Vsi drugi obrati pri kmetih pa so obratovali le izjemoma v ozkih sezonskih omejitvah. V celotnem obsegu proizvodnje `aganega lesa je bil ocenjen obseg proizvodnje zunaj delovnih organizacij na 10 do 15 % vseh koli~in raz`agane hlodovine. V tem ~asu so bile `agarske kapacitete pribli`no dvakrat ve~je od zmogljivosti surovinske baze. Vendar je bila oskrba s surovinami velikih `agarskih obratov razmeroma dobra zaradi koncentracije prodaje hlodovine v gozdnih podjetjih. Številni manjši, predvsem privatni obrati, pa so se zadovoljevali z ob~asnim obratovanjem in neizkoriš~enimi kapacitetami. Z osamosvojitvijo Slovenije pa so se pogoji na nabavnem tr`iš~u hlodovine popolnoma spremenili. Po eni strani so se spremenili lastniški odnosi v gozdarstvu, ker se je pove~ala velikost privatnih gozdov na ra~un dr`avnih zaradi denacionalizacije. Poleg tega pa se je prodaja lesa popolnoma liberalizirala tako, da vsak lastnik gozda lahko sam svobodno prodaja les. To je seveda povzro~ilo polno aktiviranje `agarskih kapacitet pri nekaterih privatnih `agarjih, poleg tega pa spodbudilo mnoge lastnike gozdov in tudi druge k ustanavljanju novih `a-garskih obratov. Po oceni ima v Sloveniji 8.000 gozdnih posestnikov lastno `ago (Winkler I. 1996 str. 59). Proces spremenjenih pogojev prodaje hlodovine je privedel do velike razdrobljenosti surovinske baze, ki ne omo-go~a ve~ normalne oskrbe ve~jih obratov s surovino, razen na tistih pod-ro~jih, kjer še obstajajo ve~ji kompleksi dr`avnih gozdov. Nezmo`nost oskrbe velikih proizvajalcev `aganega lesa s surovino iz zasebnih gozdov je razumljiva, ~e si ogledamo podatke o pogostosti se~nje v teh gozdovih in podatke o tem, kdo `aga hlodovino tem lastnikom. Podatki o pogostosti se~nje v gozdovih so razvidni iz preglednice 1 ( Winkler I.: Gospodarjenje z zasebnimi gozdovi, Ljubljana, 1996, str. 55). LES wood 51 (1999) 9 Preglednica 1. Pogostost se~nje v zasebnih gozdovih (v %) Iz preglednice je razvidno, da seka vsako leto le 34 % gozdnih posestnikov, medtem ko 19 % posestnikov v svojih gozdovih sploh ne seka. Še neugodnejšo sliko o mo`nosti stalne dobave surovin pa bi dobili, ~e bi analizirali ~as se~nje, ki bi zanesljivo padel v dobo najve~ dveh mesecev v letu. Taka pogostost se~nje pa zagotovo ne more pomeniti osnove za oskrbo ve~-jih `agarskih obratov, ki potrebujejo vsak dan dolo~eno koli~ino hlodovine za normalno obratovanje. Ta izvor surovine je torej primeren le za tiste obrate, ki obratujejo ob~asno. Analiza podatkov iz ankete avtorjev Winkler I. in Medved M. iz l. 1995 pa ka`e, kam lastniki gozda usmerjajo svojo surovino. V anketi je bilo lastnikom gozda postavljeno vprašanje: “Kdo vam raz`aga hlodovino?” Odgovori na to vprašanje so bili v pro-centnem razmerju: - 19,3 % sam doma, - 8,0 % znanec, ki ima doma `ago, - 25,4 % obrtnik `agar, - 5,2 % raz`aga mi jih podjetje, ki ima `agarski obrat, - 42,1 % hlodov ne raz`agujemo in - 10 % brez odgovora. Še neugodnejši je ta odgovor za `a-garska podjetja pri tistih lastnikih gozdov, ki imajo gozdno posest ve~jo od 15 ha, torej taki, pri katerih se sploh pojavlja ve~ja koli~ina tr`nih proizvodov in sekajo les stalno. Pri teh lastnikih pa 39,8 % vseh lastnikov sami raz`agujejo hlodovino, 