DELAVSKA
ENOTNOST
PoStnlna plačana v gotovini
Vsak delavec m delavka, vsak delovni človek v naši državi mora razumeiš, da ie on gospodar, da ima pravico reči svojo besedo, prav iako iudi dolžnost, da da od sebe vse za splošno dobro.
Maršal Tito
GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE
Leto II., štev. 34	Ljubljana, 23. avgusta 1946	Ivhaju vsak petek — Cena Din 2,—
Govor maršala Tita na Jesenicah
M Jugoslaviji ima delavski razred danes to, cesar nima v nobeni državi razen v Sovjetski zvezi
Tovariši in tovarišice!
Dovolite ml, da vas s tega mesta naj-prisrčneje pozdravim. Izredno sem srečen, da sem danes prišel med vas ter da sem mogel videti vašo tovarno, ki ne pomeni samo za Slovenijo, marveč za vso Jugoslavijo dragocen kapital v obnovi naše dežele. Vam, tovariši in tovarišice, delavci in delavke te tovarne se zahvaljujem, ker ste takoj po vojni vložili vse svoje sile za obnovo svoje tovarne, da bi pričeli izdelovati to, kar je potrebno naši porušeni deželi. V preteklem poldrugem letu, odkar po vojni zopet delate v svoji tovarni, ste napravili neprecenljivo uslugo naši deželi. Mi nimamo tako velikih tovarn, ka. kršna je vaša, razen še ene slične v Zenici. Mislite si, kako bi bilo, da ne bi imeli te tovarne, da ne bi imeli vas zavednih kvalificiranih delavcev, vas, Iti ste vložili vse svoje sile, da bi obnovili svojo deželo.
Pri nas se ves delavski razred trudi, da da vse od sebe, da M mogel čim preje zgraditi vse, kar je porušeno, da bi čim-prej mogel ustvariti to in še več, kar smo imeli pred vojno. Delavci vsepovsod delajo in mnogi med njimi delajo udarniško. Eno od prvih mest zavzemate vi, tovariši in tovarišice, delavci na Jesenicah. Kaj pomeni delati udarniško? Udarniško delati pomeni, ustvarjati čim več izdelkov, da bi mogli kriti naše potrebe, da bi mogli izgraditi našo deželo. Udarniško delati pomeni, ustvarjati čim več izdelkov in istočasno zniževati proizvajalne stroške, pomeni, omogočiti najširšim slojem naše dežele, da morejo po najnižjih cenah dobiti to, kar jim je potrebno. Udarniško de. lati pomeni, zmanjšati razliko v ceni med industrijskimi in kmetijskimi izdelki, Id je bila takoj po vojni. Istočasno pa pomeni približati se še bolj kmetu in ustvariti bratstvo in enotnost, kar je ena od osnov naše nove Jugoslavije. Udarniško delati pomeni ustvarjati boljše pogoje življenja ne samo za delavski razred, temveč za vse sloje delovnega ljudstva naše dežele.
Razlika med preteklostjo in sedanjostjo pri nas je v tem, da je nekoč delavski razred delal v tovarni, gledajoč z mržnjo na stroje, poleg katerih je stal. Zakaj? Zato, ker se je zavedal, da bo kapitalistični način proizvodnje, ko bo izdelal dovolj izdelkov, vrgel delavce iz tovarne in jih pustil brez kruha. Zaradi tega je delavec smatral stroj za svojega sovražnika. Nekoč ste imeli takšen absurd, da je izobilje izdelkov pomenilo nesrečo za delavski razred. Ko je bilo izdelano mnogo sredstev za življenje, tedaj je delavski raz. red ostal brez sredstev, ker je ostal brez posla. Toda danes je povsem drugače. Danes je ravno nasprotno, čim več dela, čim več se proizvaja, tem boljšo pogoje življenja ustvarja za sebe in vse ostale državljane naše dežele. Vidite torej, tovariši in tovarišice, v tem je razlika. V novi Federativni ljudski republiki Jugoslaviji se danes ni treba bati nadprodukcije. Nekoč se je delalo za dobiček, ne pa za potrebe. Danes se dela za potrebe, ne pa za dobiček!
Tovariši in tovarišice! Danes v novi Jugoslaviji, v našem novem državnem sistemu, v novem načinu proizvodnje, je povsem drugačen odnos delavcev do dela in fenes lahko mirne duše gledamo v svojo vviiko bodočnost, čim intenzivnejše danes delamo, toliko hitreje in hitreje ustvarja-*no splošno blagostanje. Zato tovariši in tovarišice, ko mi danes stavi jamo pred vas zahtevo, da delate udarniško, potem ne delamo ničesar drugega kakor to, da vas prepričamo v neobhodno nujnost udarniškega dela, za splošno dobro ljudstva, posebej pa za vas same.
Na kratko sem vam povedal, v čem je razlika med preteklim in sedanjim. V sedanji fazi splošnega poleta, ustvarjalnega poleta, ki se odraža ne samo v naših tovarnah, temveč tudi na polju, v naših vaseh in v mestih, pov sod, kjer’ žive spošto Vanja vredni državljani Jugoslavije, ki ljubijo svojo deželo, povsod se vidijo ogromni rezultati ustvarjalnega dela. lili smo v poldragem letu izvršili zaradi vaše visoke zavesti, zaradi vašega intenzivnega dela in delovnega poleta, zaradi dela vseh haših zavednih državljanov, ogromno delo hi dosegli take uspehe, ki se v stari Jugoslaviji ne bi mogli doseči niti v petdese tih letih.
Tovariši in tovarišice! Tudi tokrat postavljam pred vas nujno nalogo: delajte 1 vsemi silami, kolikor največ morete, ker haša dežela mnogo potrebuje. (Hočemo, hočemo!) Vi še marsičesa potrebujte in ®jd vas samih zavisi, ali bomo uspehe, ki Jih želimo doseči, dosegli prej ali kasneje.
o zavisi od vas, od vas, delavcev vseh »ovarn v Jugoslaviji, od vseh, ki ustvarjajo. Mi v Jugoslaviji stopamo vsak dan
bolj naprej. V Jugoslaviji je vsak dan 1W bolje kot v mnogih drugih deželah. Ml smo v Jugoslaviji dosegli več, kot je bilo doseženo v kateri koli drugi državi v za-padni Evropi. Dosegli smo to, da že danes lahko znižujemo cene raznim izdelkom, pa tudi kmečkim pridelkom. V Jugoslaviji smo dosegli, da nobenemu državljanu, ki hoče delati, ni treba stradati. V današnji novi Jugoslaviji lahko vsak državljan dela, je kruha za vsakega držav-
ljana, če lo hoče delati. V Jugoslaviji Ima
delavski razred danes to, česar mu ni da la nobena država razen Sovjetska zveza. S konkretnimi primeri smo prepričali delavski razred, da je Jugoslavija dežela delovnega ljudstva, mesta in vasi. V Ju goslaviji smo mogli dati v najtežjih dneh, ko smo prevzeli državno vodstvo v svoje roke, ko nismo našli nikjer ničesar, razen golih rok in zavesti našega rodoljubnega ljudstva, v čigar prvih vrstah je stal delavski razred, delavskemu razredu boljšo socialno zakonodajo, plačani letni dopust itd. Torej, tovariši in tovarišice, nesporno je, da korakamo naprej in da se ta napredek vidi. Toda od nas samih zavisi, ali bo šel še hitreje kot gre danes. Vidite, to moremo mi v naši deželi, kjer smo misa-mi gospodarji na svojem, kjer je ljudstvo samo vzelo oblast v svoje roke, kjer hm. mo ljudsko oblast in kjer storimo vse, da dvignemo to, kar je porušeno in izgradimo nekaj mnogo boljšega.
Toda danes je še ena borba: borba za mir. Tu ne moremo sami mi mnogo opraviti. V tej dobi, ko bi morali ustvariti mir, ko sedijo za zeleno mizo in razpravljajo o miru, smo prišli do prepričanja, ki nas je globoko pretreslo. Spoznali smo, da nekatere države, Id so šle v osvobodilni vojni skupno z nami, nečejo osvobodilnega miru, marveč imperialistični mir (klici: Dol z reakcijo!) S tem se ne moremo sprijazniti. Vodili smo osvobodilno vojno ter sme si želeli osvobodilnega miru. To pa pomeni, da bodo naši bratje, ki trpe pod tujcem, združeni z nami v naši skupni domovini. Tovariši, tovarišice, osvobodilna vojna je bila težka. Terjala je milijonske žrtve. Med državami, ki so dale največ žrtev, so bile Sovjetska zveza, Jugoslavija, Poljska in druge. In tem državam še danes,ne priznavajo nobene žrtve, ne nji. hove ogromne žrtve in ne njihove ogromne zasluge, ko so nosile1 glavno breme v tej vojni. Težko bo doseči pravičen mir, toda mi se bomo še naprej borili, da ga bomo dosegli. Naše ljudstvo je svobodoljubno in miroljubno. Nihče naj nam ne reče, da želimo novo vojno, nove provokacije. Majhna držarva, kot je bila Jugoslavija s 16 milijoni prebivalcev, je žrtvovala v tej vojni 1,708.000 svojih sinov in hčera. Kaj to pomeni? To pomeni: več kot vsakega desetega državljana. Danes tej majhni Jugoslaviji nihče ne more reči, da želi vojno po tako strašnih izkušnjah, p» onih ogromnih krvavih žrtvah in požarih, po brezmejnih izgubah in trpljenju. Naše ljudstvo noče ničesar drugega kot mir, da bi se v miru moglo mirno razvijati. Med. tem pa nas hočejo nekatere imperialisti*, ne velike sile obtožiti, da nočemo miru, prav tako kot hočejo obdolžiti Sovjetsko zvezo, da noče miru, tisto Sovjetsko *zve-zo, ki je dala milijone bi milijone svojih najboljših sinov in brezmejne materialne žrtve. Kaj to pomeni? To pomeni, da ho. čejo oni krivdo za neuspeh zvreči na nas, na tiste, ki najbolj težijo za mirom. Da! mi hočemo mir, toda pravičen mir, ne pa miru za vsako ceno, kakor to želijo oni, Id bi hoteli doseči svoje imperiji liitičr
«H$e na račun narodov, ki so žrtvovali za
občo stvar jvse, kar so mogli.
Nekateri krogi v zavezniških državah so polni pripovedk o skrbi za neodvisnost malih narodov, za nekršenje suverenosti. Toda kaj oni v resnici delajo? Ne spoštujejo teh načel, — niti tedaj, ko gre za zavezniško državo, kakor je to na primer Jugoslavija.
Navedel vam bom samo najznačilnejše primere. Gotovo se spominjate, da sem v
skupščini iznesel značiln« primere kršenja
naše suverenosti, naše državne neodvisnosti. Spominjam vas tega, ker hočem dokazati, kdo želi mir, in komu ni do miru. ker hočem dokazati, kdo provocira in kdo nam želi odreči naše pravice. Ob tej priliki sem opozoril na vsakodnevna sistematična kršenja naših meja in našega ozemlja, preko katerega ne preletujejo posamezna letala, marveč desetine letat Kršitve naših meja in našega ozemlja pa tudi po tem niso prenehale. Vi veste, da je tudi po tem skoro vsak dan, pa naj je bilo lepo ali oblačno, a oblakov, kot veste, je v letošnjem letu bilo nad Jugoslavijo na žalost zelo malo, prišlo do nadaljnjih kršitev naših meja in našega ozemlja. VI veste, da so skoro vsak dan naše ozemlje preletala ne samo civilna, marveč tudi vojaška letala, ne samo posamezno, marveč cele eskadrile.
Spominjate se in veste, da sem kot namestnik ministra za zunanje zadeve v zadnjih dneh poslal noto, v kateri so poudarjeni ponovni primeri kršitve naših meja. Ali mislite, da so po vsem tem sto-
riti kaj, da se to prepreči? Ne. Ničesar niso storili. Rekli so nam, da jim moramo dati številko letala. Ali lahko vidite v višini dveh ali tri tisoč metrov številko letala? NFe vidite, to je razumljivo. Toda če se primeri kaj takega, kot se je bilo do. godilo z onim letalom, ki je bilo prisiljeno pristati, potem se najde na stotine iz go v« m v in se trdi, da je možno, da se je izgubilo v oblakih, čeprav je bilo nebo po. pobioma jasno. Potem gredo še dalje, pa še sramotijo in klevetajo našo vojsko. Izmišljajo si, da letalu ni bil dan znak za pristanek, da je bil na letalo odprt ogenj,
ko je pristalo itd. Vse to ni res, ker sem bil sam priča, kako se je to dogodilo. Mi hočemo novi mir. Mi hočemo mir, dostojen onih, ki so največ žrtvovali v tej vojni (dolgotrajno odobravanje). Mi nočemo miru za vsako ceno, ker smo ga preveč drago plačali. Mi ne plačamo več niti pare za ta mir, mi nočemo dati niti pedi naše zemlje, ki nam po pravici pripada, mi svojega ne damo, toda želimo mir, želimo najboljše odnose z vsemi državami.
Tovariši in tovarišice, ko danes govorim o državah, ki so bile z nami povezane v tej vojni, danes pa zavzemajo proti nam nekako čudno stališče, ne mislim na te države v celoti. Mislim samo na neko skupino ljudi, ki vsiljujejo svojo voljo narodom teh držav, o katerih nihče ne more reči, da niso demokratično nastrojene. Narodi teh dežel so demokratično nastrojeni in želijo mir prav tako kakor tudi mi, toda reakcija teh držav hoče napačno prikazati dejansko stanje v svetu, hočejo jih nastrojiti proti narodom, ki težijo za pravico in mirom. Danes ni več dveh front, zapadne in vzhodne, vzhodnih in zapadnih držav. Ne, Danes se postavlja vprašanje demokracije, vprašanje resnične demokracije ali pa reakcije. Reakcija je v vseh zapadnih državah prav tako kot je tudi pri nas. Demokratični elementi so i v Ameriki i v Angliji i v vsaki drugi državi. Zato mi moramo biti danes budni, kot morajo biti budni tudi narodi vseh drugih držav, ki mislijo človečansko, ki mislijo demokratično in ki se žele izogniti novim vojnim avanturam raznih reakcionarnih imperialističnih klik. Danes sta ti dve fronti: fronta demokracije in miru in fronta reakcije ter vojnih provokatorjev, nikakor pa ne dve fronti — zapad in vzhod!
Današnje dobe, ko se še vprašujemo kdaj bomo ustvarili mir in kdaj se bomo mogli končno popolnoma oddahniti in se z vsemi silami posvetiti svojemu notranjemu izgrajevanju in ustvarjanju boljše bodočnosti, vendar ne smemo gledati kot neke črne perspektive pred nami. Od nas zavisi enotnost naših narodov, ki predstavlja zalogo naše moči in jamstva, da nobena zunanja nevarnost ne more škoditi. Enotnost naših narodov, enotnost in sloga, enotnost delavskega razreda in kmetov, delovni polet, ustvarjalni polet, vse to je v današnji dobi potrebno, ne da bi gledali, kaj se dogaja v Parizu ali drugod. Storili bomo vse, kar moremo, toda tudi vi morate storiti vse kar morete, da bomo lahko čim preje izgradili našo državo. Izkoristimo ta splošni elan, ki vlada v delavskem razredu, med kmeti in delovno inteligenco, elan, ki je zajel našo mladino, in splošno navdušenje našega ljudstva za ustvarjanje boljše bodočnosti. Želim vam povedati to, da ima delavski razred, kot vsi ostali delovni sloji v naši državi pred seboj velike dolžnosti. Vsak delavec in delavka, vsak delovni človek v naši državi mora razumeti, da je on gospodar, da ima pravico reči svojo besedo, toda prav tako tudi dolžnost, da da od sebe vse za splošno dobro. Vsak državljan naše države mora dati vse od sebe in zato ima pravico tudi od drugih zahtevati, da dajejo vse od sebe. Tudi naša ljudska oblast mora dati vse od sebe. Biti mora res ljudska. Ne sme biti odtrgana od ljudstva, ne sme se spremeniti v administrativni birokratski aparat, marveč mora biti živ organ vsakodnevne akcije, vsakodnevnega dela med širokimi ljudskimi množicami. To mora biti in to morate vi zahtevati od svoje ljudske oblasti. Ko bo ljudska oblast izvr-
ševala svoje naloge tako, bot se od nje zahteva, ko jo boste vi kontrolirali in sami izvrševali svoje naloge, potem bodite prepričani, da bomo lahko izvršili svojo glavno dolžnost, izgraditi našo državo in ustvariti lepšo in boljšo bodočnost.
želim, tovariši in tovarišice, vaši tovarni in vam, ki v njej delate, mnogo sreče in uspeha pri nadaljnjem delu. Zavedajte se pomena, ki ga ima vaša tovarna za obnovo naše države, razvijajte udarniško delo, tekmujte, kdo bo dal več od sebe ter se zavedajte, da delate za skupnost, za sebe, za svojo državo, za boljšo bodočnost vas in naših bodočih pokolenj.
Mirovna konferenca:
Jugoslavija zahteva od Italije reparacije
Za Italijo so podali svoje stališče do mirovnih pogodb tudi zastopniki ostalih bivših nemških zavezniških držav in sicer Bolgarija, Rumunija, Madžarska in Finska.
Zunanji minister Bolgarije Kulišev je izrazil hvaležnost Bolgarije narodom ZSSR, Velike Britanije, ZDA ter ostalim zavezniškim državam, ki so zagotovile zmago nad Hitlerjevo Nemčijo in preprečile triumf fašističnega barbarstva. Nadalje je govoril o borbi bolgarskega ljudstva proti fašistični diktaturi in proti hitlerjevski Nemčiji. Bolgarsko ljudstvo je kljubovalo Hitlerjevemu pritisku iti preprečilo, da bolgarska vlada ni poslala niti enega vojaka v boj proti Rdeči armadi niti ne na zapadno fronto. Aktivno in efektivno sodelovanje Bolgarije v zadnjem razdobju vojne proti Nemčiji je uradno priznane v osnutku mirovne pogodbe. Bolgarija se je praktično borila ob strani zaveznikov že med okupacijo, kajti Domovinska fronta je organizirala mogočno odporniško gibanje v zaledju nemške armade. Bolgarski partizani so bili v zvezi z odporniškimi silami Jugoslavije in Grčije ter so od zaveznkov dobivali orožje. Po ljudski vstaji 9. septembra 1944. je vlada nove Bolgarije vrgla vso svojo, najmanj 500 000 mož močno armado v zasledovanje hitlerjevskih čet preko bolgarskih meja. Osem mesecev so se bolgarske čete borile v Makedoniji, Srbiji, Madžarski in Avstriji ter izgubile skupno 32.000 mrtvih in ranjenih.
Bolgarski delegat ie nadalje zavračal očitke grških predstavnikov, ki dolžijo Bolgarijo napadalnosti in poudaril, da Bolgarija nima nobenih napadalnih namenov, pač pa se nahaja v najbolj prijateljskih odnosih z Jugoslavijo, Rmnunirjo in Albanijo. Končno je poudaril zahtevo, naj se zapadna Trakija, katero si neupravičeno' lasti Grčija, prizna Bolgariji.
Ukrajinski delegat Manuilski je v diskusiji podprl bolgarsko delegacijo in izjavil med drugim: >Eden najvažnejših rezultatov naše skupne zmage je pomirjanje Balkana.« Nato je dodal, da to stanje moti Grčija, ki jo hujskajo tuje sile in ki skuša uničiti sodelovanje balkanskih držav z neosnovanimi pretenzijami. 0 sedanji Bolgariji se je izrazil, da je to nova demokratična država, k: je odločno prekinila s politiko svoje bivše vlade, ki jo je dovedla do katastrofe. Nato je nadaljeval-: »Ali bi bilo pravično odrezati od Bolgarije deseti del njenega ozemljena področju Rodopskih planin jn ga dati Grčiji? Na osnovi katerih pravic si lasti grška delegacija pravico do bolgarskega ozemlja, na katerem se nahaja izmed 300.000 prebivalcev samo 150 do 200 oseb grške narodnosti?« Na kraju svojega govora se je odtočno zavzel za vrnitev zapadne Trakije Bolgariji.
Predstavnik Rumunije Tataresou je naglasil doprinos Rumunije na strani zaveznikov in poudaril, da ji ta doprinos daje pravico, da jo smatrajo tudi kot sodelujočo stranko. 14 romunskih divizij se je 260 dni borilo ramo ob rami z Rdečo armado, pri čemer je romunska vojska v teku 'tega časa izgub Pa 111.000 mrtvih in ranjenih. Nato je izjavil, da Rumunija kljub temu odločno želi, da plača napake, ki jih je zagrešila in da izgradi nov okvir za družbeno in politično življenje svojega naroda.
Tudi na Tatarescove izjave je med drugimi odgovoril Višinski. Omenil je agrarno reformo in druge reforme v Rumuniji. Razen tega izvršuje Rumunija vse pogoje sporazuma o premirju, kamor spada tudi plačevanje reparacij. Višinski je nato izjavil, da je stališče Sovjetske zveze, da od države, s katero se sklepa mir, ni mogoče zahtevati popolnega nadoknadenja škode, ker bi se s tem onemogočila njena gospodarska obnova.
Podobno kakor romunski delegat je govoril tudi madžarski delegat Gyongyosy, s to razliko, da je priznal, da je Madžarska sodelovala v vojni skoraj izključno na strani Nemčije.. Pozval je konferenco, naj kljub temu upošteva težak položaj gospodarskega življenja Madžarske. Nato je poudaril velikodušnost Sovjetske zveze, ki je Madžarski priznala, izredne olajšave v pogledu plačila reparacij. Pozornost pa je vzbudila tudi Gy-6ngyosyjeva izjava, da madžarska manjšina v Češkoslovaški nima vseh pravic.
Jan Masaryk, delegat Češkoslovaške je odgovoril Gy6ngy6syju, da ideja o izseljevanju prebivalstva ne izhaja iz Češkoslovaške m da. se je Češkoslovaška 20 let trudila, da dokaže, kako ji je ta ideja tuja. Nato je navajal, kako je madžarska manjšina sodelovala s Henleinom in Frančkom. »Po vseh teh izkušnjah c, je dejal Masaryk, »se ni mogoče čuditi, da nismo zopet dali vseh pravic in privilegijev Madžarom, ki so jih tako očitno zlorabljali.
