Vzdrževanje terciarne regulacijske rezervne moči zagotavlja nujno stabilnost elektroenergetskega sistema takrat, ko je izpostavljen enkratnim kratkoročnim upadom ponudbe ali hitrim skokom povpraševanja po električni energiji. Analiza na vzorcu sedmih evropskih držav je pokazala različen institucionalni okvir, v katerem sistemski operaterji izbirajo ponudnike storitev terciarne regulacijske rezerve, pa tudi vpliv velikosti trga na učinkovitost zagotavljanja te rezerve. V letu 2013 so bile cene terciarne regulacijske moči načeloma nižje v državah, kjer so te cene regulirane, in višje v državah, kjer se določajo tržno. Izjema je Nemčija, pri kateri je razvit trg terciarne regulacijske rezerve očitno vplival na zelo nizko raven cen teh storitev. Cene pozitivne terciarne regulacijske rezerve so v gospodarsko razvitih državah precej nižje od cen negativne terciarne regulacijske rezerve. V Sloveniji so cene terciarne regulacijske rezerve od 2009 do 2013 upadle (struktura cene se je ob tem precej spremenila) in bile leta 2013 približno enake kot v Avstriji, če za slovenski trg teh storitev ne upoštevamo dumpinškega nastopa ponudnika iz tujine.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-V2EXEERE

COBISSID

14399057

Objavljeno

03.12.2022

Metapodatki

Citiranje

APA:

Kolšek, Vasja, Križanič, France, Oplotnik, Žan (2015). Specifike zagotavljanja terciarne rezerve električne energije v sedmih evropskih državah. Gospodarska gibanja, številka 478, str. 31-44. URN:NBN:SI:DOC-V2EXEERE from http://www.dlib.si

MLA:

Kolšek, Vasja, Križanič, France, Oplotnik, Žan. "Specifike zagotavljanja terciarne rezerve električne energije v sedmih evropskih državah." Gospodarska gibanja številka 478 (2015) str. 31-44.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V2EXEERE>

Gospodarska gibanja
1971-
(Zbirni zapis)