34,5 % jim hlode raz`aguje znanec ali obrtnik, `agarska podjetja le 4,5 % lastnikom in 21,2 % ne raz`aguje hlodovine. V vsakem primeru je za ve~ja `agarska podjetja na razpolago le neznatna koli~ina hlodovine iz privatnih gozdov in na njej ne morejo ve~ na~r-tovati svoje proizvodnje. Raziskave in razvoj Velika razdrobljenost gozdne posesti `e v osnovi onemogo~a koncentracijo `agarske proizvodnje na ve~jih `agarskih obratih. Povzro~ila velike strukturne spremembe `a-garske industrije. Seveda na spremembo strukture `agarskih obratov ni vplivala samo struktura gozdne posesti, saj so spremembo povzro~ili tudi drugi dejavniki: pogoji prodaje `aganega lesa, pogoji nabave strojne opreme in splošni pogoji poslovanja v podjetjih. 3. Tr`iš~e `aganega lesa Seveda pa spremembe na nabavnem trgu surovin niso bile edini razlog velikih strukturnih sprememb v `agarski industriji, saj so veliki `agarski obrati izgubili tudi tr`iš~e svojih proizvodov z razpadom stare dr`ave, zato so bili prisiljeni zmanjševati svojo proizvodnjo. Celotno zmanjševanje proizvodnje zaradi krize na prodajnem tr`iš~u se je pojavilo pri velikih proizvajalcih, ki so bili usmerjeni na izvoz `aganega lesa iz dr`ave. Ti proizvajalci so se iz prejšnjega jugoslovanskega tr`iš~a preusmerjali na druga tr`iš~a, vendar je velika kriza pri prodaji `aganega lesa na evropskem tr`iš~u onemogo-~ila hitro preusmeritev na ta tr`iš~a in posledica je bila zmanjševanje proizvodnje ter slabšanje ekonomskega polo`aja ve~jih `agarskih obratov. Še dodatno pa je poslabšala polo`aj nekaterih podjetij denacionalizacija, saj so mnoga `agarska podjetja nastala na bivših privatnih obratih, ki jih je bilo potrebno vrniti prvotnim lastnikom. Veliki `agarski obrati so bili prisiljeni svojo proizvodnjo bistveno zmanjšati na nivo lastne porabe v predelovalnih obratih ali celo pod njo, saj del potrebnega `aganega lesa enostavno kupujejo. Del obratov, ki so bili v sestavi podjetij iz drugih panog gospodarstva npr. gradbeništva, rudarstva in podobno, se je izlo~il iz prejšnjih ve~jih podjetij in `ivotarijo ob zmanjšani proizvodnji. Nekatere velike `a-garske obrate v lesni industriji pa so celo fizi~no likvidirali. 260 Prodaja `aganega lesa je v Evropi v krizi `e od sredine 80. let; v za~etku je bila kriza najhujša v Skandinaviji, v zadnjih letih pa je v velike te`ave zašla zahodna Evropa. Posebej je na udaru nemška `agarska industrija in zato se tudi tam pojavljajo velike strukturne spremembe, število obratov se hitro zmanjšuje, predvsem je ta pojav zna~ilen za Nem~ijo in Švico. Zapirajo predvsem srednje velike `agarske obrate s klasi~no polnojar-meniško tehnologijo, ostajajo pa veliki z visoko produktivnostjo in specializirani obrati. Posledice tega pojava so bile opazne tudi pri nas ne samo na prodajnem trgu izdelkov, pa~ pa tudi pri nabavi opreme, saj so bili rabljeni stroji naprodaj po izjemno nizkih cenah. Ta kriza prodaje je Slovenijo dosegla šele po osamosvojitvi, saj je bila prodaja `aganega lesa in lesnih izdelkov prej mo~no usmerjena na jugoslovansko tr`iš~e, predvsem na podro~-ju prodaje lesa smreke, jelke in izdelkov iz tega lesa. @agan les listavcev smo v Sloveniji vedno predelali v celoti v kon~ne izdelke, ki