Finski delegat Henkl je prečital izjavo, v kateri zahteva ublažitev teritorialnih klavzul v sporazumu o premir ju ter prosi, da se Finski vsota 300 milijonov dolarjev, katere je dolžna plačati, zmanjša na 200 milijonov.
Molotov je na izjavo Finske obrazložil položaj, v katerem se je nahajal Leningrad med vojno radi finske politike in bližine finskih meja. »Nihče v SZ ne bo več pristal na to, da riskiramo Leningrad«, je dejal Molotov in vztrajal na teritorialnih določbah pogodbe o premirju s Finsko. Prav tako je odklonil znižanje določb o reparacijah. Finska je bila oproščena stroškov okupacije, ker je Sovjetska zveza ni zasedla, čeprav je imela za to vse moralne in vojaške možnosti Finska je izmed nekdanjih nemških’ zaveznikov edina dežela, ki ni bila podvržena okupaciji inozemskih čet.
(Nadaljevanje na 2. stel
Maršal Tito v spremstvu predstavnikov ljudske oblasti na poti skozi Jesenice
Množice budno sledijo govoru svojega voditelja, maršala Tita
Prišla je ura sodbe!
Rupnik, Rožman, Rosener! Troje imen, k; Jih bodo preklinja Ja še pozna pok oljenja slovenskega naroda, troje imen, ki so se vpisala s krvavimi črkami v našo zgodovino, prepolno sicer gorja in trpljenja, ki pa vendar še ni zabeležila tolikega morja zločinov, kakor so jih prizadejali slovenskemu narodu ti trije izrodki človeštva.
Leon Rupnik, oficir ranjke Avstrije, general stare Jugoslavije, verni sluga italijanskega :n nato še nemškega okupatorja, z-vrševalec vseh onih satanskih ukrepov, k$ so imeli za cilj iztrebljenje našega naroda. Človek brez hrbtenice, omejenega političnega obzorja, ki so ga okupatorji po mili volji izrabljali v svojem neizprosnem boju proti naboljšitn sinovem sl oven sik ega naroda. Toda motilj bi se, ko bi mislili, da je bil Rupnik samo slepo orodje v rokah okupatorjev!
domišljavi vojaški karijerist je imel svojo lastno, dasi megleno politično koncepcijo: po končan; vojni se polastiti oblasti :n vključiti Slovenijo v reakcionarno zgradbo nekakšne srednjeevropske katoliške federacije pod varstvom Vatikana in zapad-ne reakcije. Za dosego tega cilja se Rupnik ni strašil povezati se z najhujšimi krvoleki našega naroda: z italijanskim fašizmom in germanskim hitlerrizrnom; ni se bal preliti potokov krvi najboljšega dela. slovenskega naroda, ki je vstal golorok proti stokrat in tbočkrat močnejšemu sovražniku, samo da » pribor: in očuva svobodo, ono pravo, resnično svobodo. V tem je usodna, zgodovinska. zmota »prezidenta« Rupnika, v tem pa le tudi njegov največ ji in neizbrisni zločin, da se Je namreč obrnil proti lastnemu narodu jn poškušal zadušiti v krvi njegov upor proti okupatorjem, njegovo borbo za osvoboditev in za boljše, pravičnejše življenje.
Škof Gregorij Rožman, duhovni oče bele garde in predstavnik izdajalskega dela slovenskega Jkleral S kakšnim sladkim smehljajem stiska roko zakletemu sovražniku vsega, kar je slovansko, z Istim smehljajem, s katerim so on sam in njegovi verni somišljeniki pošiljali nedolžne jlovenske ljudi v internacijo, v zapore in v smrt. Z istim smehljajem, s katerim je v družbi z Rupnikom in z vso slovensko reakcijo raz-motrival visokoleteče načrte o katoliški federaciji, o novem poletu klerikalizma in pahni en ju slovenskega naroda v mračne vode Vatikana, Gregorij Rožman ni bil niti
politični nit; vojaški funkcionar, vendar njegova krivda ni prav nič manjša od Rupnikove: s svojim vplivom, k; ga je imel kot najvišji cerkveni dostojanstvenik na duhovščino in na verno slovensko ljudstvo, je škodoval osvobodilnemu boju slovenskega naroda mogoče še bolj kakor Rupnik s svojimi domobranci in Rosener s s vojimi SS-ovc:. V tem obstoja Rozmanova odgovornost pred slovenskim narodom in pred vso zgodovino za vse ene zločine, ki so jih zagrešil; tuji napadalci in domači izdajalci jn katerim je bil on idejni zasnovatelj.
In končno Ervin Rosener, hitlerjevska zver in SS-ovski general! Neposredni izvrševalec vseh onih zločinskih nakan, ki sta Jih snovala Rupnik in Rožman, fanatični sovražnik Slovanov in brezobzirni uničevalec vsega, kar se n: pokorilo nemškemu škornju. Požigalec na J	vasi, m erilec naših
fantov in . mož. posiljevalec naših žena. V njem se je združilo vse, kar je ponižalo nemškega vojaka na stopnjo živali: brezmejni roparski nagon, morilska slast in naslajanj e nad do smrti trpinčenim; žrtvami Velik zločinec, vendar med vsemi tremi morda niti ne največji, kajti d očim sta prva dva grešila nad lastnim narodom, je Rosener kot poosebljeni germanski zavojevalec izlival svoj bes nad osovraženim slovenskim, to je slovanskim narodom, k čemer sta ga navajala njegov velikogerman-ski šovinizem in blazna hitlerjanska ideo-7 logija.
Nad vsemi tremi bo sl oven sk; narod izrekel svojo sodbo. Ne le nad njimi, temveč nad vsemi onimi ki so v najtežji ur, naše zgodovine izdali vse ono, kar bi jfm moralo biti najsvetejše: to je svojo lastno kri, Ta sodba bo obenem opomin vsem onim, ki v svoji zaslepljenosti še danes rovarijo proti svojemu lastnemu narodu in se ne sramujejo vezati se v tem nečednem delu z odkritimi in skritimi sovražniki naše mlade republike doma in v tujini. Ta sodba bo končno zadoščenje vsem onim neštevilnim žrtvam, ki so padle po krivdi zločincev, katere je sedaj dosegla odnosno Jih še bo dosegla ljudska pravica. Kajti prišel je čas obračuna za vsa ona štiri leta strahot ir . trpljenja, . pa tud; veličastnih del požrtvovalnosti in nadčloveških naporov. — in ta obračun bo strog, neizprosen, a obenem pravičen.	Dr. L. S-
Svetovna sindikalna zveza
mora sodelovati v Organizaciji Združenih narodov
Vsakomur mora biti jamo, da je v boju proti fašističnim napadalcem in k zmagi zaveznikov v zadnji 'svetovni vojni doprinesel največje žrtve prav delavski razred Združenih narodov. Njegovim nadčloveškim naporom v zaledju kakor na fronti gre v največji meri zasluga, da Je bila fašistična Nemčija premagana. Prav tako kakor v vojni pa nosj delavski razred tudi v dobi mirne izgradnje najtežje breme povojne obnove in izgradnje. Mir, splošna varnost in prijateljsko sodelovanje med narodi se ne mora zgraditi brez sodelovanja delavskega razreda.
Toda danes, v času, ko se odloča, kakšen naj bo mir jn sožitje med narodi, vidimo, da se Svetovni sindikalni zvezi — najmogočnejši predstavnic; delavskega razreda vsega sveta, saj združuje 70 milijonov delavcev iz 55 dežel, krati pravica, da b: kot polnopraven član sodelovala v Organizaciji Združenih narodov. Njeni predstavnik, imajo besedo le v specialnem komi.tetu, ki je podrejen Gospodarsko socialnemu svetu, toda v s a tram Svetu ni mesta zanje.
Zakaj tako protivljenje, da bi Svetovna sindikalna zveza postala član Organizacije Združenih narodov? Odgovor na to dobimo, če pogledamo na položaj, ki danes vlada v svetu. Čeprav je fašizem premagan, so •še v svetu sile, ki nočejo novega, ampak hočejo, da bj se vrnil: stari časi. Te reakcionarne sile ne želijo, da bi Organizacija Združenih narodov postala močno sredstvo miru in zaščitni ca pred novo agresijo, kajti te sile hočejo vojno in razdor med narodi. Zavedajo se, kakšne važnosti za utrditev miru bi bilo sodelovanje Svetovne sindikalne zveze v Organizaciji Združenih narodov, zavedajo se, da bi bile s tem pokapane njihove nade o ponovnem vstajenju fašizma.
Svetovna sindikalna zveza pa se bori za to svojo pravico že od prvega dne obstoja. Izdala je tudi že več proglasov vsem sindikatom in drugim demokratičnim organiza-
cijam ter delovnemu ljudstvu vsega sveta, v katerih je postavila to svojo zahtevo.
Predstavniki vlad Sovjetske zveze, Francije, Jugoslavije, Poljske, Češkoslovaške, Belgije, Kitajske in še nekaterih dežel, ki so v sklopu Organizacije Združenih narodov, so izrazili svojo solidarnost s Svetovno sindikalno zvezo ter podprli njene zahteve. Toda med tem pa delegacije vlad Združenih držav Amerike in Anglije še vednon iščejo izgovorov, da bi ji preprečili dosego njenih pravic.
Na svojem zadnjem zasedanju v. Mokvi je Svetovna sindikalna zveza v resoluciji protestirala proti takšni nepravilni politiki ameriške in angleške vlade ter pozva-la delavstvo vsega sveta, naj Jo podpre v njenih pravičnih zahtevah. Manifestacije in demonstracije so bile jasen odgovor, da se delavski razred in tudi vse ostale demokratične organizacije popolnoma strinjajo s tem; zahtevami Zlasti pa je to pokazal organizirani delavski razred obeh držav, ki je vstal . proti politiki svojih vlad v tem vprašanju. •
Pariška konferenca kaže, da 90 v delegacijah nekaterih vlad zastopniki, ki so daleč od tega, da bi na konferenci tolmačili voljo 'ljudstva svojih držav, ampak zastopajo interese klik, kj hočejo začeti novo vojno. Prav tu lahko ugotovimo, kakšne velikanske važnosti bi bilo, če bi delavski predstavniki vsega sveta sodelovali pr;. odločitvah o miru, kajti oni bi lahko tudi zastopali interese delavcev tistih držav, kjer zastopniki vlad delajo proti volji ljudstva.
Naslednje zasedanje Svetovne sindikalne zveze bo letos septembra v Ameriki, in sicer v istem času, ko bo zasedala — tudi v Združenih državah Amerike — Generalna skupščina Zveze Združenih narodov. Namen tega zasedanja je, da svetovna sindikalna zveza ponovno stavi svoje zahteve, da se ji prizna pravica polnopravnega sodelovanja v Organizaciji Združenih narodov.
Deiavski razred vsega sveta pričakuje rezultatov ta 'konference. Toda delavski razred se tudi pripravlja ng to, da da svoji organizaciji ponovno vso pomoč. Enotni sindikati Jugoslavije, ki so doslej častno izpolnjevali vse obveze, ki jim jih je naložila Svetovna sindikalna zveza, bodo tudi to pot izvedli odlok . zadnjega zasedanja v Moskvi, kjer Izvršni odbor poziva delavstvo vsega sveta, naj podpre njegovo upra-
vičeno zahtevo, bode v tem času arganhdr
rali vrsto manifeetaciJskih Zborovanj z zahtevo, da se Svetovni sindikalni zvezi prizna polno sodelovanje v Organizaciji, Združenih narodov. Resolucije, poslane » teh zborovanj Organizaciji Združenih narodov, bodo ponoven doprinos k še večji solidarnosti delavskega razreda vsega sveta ter postavitvi trdnega miru.
Jugoslovanski udarniki
pošiljajo pozdrave iz bratske Češkoslovaške
Jugoslovanski udarniki, H m odšli v bratsko OaSbosbuvaSk« na zdravljen jo ta oddih, da el tam naberejo novih moči «a uspešne delo v bodoče, e* nem Is Vyin» H&gr poslali naslednje pismo:
»Jugoslovanski ndaraOd Vam s zdravljenja v bratafcl Ceškoedevaškl po«I>mo prisrčne pozdrave.
Vsa naša skrb Je sedaj posvečena zdravljenju, da se borna# vrni* ndrarvt in čvrsti ta da bomo tako okrepljeni lahko e vsemi silami ponovno prijeli na delo, da Srn prej utrdimo gospodarstvo naše nove Jugoslavije.
Tu nam posvečajo tako zdravniki kot vse ostalo osebje veliko pozornost ta skrbijo na nas kot dobri bratje. Tudi naši odnosi do čeških bratov se zelo prisrčni ta tovariški, Globoko občutimo vso tisto bratsko povezanost, ki vete slovenske nerode med seboj.
Prilagamo fotografijo, ld Je napravljena tfk pred našim odhodom ta Jugoslavije in vam še enkrat pošiljamo prisrčne tovariške pozdrava.
Jugoslavija zahteva	1 *
1 milijardo 300 milijonov dolarjev reparacij od Italije
Na mirovni konferenci so ustanovili nove
politične teritorialne, vojaške in ekonomske komisije ter generalno in pravno redakcijsko komisijo. S tem je v glavnem završena organizacijska stran mirovne konference.
Avstrijska vlada je poslala mirovni konferenci prošnjo, da bi njena delegacija na mirovni konferenci lahko obrazložila stališče avstrijske vlade o avstrijsko-italijanski meji. Zastopniki Sovjetske zveze in Jugoslavije so se izrazili proti ugoditvi tej prošnji, smatrajoč, da avstrijskega problema n: mogoče ločiti od nemškega, ker je Avstrija do zadnjega trenutka sodelovala v vojni z Nemčijo. Kljub temu pa je bil izglasovan angleški predlog, ki podpira avstrijsko prošnjo. Soglasno je bil sprejet tudi sovjetski predlog, da se na konferenco pokliče tudi Iran.
Predsednik jugoslovanske delegacije Kardelj je podal dopisniku >Times-a< izjavo, da bo Jugoslavija predložila svoj načrt statuta Trsta. Predsednik jugoslovanske delegacije Kardelj je v tej izjavi kritiziral angleški. ameriški in francoski načrt za statut ter podal načrt jugoslovanskega statuta o Trstu, ki se razlikuje tudi od sovjetskega v tem, da smatra, da je neobhodno potrebno, da se svobodni teritorij Trsta poveže z Jugoslavijo. V svoj: izjavi navaja med drugim tudi sledeče: »Smatramo, da v Trstu ni potreben guverner Združenih narodov in naj bi bil stalni predstavnik n. pr. visoki komisar organizacije Združenih narodov, ki bi kontroliral izvajanje internacionalnega statuta in ki bi imel v slučaju kršitve tega statuta pravico, ukreniti vse potrebno, da to
organe, M St biti njej odgovorni. Poleg tega
smatramo, da bi moral zastopati pravice Jugoslavije, ki bi nastale iz pogodbe o realni uniji v Trstu, predstavnik Jugoslavije. Toda Jugoslavija postavlja tak predlog samo iz globoke želje, da bi do skrajnosti ugodila predlogom ostalih zaveznikov, čeprav ga ne smatra za najboljšega. Ne moremo se strinjati s popolno ločitvijo Trsta od Jugoslavije. toda pripravljeni smo, da do skrajnosti ugodimo željam, da bi dobilo lokalno prebivalstvo popolno samoupravo. Tako je naše stališče v zvezi s tržaškim problemom.< Minister Zvezne FLRJ in član jugoslovanske delegacije Boris Kidrič je podal zastopniku >New York Herald Tribune* izjavo o stališču Jugoslavije v pogledu italijanskih reparacij. V tej izjavi je navedel škodo, ki jo je povzročila Malija Jugoslaviji. Ta škoda znaša po podatkih jugoslovanske državne komisije za vojno škodo 9 milijard, 849 milijonov ameriških dolarjev. Nato je dokazal, da ni res, da bi Italija, ki je sposobna prenašati ogromne okupacijske stroške v korist Britanije in ZDA, ne bila sposobna povrniti škode največjemu oškodovancu Jugoslaviji v obliki reparacij. Na koncu svoje izjave je dejal: »Jugoslavija zahteva reparacije v znesku 1 milijardo, 300 milijonov dolarjev. Ta vsota pa ni v nikakršnem razmerju z dejansko škodo in je zato toliko bolj upravičena in ima toliko bolj trdno moralno podlago. Če je ne bi priznali Jugoslaviji, bi to pomenilo, da so razveljavljena vsa moralna načela, za katera so vstopili svobodoljubni narodi v vojno. Jugoslavija kategorično odklanja vse take namene in poizkuse.«
litja Ehrenburg o Ameriki
New York’. — V nekaj urah bom odšel fe Združenih držav v Evropo. Tu sem se mudil dva meseca in hvaležen sem svojim ameriškim kolegom, da so me povabili. V svojem življenju sem videl velike stvari, toda sveta in človeštva ni mogoče razumeti, če nisi videl Amerike.
To je velikanska in komplicirana dežela. Dolgo bom okleval nad praznim papirjem, preden se bom odločil odgovorno pisati o Ameriki. Lahko je peti Ameriki slavo, ni težko biti ■ satiričen o njej, toda najtežje jo je razumeti.
V	Parizu so vse hiše šest nad stropne; tam ni ne pritličnih hiš. ne nebotičnikov. V Franciji je mnogo odličnih slikarjev in najdeš kakršne koli barve. V Ameriki pa so pisatelji in glasbeniki močnejši kot slikarji — tukaj luč zatemni barvo.
Tukaj je vse Srno ali vse belo
V New Yorku sem videl škatlo cigar, ki stane 200 dolarjev, katere pa lahko pokadiš v nekaj dneh: Ob ustju reke Mississippija sem srečal družino z osmimi člani, ki zasluži 200 dolarjev na leto.
Svetovni pisatelji občudujejo knjige pisatelja Hemingwaja ali Faulknerja, toda če vstopiš v kino na »Main streeta«, da vidiš navaden film. te kar stresa zaradj njegove neizmerne plitkosti.
V	Združenih državah sem videl mnogo idealistov, maž. ki sanjajo o sreči vsega človeštva. na drugi stran1 pa sem videl osebe, ki so pravi valpti, le biča jim manjka. Videl
sem tudi krasne univerze, izborne laboratorije, muzeje, katere bi lahko stari svet zavidal, a videl sem skupno pri jedi odra-ščene ljudi, trgovce z naramnicami ali električnimi pečmi, ki so na povelje^ posnemali levje rjovenje... Zamotana dežela, čudovita dežela z imenitnimi ljudmi in sijajno bodočnostjo.
V Jacksonu, Miss., sem vprašal za čašo vina. Povedali so mi, da je pijača prepovedana. Nekdo je svetoval, da se odpeljemo v sosedno državo. Kc smo dospeli z avtomobilom na mejo, smo morali plačati 1,50 dolarja mostnine — most je privatna lastnina! O stvari so ml i a zložili: »Mi spoštujemo privatne pravice.« V nekaterih primerih je vlada ali država vsemogočna, v drugih pa brez moči.
Tega nisem nameraval sedaj omeniti, če ne bi ameriški časnikarji neprestano poudarjali o ameriški svobodi v primeri s svobodo v Sovjetski zvezi. Bil sem v državi Tennessee, kjer je prepovedano učiti Dar-wjnovo teorijo. V naši deželi je prepovedana propaganda proti Židom. Kaj je bolje: pre-onved tnnrije o evoluciji ali prepoved proti revoluciji?
Spominjam se, kako so bili ameriški žnr-nalisti naravnost divji zato, ker je bila odvzeta volivna pravica tistim osebam v Jugoslaviji. ki so kolaborirale z okupatorjem. Toda bil sem v državi Mississippi, kjer je bila odvzeta volivna pravica polovici prebivalstva. Kaj je bolje: odvzeti volivno pravico človeku, ki ima črno vest, ali človeku, ki je črne polti? _ .,, ,, ul
V	AmerilčI sem videl veliko sijajnih' stvari: tisoče stvari, ki narede človeku prijetno življenje, videl čarobni razgled na New York, tovarne v Detroitu, elektrarne v državi Tennessee, sijajne ceste in visok življenjski standard. Toda najlepšo stvar, M sem jo videl, so duševne zmožnosti ameriškega ljudstva. Ljudstvo je mlado, nedozorelo, vzlic temu pa je doseglo sijajne tehnične uspehe in prepričan sem, da bo ustvarilo visoko duhovno kulturo, kajti poseduje globoko inteligenco. Ima mnogo dobrih kvalitet: je odkritosrčno in predrzno, pridno in energično. Ono koraka naprej, sicer ne po ravni poti, čestokrat izgubi sled, naredi ovinke, toda zmeraj napreduie na svoji poti in to je razveseljivo za nas. Ta ljudstvo bo pomagalo človeštvu utirati pot do sreče.
V	Ameriki pa sem videl mnoge stvari, ki mi niso ugajale. Ko se povrnem domov, se bom potrudil resno spregovoriti o teh stvareh. Nisem užaljen nad onimi Američani, ki nas kritizirajo, zamerim pa tistim, ki namenoma blatijo, sramotijo in lažejo o nas. V teku svojega dvomesečnega obiska sem čital na tacate fantastičnih pripovedk o svoji osebi. Ker se lahko izmislijo toliko neresničnih stvari o meni, potem je lahko razumeti stvari, ki so si jih izmislili o Sovjetski zvezi.
Poznam veliko ameriških žurnalistov v Moskvi Imamo žumaliste, ki čitatelje informirajo. imamo pa tudi žurnaliste, kateri delajo prav nasprotno. Nekateri se pritožujejo zaradi omejitve svobode in se zgražajo, ker so jih spremljali zastopniki zunanjega ministrstva. ko so potovali po Sovjetski zvezi g času vojne. Ko sem jaz potoval po Združe-
nih državah, me Je tudi spremljal zastopnik ameriškega državnega departementa, a ne samo, da se nisem pritoževal, da je moja svoboda omejena, temveč sem bil resnično hvaležen za pozornost, ki mi je bila izkazana.
Torej očitno je, da tu ni v toliki meri vprašanje drugačnega razmerja avtoritet do žurnalista, kot je drugačen odnos žurnalistov do vlade in ljudstva katerega so gosti.
V	Ameriko sem prišel kot prijatelj in skušal videti in razumeti, toda med ameriškimi žurnalisti, ki so prišli v Moskvo, so bili sovražniki Sovjetske zveze in so vedeli, kaj bodo pisali, še preden so prestopili mejo, O časnikarjih zalo govorim, ker sem zelo žalosten zaradi njihovega obnašanja. Veliki in priznani časopisi servirajo svojim citate-Ijem nepravilne informacije o Sovjetski zvezi, mešajo ljudi ob vsaki priliki in jih skušajo prepričati, da je možna vojna med Ameriko in Sovjetsko zvezo. Jaz pa hočem zakričati: Ne, vojna je nemogoča! Vojaki, ki so se bojevali ob Renu in Elbi, junaki, ki so padli v Stalingradu, heroji, ki so žrtvovali svoja življenja v Normandiji, nam garantirajo za tol
V	času Sveti mesecev, ki sem jih preživel v tej defieli, je protisovjetska kampanja silno narasla in jaz bi jezen zapustil to deželo, če bi bilo moje poznanstvo omejeno samo na časnikarske kroge. Toda videl nisem samo časnikarje, temveč tudi njihove čitatelje.
Vem, da ameriško ljudstvo ne želi vojne, kajti ono se spominja Stalingrada in ne so--vraži sovjetskega ljudstva. Torej zakaj naj bi se prepirali dve ogromni deželi, dva mogočna in plemenita naroda?.
JUGOSLAVIJA". — Jugoslovanska vlada je madžarski podaljšala rok za plačevanje reparacij na osem let. skupna vsota 70 milijonov dolarjev bo razdeljena na osem let, kar pomeni za Madžarsko znatno olajšavo za čim hitrejšo obnovo in utrditev demokratičnih sil.
SOVJETSKA ZVEZA. — Sovjetski predlog o vzpostavitvi novega režima za morske ožine. Sovjetska zveza je izročila Turčiji noto, v kateri predlaga revizijo pogodbe o morskih ožinah v Mcntreux-u, ker ne odgovarja pogojem sedanjosti Izkušnja v vojni je namreč pokazala, da odgovornost, k; jo nosi samo Turčija za obrambo morskih ožin, ne jamči varnosti kajti med vojno proti SZ so skozi ožine nemoteno plule nemške in italijanske' ladje, zato je sovjetski predlog, da. Sovjetska zveza m Turčija skupno organizirata obrambo, pameten in primeren ter odgovarja interesom črnomorskih držav; napadalci ne bodo več megli izkoriščati. črnomorskih ožin za uresničenje svojih ciljev.
Tass demantira vesti o koncentraciji sovjetskih čet na severni meji Irana. Kot per roča Reuter, je to protiutež koncentraciji angleške vojske v iranskem pristanišču Basri, toda Tass izjavlja, da so te vesti je provokatorSka izmišljotina.
Odlikovanje moskovskega patriarha. Pre-zidij vrhovnega, sovjeta ZSSR je izdal ukaz o odlikovanju patriarha Moskve in vse Rusije, Alekseja, z redom Rdeče zastave dela, zaradj njegovega rodoljubnega dela v domovinski vojni
Rumunija. — Številna predvolivna zborovanja Komunistične partije. V okviru voli vn e kampanje Komunistične partije Ru-mutnije se vrše-, po vsej državi množična zborovanja, katerih se udeležujejo stotisočl, ki manifestirajo za blok demokratičnih strank in svojo pripadnost miru in demokraciji.
BOLGARIJA. — Za tri dni *# prepovedali opozicionalna lista »Narodno Zetnedtiske Zname« in »Sloboden narod«, ker sta prinašala neosnovane vesti, naperjene proti Sovjetski zvezi.
Obsodba članov tajne fašistične org»niww cije »Car Krum«. Ustanovitelj organizacije je bil obsojen na smrt, ostali člani pa na 10 do 15 let strogega zapora.
Manifestacije za odstranitev monarhije. Pričela se je 'kampanja za odpravo monarhije in vzpostavitev republike, v kateri bo imelo ljudstvo vso oblast. V Sofij; je bito veliko zborovanje, na katerem je bilo 150 tisoč ljudi
ALBANIJA. — Na mirovni konferenci kratijo Albaniji pravice, ki ji dejansko pripadajo. Albanija bo na mirovni konferenci podala samo svoje stališče o vprašanju mirovnih pogodb z Italijo, rima pa soodločajoče pravice 'glasovanja, kljub svoji borbi proti fašizmu na strani zaveznikov, v kateri je žrtvovala 28.000 najboljših s nov.
Albanska vlada je določila za obnovo poljedelstva 32,150.000 albanskih frankov; izsuševali bodo močvirja in napravili prekope za namakanje.
GRČIJA. — Monarhistična vlada pripravlja potvorbo plebiscita. Vodja grške republikanske stranke je izjavil da se vlada pripravlja ponoviti lažni plebiscit iz leta 1935. V sedanjih prilikah se plebiscit n® more pravilno izvesti, ker so volivni imeniki .ponarejeni, državni aparat pa v rokah monarho-fašistov.
MADŽARSKA. — Odkritje ilegalne fašistične organizacije. Na Madžarskem so odkrili tajno fašistično organizacijo ki je že lansko leto pred volitvam; z lepak; pozivala svoje pristaše na oboroženo vstajo; svoje delo je nadaljevala; ko so preiskali stanovanje vodje organizacije in drugih članov, so našli pri njih orožje in dokumente — priče njihovega ilegalnega dela.
NEMČIJA. — Črna borza v ameriški coni. V ameriški okupacijski con; bujno cvete črna borza; središče ja v Stuttgartu. Najaktivnejši črnoborzijanci so bivši člani nacistične stranke;; blago,. predvsem življenjske potrebščine, s katerimi trgujejo in špekulirajo, dobivajo deloma od ameriških vojakov.
HOLANDSKA. — Demokratični krogi ta prekinitev odnosov s Francom. Reakcionarna holandska vlada vodi s Francem pogajanja za sklep novega trgovinskega sporazuma, desničarsko časopisje zagovarja in hvali krvavi Francov režim, toda vse napredne sile Holandije, mladinske in sindikalne organizacije, organizacije Komunistične partije ter delavske stranke pa so poslale vladi resolucijo z ostro zahtevo, da prekine vse odnose s fašistom Francem
PORTUGALSKA. — Prošnja Portugalske za sprejem v organizacijo Združenih narodov vzbuja pri vseh naprednih narodih veliko začudenje in protest, kaj tj Portugalska, ki je bila in. je še zatočišče hitlerjancev in fašistov, ne more biti sprejeta v organizacijo, ki ima nalogo braniti mednarodn; mir.
ŠPANIJA. — Tass poroča, da se v Spari ij; troši nad polovico državnega budžeta za vzdrževanje vojske in policije.
AMERIKA. — Med Združenimi državami in Libanonom je podpisan sporazum o zračnem prometu. Letala pan ameriške dražbe bodo na svoji' poti iz Amerike v Indijo lahko pristajala v Bajrutu.
Mezde v Združenih državah padajo, do-čim cenie z vsakim dnem rastejo.
Radijske oddaje posvečene umetnost; in kulturi Sovjetske zveze- V Urugvaju je bil na pobudo skupine inteligence uveden ciklus radijskih oddaj, kj so posvečene 'umetnosti in kulturi v Sovjetski zvezi; oddaje se vršijo enkrat na teden.
INDIJA. — Spopadi med policijo in muslimani v Kalkuti. Ob proslavi »Dneva direktne akcije« so bile množične muslimanske demonstracije, promet je bil ustavljen in proglasili so splošno stavko. Med demonstranti ta policijo je prišlo do spopadov, v katerih je bilo 200 oseb ubitih, 1000 pa ranjenih — V Novem Delhiju so demonstrant; pozvali muslimane, naj z vso odločnostjo nastopijo proti vladi, ki jim je b'.la vsiljena in naj bodo pripravljeni na borbo.
IRAN. — Množične aretacije in deportacije v Huzistanu. V 'Južnem Iranu v pokrajini Huzistan se vrše sumljive priprave Angležev; že tri tedne se dogajajo množične aretacije in deportacije sindikalnih voditeljev in odpuščanje sindikalnih funkcionarjev
iz podjetij anglo-iranske petrolejske druž-
ba,


(lanom hišnega pomožnepa osebja in Splošne zveze je treba posvečati vso pozornost
Gornje velja predvsem za Krajevne med-strokovne svete. Če obravnavamo najprej vprašanje Zveze hišno-pomožnega osebja, v katero spadajo gospodinjske pomočnice ter hišniki, je treba ugotoviti, da so ti nameščeni posebno v večjih krajih. Vemo, da se more povsod tam, kjer obstoja 15 teh uslužbencev, ustanoviti podružnica. Kako smo v tem oziru še zadaj, nam dokazuje dejstvo, da obstojajo podružnice hišnega os ob ja le v 12 krajih. Mnogi kraji, kjer obstoja verjetnost ustanovitve podružnice, te nimajo; da celo ne obstojajo n. pr. v Celju, Škofji Loki, Murski Soboti itd. je skoraj neverjetno. Brez daljšega razlaganja moremo priti do zaključka, da je prav za to vrsto uslužbencev sindikat nujno potreben. Z ozirom na njih poseben položaj v predvojni Jugoslaviji, ko vsi vemo, da posebno gospodinjske pomočnice vsled okoliščin in ne po lastni krivdi, niso na zunaj ničesar pomenile, kar se pozna še danes, tako, da mnoge ne morejo najti pravega odnosa do novih nalog niti do svojih službodajalcev. Opaziti namreč moremo, da ne znajo ceniti vrednost sedanjih sindikatov, da ne verujejo v moč in izvedbo nove uredbe, na drugi strani pa se prevečkrat izkaže suženjska vdanost, posebno tam, kjer nekdanje gospe nastopajo tako. kakor da se še ni ničesar spremenilo. So pa tudi primeri, ko gospodinjske pomočnice zaradi nepravilnega pojmovanja nalog sindikatov, nastopajo nepravilno, kar zopet ne more koristiti ne posameznikom in ne celoti. Ti razlogi, katerim je vzrok predvsem majhna razgledanost, hi morali pritegniti k reševanju tega vprašanja prav višje sindikalne forume in to predvsem krajevne, ki doslej v tem pogledu mnogokje še niso storili ničesar.
Če pogledamo številčno stran, vidimo, da je n. pr. juniju bilo organiziranih le 1096 pomočnic in hišnikov, kljub temu, da je bilo zaposlenih že v aprilu 3514, med katerimi je le 12 moških iz česar sledi, da hišniki sploh niso všteti. K številu organiziranih je sicer opozoriti na primere, katere je opaziti posebno pri hišnikih, da so vključeni kot člani pri podružnici one ustanove, kjer opravljajo svoj posel.
Če pogledamo delovanje teh podružnic, moremo takoj videti, da so tudi v tem pogledu preveč prepuščene samim sebi. Resnično, da je prvenstvena naloga tajništva Zveze, da se briga za svoje člane, vendar ne moremo mimo KMS-ov, ki so postavljeni prav zato, da'pomagajo sindikalnemu gibanju na svojem območju, kolikor je to mogoče. Razumljivo, da to velja predvsem za slabotnejše podružnice, ker so vzroki nedelavnosti mnogo globlji in s tem tudi težji. Delovanje teh podružnic je razvidno tudi iz Podatkov plačane članarine. Tako je v juniju Plačalo članarino le 547 članov. Od 14 ob-stoječih podružnic (v Ljubljani jih obstoja 10) pošilja mesečna poročila le polovico podružnic, na Delavsko enotnost je po podatkih 7-ih podružnic v juniju naročenih le 57 oseb. Organizacijsko delovanje je nezadovoljivo posebno v Mariboru, kjer obstoja le ena podružnica, dasi bi pri količkaj pomoči KJdS-a mogle obstojati v vseh četrtih, katere bi potem povezal Krajevni odbor hišno-po-možnega osebja.
Samo na kratko smo hoteli prikazati stanje te Zveze v Sloveniji, ki ni v čast Enotnim strokovnim zvezam. Ne sme izgledati take, da se ni vredno brigati za te nameščence, temveč je treba storiti -vse, da s tem prvenstveno pomaga, tako, da ne bo njihovo delovanje v ničemer zaostajalo za podružnicami močnejših zvez.
Storili ne bi vsega, če k stvari ne bi pritegnili tudi AFŽ ter terenske odbore. Eni, kakor drugi morejo mnogo prispevati, posebno AFŽ, ki si naj stavi med svoje naloge tudi skrb za ustanavljanje, odnosno nuditi vso pomoč sindikatu hišno-pomožnega osebja. To je posebno važno sedaj, ko je treba uveljavljati uredbo o plačah in ko posamezni primeri že kažejo na to, da izvedbi nekatere gospodinje nasprotujejo.
Podoben je primer s podružnicami splošne Zveze. Številčno stanje jo sicer večje, saj obstoja 52 podružnic z 2847 člani in to po podatkih v mesecu juniju. Toda kljub temu še ni 'vse v redu. Če pomislimo, da pridejo v to Zvezo delavci in nameščenci, ki se ne morejo vključiti niti kot vplačevalnica v kakšno podružnico, tega j vidimo, da vsebujejo podružnice splošne Zveze vse vrste delavcev in nameščencev in je prav zaradi tega njih obstoj verjeten skoraj v vseh količkaj pomembnih krajih Slovenije.
Prav z ozirom na različen sestav teh podružnic. je potrebna tudi posebna pozornost, kajti delovanje teh je zaradi tega, ker niso vsi člani nameščeni v enem podjetju ali ustanovi, še prav posebno težko. Za gornje imamo podatke. N. pr. v juniju je obstojalo 52 podružnic, a le 25 podružnic je poslalo svoja mesečna poročila. (Tudi v prejšnjih mese-
lavske enotnosti; obračunov o blagajniškem poslovanju je tajništvo prejelo le 27. sestankov je bilo 32. sej 38. kar je še kolikor toliko zadovoljivo. Pri tem ne moremo iti tudi mimo dejstva, da se od članov tajništva udejstvujeta samo tajnik in predsednik, kar nikakor ne more biti garancija, da bodo podružnice prišle do onega delovanja, ki se od njih pričakuje.
Ob priliki kongresa te Zveze je bilo ugotovljeno, da imajo podružnice premajhno oporo v KMS-ili, ki mnogokrat sploh pozabljajo na njihov obstoj, odnosno ustanovitev, kar je še hujša napaka. Ugotoviti moremo tudi mi. da nekako bolehamo na tem, da vidimo pred seboj le sindikate rudarjev, kovinarjev, tekstilcev in še nekaj drugih močnejših zvez. pri tem pa se ^ sploh ne spomnimo, da obstoja v Sloveniji 24 zvez, ki imajo pogoje za delovanje predvsem v večjih krajih.
Nalogam, ki smo jih kratko navedli, se višji sindikalni forumi ne morejo izogniti. Treba je pristopiti k reševanju takoj in to že zaradi tega, ker smo to zadevo preveč dolgo zanemarjali. Prav tako pa je treba opozoriti te podružnice, odnosno odbore teh podružnic, naj bodo bolj elastični, bolj razgibani v svojem delovanju, da vztrajno zahtevajo pomoči od višjih forumov, g čimer bomo z obojestransko pomočjo taka in podobna vprašanja uspešno rešili.	J. j.
Uspehi in napake podružnice
Državnih železnic v Mariboru
Takoj po osvoboditvi je bilo vse politično in gospodarsko delo po tovarnah, industrijskih obratih in delavnicah v rolkah funkcionarjev OF. Že v času osvobodilne borbe so se seznanjali borci s sindikalnimi vprašanji. Dejstvo pa je, da teh tovarišev ni bilo toliko, da bi po osvoboditvi njih število zadoščalo obsegu dela, ki je zavzelo v tem času že precej široke oblike. Nov čas je zahteval novih ljudi, prežetih z duhom domovinske borbe in predanih načelom OF ter novemu sindikalnemu gibanju.
Prvi sindikalni odbori so navzlic neznanju in premajhnem poznavanju sindikalnega dela izvršili svoje naloge dokaj dolbro, vendar je njihovo delo zaostajalo za splošnm razvojem sindikalnega gibanja. Pristopiti je bilo treba k volitvam novih odborov, katere naj b: sestavljali discipliniranj in fiktivni tovariši, ki naj bi se učili na napakah starega odbora, imel; v vidu čim večji dvig proizvodnje v obratih ter dvig kulture in delovne zavesti celokupnega delovnega kolektiva.
Delovanje sindikalnih odborov je bilo najlepše prikazano na prvih občnih zborih naših sindikatov. Administrativno in strokovno delo so starj odbori več ali manj zadovoljivo izvrševali, niso pa polagali paž-na politično in strokovno izgradnjo delavstva.
Pred nove odbore, ki so bili izvoljeni, je bila postavljena velika naloga politične izgradnje delavstva. Politično delo med delavstvom po tovarnah na naši severni meji P® je bilo zelo otežkočeno. Delavstvo, ki je trpelo vsa štiri leta pod okupacijo, je ostalo neiksko zaprto, mrko in nezainteresirano- . ^a:uk temu je iskati v napakah političnih aktivistov, ki ljudem niso znali pravilno predočiti potreb in iztarememb novega časa. Tudi delo med mlad no se je zanemarjalo, talko po tovarnah med vajenci kakor med kmečkim prebivalstvom 'n se je le rna-lo napravilo za povezavo delavske in kmečke mladine.
Sedaj pa nekaj o sedanjem delu sindikalne podružnice delavnice državnih železnic v Mariboru:
Imamo močno strokovno organizacijo. Člani se vsestransko udejstvujejo v okviru sindikata pa delujeta dve. društvi: Glasbeno jn .pevsko društvo železničarjev z 980 člani in Fizk ul turno društvo »Železničar« ki šteje sedaj že preko 1000 članov. Mladinska organizacija ima dva dramataka odseka in svoj pevski zbor. član, ki odgovarja v odboru za propagando, je istočasno sekretar dela-vniške propagandne komisije, katera kila široko polje deta. Vseh svojih nalog Še ni mogla izpolniti., vendar se položaj t iz dneva v dan popravlja. Ves odbor podružnice tesno sodeluje z upravo delavnice pri reševanju vsakdanjih problemov- Na. naših ®estan:kih se odraža tesno sodelovanje sindikata z upravo delavnice zlasti v tem, da Prejema od uprave delavnice vso podporo ki polno razumevanje. Vs; ste lepi so sočasno sprejet,- in potrjeni ter izvedeni, v Primeru nesoglasja pa se je do sedaj še *'adno našla rešitev. Cilj na* vseh je čim
večji dvig proizvodnje in smo dosegli do sedaj na 39% dvig v primeri s predvojmm stanjem. Ta dvig smo dosegli predvsem z izboljšanjem delovne discipline, z zavestnim in požrtvovalnim delem delavcev in nameščencev ter s točno evidenco nad izvršenim delom.
Sindikat je preko delavskih zaupnikov v tesni povezav.; z delavci iti nameščenci v delavnici. S prepričevanjem na množičnih sestankih so se odpravile tatvine, ki so bile v prvih mesecih po osvoboditvi Skoraj na dnevnem redu. Odbor podružnice zasleduje gibanje delovne moči po oddelkih, premešča strokovno sposobne na njim odgovarjajoča mesta, skrbi za strokovno izobrazbo delavstva itd. V ta namen je podružnica organizirala trimesečni strokovni tečaj, katerega je posečalo okrog 60 pripravnikov z» poslovodje delavnic. Prav tako je bil organiziran dvomesečni tečaj za mlajše administrativno osebje, kot priprava za strokovne izpite, ki so se vršili v mesecu juniju.
Ker se od delavstva v času gospodarske obnove naše države mnogo zahteva, je sindikalna podružnica uvidela potrebo, da svojim članom nudi ugodnosti pri nabavi raznega tekstilnega blaga, obutve in perila. V okviru sindikata deluje tudi delavska kuhinja in čevljarska delavnica. Delavstvu je bilo z organizacijo čevljarske delavnice mnogo pomagano, saj jim je bilo na ta način omogočeno cenejše popravilo obutve, tako njim kot družinam.
Ker smatra sindikalna podružnica kulturno prosvetno delo za razvoj vsega članstva kot zelo važno, je pritegnila k sodelovanju vse za t0 sposobne delavce in nameščence, katerih naloga je poučevati one tovariše, ki doslej niso imeli možnosti seznanjat; se z gospodarskimi, političnimi in kulturnimi vprašanji naše države. Po oddelkih delavnice se vrše v času odmora predavanja po določenem programu, na katerih predavatelji skupaj z delavci razmotrivajo dogodke doma in po svetu. Posebno pažnjo posveča sindikalni ’ odbor in uprava sindikaln m sestankom, množičnim sestankom in množičnim kulturnim prireditvam. Te prireditve se. vrše v obratu samem. Tu je posebno agilna mladina, ki s svojim; izvajanji dokazuje voljo in požrtvovalnost v delu za dosego čim večje izobrazbe. Ta mladina je v delavnici deležna vsestranske podpore prj delu samem in uživa s strani sind:kalnega odbora materialno in moralno pomoč. Želeti b; bilo, da bi tudi uprava sama posvečala več pažnje reševanju mladinskih vprašanj.
S pomočjo najnaprednejših delavcev je sindika’na podružnica sestavila tri prostovoljne delovne grupe, v katerih so tovariši vseh strdk. Že marsikatero nedeljo so odšle te grupe na naše podeželje z namenom, ' pomagati kmečkemu prebivalstvu, zavedajoč se, da. kujejo s tem trdno vez delavca in kmeta, kar je obnova in garancija za naše boljše življenje. Posebno pažnjo posvečamo našim obmejnim krajem, kjer je vpliv protiljudskih elementov cajmočneši. Samo
v mesecu juliju lahko beležimo 11 takih delovnih izletov.
N.kakor pa ne skrbimo samo za mobilizacijo vseh sil našega delavstva na polju dela', temveč posvečamo pažnjo tudi potrebnemu razvedrilu in oddihu svojih članov-. Organiziranih jn izvedenih je bii6 več izletov po Sloveniji. Vse to je dokaz, da je delavstvo v naši delavnici tista sila, ki stremi za kulturnim in političnim dvigom ;n na ta način največ doprinaša k dvigu proizvodnje. Omeniti pa moram tu nezainteresiranost nekaterih nameščencev.
V vsem dosedanjem delovanju podružničnega odbora je bilo posvečeno premalo pažnje našim udarnikom. Tega_ vprašanja naš sindikalni odbor n; zadovoljivo rešil in ni skrbel, da bi komisija, ki je bila sestavljena že pred nekaj meseci, izvršila poverjene ji naloge. Strokovni referent ni kontroliral dela za to odgovarjajoče komisije. V zadnjem meseca je tudi ta napaka v glavnem odstranjena. Dva tovariša člana naše podružnice sta poslana v zdravilišče v Češkoslovaško, ostali tovariši udarniki pa so prejeli udarniške legitimacije in prejmejo
denarne nagrade takoj, ko bo od Glavne
uprave železnic odobren v te namene potreben kredit.