smo jih iz-va`ali predvsem na zahod, zato se je nivo proizvodnje tega lesa še za-dr`al. Vendar pa se je struktura proizvodov iz lesa listavcev tudi mo~no spremenila, predvsem se je zmanjšala proizvodnja velikoserijskih proizvodov, kar je razumljivo vplivalo na porabo `aganega lesa in je zato prišlo tudi na tem podro~ju do zmanjševanja. Vsi podatki zelo nazorno ka`ejo, kako so osnovni tr`ni pogoji vplivali na razvoj `agarstva v dobi tranzicije. Spremenjeni pogoji nabavnega tr`i-š~a surovin in kriza na prodajnem trgu `aganega lesa so povzro~ili na eni strani veliko pove~anje prilo`nos-tnih `agic in novih `agarskih obratov, po drugi strani pa propadanje ve~jih `agarskih obratov. Kljub propadanju teh ve~jih obratov pa so se kapacitete `agarske proizvodnje mo~no pove~ale, po prejšnjih ocenah so bile `agarske kapacitete dvakrat ve~je od zmogljivosti surovinske baze, sedaj pa so se zanesljivo po-ve~ale na trikratni obseg mo`ne oskrbe s surovino. Velikost Seka Seka posesti vsako leto vsako drugo leto do 1 ha 23 5 1 - 5 ha 41 9 5 -15 ha 60 7 15-30 ha 70 3 nad 30 ha 86 2 Povpre~je 34 6 Seka Seka Ne vsako tretje leto ob~asno seka 5 38 29 6 36 8 2 27 5 1 24 1 - 12 - 5 36 19 LES wood 51 (1999) 9 4. Sedanje stanje `agarske proizvodnje V pregledu `agarskih obratov, ki smo ga izdelali pred 15 leti, je 86 `agar-skih obratov raz`agalo 90 % razpolo`-ljive hlodovine. Te obrate smo razdelili v 5 velikostnih skupin glede na koli~ino letno raz`agane hlodovine, po tej razdelitvi je 17 obratov, ki so letno `agali ve~ kot 25.000 m³ hlodovine raz`agalo polovico napadle hlodovine, 20 obratov z letno proizvodnjo nad 10.000 m³ raz`agane hlodovine pa ~etrtino. Pri pregledu sedanjega stanja pa obratov z letno proizvodnjo nad 25.000 m³ raz`aga-ne hlodovine prakti~no ni ve~ in je delitev obratov v take velikostne skupine postala nesmiselna. Za analizo sedanjega stanja `agarskih obratov smo vzeli za osnovo seznam 400 `agarskih obratov v Sloveniji, ki ga je izdelalo podjetje Internova Les d.o.o. Seznam vsebuje naslove podjetij, letne kapacitete obratov, kapacitete sušilnic in tr`iš~e, kamor prodajajo izdelke. Glede na prijavljeno letno kapaciteto raz`agane hlodovine smo obrate razdelili v 4 velikostne skupine: - do 400 m³, to so obrati, ki samo ob~asno `agajo; - 400 do 2.000 m³, obrati `agajo sezonsko; - 2.000 do 10.000 m³, obrati `aga-jo stalno od 10 do 50 m³ hlodov dnevno; - 10.000 m³ in ve~. Po razvrstitvi obratov v te 4 velikostne skupine dobimo pregled sedanjega stanja `agarskih obratov v Sloveniji, ki je razviden iz preglednice 2. Preglednica 2. Število in kapacitete `agarskih obratov. skupina število obratov % kapaciteta v 000 m³ % od celotne kapacitete 1 54 13,5 9 0,5 2 112 28,0 109 5,4 3 168 42,0 664 33,0 4 66 16,5 1228 61,1 Skupaj 400 100,0 2010 100,0 Raziskave in razvoj Preglednica ka`e stanje in odnose velikostnih skupin glede na objavljene podatke, pri tem pa velja pripomniti, da so kapacitete v prvi in drugi velikostni skupini manjše od dejanskih in pomenijo podatki prete`no le dejanske koli~ine letno raz`agane hlodovine, medtem ko so v ~etrti skupini kapacitete realne in je dejanska koli-~ina raz`agane hlodovine po posameznem obratu bistveno manjša. To trditev lahko z gotovostjo postavimo, glede na poznavanje kapacitet posameznega stroja in dose`ene proizvodnje v ve~jih `agarskih obratih. To pa seveda pomeni, da je odnos dejanskih kapacitet druga~en, kot ga prikazuje preglednica, ker so kapacitete v prvih dveh velikostnih skupinah bistveno ve~je. Prikaz velikostnih skupin `agarskih obratov po dose`eni proizvodnji pa je nemogo~, ker prete`na ve~ina teh obratov sploh ni dol`na prikazovati dose`ene proizvodnje uradni statistiki. Sama preglednica tudi ne ka`e, kakšen je trend razvoja v tej proizvodni veji. Vendar iz nekaterih kazalcev lahko sklepamo, da se še naprej zmanjšuje število velikih obratov. V prvi izdaji seznama teh obratov je bilo 21 obratov, ki so imeli proizvodnjo nad 20.000 m³ letno raz`agane hlodovine, v zadnjem pregledu je teh le 18 in še dva od teh sta `e ukinila proizvodnjo. V zadnjih 10 letih so obrati, ki so prej `agali prek 25.000 m³ hlodovine letno, svojo proizvodnjo zmanjšali na 20.000 m³ ali celo pod njo. Posebej je opazen drasti~ni padec proizvodnje, ali celo ukinitev proizvodnje, na ve~jih `agarskih obratih v tistih podro~jih, kjer je velikost dr-`avnih gozdov razmeroma majhna. 5. Opremljenost `agarskih obratov Razumljivo je, da so velike spremembe vplivale tudi na opremljenost obratov. Tako so bili obrati prej opremljeni predvsem s polnojarmeniki in je bil odnos polnojarmenik proti tra~nemu stroju 65 : 35; sedaj je ta odnos 44 : 55. Prevlada tra~nega stroja v `agar-skih obratih je pogojena z razli~nimi razlogi, predvsem pa: - tra~ni stroji ne zahtevajo posebnih 261 temeljev; - pogonski elektromotorji imajo precej manjše mo~i kot pri polnojar-menikih; - stroji omogo~ajo vse na~ine raz-`agovanja, brez predhodne nastavitve; - manjši stroji, posebej horizontalni, imajo razmeroma nizko nabavno ceno. Na izbiro strojev mo~no vpliva tudi tradicija, nabavni trg strojev in surovina, zato je po podro~jih struktura strojev precej razli~na, kar je razvidno iz preglednice 3. Spremenjena struktura osnovnih strojev v `agarstvu zaradi prilagajanja surovinski bazi je popolnoma razumljiva in strokovno opravi~ljiva. Preglednica 3. Vrsta uporabljenih strojev po podro~jih za 400 `agarskih obratov Podro~je Vrsta Polnojarmenik osnovnega stroja v % Tra~ni stroj Drugi Skupaj Ljubljansko -ko~evsko 57,5 40,8 1,7 100 Mariborsko -slovenjgraško 49,4 50,6 - 100 Celjsko 35,9 61,5 2,6 100 Kranjsko 63,0 33,3 3,7 100 Goriško 9,1 90,9 - 100 Postojnsko 26,1 73,9 - 100 Novomeško 11,6 86,5 1,9 100 Murskosoboško 59,1 40,9 - 100 Skupaj 43,9 54,6 1,5 100 Vendar pa ta sprememba ka`e tudi na to, da se velikost obratov vse bolj zmanjšuje. Pri majhnih obratih pa prevladujejo pri izbiri stroja nizka nabavna cena in minimalni pogoji za obratovanje (brez temeljev, majhne mo~i pogonskih motorjev), pri ~emer je v prednosti tra~ni stroj. Preglednica 4. Uporabljeni stroji v 400 `agarskih obratih Kapaciteta obrata P letno v m3 Vrsta osnovnega stroja v % olnojarmenik Tra~ni stroj Drugi Skupaj do 400 35,0 60,0 5,0 100 400 do 2.000 38,6 59,7 1,7 100 2.000 do 10.000 44,6 54,9 0,5 100 10.000 in ve~ 55,3 43,5 1,2 100 Povpre~no 44 54,6 1,5 100 04 04 LES wood 51 (1999) 9 Iz preglednice 4 je razvidno, da je pri manjših obratih pogostejša uporaba tra~nih