Sindikalni odbor je z razumevanjem sprejel vsako konstruktivno kritiko, katera je nujno potrebna v današnjem razvoju sindikalnega gibanja. Napske je. verno iskat; na terenu samem. Ko jih ugotovimo, pa je potrebno nakazati pravilen način reševanja teh napak. Z neutemeljeno kritiko pa ne bomo dosegli zaželjenih uspehov, temveč bemo na ta način vzeli ljudem veselje do dela in ustvarili nezaupanje proti onim, ki kritiko izvajajo.
Vse delovanje novega odbora Je bilo usmerjeno v tem, da se pritegne čim več mladine k usvarjalnemu delu in sodelovanju v organizaciji. Odpraviti moramo malomeščanski duh, ker bomo le na ta načn uspešno uravnali delo po smernicah, ki nem jih je začrtal maršal Tito v novoletni poslanici, na katero je delovno ljudstvo in predvsem mladina odgovorila: »Z delom za Titom v boljše življenje!«
Kuhar Jo8e
Dopis z Mariborskega otoka
Stavbinci, prihajajmo na dan z udarniki!
Vsaka panoga industrije, kjer opravljajo delavci svoje delo na enem in istem mestu, je javnosti že predstavila svoje udarnike, le gradbena industrija tega še ni napravila — vsaj v mariborskem okrožju ne Res je pri tem velika ovira to, da se gradbeno delavstvo le malo časa zadržuje na enem mestu, toda to ni in ne sme biti glavni vzrok. Pravi vzrok leži namreč na nas stav-bincih samih. Imeli smo udarnike, imamo jih in še se bodo vzgojili med nam novi. Toda bili smo preskromni in nismo tega nikomur zaupali, da bi tako dal; nove pobude za novo ustvarjanje. Cesto smo slišal; med stavbinci tudi kritiko, češ ljudske oblasti so tud; krive, da se za nas ne zanimajo in nas ne popularizirajo!
Toda, tovariši, če dobro preudarimo in premislimo, si moramo priznati, da. smo krivi mi sami, če rezultati našega dela niso talko poznani kot bi .zaslužili in kot bi moral; biti. Ni kem ur nismo govoril; o gradnji stanovanjskih hiš, cest, mostov, o regulacij; rek, ki so poplavljale ogretima zemljišča, jz katerih ustvarjamo rodovitna polja — molčali smo o tem.
Niti med seboj nismo iznesli tistih tovarišev, ki so se pri obnovi najbolj izkazali, zato nikar ne iščimo'krivde drugje in nikar si ne domišljujmo, da ljudstvo ne vidi našega dela in da se oblasti ne zanimajo za nas. Preveč smo zaprti vase in to mora iz nas!
Tovariši stavbinci! Na dan z našimi udarniki, k; nam bodo kažipot pri našem nadaljnjem delu in tekmovanju! Preko delavskih zaupnikov, sindikalnih odborov, delovodij in skupinovodij predstavljajte te tovariše upravam podjetij, ki jih bodo proglasile za udarnike. Pr; samih predlogih bodite pošteni,. nepristranski in pravični; tu ne sme priti do besede nobena osebna simpatija. Delo samo naj sodi zasluge posameznika, rezultati naj govorijo. Zdrava, konstruktivna kritika v tem in v vsakem oziru je za. uspeh vsakega dela nujno potrebna. Več glav več ve. Zato je treba kritizirati v kolektivu jn ne nasedati krtiiksm domišljavih posameznikov, ki imajo običajno dober jezik, a za delo slabe reke in kateri hočejo v svoji bolni ambicioznosti za vsako ceno vsiliti večin; samo svoje največkrat zelo pristranske predloge.
Se nekaj, tovariš: stavbinci! Zelo b; bili v zmoti, če bi živeli v misli, da so v mši stroki izumi in razne metode za izboljšanje
dela nemogoči- Imamo jih že, vedno novi prihaiajo in še več jih bo. To pa spet k-ži na nas samih. Našim tovarišem moramo dajati vzpodbudo in jim z upravami vred pomagat; pri izvedbi njihovih zamisli, ki imajo za cilj olajšanje dela ali zvišanje produkcije. Ce bi se zgodilo, da bi uprava podjetja trenotno ne razpolagala s finančnimi sredstvi za cenen in praktičen izum, bodimo uverjeni, da bo ministrstvo za delo podprlo naše hotenje po napredku v polni meri. Smelo trdimo, da imajo izum; v n-ši stroki tako pri orodju kot pri strojih zelo veliko bodočnost. Tu imamo široko polje udejstvovanja, kajti pri preoblikovanju m ekonomskem izkoriščanju vseh vrst materiala nimajo izumi nikoli zaprtih poti. — Vzljubiti moramo naše delo in pri. tem budno zasledovati ves potek, pretehtati ■>rse napake, ki se pojavijo, in razmišljati, kako bi lahko delo še izboljšali in izpopolnili. Tako se nam bodo pri delu rodile nove misli in s temi v zvezi tudi izumi.
Redek je izum, k; se je porodil izumitelju v trenutku. Izumi- so nastajali in nastajajo v toku dolgotrajnega dela, razmišljanja m strogega opazovanja napak.
Stavbinci smo danes med prvimi, ki imamo odprto najširše polje za odkrivanje rovih metod dela in za izume. V ruševinah se nam skrivajo dan za dnem nove zatpre-ke, ki jih prej morda nismo poznali v tej obliki. Ruševinam moramo biti kos .— to je naše geslo — pa čeprav s primitivnimi sredstvi! Zato bomo vložili vse šale, ta ' ta sredstva izboljšamo in pomnožimo. In pri tem bomo prišli do novih pridobitev, novih izkušenj, pa tudi do novih izumov.
Zdaj nam je jasno, da se moramo z dobro, konstruktivno kritiko iizpopo’njevati, odpravljati napake in vzgajati nove gradbene kadre ter v zdravem medsebojnem tekmovanju dosegati vedno večje uspehe na polju proizvodnje, kjer naj nam bodo . zgled naši udarniki. Udarniki se bodo med na-šim delom sta'no porajali, zlasti še seda;, ko se uvajajo nove norme. Pri našem deiu in naporih nam stoji ob strani ljudska oblast, ki nam Je v veliko oporo.
Prijeti moramo za delo in z vztrajnim delom in z rezultati v tekmovanju dok s uiti, da se lahko kosamo z vsako drugo panogo industrije. Tovariši stavbinci, na delo! S Titom v borbo za obnovo l — naj bo naše vztrajno in nepopustljivo geslo. V. D.
RazhrmUmmo gnilobo!
V	zadnjem času so razmere v litijski predilnici bile take, da niso bile veš vredne časti doprinosov in žrtev tekom štiriletne borbe, niti niso varovale interesov tam zaposlenih in skupnega narodnega gospodarstva.
Sindikat je posvečal tem razmeram vse premalo pozornosti, premalo je opozarjal na napake, zaposleno delavstvo je premalo vzgajal v duhu sedanjega časa, da bi tako spoznalo, da ni več suženj in hlapec, temveč gospodar tovarne in države. Vse premalo je storil zato, da bi postala tovarna kraj, kjer delavci zavestno in konstruktivno krepijo gospodarstvo in s tem ustvarjajo pogoje za lastno in vsesplošno blagostanje. Vse preveč tesno in intimno je bil povezan z vodstvom, zlasti z delegatom, ter je tako skupno soodgovoren za vse storjene nepravilnosti.
Razumljivo je, da ljudska oblast v primeru raznih nepravilnosti, ki se dogajajo v produkciji, vedno pokliče na odgovornost upravnika oz. delegata podjetja, ki je postavljen na to mesto s polno odgovornostjo.
V	predilnici Litija je vodstvo obrata dalo prepleskati z apnom vsa stekla tovarniških oken, češ, da delavstvo gleda skozi okna. Isto vodstvo je okrog tovarne naslikalo mrtvaške glave, češ, da delavci odhajajo na nepravilnih mestih iz tovarne in da odnašajo tovarniško lastnino. Take metode so prav gotovo srednjeveške in so kvečjemu v veljavi še v kolonialnih pokrajinah v Indiji, Japonski in Kitajski, kjer imajo neomejeno oblast nad državo, zakoni in delavstvom sami absolutni in najbrutalnejši kapitalisti. Tako sindikat, kakor tudi vodstvo podjetja sta napake vršila zato, ker sta v pretesnem sodelovanju pozabila na delovni kolektiv, ker sta prezrla, da se sicer človeške napake najuspešnejše odpravljajo z vzgojo in metodo prepričevanja in dokazovanja.
Delegat Jože Logar je nastopal popolnoma nepravilno, ko je klical na odgovor matere samo zato, ker se niso udeležile prostovoljnega, dela, ki že s tem ni bilo več prostovoljno. Ni znal upoštevati težav in naborov, s katerimi se
morajo boriti nekatere matere, da preskrbijo in uredijo življenje svojih otrok vsaj v prostih nedeljah- V svojem nedostojnem privatnem življenju je celo povzročil smrt mladega, od njega zapeljanega dekleta.
Kot delegat v tej tovarni ni znal zavarovati najvažnejših sirovin naše tekstilne industrije ter je pustil, da se je kvarila znatna količina bombaža in premoga. Vsi izgovori proti temu so ničevi, ker je pokvarjena roba dovolj obtežilna.
Da bi zakril vse te nepravilnosti, ali še bolje, da sploh ne bi bile očitne, si je znal podrediti sindikalni odbor, poleg tega pa si je tudi organiziral krog delavcev in delavk, ki naj bi ga na neki »demo-mokratični« način branili, kadar bo stvar odkrita. Ko ga je ljudska oblast — nadzorna. gospodarska uprava — spričo ugotovitev razrešila dolžnosti, je takoj organiziral s podpisi zapeljanih delavcev, da se na množičnem sestanku govori o njem ter naj množica zagovarja njegove napake kot neresnične.
Ta sestanek se je vršil 15. avgusta 1946, kjer se je vsem zaposlenim jasno in odkrito povedalo vse njegove napake. Vsem se je ponovno pojasnilo, da zahtevamo od svoje ljudske oblasti, da čuva naše delavske in narodne interese, zato smo jo 11. novembra 1945 z ogromno večino izvolili; da ljudska oblast to odgovornost uspešno vrši po svoji uvidevnosti in po premišljenem preudarku sama razporeja vodeče kadre. Na tem zborovanju se je odločil tudi CK KPS, da tudi s svoje strani odkrito spregovori delavcem, ki jih je stvar prav gotovo zanimala. Bivši upravnik Logar Slovan je
I.	1942 odšel v partizane, kmalu post&S član Partije ter je bil 1. 1944. zaradi nediscipline in ostalih napak izključen iz članstva- Zaradi borbenosti in sposobnosti je bil ponovno sprejet in dosegel postopa-ma celo čin majorja JA. Sedaj je bil ponovno izključen in sicer zaradi sodelovanja z GESTAPO v Litiji že pred vstopom v partizane. CK KPS se je odločil, da tudi pred pošteno nepartijsko množico utemeljuje izključitev 'svojih članov, ki so istočasno dosegli tudi važne in odgovorne položaje. Zastopnik ljudske oblasti
IVAN MLINAR
Pretekli ponedeljek 19. avgus.a smo pokopal; moža, kj spada med me, k: so v Sloveniji položili ttmslj modernemu deiavskcmu strokovnemu pokretu.
Ivan Mlinar je bil rojen 24. januarja 1869 in je v letošnjem januarju dovršil 76 let. Po dovršitvi 4 razredov gimnazije se je v Ljubljani in v Celju izučil tiskarske obrti. V strokovno organizacijo grafičnih delavcev je vstopil julija 1893. V grafični organizacij; se je udejstvoval v funk-cjah tajnika in podpredsednika ljub-, ljanske podružnice od leta 1897 do 1920. Po prestopu v službo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je prestopil v organizacijo privatnih nameščencev in bil od leta 1930 do razpusta organizacije leta 1940 predsednik ljubljanske podružnice.
V	istem času se je udejstvoval tudi v višjih forumih strokovnih organizacij. Do leta 1897 niso poslovale strokovne organizacije v današnjem smislu, temveč so bili delavc; ne glede na stroko organizirani v »Delavskem podpornem in izobraževalnem društvu« ki je imelo tudi na našem ozemlju svoje ptdružnce. Tega leta so se pričele ustanavljati strokovne organizacije in tov. Mlinar je bil določen za njihovega glavnega zaupnika na bivšem Kranjskem; to funkcijo je vršil vse do poloma Avstro-Ogrske leta. 1918.
Po letu 1918 so se osnovale jugoslovanske 'strokovne organizacije z nazivom »Svobodne strokovne organizacije« (URSSJ) in prvi predsednik vrhovnega foruma za Slovenijo (Strokovna komisija) je bil tov. Ivan Mlinar, ki je deloval na tem mestu do leta 1923. Drugič je bil izvoljen na to mesto leta 1936 in ga je upravljal do konca leta 1940, ko so bile svobodne strokovne organizacije po Cvetkovičevem jugorasovskem režimu razpuščene.
V	funkcij; strokovnih organizacij je deloval zlasti pri tisku in je bil več let urednik »Delavca« in d-ugih strokovnih glasil, kakor »Rudar«, »Lesn; delavec«, »Zenski, list«, itd.
Sodeloval je tudi pri delavskem političnem tisku in je več let. urejeval list »Rdeči prapor«, »Zarja« in bil štir; leta glavni urednik dnevnika »Naprej«, kasneje pa sodelavec »Delavske politike«.
V	kulturnih organizacijah se je udejstvoval pred prvo svet:-.no vojno v »Vzajemnosti« do njenega razpusta po znanem predavanju Ivana Cankarja v ljubljanskem mestnem domu. Namesto te je bila ustanovljena kulturna organizacija »Svoboda«, katere podpredsednik je bil nekaj let. Do razpustu »Svobode« je bi-la ustanovljena zepet »Vzajemnost«, katere funkcionar ja bil do druge svetovne vojne.
Omembe vredno je tudi sodelovanje pokojnika pri znani socialistični revij;, »Naši zapiski«.
Nedvomno bi bil sodeloval tovariš Mlinar čim aktivnejše tudi V Osvobodilni fronti, če b; ga 8- novembra 1940 ne zadela kaip in ga položila za več mesecev v bolniško posteljo in zapustila tako težke posledice na njegovem zdravju, da je bil za vsako daljše kretanje nespsoben. Vstop »Svobodnih strokovnih organi-zaqij«, katerih predsednik je bil v tem času, v Osvobodilno fronto ni bil izvršen le z njegovo vednostjo' in odobravanjem, temveč po njegovem najaktivnejšem priporočanju.
Pogreb pokojnica Je bil najzgovornejši dokaz njegove p. Ljubljenosti med vsemi, ki so ga poznali. Zlasti polnoštevilno je bila zbrana »stara garda«, vsi še živeč; sodelavci iz prvih časov d-tlavskega gibanja.
Od oficielnih predstavnikov so se udeležili pogreba med drugim predstavnik CK KPS. dalje zastopstvo Glavnega odbora. Enotnih sindikatov in drugi.
Slava tovarišu Ivanu Mlinarju!
France Svetek.
Okrožnega odbora je prizadetim na tem sestanku pokazal dokument sodelovanja z gestapovcem Gerlachom, kjer je bil podpisan poleg tega lastnoročno tudi Logar, da je prejel 25 RM za zaupno izvršene naloge. Navzovči delavci so si ta original ogledali, ki pa ni edini in priča Gerlach je še živ in v zaporu naše ljudske oblasti.
Te razmere in javno razkritje na tem množičnem sestanku v Litiji dokazujejo, da morajo naši sindikalni funkcionarji podvojiti budnost, podvojiti skrb za go-spodadstvo v podjetju, kakor tudi skrb za zaščito delavskih interesov. Ta primer naj bo šola za čestokrat nezgrajeno delavstvo, ki naseda gostobesednosti raznih elementov za »demokratični« nastop proti Ljudski oblasti pri res demokratičnih zaščitnih interesih gospodarstva in delavstva. Treba je, da delavstvo podvoji zaupanje v našo oblast, kajti nikdar ni in ne bo izdajala ukrepov proti delavstvu ali proti ljudstvu, še manj pa v njihovo škodo. Prav tako pa so tudi tl dogodki bogata šola za vsa vodstva podjetij, ustanov in organizacij, kako budno se pazi, kako delajo v našem skupnem vsenarodnem interesu, kako neizprosno se kaznuje vse zavedoma storjene napake, pa tudi prikrite in zamolčane grehe ter napake tudi v preteklosti.
Delavski, razred nikdar ne bo dopustil, da bi kdor koli na kakršnem koli položaju izkoriščal ali kakor koli škodoval našemu napredku, kajti predragocene so bile žrtve, pretežka je bila borba, da smo si priborili odločujočo in soodločujočo besedo v političnem, socialnem pa tudi gospodarskem urejevanju naše države.
Za ta konkretni primer v litijski predilnici pa naša ljudska oblast še ni spregovorila zadnje besede.	M. Bon
Ob deseti obletnici splošne stavke tekstilnega delavstva
Desetletnica tekstilne " SUwen'u
stavke v Kranju
20. avgusta 1936. leta so deset minut pred 14. uro oznanile tovarniške sirene v Kranju, da stopa tekstilno delavstvo v stavko zaradi nevzdržnega položaja, kakršen je bil tedaj v kranjskih tekstilnih tovarnah. Delavstvo je ostalo v tovarniških prostorih in vztrajalo tam kljub težavam in grožnjam do 23. septembra, ko je oblast uporabila silo in je policiji in žandarmeriji z gumijevkami, plinskimi bombami ter puškinimi kopiti uspelo izgnati delavce iz tekstilnih tovarn v Kranju.
Splošen položaj delavstva v Sloveniji v letu 1935.—1936. se je iz dneva dan slabšal. Nesorazmerje med cenami proizvodov, predvsem življenjskih potrebščin in nizkimi mezdam; je postajalo nevzdržno, beda In brezposelnost delavstva pa je naraščala. Tuji mojstri, ki so uživali v stari Jugoslaviji vse privilegije od strani lastnikov tovarn, so izvajali nad domačimi delavci in še prav posebno nad politično In strokovno sposobnimi tovariši nevzdržen teror zaradi bojazni, da ne bi zasedli njihovih položajev. To še posebno velja za delavce tekstilne industrije. Na drugi strani pa so kapitalisti želi od svojih tovarn milijonske dobičke.
Delavstvo je uvidelo, da si svoj brezupen položaj lahko izboljša le na ta način, da se vključi v strokovne organizacije in s pomočjo teh uredi svoje delovne pogoje in mezdna vprašanja. Moč teh organizacij je vedno bolj naraščala, kajti neustrašena voditeljica in organizatorica delavskega razreda, Komunistična partija, je bila neumorno na delu. Delavstvo je pod njenim vplivom nastopalo enotno in kompaktno, kljub temu, da je bilo organizirano, v treh različnih strokovnih organizacijah, da ne štejemo neofašistične organizacije JUGO-RAS, ki je med delavstvo sejala le razdor in razbijala stavke.
Delavstvo tekstilne industrije je postavilo odločno zahtevo po kolektivni pogodbi. Pred letom 1935. je delalo le KP/o tekstilnega delavstva po kolektivni pogodbi, takrat pa je zahtevalo, da se sklene kolektivna pogodba za vso tekstilno industrijo Slovenije. Delodajalcem kapitalistom seveda: te delavske zahteve niso šle v račun. Izvajali so pritisk na vodje delavskih organizacij in ščitili one, ki so na kakršen koli način rušili organizacijo.
Predloženega osnutka kolektivne pogodbe delodajalci, ki so bili predvsem tuji kapitalisti, niti niso resno pregledali. Pripravljali so se na odločen odpor proti de. lavskim zahtevam na ta način, da so od. dajali vse blago ter izpraznjevali zaloge. Da bi se mezdni spori uredili na miren način, so se vršila najprej pogajanja na ban. ski upravi v Ljubljani. Na ta pogajanja so prišli zastopniki podjetij brez posebnih . direktiv in so na ta način pogajanja ostala brezuspešna.
19. avgusta 1936 je vodstvo vseh treh delavskih organzacij sklicalo v Kranju, središču tekstilne industrije, protestno zborovanje. Vršilo se je na »Stari pošti«. Udeležili so se ga tajniki vseh treh strokovnih organizacij. Tu je bila postavljena ultimativna zahteva, da se mora Zveza in. dustrijcev v 24 urah pismeno obvezati, da bo tako pristopila k resnim pogajanjem za sklenitev kolektivne pogodbe. Stavljena je bila tudi zahteva, da se za osemurno delo plačuje ista mezda kot za tedanji deseturni delavnik, ki je takrat v tekstilni stroki splošno veljal.
Niti na te kategorične zahteve delavstva se podjetniki niso odzvali. Zato so 20. avgusta 1936 zatulile po vseh tovarnah tekstilne stroke v Kranju, 10 minut pred 14. uro sirene v mak pričetka stavke. Povsod so bili izvoljeni stavkovni odbori ter 5 članski ožji stavkovni odbor s pokojnim tovarišem Ivanom Tomincem na čelu.
Delavstvo je odločno nastopilo po najmodernejšem načinu stavke, ki se ga je nekaj tednov prej prvo z uspehom poslu. žilo francosko delavstvo — stavke z zasedbo tovarn. Oblast v začetku ni ukrenila ničesar in se je zadržala, pasivno. Po treh dneh stavke so se začela pogajanja, na katerih zastopniki podjetnikov niso pokazali najmanjše volje, da bi vsaj delno ugodili delavskim zahtevam. Najsrditejše je napadal delavstvo predstavnik Industrijske zbornice dr. Golja, ki je poudarjal, da je delavstvo začelo borbo nezakonito, da je nezakonito zasedlo tovarne in m našel besede, ki bi pokazala vsaj malo razumevanja za težek položaj delavstva. Med pogajanji je prišlo na sresko načelstvo v Kranj sporočilo iz Tržiča, da hoče tam preko 100 tekstilnih delavcev iz Kranja ustaviti delo v tamkajšnji tekstilni tovarni. Tržiška žandarmerija je zahtevala takojšnjo pomoč iz Kranja. Sreski načelnik je telefonično klical dr. Goljo m mu poročal o položaju. Ko se je dr. Golja vrnil na pogajanja, je še srditejše udrihal po delav-
stvu, češ da so komunisti in procidržavni elementi in da borba nima socialno, temveč politično ozadje, in da bodo aretirani in zaprti, če vsaj dva delavca ne gresta takoj v Tržič in pregovorita kranjskih tekstilnih delavcev, da se vrnejo. Zastopnika sta odšla tja in ugotovila, da delavstvo ni nikjer prekoračilo dovoljenih meja. Trži-ško delavstvo takrat še ni stopilo v stavko, pač pa dober teden pozneje, obenem z drugimi tekstilnimi tovarnami Slovenije. V Kranju so se med tem nadaljevala pogajanja, ki pa niso prinesla zadovoljivih uspehov. Zastopniki delodajalcev niso pokazali nobenega razumevanja za težek ekonomski položaj delavstva. ICdor se je takrat boril za košček kruha, je bil proti-državni element — komunist.
Izsiliti so hoteli, da bi delavstvo sprejelo sledeče tri točke:
1.	stavka naj se takoj prekine;
2.	izvede se popolna amnestija;
3.	pristopilo se bo k pogajanjem za
enotno kolektivno pogodbo vsega tekstilnega delavstva v Kranju, — zadnje brez vsake obveze.	«
Navzoči tajniki strokovnih zvez so ponudbo podpisali, ni pa je mogei podpisati stavkovni odbor. Predložil je ponudbo delavstvu, ki jo je z ogorčenjem odklonilo. Takrat pa se je tedanja oblast pokazala v pravi luči. Pojačala je žandarmerijo in objavila, da je zasedba tovarniških objektov nezakonita. Sledile so potem intervencije sreskega načelstva in ministrstva. Prepovedano je bilo zbiranje in dovažanje hrane stavkujočemu delavstvu. Legalno zbiranje hrane je nadomestilo ilegalno, ki pa je bilo prav tako uspešno. Večina javnosti je bila na strani stavkujočega delavstva. že takrat se je pokazalo zdravo mišljenje slovenskih kmetov in našlo izraza v tem, da so v največji meri materialno podprli stavkujoče delavstvo v tovarnah. Kljub ogorčenemu nasprotovanju oblasti so kmetje iz bližnjih vasi vozili cele vozove živeža stavkujočim v tovarne. Kmečkemu ljudstvu gre zahvala, da takrat delavci v dolgotrajni stavki niso čutih nobenega pomanjkanja v hrani.
Dnevno časopisje je pričelo s strahovito gonjo proti stavki in stavkujočim. To borbo je predvsem vodil »Slovenec«, ki je priobčeval take ogabne izmišljotine, da so se studile vsem, ki niso povsem izgubili čuta pravičnosti. Cerkvena oblast, ki je za prvo nedeljo pripravila v tovarni mašo, se je previdno umaknila in dekan Škrbec, znani klerofašist in eden glavnih poznejših organizatorjev »bele garde«, je izjavil, »da so lastniki tovarn prepovedali tudi duhovnikom dostop na teritorij tovarn« in ni umaknil svojega stališča niti na pripombo neoficielne delavske deputacije, »da bi se dober pastir, če bi mu bil dušni blagor njegovih ovčic res na srcu, kljub prepovedi lastnikov tovarn dokopal do njih.«
Medtem pa se je pripravljal odločilni udarec proti delavstvu, ki je vztrajalo v svoji nepopustljivosti, dobro vedoč, kakšnih represalij so sposobni kapitalistični lastniki, ako bi delavstvo popustilo.
Oblast je pričela groziti s silo in je 20. septembra stavila ultimat, da morajo biti tovarne 22. septembra ob 17. uri izpraznjene, ker bo v nasprotnem primeru uporabljena sila. Ožji stavkovni odbor je bil v skrajno težkem položaju, vendar n, klonil. 23. septembra ob 3. uri zjutraj se je pripeljal s pristankom tedanjega notranjega ministra dr. Antona Korošca v Kranj posebni vlak ljubljanske policije in gojencev žandarmerijske šole. Vsa ta pijana drhal, pomnoženavs krajevno žandarmerijo in policijo je v zgodnjih jutranjih urah navalila na speče delavstvo. Začelo se je v »Jugočeški«. Tovarniška sirena je takoj na ta dogodek opozorila še ostale tovarne. S puškinimi kopiti, palicami, gumijevkami in z bombami, polnjenimi s solzile!, so navalili pobesneli policijski psi najprej na delavke, ki so vzele v svojo sredo delavce v nadi, da bodo tako zadržale surovi napad, česar pa seveda niso dosegle in so morale prve občutiti vso surovost. Mobilizirani so bili celo gasilci, da bi brizgali vodo na stavkujoče, če bi bila žandanneri-ja preslaba. Ko so tako s silo izpraznili »Jugočeško«, so navalili na »Jugobruno« in tako je šlo dalje. Delavstvo se je medtem umaknilo iz vseh tovarn, vendar so pijani policaji in žandarji pretepali umikajoče se. Več delavcev je bilo lažje in težje ranjenih. Pijana policijska urhal je umikajočim se delavcem sledila celo v hiše in v šmartinsko cerkev, kjer jih je dalje pretepa'a. Mnoge so nagnali v Savo, od koder so se rešili s plavanjem.
Stavkovni odbor je nato postavil tri zahteve:
1.	straže pred tovarne;
2.	kuhinjo za stavkujoče;
3.	sklicanje javnega zborovanja.
Sreski načelnik je to zahtevo odbil. Sle-
dile so številne aretacije. Med aretiranci je bil tudi sedanji minister LVS tovariš Leskošek Franc, takratni glavni voditelj naprednih delavcev, ter idejni in organizacijski vodja mnogih industrijskih stavk v Sloveniji. Predvsem je bil aretiran ves stavkovni odbor, katerega so hoteli napraviti osebno odgovornega za nastalo škodo. Na stotine je bilo zaslišanih in režimske kreature so nabirale podpise ranjencev, češ, da jih ni ranila policija, oziroma žandarmerija, z grožnjo, da ne bodo več sprejeti na delo, če ne dajo svojih podpisov.
Pri ponovnem sprejemu delavstva na delo so soodločali znani tipi Brodar, Škrbec in podobni, ki so v polni meri poskrbeli, da so najzavednejši delavci ostali na cesti in jim je bila onemogočena katera koli zaposlitev. S svojimi družinami vred so postali žrtve odločne borbe za svoje razredne pravice. Res, da so bile tedaj žrtve, vendar pa je bila razredna zavest delavstva prebujena in prvič dosežena
18. avgusta se je začel v Skopiju delovni del prvega sindikalnega kongresa Makedonije. Predsednik federalnega odbora Enotnih sindikatov za Makedonijo tovariš Asparuh Korubinovski je podal poročilo o politično gospodarskih nalogah. Opisal je razvoj boja makedonskega delavskega razreda ter pokazal na vlogo sindikatov v novi ljudski državi, nakar je naglasil, da sindikati ne smejo prepustiti politične vzgoje svojega članstva Ljudski fronti, ker bi se sicer odpovedali politični borbi, izgubili bi smer ter se spremenili povsem v organizacijo, ki se bori le za gmotne interese članstva. Politična vzgoja v sindikatih je tudi v interesu LF, katere najboljši sestavni del so sindikati.
Pomembna naloga sindikatov je tudi utrjevanje enotnosti delavcev in kmetov. Potrebno je organizirati v čim večji meri pošiljanje delovnih ekip na podeželje. V ta namen je treba vse dobro pripraviti, n. pr. proučiti potrebe posameznih vasi, ki jim je treba pomagati; kaj je mogoče storiti, določiti načrt, preskrbeti orodje, zdravila, propagandno gradivo itd.
Na gospodarskem področju je neposredna naloga shdiktatov. da okrepijo in izpopolnijo državni sektor proizvodnje. V tem pogledu morajo pomagati načrtni komisiji pri izdelavi načrtov.
Med prvomajskim tekmovanjem se je v Makedoniji zelo razvilo udarniško gibanje in je dalo 300 udarnikov. Vendar se je po 1. maju začutilo popuščanje tekmovalnega poleta. Največja napaka makedonskih sindikalnih organizacij je, da niso uporabile dragocenih izkušenj iz prvomajskega tekmovanja in niso uresničile sklepov tretjega plenuma federalnega odbora kot podlago za pravilno organiziranje novembrskega tekmovanja. Med novembr. sidrn tekmovanjem je bila propagada nezadostna. Poleg tega, kar prispeva tisk s svojo agitacijo in propagando, je potrebno še bolj razširiti propagando na teren med same delavce; pojasniti jim je treba pomen tekmovanja in njegove koristi, hkrati se je pa treba boriti proti nekaterim anarhosindikalističnim tendencam, ki ovirajo tekmovanje.
Evidenca in kontrola, ki sta tako po. membni, sta bili doslej slabi: pri pošiljanju poročil o tekmovanjih so pa podružnice skoraj povsem odpovedale.
Hkrati s samo organizacijo tekmovanja
Pred kratkim je bila v Zagrebu konferenca Zveze železniških in transportnih delavcev Hrvatske, katere se je udeležilo 48 delegatov in na kateri so bili zastopani vsi važnejši prometni centri republike.
Na teritoriju republike Hrvatske je organiziranih 30.575 članov v 243 sindikalnih podružnicah z 29 krajevnimi odbori. Jasno je, da se v tako veliki zvezi -pojavljajo mnogi problemi in da je sindikalno delo zelo živo in pestro.
Vse probleme je konferenca na temelju konkretnih, pravilnih in objektivnih poročil delegatov izčrpno obravnavala in napravila pomembne sklepe za cdpravo raz. n ih napak in pomanjkljivosti.
Konferenca je ugotovila, da se podružnice po enem letu še vedno bavijo z osnovnimi organizacijskimi težavam; — neka-te rim še vedno ni uspelo urediti blagajl niškega poslovanja; druge spet niso znale organizirati in izboljšati dela na svojih delovnih področjih; dogajajo se primeri, da
praktična povezava delavcev in kmetov.
Popolnoma pa so se ob tej priliki razkrinkali lažni prijatelji delovnega ljudstva.
Velika stavka tekstilnega delavstva je dosegla navidezno le delen uspeh — kolektivno pogodbo za vso Slovenijo, ki pa se je v večini podjetij izigravala. V resnici pa je bil njen uspeh ogromen, kajti, prebudila je razredno zavest in borbenost desettiso-čev delavcev.
Tedanji delavski buditelji so ostal; zvesti svojim svetlim načelom. V narodno osvobodilni borbi so zvesti svojemu ustvarjalnemu delu darovali svoja življenja. Le malo je ostalo živih.
Kranjsko, kakor tudi vse ostalo delavstvo v svobodi ni pozabilo nekdanjih težkih časov, zato čuva svojo borbeno tradicijo in s svojim delom nadaljuje borbo, ki jo je tedaj započelo. Tovarišem, ki so padi. v borbi za svobodo in pravice delovnega ljudstva, pa kličemo:	Slava njihovemu
svetlemu spominu!
se mora razvijati tudi nagrajevanje delavcev, izumiteljev, konstruktorjev in sploh zaslužnih voditeljev. V tem pogledu je še zelo malo storjeno. Tudi sindikalni odbori ne posvečajo temu dovolj pozornosti. Narodna vlada Makedonije se dobro zaveda pomena tekmovanja in je odobrila 300 tisoč dinarjev za nagrade 113 udarnikov in enega delovnega kolektiva — Vsemu temu je treba pripisovati, da niso bili doseženi zadovoljivi uspehi v predkongresnem in v delu novembrskega tekmovanja. Nagrajevanje udarnikov je izpodbuda, da bodo na. daljevali svoje delo prav tako vneto. Za vse ostale delavce je pa privlačen zgled.
Naloga sindikalnih organizacij je, prepričati delavce, da je njihov neposredni smoter doseči in preseči proizvodno normo.
Dosedanje izkušnje in rezultati prostovoljnega dela v podjetjih so pokazali, da se je delavstvo izčrpalo in posledica je bila nazadovanje tekmovalnega poleta. Zato naj velja načelo, da sme delovni čas trajati osem ur, delovni učinek pa naj znaša devet ur. To pa ne pomeni, da je treba opustiti prostovoljno delo zlasti v podeželskih krajih, pač pa to velja za industrijske delavce, ki jih je največ v Skopiju.
Uredba o mezdah in plačah je odigrala pomembno vlogo. Zdaj pa ne ustreza več stvarnim razmeram v naši proizvodnji. V proizvodnjo uvajamo sistem tekmovanja, k; ne prenese »uranilovke«, raznega kompliciranega dela ni mogoče plačevati tako kakor preprostega dela. Zato je treba v tem smislu spremeniti uredbo, da bo sleherni plačan po svojih zaslugah. Z novim načinom proizvodnje, tekmovanja, uvajanjem proizvodnih norm in akordnega sistema bo narasla proizvodnja na takšno stopnjo, da bo tudi minimalna mezda zadostovala za življenjske potrebe delavcev in nameščencev Makedonije.
V mnogih krajih slabo delujejo zadruge, ker se jih delavci in nameščenci dovolj ne poslužujejo. Tako ima na primer monopolska zadruga v Skopiju le 500 članov, medtem ko je zaposlenih nad 1500 delavcev. Druga pomanjkljivost delavskih zadrug je, da ne oskrbujejo svojih članov z vsemi vrstami blaga. Zaradi tega se morajo delavci obračati na zasebna podjetja. Sindikalne organizacije pa tudi primerno ne nadzirajo, ali so delavci pravočasno in pravilno oskrbljeni na področju posameznih ljudskih odborov.
imajo uprave nepravilen odnos do sindikatov; sindikalni odbori podružnic so premalo povezani g svojimi višjimi forumi itd.
Elan prvomajskega tekmovanja je nekoliko popustil. V novembrskem tekmovanju se čuti pomanjkanje poleta in dinamike. Res pa je tudi, da se železničarji borijo z velikimi objektivnimi težavami, zlasti s pomanjkanjem potrebnega materiala. —-Glede norm so se pokazale gotove specifičnosti v delu, katere bodo ovirale postavitev norm. — Osebje velikih postaj pred. videva, da bodo v doglednem času nastale težave pri sestavljanju vlakov, ker primanjkuje vagonov.	_ .
Delegati so razpravljali tudi o položaju upokojencev in tistih delavcev, katerih piače niso še urejene, o napakah pri premeščanju osebja, v zadrugarstVu, o socialnem zavarovanju, o prispevku za obleko sekcijskim delavcem itd.
Na podlagi referatov in izčrpne diskusije je bila sprejeta resolucija, ki vsebuje
ližimo se na izkušnjah bratskih republik! ] Prvi sindikalni kongres v Makedoniji
Hrvatski železničarji bedo postavili nertne,^ začeli z načrtnim delom in vnesli večji tekmovalni elan
TONE ŠIŠKA:
Sira® v tovarni Eifler
Ob deaeiti obletnici splošnega tekstilnega štrajka v Sloveniji.
Gospod Ferdinand Eifler, lastnik tovarne za pliše in baržun, Je vstajal' navadno ob deset; uri. Okrog enajste ure se je običajno priinajal s svojim težkim trebuhom po stopnicah za .pol urice v tovarno, to se pravi, v pisarno. Tu se Je zleknil v naslanjač za pisalno mizo, prelistal nekaj aktov in sprejel direktorjevo poročilo, ali pa se je šalil z mladimi pisarniškimi nrmeščankami in pojedel klobaso, ki so mu jo serviral; za malico. V tovarno samo se je prikazal er.krat ali dvakrat na leto.
Popoldne je navadno presedel v kavami Evropi. Ker mu je delal obilni treouh velike preglavice, se je dogajalo, da je v gotovih razdobjih redno vsak dan celo peš premeril razdaljo od tovarne do kavarne-Ob večerih in v nočeh je često prirejal neke vrste damskjh sprejemov, ki so se drugi dan nadaljevali z avtcmobildkim izletom na Bled ali na Sušak. Ob takih .prilikah je trošil tisočake, kakor otroci dinarčke ob žegnanju. Njegovi ženi s0 šli ti obiski tako zelo rja živce, da se je popolnoma- posvetila svojim tekstilnim tovarnam na Češkem, dočim je prihajala v Ljubljano navadno le enkrat ali dvakrat na leto in še takrat
samo za nekaj dni. Kadar je prišla, je skušala postaviti tovarno na glavo.
Približno tako Je živel gospod Eifler, kadar je bil doma. Toda doma je bil le redkokdaj. V poletnih mesecih se je večinoma hladil na francoski in italijanski rivieri ter v Švici, pozi-mi pa je hodil na. lov na Češko.
Tovarna je nesla. Ko je gospod Eifler
prišel v Ljubljano, je pripeljal s Češkega nekaj starih strojev ter - star tovorni avto. V nekaj letih je tovarno razširil in moderniziral. Nabavil si je novih strojev in avtomobilov, kupil si je palačo_ na vogalu Sv. Petra in Resljeve ceste, kljub temu pa je število v Češki agrarni banki in drugod naloženih milijončkov stalno naraščalo.
Delavec Močnik je bil suh in dolg kaikor preklja. Bila ga je sama. kost in koža. Kljub temu, da Je imel šele nekaj čez štirideset let, je bil že siv in kriv. Vsako jutro in vsak večer je peš premeril pot z Rakovnika do Bežigrada. S seboj je nosil kanglico s črno kravo ter kos suhega kruha. To mu je bilo kosilo vsak dan siko-zi dolga leta. Kljub temu, da je garal od jutra do večera, ni mogel dostojno obleči svojih četvero otrok, ki so hodil; raztrgani v petek in sve-tefk. Četrt vina si ni smel privoščiti.
Približno teko kakor Močniku, se je godilo tudi nam ostalim.
Enolično, utrujajoče so takrat drdrali stroji. Prav talko enolično, in dolgočasno so potekali mračni dnevi v tovarni.
Bledi obrazi so se sklanjal; nad stroji, marljive roke so hitele nameščati ni-tke-
Misli so računale, koliko bo dinarjev v soboto in kako jih Obrniti, da b; bilo boljše.
Stoteri, mrki pogledi so dan za dnem spremljali mojstra Dejmeka, os.udnega m debelega starca, ki. je bil mojster le v Si-kan ir atiju in d vnun.cira.nj u. Sprehajal se je po tkalnici z rokami na. hrbtu in se drl. Iz ogabnih ust mu je brizgala slina daleč naokrog. Njegov Jhripavi, škodoželjni, glas je deloval na možgane, kot bi- s kladivom tolkel po njih. Vsakih pet minut je tekel v pisarno. Posledica, so bili odtegljaj; in odpusti.
»Doklej nam boš pil kri?« smo ga nemo
Delavke so sl uredile ležišča na apreturui mizi
sklepe konference. Da se bodo odpravile
slabosti in pomanjkljivosti, zato je potrebno, da se utrdijo sindikalne organizacije in da se zaktivizirajo vsi sektorji sindikalnega dela, da se poveča sindikalni kader, razširi znanje funkcionarjev in poglobi čut odgovornosti, železničarji bodo postavili trdno organizacijo kulturno-pro-svetnega in fizkulturnega dela ter povečali delo na politično-ideološkem dvigu svo. jega članstva, pazili na vzgojo in razvoj mladine, okrepili bodo tekmovanje ter uvedli norme in načrtno delo.
Za izboljšanje ekonomskega položaja delavcev in nameščencev se bodo še bolj brigali za dobro poslovanje zadrug. Tudi vprašanju dopustov je treba posvetiti veliko pažnjo.
Resolucija zahteva tudi, da se organizira komisija za uspešno pobijanje črne borze in sabotaže; na vseh teh vprašanjih je treba z aktivirati vse članstvo.
Drugi dan so delegati obiskali upravo Državnih železnic, kjer se je vršila prva skupna seja sindikalnega vodstva in uprave, na kateri so sindikalni funkcionarji iznesli vse napake in nepravilnosti, katere je konferenca ugotovila. Uprava je pokazala zelo veliko razumevanje za zahteve sindikalnega vodstva in upravnik to predložil, da se bodo v bodoče na vse konta, renče operativnih in ostalih odde'kov vabili tudi predstavniki sindikatov.
Delavska iniciativnost in iznajdljivost - vir napredka in blagostanja
Medtem ko delavci v stari Jugoslaviji niso imel; interesa na tem, da bi izboljševali produktivnost svojega dela, niti se za njihove tozadevne predloge ni navadno nihče zanimal ter jih upošteval, so se v novi Jugoslaviji razmere v tem pogledu temeljito izpremenile
V novi, ljudski' Jugoslaviji, kjer vlada delovno ljudstvo in kjer se vrši vse delo v korist skupnosti, pa imajo delavci naj-večji interes na tem, da neprenehoma izboljšujejo metode dela, ker s tem koristijo svoji državi, utrjujejo oblast delovnega ljudstva in ustvarjajo boljše življenjske pogoje skupnosti ter sebi samim. Poleg tega pa se tudi ljudska oblast trudi na vse načine, kako bj dvignila med delavstvom iniciativnost in iznajdljvost na čim višjo stopnjo. V tem ozira so že doseženi uspehi, ki so brez primere v zgodovini delavskega razreda v Jugoslaviji. To nam dokazujejo tisoči izumiteljev in udarnikov, ki so izšli iz vrst delavskega razreda in igrajo izredno važno vlogo v našem gospodarstvu.
Vendar se tu in tam še dogajajo primeri, da posamezni predstavniki vodstva pr; nekaterih podjetjih nimajo razumevanja za predloge iz vrst delavstva, kj stremijo po izboljšanju dela. Tak primer se je nedavno dogodil pri gradnji borovniške proge.
Na borovniški prog; se nahaja med drugimi tudi skupina marljivih kamnosekov iz Hrvatskega Primorja, ki se je s svojim delom odlikovala že nia progi Semič—Sela pr; Otovem Ta skupina, ki jo vodi tov'. Mile Butorac, je prevzela gradnjo portala pri novem tunelu v Borovnici.
Prvotno je bilo zamišljeno, da bi se najprej zgradi! portal sam, brez tako zvanega zaščitnega zidu, dočim bi se h gradnji zaščitnega zidu, za katerega je bilo treba odstraniti še nekaj skalovja, povrnili potem, ko b; bila dela pri tunelu že povsem zavržena.