strojev. Še bolj pa je ta trditev utemeljena na primeru opremljenosti `ag pri privatnih lastnikih gozdov. Podatki iz ankete I. Winkler, M. Medved ka`ejo tole: - od 926 anketiranih lastnikov gozdov jih ima 203 lastni `ago, - od teh ima 142 tra~ni stroj (45 vertikalnega in 97 horizontalnega), kar pomeni 70 %. Tudi podatki o opremljenosti nazorno ka`ejo na veliko razdrobljenost `agar-ske proizvodnje, ki omogo~a mo~no konkurenco na doma~em trgu `aga-nega lesa, vendar pa ne zagotavlja resnejšega nastopa na tujih tr`iš~ih. Poleg tega pa taka organiziranost te proizvodnje ne omogo~a normalne porabe vse surovine, ki napada v naših gozdovih. Prilo`nostno `aganje in `aganje za lastno porabo je prete`no orientirano na tiste gozdne lesne proizvode, ki tej porabi ustrezajo, drugi del gozdnih proizvodov pa ostaja ne-izkoriš~en. Tako stanje pa ustvarja zahtevo po organiziranju `agarske proizvodnje pri gozdarstvu. Tako sme pri~a popolne selitve `agarske proizvodnje iz sektorja porabnikov `aga-nega lesa v sektor proizvajalcev hlodovine. 6. Pojav številnih novih `agar-jev Vsi podatki ka`ejo, da je pojav velikega števila `ag pri privatnih lastnikih gozdov in pri podjetnikih pogojen predvsem s: - sproš~eno prodajo hlodovine, - ceneno ponudbo osnovne `agar-ske opreme, - enostavnim za~etkom obratovanja. Pri privatnih lastnikih gozdov, ki imajo lastno `ago, pa je zanimiva ekonomska odvisnost od te dejavnosti. V isti anketi je odgovorilo 7 % vseh, ki imajo `ago, da jim je dohodek od predelave lesa zelo pomemben (nad 50 % vseh dohodkov); 13 % prikazuje dejavnost kot pomemben dohodek (od 30 do 50 % vseh dohodkov), 52 % pa malo ali nepomemben, 28 % jih ni odgovorilo. Ta števil~no majhna odvisnost lastnikov `ag od dohodka, Raziskave in razvoj ki ga pridobijo od te dejavnosti, je razvidna iz izrabe kapacitet in od dnevnega u~inka, saj `agajo povpre~-no po 14 dni na leto in dnevno raz-`agajo le okoli 5 m³ hlodovine. U~inki in izraba kapacitete bi kve~jemu potrjevale dejstvo, da je dohodek od te dejavnosti za vse lastnike nepomemben, ~e se ne bi 12 % teh ukvarjalo še z nadaljnjo predelavo `aganega lesa. Po vsem bi lahko sklepali, da je manjšemu delu lastnikov gozdov `aga iz-hodiš~ni stroj za pripravo surovine, ki jo predelujejo; prete`ni ve~ini pa samo mo`nost dodatnega zaslu`ka, od katerega pa niso odvisni. @agarji, ki so neodvisni od dohodka, pridobljenega iz te dejavnosti, pa so zelo konkuren~ni tistim, ki so od tega dohodka odvisni. Ve~ina malih proizvajalcev ima kako drugo osnovno dejavnost, pri kateri imajo zagotovljeno svojo socialna varnost, kar pomeni, da delo pri `agarski proizvodnji ni obremenjeno z dajatvami, s katerimi so pla~e pri stalno zaposlenih mo~no obremenjene. Poleg tega pa je dokaj pogosto vprašljiva tudi obdav~itev njihove dejavnosti in proizvodov. O tej problematiki pa~ ne bi `eleli razpravljati, ker nimamo ustreznih in dokumentiranih podatkov, ~eprav pa so ti odnosi precej poznani. Precej druga~no pa je stanje tudi pri profesionalnih `agarskih obratih, kjer so stalno zaposleni delavci in se v nobenem primeru ne morejo izogniti pla~evanju vseh prispevkov in davkov. Zaradi tega je pri teh prete`na ve~ina proizvedenega `aganega lesa namenjena lastni