Toda skupina Mileta Butorca je ugotovila, da bi bilo bolje, če bi se gradilo oboje obenem, ker bi na ta način odpadlo ponovno postavljanje 8 do 9 m visokega odra, ki mora biti zgrajen iz debelega tramovja, da vzdrži dviganje do 500 kg težkih kock iz klesanega kamna, ki se uporabljajo za zidavo portala in zaščitnega zidu. Skupina Mileta Butorca jo ugotovila, da b; se portal na ta način dokončal kakih 15 dimi prej kakor pa na prvoten način ter z manjšim trudom ter z ma-nj materiala, kar bi državi prineslo kakih 30 do 40 tisoč dinarjev prihranka.
Predlog skupine Mileta Butorca je ’°H vseskozi umesten in koristen. Sprejel in odobril ga je tudi vodilni inženir prvega gradbenega območja tov. Dušan Ribnikar. Kljub temu pa je naletel na odpor pri delovodji Marinčku, ki je trdovratno vztrajal na tem, naj bi se gradilo po prvotni zamisli. Med njim in med skupino Mileta Butorca ie nastal spor, vsled česar je z» dva dni zastalo delo. Šele po odločnem nastopu tov. Mileta Butorca ter po ponovni intervenciji vodečega inženirja se je pristopilo k delu po novem, boljšem predlogu.
Navedeni primer kaže, k alko gotovi ljudje še vedno nimajo razumevanja za initia-tivnost in iznajdljivost pr; svojih delavcih, s čimer dokazujejo, da še ne razumejo vloge delavskega razreda v novi Jugoslaviji ter korist; skupnosti. Tovariš Mile Butorac in njegova skupina Pa zaslužita z» svojo iniciatjvnst in odločen nastop polno priznanje ter posnemanje.
spraševali, nekateri pa so glasno izražali svoje misli.
Iz strojev so se dvigal;, _ oblaki prahu in se vračali nazaj na stroje in na pljuča.
Mnogi so bolehali. Dogodilo se je tud:, da je nekdaj cvetoče ‘dekle nenadoma bruhnilo krj in v nekaj dneh je bdi pogreb. Toda hoditi 'k zdravniku je takrat1 pomenilo spuščat; se v nevarno-st za odpust. Odpust pa je imel skoraj vedno za posledico dolgotrajno brezposelnost. Zato se je 'takrat le v najnujnejših primerih hodilo k zdravniku. Ko pa so gospodu Eiflerju oboleli _mladi psički nekaj dn; p0 skotenju, je živino* zdravnik nemudoma prihitel v tovarno in takoj so bila na razpolago zdravila.
»Pasje življenje!« je dejal tkalec Albin in treščil kapo ob tla. Pa se je zmotil. Pst so takrat bolje živeli kot ljudje.
»V Kranju je štrajk,* je zašušljalo v to* varni. Mojster Dejmsk je tekel v pisarno.
Tiste dni se mojster DejmeT? ni dri P° tkalnici. Gospod Eifler je -osebno prišel v tovarno in glej čudo! Prijazno se je raz” gova.rjal z nami.
Celica se je sestala. Nato je bil širši z™ upni sestanek.
V ponedeljek zjutraj je sirena zatulil kot običajno. Pričelo se je delo. Toda delavcev in delavk so se lesketale. Pogleaj so švigali od stroja do stroja. Pol ure ne je je kurjač po dogovoru odpeljal P^P” na smetišče. Janez in Polde sta se splazi t v kurilnico in potegnila za ročico na koti
Spremembe v zakonu o delavskih
Takoj po osvoboditvi je bilo v interesu naše obnove potrebno, da se reši vprašanje delavskih zaupnikov. Zato je Predsedstvo antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije izdalo zakon o delavskih zaupnikih, še preden je bila izvoljena Ustavodajna skupščina. Ustavodajna skupščina pa je v ustavi pooblastila zakonodajna odbora obeh zbornic Ljudske skupščine FLRJ, da pregledata vse zakone, ki so bili izdani pred novo ustavo, da jih spravita v sklad z ustavo in izdata zakone o spremembah in dopolnitvah teh zakonov.
Tako sta zakonodajna odbora potrdila tudi prejšnji zakon o delavskih zaupnikih in ga nekoliko spremenila in dopolnila. Danes velja torej zakon o delavskih zaupnikih v taki obliki, v kateri sta ga sprejela zakonodajna odbora obeh zbornic Ljudske skupščine. Ta spremenjeni in dopolnjeni zakon je bil objavljen v Uradnem listu FLRJ št. 58'404 z dne 19. julija 1946.
V	čem obstoje te spremembe odnosno dopolnitve ?
Prečiščeno besedilo zakona o delavskih zaupnikih je sedaj mnogo bolj jasno. Odpravlja razne dvome in je prirejeno tako, da (ga vsak preprost delavec, ko ga prebere, z lahkoto razume. Uporablja besede, ki so v skladu z izrazi v Ustavi. Tako n. pr. namesto besed »narodno oblastvo« rabi besede »državni organi«, kar bolj ustreza današnji stvarnosti. Kajti država je samo orodje v rokah delovnega ljudstva in ljudje, ki opravljajo posle države, so državni organi.
Novi zakon nedvomno določa, da Imajo tudi uslužbenci državnih uradov svoje delavske zaupnike. Svoje delavske zaupnike pa volijo tudi nameščenci v javnih organizacijah, kakor n. pr. naše sindikalne posredovalnice za delo (čl. 1.). Prejšnji zakon je bil v teh pogledih nejasen.
Temeljna sprememba odnosno dopolnitev novega zakona je v tem, da izrecno poudarja enotnost delavcev, nameščencev in uslužbencev. To enotnost izraža zakon s tem, da povsod, kjer Ge poslužuje besede »delavec«, dodaja še besede »nameščenec in uslužbenec«. Da nam bo to bolj jasno, vzemimo primer. Stari čl. 2-pravi: »Delavski zaupniki so predstavniki delavcev«, nov čl. 2. pa ugotavlja: »Delavski zaupniki so predstavniki delavcev, nameščencev in uslužbencev«. Delavski zaupniki ne predstavljajo torej samo delavcev, temveč tudi nameščence v podjetju, ustanovi ali organizaciji in državne uslužbence v državnih uradih. Zaradi tega delavski zaupniki vzpodbujajo ne samo delavce in vajence, kakor to določa stari zakon, temveč tudi nameščence in uslužbence, kakor to določa novi zakon, da se strokovno izobrazijo in usposobijo in da jih navajajo k racionalnemu delu. Dalje pravi novi čl, 4.TI: »Aktivno volilno pravico imajo delavci, vajenci, nameščenci in uslužbenci.. ne pa, kakor stari člen 4/n, ki omenja samo delavce in vajence. Podobne dopolnitve vsebujejo členi 3, 5 itd.
V	teh določiih se izraža torej enotnost delavskega razreda, katero so bivši s taro-jugoslovanski predpisi na razne nači-he 'cepili, postavljali med delavce, nameščence in uslužbence zidove ločitve in medsebojnega nezaupanja ter tako cepili njihovo moč v stremljenju, doseči svoje politične in gospodarske pravice.
Novost zakona je tudi to, da priznava pravico, biti izvoljen za delavskega zaupnika, čo delavec ali nameščenec uživa
zaupnikih
politične in državljanske pravice, dočim je stari zakon govoril le o državljanskih pravicah (čl. 4/IH, čl. 6/II tč. 4.). Politična in državljanska pravica namreč ni isto. Politična pravica je n. pr. volilna pravica, državljanska pravica na je n. pr. očetovska oblast. Nima vsak državljan političnih pravic, na drugi strani pa ima nekdo lahko volilno pravico, nima pa kake državljanske pravice. Oni, ki naj bo izvoljen za delavskega zaupnika, pa mora imeti oboje, t. j. politične in državljanske pravice. To je pa čisto razumljivo. Služba delavskega zaupnika je namreč častna in odgovorna služba. Za to mora biti delavski zaupnik v obeh pogledih neoporečen. Zaradi tega tudi preneha hiti delavski zaupnik oni, ki izgubi bodisi politične bodisi državljanske pravice.
Novi zakon tudi ne navaja več, da mandat delavskega zaupnika preneha pred potekom enega leta, če delavski zaupnik umre (čl. 6/H), ker je tp samo po sebi razumljivo.
Danes dalje ne velja več določilo, da Se morajo prazna mesta dopolniti najpozneje v roku 14 dni, ker je praksa pokazala, da ta rok ni smotren.
Čisto novi sta določbi 4. in 5. odst. 7. čl., ki določata:
4.	»V podjetjih, v katerih se število zaposlenih delavcev in nameščencev po volitvah delavskih zaupnikov poveča za toliko, da bi se po 1. odstavku tega člena mogel izvoliti še en delavski zaupnik ali več zaupnikov, se smejo na zahtevo sindikalne organizacije vršiti dopolnilne volitve.«
5.	»Predpisi tega člena se ustremo uporabljajo tudi za nameščence in uslužbence oziroma za urade, ustanove in organizacije«.
Ti dve določili sta bili potrebni, da se zakon prilagodi praktičnemu življenju zlasti danes, ko gotova podjetja dnevno povečujejo število delavcev in nameščencev in je bilo doslej dvoumno, ali se iahko vrše dopolnilne volitve.
Prav tako je razumljiva nadaljnja sprememba v 2. odst. 8. člena, da ministrstvo za delo predpiše navodila za poročila delavskih zaupnikov. Kajti takrat, ko je bil izdan stari zakon o delavskih zaupnikih, še ni bilo ustanovljeno ministrstvo za delo in je tedaj te posle deloma vršilo tedanje ministrstvo za socialno politiko.
Novi zakon dalje uvaja novo besedo »delodajalec«, kar je pravilno zlasti pri kaznih, ki jih določa za kršitelje tega zakona. Umljivo je, da je kršitelj načeloma lastnik ali upravnik podjetja in zaradi tega načeloma le njega zadene kazen, ker je krivec on, ne pa podjetje.
Novost je slednjič v tem, da pri pravnih osebah upravnik lahko dokaže, da je bil zakon kršen brez njegove vednosti odnosno odobritve. V tem primeru seveda upravnik ni kazniv. To je važno zlasti za naša državna gospodarska podjetja, ker so vsa državna gospodarska podjetja danes" pravne osebe. Zakon jasno opredeljuje, da še kršitelj lahko obsodi na prisilno delo brez odvzema prostosti, dočim je stari zakon določal samo kazen prisilnega dela.
Skušali smo podati sistematično primerjavo, ki naj olajša natančno primerjavo med obema zakonoma, ker bi bila primerjava od člena do člena težje razumljiva in bolj nepregledna.
Konferenca tajništva
Zveze finančnih uslužbencev za Slovenijo
Dne 3. in 4. avgusta t. 1. se je vršila v Ljubljani konferenca tajništva Zveze finančnih uslužbencev za Slovenijo. Konferenci so prisostvovali: minister za finance V LRS tov. Polič Zoran, njegov pomočnik tov. Kre-tič Viktor, pomočnik ministra za delo tov. Kovačič Leon, član centralne uprave Zveze finančnih uslužbencev FLRJ tov. Perovič Veljko, podpredsednik Glavnega odbora ES-ZDNS_ tov. Janko Rudolf ter delegati vseh podružnic in Krajevnih odborov zveze.
Konferenco je otvor.il predsednik tajništva tov. Božič Lado. Pozdravil je vse navzoče goste in delegate ter prečita! pozdravna pisma, ki so bila poslana s konference ter dal besedo tovarišu ministru Zoranu Poliču,
Sirena je znova zatulila. Tista sirena, ki snio jo vsako jutro preklinjali in vsak večer blagrovali. Tulila je dolgo kot še nikoli.
»Strajk!« se je zadrl Cene na ves glas in stekel k električnemu stikalu ter prekinil tok. stroji so umolknili in obstali.
»Strajk!« se je zgdrl Albin in treščil kapo ob tla- »Strajk.1« je kriknil Močnik in spustil zaboj z rame. »Strajk, štrajk!« je zaorilo iz stoterih grl iz Vseh oddelkov. »Straaajk! Živeti hočemo! Hočemo, da nas priznajo za ljudi!« Je odmevalo p0 tovarni in se pomešalo s tuljenjem sirene. Tistim, ki niso bili vnaprej obveščeni o štrajku, so šli lasje pcfrcnci, kajti do tedaj je bil štrajk nepoznana stvar v tovarni.
Nastalo je splošno beganje. Nekdo je Prenašal cnesveščeno nameščenkc. Medtem ko so delavci in delavke tekli vsak na svoje določeno mesto, so vsi, ki so imeli količkaj slabo vest, bežali v pisarno. Mojster Dej-•Pek je stekel v prvo nadstropje in zlezel v stroj za snovanje. Mali Rado je Skočil kot maček k njegovi omarici in se polastil ključev. Joža, Malči, Mici in druge delavke so stekle za mojstrom in ga obstopile.
»Mojster, čas je prišel. Ven!« je zakričal Albin in pokazal s prstom na vrata. Delavke so ga vsega posinelega izvlekle iz »troja in se ga oklenile kot jazbečarji jazbeca. Skozi vso tovarno in čez vse dvorišče Je šla razgibana povorka do ograje- Trm so delavke pahnile osovraženega mojstra •feozi vrata na cesto in zakričale za njim:
ki je iskreno pozdravil konferenco in ji pri njenem delu želel uspeha. Poudaril je, da člani Zveze finančnih uslužbencev predstavljajo danes močno združenje, ki mora postati srce finančnega aparata. Delo pa bo rodilo uspehe le, če bodo problemi gledani življenjsko in v tesni povezavi z ljudstvom. Ekonomska osnova novega življenja mora pa biti gospodarski načrt, ki se mora roditi na terenu. Brez finančnega načrta ni gospodarskega načrta. Način v pobiranju davkov se do sedaj pri nas skoraj ni izpre-menil. Napaka je bila v tem, da smo se oprijeli starih norm odmere davka. Glavni vir bodočih dohodkov pa ne bodo več davki, temveč naša podjetja, tako zvezna kot fede-
»Nikoli več nazaj!« Vso pot de mojster spreminjal barve kot hrošč na sencu.
V treh minutah je bila tovarna v naših rokah z vsem; ključ:. Albin in Tone -sta se objela na dvorišču in se poljubila.
Tedaj je pridrvela policija.
»Odprite!« je zakričal komisar.
»Ne bomo odprli!« smo odgovorili vsi kot en mož. »Žive nas ne boste iznesli!«
Policija je popustila.
Mesec dni smo ostali v tovarni noč in dan 'iod vodstvom stavkovnega odbora. Mesec dni se je razlegala iz tovarne pesem. Vršili s- se sestanki. Tekla so pogajanja. Uredili smo si ležišča. Delavska straža je je stražila tovarno noč in dan. Okrog tovarne je noč jn dan mrgolelo policajev in detektivov. Na dvorišču smo uredili kotle in kuhali. Kmetje iz okoliških vasi so nam z vozovi dovažali hrano, delavci iz ostalih strok so nam pomagali z denarjem.
»Se nikoli v življenju nisem tako dobro jedel kot sedaj.« je dejal Močnik. Obraz, kj je bil vedno mračen, se mu je ra-zjasnil.
Po enem mesecu je prišla iz Kranja strašna novica, da so ža.ndarji z brutalno silo zlomil: štrajk. Spočetka nirtno verjeli. Toda kmalu smo se na lastni koži prepričali o tem. Tudi k nam je prihrumela policija. Vdal: smo se premoči in zapustili tovarno. Mojster Dejmek in njegov; miljenci so se vrnili in pričeli z delom. Čez štirinajst dni smo se vrnil; tudi mi. Sledili so odpusti in aretacije.
ralna. Naloga sindikatov je, da po tej liniji vodijo našo politiko.
Spreobrniti je potrebno star način gledanja, predvsem starejših kadrov, kar je prvenstveno naloga sindikatov. Dolžnost sindikata je tudi, da pomaga pri izgradnji novega kadra, pri tem pa ni misliti tu na izpod-rin.ieuje starih kadrov. So ljudje, ki skušajo ovirati in zaustaviti naš razvoj; dolžnost sindikata pa je, da nastopi proti takim rušilcem.
Govoril je še pomočnik ministra za delo tov. Kovačič Leon, član Centralne uprave Zveze finančnih uslužbencev Jugoslavije ter podpredsednik Glavnega odbora ESZDNS tov. Janko Rudolf. V vseh govorih se je predvsem pcuidarjalo to, da morajo sindikati dajati oporo našim ministrstvom. Zveza finančni ti uslužbencev pa se mora zavedati, da pripada na eni strani armadi dela, na drugi strani pa državnemu finančnemu aparatu. Osnovna misel pri tem delu mora biti zavest. da sindikalne organizacije v naši novi ljudski državi niso organizacije za sebe, temveč hrbtenica naše ljudske oblasti.
Uvodnemu delu konference je sledil delovni program. Prvi je podal poročilo tajnik Zveze tov. Kobe Slavko. V svojem poročilu je obravnaval organizacijska vprašanja, vzgojo in dvig kadrov, tekmovanje, kutturno-prosvetno delo Zveze in njen odnos do ljudske oblasti, ter ekonomsko-socialni položaj finančnih uslužbencev. .Prikazal je napake, ki so se dogajale ter uspehe, ki so bili do sežeui tekom enega leta obstoja Zveze. Poudaril je, da je šlo delo Zveze kljub lOOVo organizaciji bolj v širino kot v globino.
Najvažnejša naloga Zveze je: ustvariti finančna sredstva za našo obnovo in naše gospodarstvo. Sprovesti je treba finančno politiko in izvesti realizacijo finančnih načrtov. V prvomajskem tekmovanju je bilo doseženih več lepih uspehov, napravilo pa se je tudi mnogo napak. Ena največjih je bilo podaljševanje delovnega časa, ne da bi se pri tem gledalo na čim večjo storilnost v nornalnem delovnem času. S smotrnejšo organizacijo dela in pravilno razdelitvijo tega je potrebno zvišati v normalnem delovnem času storilnost svojega dela, kajti edino to pomeni izboljšanje našega gospodarskega (položaja.
Ko je tovariš tajnik govoril o kulturno-prosvetnem delu v podružnicah Zveze, je poudaril, da je namen kulturno-prosvetnega dela ustvarjati novega človeka. Delavski razred predstavlja v družbi najnaprednejšo silo, katera mora biti ne samo politični nosilec nove družbe, temveč tudi nosilec kulturnih vrednot v tej družb:. Naloga naših organizacij je, pomagati članom, da se otresejo predsodkov in postanejo samostojni ljudje. Nujno je potrebno razpravljati politična in ekonomska vprašanja, sociologijo, zgodovino in vse ostale probleme. Pravilno postavljene in sistematično vodene diskusije bodo igrale veliko vlogo pni vzgoji in dvigu politične zavesti naših članov. V svoji praksi moramo pojačati politično vzgojo članstva, kar je istočasno tudi v interesu Ljudske fronte, katere sestavni del in najbolj organizirani del so ravno sindikati.
Dotaknil se je dalje ekonomskega položaja finančnih uslužbencev in primerjal položaj po prvi svetovni vojni. Prikazal je važnost samopomoči za izboljšanje ekonomskega položaja ter naglasil, da moramo posvečati posebno pažn.jo detavsko-nameščenskim zadrugam, ki so močno orožje v rokah delavskega razreda v borbi proti draginji in špekulaciji.
Referatu tovariša tajnika so sledila Izčrpna poročila posameznih referentov in diskusija, ki je' odkrila mnogo nap^k, predo-čila pa tudi mnogo pozitivnega dela. K de-
bati so se oglašali vsi tovariši delegati, ki aa
stvarno iznesli svoje zahteve ter dali mnogo koristnih smernic za nadaljnje delo. Diskusiji sta od začetka do konca prisostvovala poleg delegata Centralne uprave tudi pomočnik ministra za iinance tov. Repič ter pomočnik ministra za delo tov. Kovačič. Oba tovariša sta s svojimi izjavami pojasnila marsikatero nujno vprašanje.
Po poročilu tov. predsednika nadzornega odbora so šledile volitve novega odbora. Konferenca je na koncu svojega dela sprejela sledečo resolucijo:
1.	Organizacijsko povezati in učvrstiti vse podružnice in krajevne odbore s tajništvom Zveze. V podružnicah, krajevnih odborih in v tajništvu izvršiti kar najboljšo razdelitev sindikalnega dela in aktivizirati vse člane foruma s konkretnimi nalogami in odgovornostjo za posamezne sektorje. Redno pošiljanje poročil, ki naj vsebujejo predvsem tudi probleme vsega dela.
2.	Da bi se finančni uslužbenci kolikor mogoče usposobili za poverjeno jim delo in da bi čimprej dvignili strokovno sposobnost našega kadra, moramo organizirati po vseh podružnicah strokovne tečaje, predavanja. diskusije itd. Ti tečaji in predavanja naj vsebujejo poleg strokovnega dela tudi gospodarska in politična vprašanja, naloge sindikatov itd.
3.	Izvesti najširšo akcijo za polno odgovornost vsakega posameznika za opravljeno delo. za njegovo izboljšanje ter delovno disciplino. kakor tudi neizprosno borbo proti birokraciji, korupciji, špekulaciji ter črni borzi.
4.	V vseh" podružnicah nadaljevati s tekmovanjem po že izdelanem načrtu in razvijali pri tem delu vse naše moči in sposobnosti, da se bo tekmovanje izboljšalo ter izpopolnilo.
5.	Zavedajoč se, da je vprašanje naplačila davka vseljudsko vprašanje, od katerega v mnogočem zavist naša obnova, naj vsi člani - finančni uslužbenci budno spremljajo to vprašanje ter se stavljajo ljudstvu na razpolago kot njegovi strokovni svetovalci. Povežejo naj se z vsemi antifašističnimi organizacijami v delu pojačanja vplačil.
6.	Popularizirati naše strokovno glasilo »Finansije«, organizirati aktivno sodelovanje in dopisništvo in skrbeti, da bodo zajeta vsa pereča vprašanja, ki se pojavijo v praksi. Prav tako podpreti z naročnino in dopisovanjem glasilo ESZDNS »Delavsko enotnost«, ter centralno glasilo Enotnih sindikatov »Rad«.
7.	Aktivizirati vse člane na kulturno- prosvetnem delu, posebno s študijskimi krožki, povezati se jz ostalimi podružnicami in polagati veliko pažnjo povezavi »mesto — dežela«. Povečati sodelovanje z odbori OF ter vsemi ostalimi množičnimi organizacijami.
8.	Voditi najširšo akcijo za dvig zadrugar-stva, za ustanavljanje menz, za kolektivno obdelovanje zemlje, za razvijanje samopomoči itd., s katerim se koristi obči stvari in olajša trenutno materialne težkoče finančnih uslužbencev.