nadaljnji predelavi in le manjši del prodaji. Pri analizi 400 obratov je v prvi velikostni skupini pri najmanjših obratih 72 % obratov takih, ki raz`agujejo les za lastno nadaljnjo predelavo ali pa `agajo tujo hlodovino uslu`nostno. V skupini velikih proizvajalcev, katerih kapacitete so ve~je od 10.000 m³ letno raz`aga-ne hlodovine, prete`na ve~ina z naj-ve~jimi kapacitetami `aga hlodovino le za lastne predelovalne obrate in prodaja prete`no samo tisti les, ki za to predelavo ni primeren. Statisti~no gledano, je takih proizvajalcev v tej skupini le 52 %, vendar pa jih je po 262 dejanskih kapacitetah podobno kot v prvi skupini prek 70 %. V obeh skupinah, ki `agajo od 400 do 10.000 m³ hlodovine letno, pa je dobrih 46 % takih, ki `agajo za potrebe lastne proizvodnje, drugi pa `agajo za prodajo. Pri tem lahko ocenjujemo, da je tak odnos pri teh dveh velikostnih skupinah dokaj realen, ker so v teh skupinah uvrš~ena vsa ve~ja tesarska podjetja, pri katerih je `agarska dejavnost osnova za njihovo nadaljnjo proizvodnjo. 7. Sklepi @agarska proizvodnja v Sloveniji se je dolga leta opirala na koncentrirano surovinsko bazo, ki je bila pogojena z obvezno prodajo lesa prek gozdarskih organizacij, s sprostitvijo te prodaje pa se je ta baza atomizirala. Na ta na~in so se spremenili vsi pogoji za mo`nost oskrbe velikih `agarskih obratov s surovino, po drugi strani pa so ti pogoji omogo~ili lastnikom gozdov, da svojo surovino obdelajo do take stopnje, da je primerna za širok krog uporabnikov `aganega lesa predvsem na doma~em tr`iš~u. Vse analize `agarskih obratov ka`ejo, naslednje: - Surovinska baza se vse bolj atomizira in ima ve~ kot dve tretjine gozdov prek 250.000 lastnikov tako, da je velikost gozdne posesti pod 5 ha pri 88 % lastnikov. Tako razdrobljeno lastništvo gozdov ne omogo~a oskrbe velikih `agarskih obratov. - Številni lastniki gozdov `agajo hlodovino sami, kar je zna~ilno predvsem pri tistih lastnikih, ki so ~isti kmetje, ali na tako imenovanih mešanih kmetijah, pri katerih so nekateri ~lani dru`ine zaposleni drugod, kar pomeni, da vso lastno hlodovino in tudi hlodovino sosedov raz-`agajo sami. - Le 34 % privatnih lastnikov gozdov sekajo v gozdu vsako leto, 36 % lastnikov le ob~asno, 19 % pa sploh ne seka. - Ponudba `aganega lesa na svetovnem tr`iš~u `e dalj ~asa presega povpraševanje tako, da je ve~ina `agarske industrije v krizi in se število `agarskih obratov v zahodni Evropi zmanjšuje. LES wood 51 (1999) 9 Raziskave in razvoj 263 Razvoj `agarske proizvodnje je v Sloveniji diametralno nasproten od razvoja te dejavnosti v drugih zahodnoevropskih dr`avah, s katerimi se najve~krat primerjamo. Tudi nadaljnji trendi razvoja so popolnoma nasprotni in ka`ejo na nadaljnje zapiranje ve~jih obratov in ustanavljanje novih prilo`nostnih majhnih obratov pri privatnih lastnikih gozdov. @agarski obrati se v Evropi specializirajo in širijo svoje proizvodne programe (npr. gradbeni `agan les, decimiran les listavcev, izvoz lesa in podobno), pri tem pa mo~- U~benik je temeljna u~na knjiga, ki je: - napisan na osnovi u~nega na~rta, - obvezen za u~ence in u~itelje, - skladno didakti~no zasnovan glede na zahteve pouka in u~nih ciljev, - najbolj kompleksen in sistemati~en