9.	Zbrati točne podatke vseh napak o razmestitvi in napredovanju naših uslužbencev in predložiti nadrejeni oblasti, da se te napake popravijo.
10.	Dolžnpst novega tajništva je, 'da pod-vzame vse potrebno, da se ti sklepi izvrše.
Konferenca Zveze finačnih uslužbencev je dobro uspela. Učimo se iz napak in bolj kot kdaj prej veljajo besede tovariša Stalina: »Učiti se in boriti!« če so bomo držali tega gesla, smo lahko prepričani, da bo druga konferenca Zveze pokazala že več pozitivnega dela ter manj napak in da bo mnogo pripomogla k obnovi naše domovine.
S. K.
Tako delaio v Sovietski zvezi.
K. Isfijev:	!	" f M HSBSIL«,
Šport v Sovjetski zvezi
Sovjetski športniki vse češče nastopajo v inozemstvu in to s priznanim uspehom. Preteklo jesen so se moskovski nogomet-nlkl odlično izkazali v domovini nogome. ta, v AnglijL Sovjetski drsačl so pozimi dobili zmago nad Norvežani. Nedavno so sovjetski lahkoatletl prinesli iz Pariza pokal »Humanitč«. Zmogli so pa tudi najmočnejše šahlste Združenih držav, Anglije, Prage in druge.
Nedavno sem na zasedanju preztdija VCSPS po nastopu Nikolaja Romanova, predsednika zveznega komiteja za fizkul-turo In šport pri Sovjetu ministrov SSSR, zvedel, da bodo pri nas še letos velike mednarodne tekme.
Zasedanje je bito posvečeno vprašanju, kako tn kaj bi morale delati strokovne organizacije, ki Imajo veliko vlogo, ker je večina športnikov taka, da so člani prostovoljnih društev ter je* večji del mednarodnih zmag zasluga njihovih članov.
Mislil sem, da bodo na. tem zasedanju mnogo govorili o borbi za rekorde v Inozemstvu, a pokazalo se je, da nt tako. Bil sem priča burnih razprav, ostre kritike ln samokritike. Pred vojno je v fizkul-turnem gibanju sodelovalo nad poldrug
Toda stavka ni bila brez uspeha. Podpisana je bila pogodba in od tedaj naprej so nas vsaj delno priznali Za ljudi. Mojster Dejmek se n,- več drl. Malo kasneje je bil odstavljen. Glavni uspeh stavke (pa je bil v tem, da smo spoznali, da se pri kapitalistih le z borbo kaj doseže.
Pet let kasneje je znova zatulila sirena in Je zopet tulita dolgo kot pri štrajku. Tedaj so zatulile sirene v vsej Sloveniji :n v vsej Evropi. Delavci so odšl; v gozdove in po svetu. Tovarna je dala vrsto junakov. Cene, Mici, Milka, Tene, Jože, Marija in še drugi se niso več vrnili. Umrli so za ono, za kar so bili vedno pripravljeni umreti, za oblast delovnega ljudstva.
Danes stoji na pročelju tovarne velika, rdeča peterokraka zvezda. Gospod Eifler je odšel na Češko, tovarna pa je prešla v roke ljudstva.
Sedaj pojejo stroj; veselo in tečejo mnogo hitrejše kot so tekli takrat. Moreče brige za golo življenje so izginile iz tovarne-Močnik jn še mnogi drugi so v trenutku, ko pišem te vrstice, na dopustu, katerega niso poznali, dokler ni ljudstvo prevzelo oblast v državi.
Tovarna je dala do sedaj pet udarnikov. Delavci gradijo in utrjujejo svojo novo domovino ter z delom nadalujejo borbo, ki se je v tej tovarni pričela v času velikega
tekstilnega štrajka.
milijon ljudi, r vojni pa Je Število flzkul-tumikov doseglo povprečno šest in pol milijona. Po vojni imajo delavci in nameščenci več časa za oddih. Število ljudi, ki se zanimajo za šport, je brez dvoma. sedaj višje.
Predsednik VCSPS, Vasilj Kuznecov je izjavil, da bo treba pritegniti k športu še mnogo milijonov ljudi. To je resnična na-*, loga strokovnih zvez; zato bo treba tudi hitreje pripravljati in obnavljati prejšnje materialne temelje fizkulture in športa.
V dobi od 1946 do 1950 nameravajo v. Sovjetski zvezi obnoviti 1050 stadionov ln igrišč, 200 domov fizkulture, 180 stante za šport na vodi in 280 smučišč ter razviti delavnost za ustanavljanje novih torišč. Ze letos bodo izvedli velik del programa.
Razpravljali so .tudi o proizvajanju športnega orodja ter obleke. obutve, sploh vse opreme. Zlasti pa je bilo govora o okrepitvi športnih društev; opaža se namreč, da je razmah kljub vsemu še preslab, ker je množica še premalo zrela za pravo fizkulturo.
Sklenjeno je bilo ustanoviti v vsakem podjetju in v vsaki ustanovi podružnico društva. Za to je seveda treba kvalificiranih vodij in inštruktorjev. Vlada že ustanavlja nove visoke in srednje zavode za strokovno pripravo specialistov v fiz kul-. turi in športu. Strokovne organizacije pa organizirajo mrežo tečajev, kjer dobivajo tisoči sedanjih delavcev in nameščencev potrebno znanje za organiziranje športa in fizkulture.
Sploh gre vse stremljenje za tem, de bi čim več sposobnih in specialno usposobljenih ljudi čim bolj razširilo ter povzdig. nilo šport in fizkulturo.
Bodoči pomorščaki
Gojenci nikolajevske pomorske šole fU-krajina) vedno nepotrpežljivo pričakujejo prihoda pomladi. Z nastopom toplih dni se vseh 250 mladih gojencev odpravlja na plovbo po Črnem, Baltiškem in Kaspiškem morju. To je njihova prijetna poletna praksa.
Vs; se vneto bavijo s teorijo, da bi se usposobil; z-a. plovbo. Praktični krmarji, kapitan: in ladijsk; oficirji, ki so jim za predavatelje in inštruktorje, spoznavajo mladino s tipi ladij, jo učijo signaliziranja, jadranja ln vsega, kar mora vedeti in znati mornar.
Čez leto dir. ko je šole konec, postajajo mladci mornarji prvega reda.
Dom tehnike v Stalinska
Pri širjenju tehniškega znanja pri mladini ima Dem tehnike veliko vlogo. Nedavno so se začel; tud: tečaji, na katerih mladi proizvodni«! izboljšujejo in utrjujejo svojo
špoeofonost.
Minulo je že nekaj let, kar je bil v me-
tailurgiškam, po Stalinu imenovanem kombinatu v Kuzneckem bazenu (Sibirija) zgrajen Dem tehn.ke. Njegova- naloga je, propagirati spoznavanje tehnike med delavsko mladino.
Sedaj pa predstavlja Dom tehnike velik znanstveno tehniški -in prosvetni zavod. Ima dobro opremljene tehniške kabinete po raznih strokah metalurgije, veliko strokovno knjižnico, čitalnico in dvorano za predavanja. Vsak večer se zbirajo tukai mladi metalurgi k znanstevnemu delu. Izkušeni in. ženirji in mojstr; predavajo in poročajo o novostih s področja, metalurgiške tehnike in o načinih, kako b; proizvodnjo čim bolj zvišali. Samo v letu 1945 je bilo 269 predavanj o tehniki in 77 razprav o proizvodnji.
Iz sindikalnega
gibati ia
Češkoslovaška, — Dela«« za likvidacijo Francovega režima. Glavni . odbor češkoslovaških sindikatov neprestano dobiva brzojavke in resolucije češkoslovaških delavcev, ki zahtevajo, da se svobodoljubni narodi sveta zavzamejo, / da se likvidira Francov režjm v Španiji.
TURČIJA- — V Carigradu so stopili v stavko šoferji avtobusov, ki zaradi naraščajoče draginje zahtevajo povišanje plač. Avtobusni premet v mestu je poponomA prekinjen. Stavka šoferjev n; osamljen primer; šele pred kratkim je pe nehala stavka na železnicah v južni Turčiji in v carigrajski luki.
BELGIJA. — stavka delavcev r tovarni ogljika v Tertru. Delavci tovarne ogljika v Tertru zahtevajo višje plače, zato so začeli s stavko, ki resno ogroža proizvodnjo plina v šestih belgijskih provincah.
Stavku joči tramvajski delavci in nameščenci v Bruslju stavko nadaljujejo; dne 15. avgusta se je začela po vsej Belgiji gene- -ralna stavka tramvajskega osebja, k j bo trajala tako dolgo, dokler ne bodo stavku-jočim izboljšal; delovnih pogojev in zvišali njihovih prejemkov-
ANGLUA. — Sindfkat delavcev tobačne industrije obsoja ukrepe grške vlade proti sindikatom; vlada je uničila sindikalno gibanje v Grčiji in ustanovila »Delovno fronto« po fašističnem vzorcu.
AMERIKA. — Stavka nameščencev telegrafskih, telefonskih in radijskih družb.
Reuter poroča, da Je združenje za zveze, ki pripada kongresu industrijskih organizacij in šteje 200.000 nameščencev, v znak solidarnosti z neko drugo stavkujočo radijsko družbo, ki oddaja časopisne vesti, stopilo v stavko. Zaradi tega je zveza ameri-škeea tiska z inozemstvom tako emirjema, da Je celo sprejmi vest; z mirovne konference v Pariza skoraj popcnloma onemogočen.
Ameriški sindikat delavcev avtomobilske Industrije zahteva kontrolo nad cenami.
Predsednik sindikata delavcev avtomobilske Industrije je poslal ameriški vladi »ultimat«, v katerem zahteva uvedbo kontrole nad cenami osnovnih življenjskih potrebščin, sicer bo prisiljen zahtevati zvišanje plač delavcem. Ameriški sindikat delavcev avtomobilske industrije šteje okoli 850.000 članov in predstavlja enega izmed stebrov demokratične unije ameriškega sindikalnega kongresa industrijskih organizacij.
Stavka telefonsko - brzojavnih delavcev. 2000 članov ameriškega združenja telegraf-sko-brzojavnih zvez je začelo stavkati v znak solidarnosti s 300 nameščenci družbe »Press Vireless«, kateri stavkajo že 14 dni, ker je družba odpustila večje število delavcev in znižala, mezde.
Stavke v Kanadi zavzemajo vedno širši obseg. Tass poroča, da zaradi stavke 15.000 delavcev v jekleni industriji znaša izguba na proizvodnji jekla samo v eni tovarni 100 tisoč ton in če delo ne bo v kratkem obnovljeno, bo jeklena industrija v zelo težkem položaju. Neko avtomobilsko podjetje je že zmanjšalo proizvodnjo za 1700 voz na teden in v kratkem bodo morali vsled stavke v jekleni industriji zapreti vrsto tovarn. Dalje stavka 50.000 delavcev v industriji kavčuka, kemični, tekstilni, električni in drugih industrijah, kateri zahtevajo skrajšanje delovnega tedna, zvišanje mezd in nemoteno delovanje sindikatov. Nekatere stavke so bile uspešne; tako so si izvojevali uresničitev svojih zahtev mornarji, prav tako tudi gozdni delavci, ki so stavkali 27 dni.
Ameriški delavci zahtevajo umik ameriške vojske iz Kitajske. Komite kongresa industrij sikih organizacij je zahteval od predsednika Trumana, da se umeknejo a«ne" riške čete iz Kitajske, ker podpirajo kitajske reakcionarje v borbi prot; demoratič-nemu in miroljubnemu ljudstvu kljub temu, da ameriški general Marshal mnogo govori o miru.
V	PhiladefUj in Chicagu stavkajo pekarski delavci, ki zahtevajo zvišanje prejemkov. Količina kruha se je zaradi stavke zmanjašala za 75 odstotkov.
V	Chicagu stavka 1500 mornarjev. Sindikat pomorcev ki Je v Kongresu industrijskih organizacij, je proglasil stavko z zahtevo po zmanjšanju delovnega tedna. V stavko Je stopilo 1500 mornarjev s 23 ladij, pričaku,ejo pa še nadaljnjih stavk.
URUGVAJ. — Delavci niso hoteli iztovoriti premoga, ki je namenjen angleški družbi za pljn- Nedavno Je začelo stavkati osebje angleške družbe za proizvodnjo plina v Montevideo-u in ko so pripuli v Montevideo parniki s premogom, so obalni delavci in posadke ladij odklonili raz to varjenje premoga v' znak solidarnosti z osebjem družbe. Ko je vlada odločila, da boAo ladje raztovorili vojaki, je bila proglašena splošna stavka.
INDIJA. — Zaradi stavk v Novem Delhiju so aretirali člane Komunistične partije.
Reuter poroča, da je v zvezi z nedavnimi stavkami v Novem Delhiju policija napravila preiskave v prostorih Komunistične partije, aretirala predsednika in tri druga funkcionarje Komunistične partije.
AFRIKA. — V rudnikih zlata v južnoafriški uniji stavka 50.000 domačih delavcev. Med stavkajočimi in policijo je prišlo do spopada, ker jih je policija s silo gonila na delo. Ko se je skupina 1500 delavcev uprla, je nanje navalila policija, ki jih je prisilila, da gredo v rudnik; pri tem je bilo nekaj mrtvih in ranjenih.
GLAS NAŠIH DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV
IZ LJUBLJANE
Danes tudi „služkmje“ lahka zborujejo
Ni dolgo temu, ko sem doživel naslednji primer:
Sel sem na množični sestanek hišnih pomočnic v Šiški. V majhni sobi, ki ima vhod z dvorišča, naj bi se vršil sestanek. Vendar ni bilo tam še nobenega člana sindikata hišnih pomočnic in hišnikov. V sobi je bilo le nekaj tovarišic, ki so si dajale opravka s postavljanjem praznih zabojev v sobo. Ena teh tovarišic je omenila, da je treba zaboje pospraviti v kot, ker bo v tej sobi še nocoj neki sestanek. Tedaj se oglasi druga in vpraša: »Kakšen sestanek?« Tretja, izgledalo Je, da je »fina gospa«- je dopolnila; »E, služkinje bodo zborovale!« To je izrekla v takem tonu, da me je zabolelo v srce.
Te vrste ženske, morda članice AFŽ, naj nsm po priporočilu višjih sindikalnih forumov torej pomagajo pri težkočah in-nalogah v našem sind.katu? Ta »fina« gospa :ma najbrž doma tudi hišno pomočnico in ji gotovo ni ljubo, da gre ta v-sako toliko časa na sestanek. Najbrž j; tudi ne gre v glavo, da njena »služkinja« lahko zboruje in se udejstvuje .v sindikatu, včasih tega ni bilo...
Malo več čuta enakopravnosti in enakovrednosti naj pokažejo take 'gospe. Priporočamo jim, naj se vendar že otresejo starih predsodkov in naj smatrajo služkinjo za delavca, ki je enak industrijskemu delavcu ali njej sami.
Lukšjč Franc.
V Varaždinskih toplicah se huje trdna povezanost presvet-nih delavcev Jugoslavije
Zveza prosvetnih delavcev in nameščencev Jugoslavije na Hrvaškem je v letošnjih šolskih počitnicah organizirala več počitniških kolonij in je v te kolonije povabila tudi Slovence. Zamisel takih kolonij, v katerih žive člani sindikalnih organizacij iz vseh krajev Jugoslavije po 14 do 20 dni v velikem kolektivu, je vredna vse pohvale. Na ta način pridejo skupaj člani sindikatov vseh narodov, ki so združeni v FLRJ, povežejo se med seboj in se pomenijo o delu, težavah, ki se pojavljajo ter tudi o tem, kako jih premagujejo. Drug drugega bogatijo s svojimi izkušnjami in se tako pripravljajo za delo, ki jih čaka, ko se bodo okrepljeni vrnili na svoja službena mesta.
Tako smo se sešli v Varaždinskih toplicah Slovenci. Hrvatje, Dalmatinci, prosvetni delavci in nameščenci iz industrijskih središč, mest in vasi. Učitelji in profesorji, delavci in uradniki, vsi skupaj smo bili ena sama družina z enakimi pravicami in dolžnostmi. Tako se je poleg šivilje iz zagrebškeda gledališča sončila učiteljica iz bogate Podravine, ob srednješolskem učitelju iz naših krajev je sedela v. menzi služiteljica neke zagrebške gimnazije. V hotelu in na izprehodih, f:?T'h in kulturno-prosvetnih urah bili tovariši in tovarišice brez ozira na narodnost in zaposlitev v prisrčnih osebnih odnosih. Raztovarjali smo se p najrazličnejših že izvršenih delih, še več pažnje pa smo posvečali načrtom ze delo v bodoče. Spoznavali smo običaje v krajih posameznih tovarišev, seznanilb smo se z načinom dela pravih sindikalnih aktivistov in funkcionarjev, ki živijo in delajo v najožjem stiku z delovnim ljudstvom.
Na dan pete obletnice ustanka Hrvaške — 27. julija, ki je hrvaški narodni praznik,
smo imeli v okviru kolonije proslavo. Slavnostni govor je imel eden tovarišev iz Slovenije, nato pa smo prepevali hrvaške, srbske, slovenske, dalmatinske, makedonske, ■ rodne in partizanske pesmi, ki so še bolj utrjevale našo bratsko povezanost, skovano v času narodno osvodo-d-ilne borbe.
Ob priliki protestnih zborovanj proti Francovi Španiji smo sodelovali prav vsi člani naše kolonije; ostro smo protestirali in zahtevali pravico za špansko delovno ljudstvo.
Tajnik zveze iz Zagreba, ki je obiskal našo kolonijo, je v dveh daljših predavanjih orisal pomen in namen sindikalnih počitniških kolonij ter nam podal izčrpno poročilo o poteku in sklepih kongresa prosvetnih delavcev in nameščencev v Beogradu.
Vse prehitro je minilo prvo razdobje v počitniški koloniji. Po večini smo se vsi vrnili v domače kraje, da nadaljujemo s svojim delom 'in omogočimo še drugim tovarišem oddih in zdravljenje.
Kljub temu, da je letošnje leto šele začetek sličnih počitniških sindikalnih kolonij, je imela ta kolonija velik uspeh: še čvrsteje so se med seboj povezali tovariši in tovarišice, ki so se sicer srečali prvič v življenju — njihovo delo pa že dolgo časa, teče po tirnicah, ki vodijo k skupnemu cilju, k utrditvi naše ljudske oblasti, k obnovi našega gospodarstva, ki mora dobivati vse večji razmah. Brez dvoma bo tudi nam Slovencem že prihodnje leto omogočeno, da bomo lahko povabili v naša zdravilišča in letovišča tovariše iz raznih krajev Jugoslavije ;n jim nudili vse naravne krasote, katerih v Sloveniji ne manjka.
Br. R.
IZ MARIBORA
Obnova pošte Maribor z je zahtevala mnogo truda
Med uslužbenci pošte Maribor 2 vlada veselo razpoloženje. Z zadovoljstvom se ozirajo na lepe, svetle prostore, v katerih službujejo ter se spominjajo truda, ki so ga vložili, da so si iz ruševin postavili tako lepo zgradbo.
Po osvoboditvi je bilo kolodvorsko poslopje, kjer so se prej nahajali poštni prostori, popolnoma porušeno in neuporabno za poslovanje. Kolodvorska pošta si je v sili začasno uredila svoje oddelke v starem gradu. Kaj kmalu je uslužbensko osebje uvidelo, da temni, razpokani ter z deskami obiti prostori nikakor ne odgovarjajo poslovanju poslej prav lako je povzročala' težkoče v poštnem prometu tudi oddaljenost pošte od kolodvora. Na lastno pobudo so tedaj poštni uslužbenci z veseljem in voljo do dela prijeli za krampe, lopate in samokolnice ter začeli prevažati opeko in les močno poškodovanega poslopja v bližini kolodvora, kjer naj bi se uredila paketna dostava in carina.
Vse okrog kolodvora so bile stavbe zaradi letalskih napadov uničene. Pred letom dni še nihče, v tej okolici n,i pomislil, da hi hiše očistil ‘in popravljal in jih uredil tako, da bi lahko služile svojemu namenu. Samo uslužbencem pošte Maribor 2 so se že znojila čela, krvavi žulji na rokah so pričali o neumornem delu. Prebivalstvo Maribora je tedaj z začudenjem opazovalo marljivo poštno mravljišče, ki je neglede na zgodnje jutranje ali pozne večerne ure, deževno vreme ali vročino, kopalo j>o razmetani opek: in zidovju. Poštni usulžbenoi so se takoj po osvoboditvi zavedali, da s požrtvovalnim delom in ustvarjanjem lahko naivce pripomorejo k obnov: opustošene domorine.'»Vsi in vse za obnovo!« je bilo že takrat njihovo geslo. Neumorno delo poštarjev je bilo vzgled Mariborčanom, kakor tudi raznim ustanovam, ki so se v začetku zadovoljile s težko poškodovanimi uradi. Po vzgledu po-» štarjev pa so tudi uslužbenci teh ustanov začeli popravljati in urejati svoje uradne prostore.
Prostor za paketni oddelek in carino je bil kmalu obnovljen. Poleg tega je bilo treba urediti tudi prostore za druge poštne oddelke. Toda kje? Izorali so si nekdanjo Jugoslovansko banko v bližini postaje, ki je bila po bombardiranju liu.io poškodovana in le delno zasedena od železniške potniške blagajne. Pošta je sporazumno z železniške upravo zamenjala prostor potniške blagajne.
ki se je preselila v bivše prostore v hotelu Meran pod pogojem, da poštarji vse prostore očistijo in uredijo v pripravne urade.
Še bolj odločno so si poštarji ponovno zavihali rokave in v kratkem času ugodili željam železniške uprave. Z geslom »Zrno do zrna pogača — kamen do kamna paiača« so se z vsemi silami oprijeli popravil na po-_ slopju Jugoslovanske banke. Odložili so svo-°je poštarske suknje; predstavljali so mizarje, pleskarje, zidarje, slikarje in pomožne delavce. Dan za dnem so prihajali na svoj posel z vedno večjo voljo, z zavestjo, da obnavljajo del svoje uničene domovine. Po končanem delu so si ogledali plod svojih žuljavih rok ter zadovoljno odhajali na svoje domove z zavestjo, da se z vsakim dnem bližajo cilju svojega dela. Z neverjetno naglico so poštarji popravili matični urad. Prostori še nikoli niso bili tako svetli, zračni in prijetni. Ljudje, ki prihajajo na pošto z začudenjem in priznanjem ogledujejo urejene prostore, novo prepleskana vraia in skrbno očiščena tla. Tudi tujci, ki imajo opravka na kolodvorski pošti, priznavajo, da pošta pred vojno ni imela tako lepih in higiensko urejenih prostorov.