vir po u~nem na~rtu dolo~enih vsebin neke stroke. Vsebinsko izhodi{~e sta u~ni na~rt in katalog znanj, vendar je potrebno iz posameznih gesel oblikovati organsko povezano celoto. Avtor mora upo{tevati stopnjo psiho-fizi~nega razvoja dijakov, za katere pi-{e, strokovne zahteve stroke, na~ela didakti~nega oblikovanja, jezikovno ustreznost in terminologijo stroke. Didakti~na zasnovanost u~benika: 1. Ugotavljanje predznanja 2. Uvajanje nove teme 3. Obravnava nove u~ne teme - u~e-nec pridobi novo znanje Prakti~no priporo~ilo: naslov teme, kratka definicija teme, navedba podnaslovov, obravnava no dvigajo produktivnost, kvaliteto proizvodov ter vrednostno izko-riš~anje. Kakšen bo nadaljnji razvoj pri nas, pa je te`ko napovedati, zanesljivo pa še nekaj ~asa ne tak, kot je v drugih zahodnoevropskih dr`avah, saj sedanji pogoji še vedno govorijo v prid malih obrtniških ter pri-lo`nostnih obratov na kmetijah, ki so tr`no usmerjeni na lokalno tr`iš-~e. Sprememba razvoja pa bo odvisna od sprememb na podro~ju nabavnega in prodajnega tr`iš~a ter od splošnih pogojev za obratovanje na obratih. snovi v logi~nem zaporedju. S slikovno predstavitjo dejstev, podatkov itd. olaj{amo dijakom oblikovanje predstav. U~benik naj dijake usmerja v prak-ti~no delo, opazovanje, preu~evan-je dejanske situacije ipd. V znanju so zajeti tudi pojmi, pravila, formule, simboli, dokazi, zakonitosti..., ki jih je potrebno razumeti, zato jih u~benik pojasnjuje in razlaga. 4. Vaja in urjenje Dijak vadi temeljne, iste in podobne dejavnosti, dela po nalogi in lahko glede na osvojeno znanje sam oblikuje vajo za delo. 5. Ponavljanje vsebin Poudarimo dolo~ene (pomembne) dele vsebin in opozorimo s “pomni”, “ne pozabi” itd. 6. Preverjanje znanja Ob koncu vsake u~ne teme z vpra-{anji in nalogami predvidimo, koliko znanja so u~enci osvojili. 8. Literatura Merzelj F.: Stanje `agarstva na slovenskem Les 39, 1987 s. 239-246. Winkler I.: Gospodarjenje z zasebnimi gozdovi. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 1996 Winkler I., Medved M.: Osnovni podatki anketiranja lastnikov gozdov v letu 1995. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 1996 Internova Les d.o.o.: Seznam 400 aktivnih slovenskih `agarskih obratov Naloge naj spodbujajo u~ence k vi{jim miselnim procesom in ustvarjalnosti. U~benik naj ne bo enciklopedi~en, ampak naj se omeji na temeljna pod-ro~ja stroke. Napisan naj bo pregledno in sistemati~no, podkrepljen s primeri iz prakse. Potreben je temeljit razmislek, katera znanja so temeljna, kaj je bistveno, katera znanja ostanejo aktualna in jih bo dijak lahko uporabljal tudi v novih oko-li{~inah, oziroma se bo v njih zna{el. U~benik mora biti razumljiv, jezik konkreten in jasen. Vsak stavek mora biti smiselno podan in vsak pojem, ki ga napi{emo, mora biti utemeljen. Moramo se zavedati, da je u~enje iz u~benika tudi bogatenje jezikovnega znanja, besednega izraza. Z u~benikom navajamo dijaka na rabo knjige in s tem na odnos do strokovne literature sploh. U~benik naj bo zgrajen tako, da omo-go~a dijakom samostojno u~enje in ga s tem usposablja za permanentno izobra`evanje. Normativ obsega u~benika: 1 do 2 strani na u~no uro. Mirko GERŠAK, dipl. in`. Smernice za pisanje u~benika