Uslužbenci pošte Maribor 2 so ponosni na svojo pošto. Vedo, da so si jo sami postavili z velikim naporom ob pomanjkanju materiala in deuarn.h sredstev in da so delali iz ljubezni do službe in domovine. S tem svojim delom so pripomogli k izboljšanju poštnega prometa v severnem 'delu Slovenije. Prihranili so državi na materialu in mezdah nad pol milijona dinarjev ter pokazali vsem ustanovam v Mariboru in drugje, kaj zmore prostovoljno delo.
Delovni polet mariborskih poštarjev po doseženih uspehih ni popuščal. Tako je pošta v okviru tekmovanja pred kratkim obnovila carinski oddelek ter prihranila državi 22.434 din. izdelala je omare za usmerjanje, ki so vredne 80.000 din. V novembrskem tekmovanju se delo na pošti Maribor 2 nadaljuje s pospešenim tempom.
Pošta Maribor 2 sloji danes kot svetel steber požrtvovalnega dela in neoinahljive volje mariborskih poštnih uslužbencev, ki se zavedajo, da le z vztrajnim trudom lahko zabrišejo sledove štiriletne vojne ter na ta način izkazujejo zalivalo borcem za svobodo , in našemu maršalu Titu, ki vodi novo Jugoslavijo v procvit in blagostanje.
Fišer Milena.
Z zborovanja mladine, hi se želi izučit] obrti
Na inniciativo komisije za posredovanje dela pri Krajevnem medstrokovnem svetu v Celju se je vršilo dne 3. avgusta v dvorani Prosvetnega doma v Celju zborovanje delavske mladine, katera je prijavljena pri tukajšnji posredovalnici za delo. Na dnevnem redu je bilo poročilo odseka o posredovanju dela za zaposlitev brezposelnih kandidatov za pouk v raznih strokah.
Zborovanje je vodil vodja odseka za posredovanje dela, ki je navzočim predočil pomen sestanka in nalogo komisije za posredovanje dela, katera hoče organizirati zaposlitev vseh pouka in dela voljnih pri-javljencev. Tako se bo vsaj delno izboljšal stalež, ki se je zadnje čase povečal zaradi številnih važnih vprašanj pri obnovi porušene domovine. Vprašanje vstopa v pouk je precej zgrešeno zaradi zastarelih
pogledov na posamezne stroke. Urad dela beleži vse priavljence za pouk le v eni odnosno dveh strokah — samo za mehanično in ključavničarsko obrt, medtem ko so vse ostale važnejše obrti, posebno gradbena stroka, brez kandidatov. Govornik je zaintersiral mladino za navedeno stroko ir orisal nepotrebno bojazen staršev in mlad.ncev, da bo stavbna stroka večno ostala sezonska. V novo urejeni državi bo v obrti sezonsko delo popolnoma izbrisano Dr bo delo komisije olajšano, bo vodstvo odseka za posredovanje dela tesno sodelovalo z vsemi množičnimi organiza. c: jami, zato se vsem mladincem priporo-t 6a, da se vsi, ki še niso v pisanj v mladin-:kih in fizkulturnih organizacijah, istim takoj priključijo, ker bodo te organizacije javljale svoje mnenje in želje svojih čla-
nov, Ju se žele izučiti v eni ali drugi stroki Vsi oni pa, kj se že uče gotovega poklica, a ne čutijo pri delu povezanosti in zadovoljstva, se bodo lahko sami po svoji voiji odločili za nov poklic, tako da ne bo nihče primoran delati v poklicu, za katerega nima posebnega veselja.
Nato je spregovril podpredsednik Krajevnega medstrokovnega sveta tov. špat. Iz svoje življenjske izkušnje je predočil zborvalcem delo ljudske oblasti in orisal razliko med staro protiljudsko oblastjo in smotrnim delom za blagostanje ljudstva. Z načrtnim gospodarstvom, katero se pri aas na vseh poljih dela uvaja, bo orez-poselnost popolnoma izginila. Tovariš špat je navzoče mladince opozoril na nove poklice. Tako je tudi on priporočil gradbeno stroko, do katere mladina ni čutila zanimanje. zato, ker je bilo to vse do sedaj sezonsko delo.
Komisija bo sporazumno z vednostjo staršev in bodočih učencev ugotovila poklic za vsakega posameznika tako, da bo pri učenju lahko napredoval do naj višje stopnje, če bo pokazal voljo in sposobnost do napredka. Bodoče inženirje in strokovnjake nam bo v prihodnjosti dajala samo sposobnost, nikakor pa ne gmotno stanje staršev ali rednikov.
V živahni diskusiji, kj je sledila referatom, so prejeli bodoči učenci na vsa vprašanja izčrpne odgovore in pojasnila od predsednika in referentov. Navzoči inšpektor dela tov. Hribar je obljubil, da se bodo vse pritožbe preiskale in upoštevale upravičene želje naše mladine.
Spontano je bila med diskusijo iznesena tud; želja velike večine navzočih, naj bi se slična zborovanja za mladino še večkrat vršila.
Na splošno pa je zborovanje pokazalo, Ua je mladina zrela za načrtno delo in je sate naša dolžnost, da pravilno rešimo vprašanje mladine, ki se želi izučiti v eni ali drugi stroki.	V. J.
IZ ZAGORJA
Apnsničarji tekmujejo
Tudi apneničarji tekmujemo dalje in nočemo zaostajati niti pri delu, pa tudi na kulturno-prosvetnem polju ne. Delamo in tekmujemo, da čim prej obnovimo naše domove in zabrišemo sledove fašističnih roparjev, saj vemo, da delamo za sebe in za naše potomce. Zgraditi hočemo trdne, lepe in udobne domove! Zato se pojavljajo v vseh revirjih junaki dela — udarniki, ki z neumornim delom dvigajo proizvodnjo, da dokažejo svojo ljubezen do dela, do gradnje in izgradnje naše nove Jugoslavije.
Vkamnolomu so se kamnolomci posebno odlikovali pri nalaganju kamenja: tovariš Ocepek Stanko je dvignil storitev dela za 0.37%>, tov. Pal in Jože za 0,34%, tov. Drobne Anton za 0,27%>, tov. Kotar Ludvik za 0,25%. tov. Vodenik Andrej pa za 0,17%. — Tovarišem čestitamo in jim želimo v bodoče še več uspehov pri delu.
Kamnolomec Stane.
Z JESENIC
Progovni delavci so se spomnili prebivalcev opustošene Suhe Krajine
Član; sindikalne podružnice progovne sekcije na Jesenicah so si v programu tekmovanja zadali .nalogo, da bodo izdelali gospodarske in gospodinjske predmete za prebivalce porušenih naselij v Beli Krajini. Naredili, so 4 kuhinjske mize. 5 postelj, 18 »tolov, 10 malih stolčkov, 3 koze za žaganje drv, 3 pralne banje, 4 samokolnice, io desk za rezanje mesa, 20 tesarskih sjpen, 4 nože za obrezovanje trte, 18 kopulj, 20 ko-pulj za plet ja trave, 10 valjarjev za valjanje testa, 2 zapirača zsa vrata, 65 zapahov za vrata, 51 zapahov za ključavnice, 82 nasadil za vrata in 3 perilnike.
Vse te predmete so odposlal; podružnici Zveze uslužbencev gospodarsko upravnih m tehničnih ustanov pri OLO v Novem mestu. je navedene predmete razdelila prebivalcem najbolj opustošenih predelov v Suhi Krajini. Jeseniškim .progovnim delavcem je sindikalna podružnica iz Novega mesta poročala o razdelitvi poslanih predmetov in se po naročilu ljudstva Suhe Krajine zahvalila z naslednjim pismom:
. »Dag: tovariši!
Toplo se vam zahvaljujemo za poslano pohištvo in lesene izdelke za gospodinjstvo. Zelo smo vzradoščeni, da ste kot prvi delavci izven našega okrožja poklonili sad prekournega dela . za obnovo najbolj poru-
sonega in opustošenega dela naše domovine.
Z naše Stranj smo odločili, da odpremimo poklonjene stvari v Suho Krajino, k,; je najbolj prizadet del našega okrožja. Ob priliki prostovoljnega nedeljskega dela naše podružnice v Hinjah smo vaše darove razdelil; med najbolj prizadete Suhckrajince. S solzami v očeh so še vam obdarovana posredno zahvaljevali. Posebno so bil; veseli postelj. Težko jih je bilo razdeliti., saj žive v Suhi Krajini ljudje, ki že tri leta niso spal; v postelji. Naša podružnica želi, da bi vi navezal: s .temi ljudmi tudi medsebojne neposredne stike — morda bi se lahko osebno spoznali . takrat, ko pr; nas zor; grozdje. To je menda edino, kar bi vam v zahvalo mogla nudit: naša opusto-šena zemlja.«
Tako pišejo tovariši iz sindikalne podružnice in pošiljajo Jeseničanom zahvalo Suhckrajince v, katerim so prišli darovani predmeti zelo prav. Pa ne samo to. Ljudje v. Suhi Krajin; so na ta način spoznali, da niso osamljeni, amipak da mislijo nanje in na njihovo bedo zavedni delavci, k; so se nekoč kot. partizani s puško v roki borili po njihovih vinogradih ter uničevali eku-patorja, -danes pa vodijo trd boj za našo gospodarsko neodvisnost — za srečno žw-Usnje našega delavca in kmeta.
IZ ŠKOFJE LOKE
V tovarni Brumen-Thaler je mladina zelo aktivna
Deilavci naše tovarne se zavedamo, da je šemo v enotnosti delavca in kmeta tista sila in moč, ki je nepremagljiva. V preteklem mesecu smo bil; dvakrat na prostovoljnem delu v gorski vasici Dražgoše, ki so jo že v januarju 1942 okupatorji do tal požgali zato, ker je v ostr; zimi dala parti-zanem zavetje. Kopali smo jauke za vodovod in znosili 270 m cevi- Delali smo z veseljem, našo zavest :pa so še dvigale borbene partizanske pesmi.
Poleg tega je tovarniška mladina poleti odhajala h kmetom v dol.no ter pomagala pleti korenje in proso. Pr,- tevp delu je opravila 80 prostovoljnih ur S prostovoljnim delem je ta mladina očistila tudi tovarniško kopališče, ki je sedaj vsemu delavstva na razpolago
V tovarni imamo mladinski, fizkulturni aktiv, ki ima redno telovadbo. 33 mladih fizkuiturnikov si je nabavilo tudj fizkoltur-ne kroje.
Naša mladina hoče bit: povsod prva. V preteklem mesecu smo naredili v tovarni 555 prostovoljnih delovnih ur ter darovali za razne socialne namene 7.607 din.
Toda ne samo delo, tudi za razvedrilo smo poskrbeli. Mladina je sama priredila izlet, na Ratitovec, vsi skupaj pa smo se z ostalimi podružnicami našega okraja udeležili [zleta v Postojno, ki ga je organiziral Krajevni medstrokovni svet v Škofji Lcki.
Ko je naša delegacija odhajala na mirovno konferenco v Pariz, smo z zastavami pohiteli na železniško postajo in še enkrat naročili tovarišu Kardelju, da »tujega nočemo — svojega ne damo!« Sedaj z zanimanjem spremljamo potek mirovne konference ter zahtevamo priključitev Trsta in Julijske krajine k Jugoslaviji.
Ko po enem letu svobode pregledujemo dosedanje delo, vidimo velike uspehe, ki smo jih dosegli. Delavci ;n nameščenci znamo ceniti odredbo o plačanem letnem do-, pustu, katere smo se razveselili prav vsi. Na razpolago so že lepo urejena letovišča z nizkimi cenami, polovične vožnje itd., tako da si danes že laihko privošči vsak delavec in nameščenec letovanje, kjer si bo nabral novih sil za svoje delo,
Mirno in z neomajnim, zaupanjem gledamo v bodočnost.	Vraničar.
IZ MEDVOD
V zgledno delo v tovarni Medeč-Mihlavc
Tudi v tovarni Medič-Miklavc v Medvodah ne držimo križem rok. Ze v času Okupacije je dala naša tovarna 90 % delavcev-borcev v narodno osvobodilni vojski, med katerimi je 22 tovarišev dalo življenje za svobodo. Zavedamo se, da je pred nami še mnogo dela, če hočemo čim prej obnoviti našo porušeno domovino. Vedno so nam pred očmi besede maršala Tita, ki je dejal: »To leto je leto obnove.«
Ko stepaš skozi tovarno, takoj opaziš, da vlada tu red in disciplina. V vseh oddelkih smo dvignili proizvodnjo . in prekoračili predvojno višino. V tkalnici se je povečala proizvodnjo, za 15 %. Čeprav se je lansko leto mnogo razpravljalo o tem, zakaj se jemljejo v tovarno same mlade moči, smo danes lahko ponosni prav na te mlade tovarišice, ki so postale najboljše tkalke. To so: Arčon Marija, Černe Anica, Škofič Terezija, Zavašnik Marija, Prinčič Vlasta, Tavzelj Cirila in Alič Francka.
Tudi v predilnic! so doseženi lep; uspehi-Tako je na primer tovariš Mežnaršič Leopold pred letom dni še nosil puško, danes pa je eden najbolj marljivih in vestnih delavcev. Vsi delavci v tem oddelku se zavedajo važnosti obnove, zato se je tudi proizvodnja dvignila na predvojnno višino.
Vendar ne delamo samo v tovarni. Tudi dela izven nje se pridno udeležujemo. Napravili smo lepo število prostovoljnih ur v korist požganim okoliškim vasem. Za vdove padlih sodelavcev-borcev smo zbrali 2-1.000 din. Za obnovo cest smo napravili 600 ur i,n se tega dela stoodstotno udeležili• Za obnovo mladinskega doma in fizkul turnega igrišča smo napravil; 273 ur. Doka-
zali smo tud; povezanost delavca z našim kmetom ter napravili 224 ur pr; košnji in sušenju sena. Tudi na našo vojdko nismo pozabili: naše mladinke so opravile 220 ur prj pranju perila.
V zadnjem času smo si ustanovili fizkul-turni arhiv s šahovsko sekcijo, ki se je priključila fizkulturnemu društvu v Medvodah. Ponosni smo, da na vseh sektorjih, naj s; bo to v prosvetnem, kulturnem, političnem ah fizkul turnem, naša tovarna zelo aktivno sodeluje. V tovarn; upamo tudi strokovni tečaj, sindikalni tečaj, politične ure in sestanke, ki se jih udeležuje velika večina delavcev.
Priredili smo tud; že v-eč Skupnih izletov in zabav. Naša igralska skupina je skupaj s terensko priredila že več lepo uspelih predstav v Medvodah in okolici.
Delavci ;n nameščenci so zbral; 1.700 din za tovariše v Trstu in Julijski krajini.
Sedaj nadaljujemo z največjim poletom tla vseh poljih dela, ker hočemo doseč; v novembrskem tekmovanju kar najlepše uspehe.	Pavlič Anton.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH PODRUŽNIC
Vrhpolje. Ljudski knjižnici maršala Tita v Vrhpolju pri Moravčah je darovala podružnica radarjev v Zagorju 1-000 din, podružnica kovinarjev v Javorniku 500 din, tečainik; v podružnic; prosvetnih (Mavcev v Črnučah pa so zbrali 460 din. Posnemajte!
Hrastnik; Delavci in nameščenci steklarne v Hrastniku so za stavkajoče tovariše v Trstu in Julijski krajini darovali zaslužek 471 delovnih ur.
Obtožujemo Rupnika in njegove pomagače!
V	sredo 21. t. m. se je pričel proces prot; izdajalcu Rupniku. Polni gneva do njegovega izdajalskega početja ne mo:em0 in ne anemo mimo žrtev, ki so sad grozodejstev, kater:h iniciator je bil on sam in kateremu so kot sramotno orodje služili mnogi njegovi sodelavci-
V	tovarni za klej v Ljubljani je bil nad 19 let zaposlen kot kurjač pokojn; tovariš Jereb Anton. Bil je tih in skromen, vedrega značaja, poštenjak, dober delavec, zaveden proletarec, aktivist m obveščevalec OF. Nihče ga ni uklonil. Priti so morali najsramotnejši izvržki m plačanci: »črna roka«, specialni morilci izdajalca Rupnika. V noči od 10. jan. 1944 so »črnorokci« v spremstvu domobrancev vdrli y njegov skromen dem na Gmajni in ga odvlekli s seboj. Dostojno in ponosno se je dramil te poti, saj je naznačena smei proti Sv. Urhu pomenila gotovo smrt. Na bloku v Dabrunjah so ga pretepali in mučili s puškinimi kopiti, vendar se je še uipiral, da jim sledi. Ko so ga pripeljali že vsega krvavega in izmučenega do Tmjave, so ga pri kapelic; Sv. Jane-za kraikemalo pobili kot živino, ker jim ni hotel slediti. Štiri dni pred njegovo smrtjo je neka ofovešče-valka »belih« :zjavila, da je treba Jereba spravit; y zapor in točno čez štiri dni je bil odpeljan in ubit. Krvniki so ga pokopali pri sv. Urhu v skupnem grobu s tov. Jakopin Mihom in Nograšek Ignacem. Doma je ostala vdova z enim sinem ;n dvema hčerkama. Beli so jo odvlekli v internacijo v Nemčijo (Neuulm), od koder se je vrnila šele po osvoboditvi. Sovaščan Bajda je dva dni po ustrelitvi tov. Jereba izjavil pokojnikovi vdovi, naj se za moža nič ne boji, češ da je on videl, kako so ga odpeljali v Nemčijo. Vdova :n otroci pa so se nato osebno prepričali, kad je bilo na stvari. Našli so njegov grob ter njegove telesne ostanke in grobove mnogih ostaltih žrtev podlega izdajalca Rupnika in njegovih pomagačev.
Vprašamo se, kako kaznovati take zločince ter njihove pomagače? Ni je tako stroge kazni, ki bi vsaj ma-lo maščevala težke zločine, izvršene nad lastnim narodom. Izrečena pa niaij bo katzen, kot jo narekuje čut pravice naših ljudskih sodišč.
Obsojamo medlega izdajalca Rupnika! Prelita kri vpije po maščevanju!
Slava spominu padlega tovariša Jereba An tona!	Jerebovi sodelavci
Obvestila:
Na seji Glavnega odbora ESZDNJ dne lg. julija 1.1. Je bila sprejeta odločba, da podružnice v bodoče dostavljajo denar od vpisnine tajništvom Zvez, ta- pa ga potem nar kazujejo Centralnim upravam.
Ta sprememba je uvedena zaradi olajšanja. dela in kontrole tajništev Zveiz, ker ista sprejemajo pristopnice in izdajajo članske izkaznice.
PRAVICE ZAVAROVANCEV pri ustanovah socialnega zavarovanja v obdobju, dokler se nahajajo pri prostovoljnem delu za obnovo države-
Pri mladinskih delovnih brigadah sodelujejo tudi zavarovanci socialnega zavarovanja. Ker so za gotovo obdobje prekinili z delem, pri katerem so bili redno zaposlen; ter na podlagi teg adelovnega razmerja zavezani socialnemu zavarovanju, so se delodajalci branili, da bi za čas prehodne prekinitve dela plačevali prispevke ustanovam socialnega zavarovanja. Pojavilo se je torej vprašanje, kdo naj za te zavarovance, . Ik; se s svojim prostovoljnim delem žrtvujejo pri obnovi domovine, plača zavarovalne prispevke, oziroma na kakšen način naj se jih zaščiti, da ne bi izgubili pridobljenih pravic v socialnem zavarovanju. Da se to vprašanje reši v korist zavarovancem, je- predsedstvo začasne uprave Osrednjega zavoda za socialno zavarovanje sprejelo naslednji predlog, katerega je odobrilo mnistrstvo za delo FLRJ:
1.	V dbdobju, dokler je zavarovanec pri prostovoljnem delu za obnovo države, članstvo počiva. Delodajalec ne sme delavca odjaviti iz zavarovanja, dolžan pa je, da pristojni filiali Federalnega zaveda sporoči odhod in povratek člana. Za čas odsotnosti zavarovanca se zavarovani! prispevki ne predpisujejo. Filiala Federalnega zaveda lahko zahteva od zavarovanca, da predloži dokaze o trajanju prostovoljnega dela za obnovo države.
2.	V dobi počivanja članstva ima zavarovanec pravico do dajatev za družinske člane.
3.	Obdobje zaposlenja pri prostovoljnem delu za obnovo države se računa v članstvo, ki je potrebno za dajatve, katere so vezane na trajanje članstva.
Izgubljene članske izkazu ce
Kot neveljavne se proglašajo naslednje sindikalne članske izkaznice:
Zveza zdravstvenih in soc. ustanov:
Ster Slavko, čl. izkaznica št. 218448, št. zveze 30448.
Zveza tiskarske industrije:
Juretič Jolanda, čl., izkaznica št. 231255, št. zveze 11255.
Zveza rudarske industrije:
Kajzner Peter, čl. izkaznica št. 215434, št. zveze 115434.
Jože Deški:
Zveza železniških prevoznih delavcev in nameščencev:
jnrša Leon, članska izkaznica št. 9.10266, štev- zveze 77359.
Klemenčič Alojzija, članska izkaznica št. 910265, št. zveze 77358.
Zveza delavcev in nameščencev gradbene industrije:
Ganzitti Rudolf, čl. izkaznica št. 023122, št. zveze 283122.
Zveza kmečkih delavcev in nameščencev
Vlaj Anton, članska izkaznica št- 1235188, št. zveze' 147166.
•
Sindikalna, podružnica državnih elektrarn Slovenije.v Rajhenburgu kupi takoj kompletni boben (tolkala). Pismene ponudb6 naj se pošljejo na naslov:	Podružnic3
ESZDNS — elektrarna DBS v Rajhenburgu eto Savi.
Izdaja Glavni odbor Enotnih strokovnih tvor. delavcev ta nameščencev Slovenije. Uredništvo ta uprava: Ljubljana, Miklošičeva SS-II, tel. št. 45-38. Odgovorna urednica: BaSin Boža. — Tiskarna »Slovenskega poročevalc***
*