Plan pospeševanja kmetijstva v osiješkem okraju
Petletni     perspektiv.ni   plaa   razvoja
tijitva v osiješkem okraju določa ob-
iie ukrepe in sredstva za pospcševanje
. tijske    proizvodnje.     Y    poijedelstvu
, bi se po planu  v  razdobju  1. 1957 do
l   povečale  orne   površine   na   kinetij-
..n posestvili  za   50U0 ha.  IS'0've  povrejne
naj bi dobili z ine>l.ioracijaini, na  njih pa
hočejo organrzirati moderno poljedclsko lizvodnj-o. V tem L4asu na j bi se |xJve-• tu<l.i površine zadružnili ckonomij za rijj 15.C0O ha, im t<> z iiakupom ali za-iimi z<Mnlje od individuahiili proizva-fv. Okn>» TO % povi-šin indivklualnili ;zvajalcev   bodo   zajeli   s   kontrahira-
.,ria, kooperacij-o  in  z drugimi  oblikami
mKisebojnejra sodpiuvanja.
Smernice perspcktivucsfa  plana  računa-
^ tem.  da  se bo do konca  1.  1961  po-
A  pridelek   pšenice   v   povprefju   na
"> s(»tov na   ha.  Na  di*užbenfni   in  za-
:/netn sektorju  naj  bi znašali  pridelki
:  do  50 stotov   na   ha.   Povprečni  pri-
'ii koruze naj   bi   po  planu  znašali  65
ov, na  državnili  posestvih  pa  celo 80
:ov na ha  (v  zrnu!).  Pridelki   sladkor-
pese naj bi sc gibaii v poviprečju okrog
i stolov  na  lia.   na  dr/avnih  posostvili
tudi  do  495.   Pričakujejo.  da   bc>   ves
'jedelski pridelftk v primerjavi z 1. 1955
hlizu 2 in  pol   krat   večji.  s  <?imcr  bi
•gel letni pridelek teli kultur vretlnost
.u 18 milijard   dinarjev.   Pridelek  naj
^e t  primerjavi  z   1.   1955  povečal   za
raj  12 milij.ard  dinarjev.
>b tako povetanem  pride-lku  bi   socia-
: čni sektor-ustvarjal  blizu 5 milijarde
arjev dobička na ieto. kar bi  zadosto-
•..u za zagotovitev  anuitet in  za nada.lj-
nje povečauje proiz^vodnje. Da bi to do-segli, je treba v poljedelstvo invBstirati okrog 10 milijard dinarjev, od tega sko-raj polovico v družbeni sektor. Skoraj 60 % vsfh investieij bi porabiJi za ine-lianizacij'0. Med te Lnvesticije štejejo tudi srpilstva za ustanovitev in opremo novega kniftijskoga posestva. ki bi bilo orgaui-ziran« na 53OJ ha osušenih površin Ko,pač-k^ga  Rita.
S podobnimi ukre.pi račuhajo tudi v ži-viuorcji, in to pretežno v govedoreji in prasičereji. Tako račumajo, da naj bi se 1. 1%1 štfvilo govedi povečalo na 75 tisoč v primerjavi z 31 tisoč gilavaiai. kolikor jih imaj« sedaj, ali za 2*1 u/o. Pioizvodnja mesa žive tei/.u naj bi se dviigmila od 1660 na 3700 ton na leto. Tudi v mlekarstvu račuuiajo z veHkini ]x>ras(<>ni, in k> od se-danjih 10<K) do 2770 litrov nileka na lcto in kravo na 2000 do 5500 liifrov.
V predlogn perspektivneg-a plajia po-svečajo veliko pozornost sadjarstvu io viuogradništvii. Tako računajo s tem, da bi posadi.li 44<j ht.ktarov novih vinogra-dov, 706 lia sadovnjakov. v kar bi vložili nad  750  milijonov dinarjev.
Skupno bi v roku devetlh let vložiii v pospeševanje vseh vej kmetijstva 20 milijard dinarjev.
To so iemeljni sestavni deli perspektiv-nega plana. Ni dvoma. da bo doživel še nekaj popravkov, ker so ga predlbžili v javino razpravljanje ga>pod>arskim in po-litičnim organizacijara. Pričakujejo. da ga bo okrajni ljudski odbor po vsestranski razpravi sprejel še v prvi polovici letoL<-njega leta.
Izkoriščanje zemljišč
1939 go*                       1355 god
^ RlSH,«CI BAfiE ¦DR
0*3 paSnjaci
LIVA0E
i VINOORAOI 1 VOČNJACI
I       j <W»NJCE
UKUPN0      14984                                M819
POUOPRIVPEDNe                HlgADA HEKTAI?A
P0VRŽINE
Skupua kmetijska površina v povojnem raz-doiiju narašča, vendar — kakor je razvidno Iz risb« — še ni dosegla predvojnega slajija. prav tako se je po vojni spremeuiio uporabljanje zemljišč: poveCale so se površine, ki so zasa-jene s sadovnjakl, vinogradi, povečale površine pašnikov in travnikov, zmanjšale pa orne po-vršine.
Kultura            1930/JO       •/«        1947/55        •/•
Zito                            6.106         80,2       5.283        73,4 Industrijske
rastline                     152          2             379          5,2
Zelenjava                    450          5,9          447          6,1
Vrtovi*                         146          1,9          —          —
Krnme  rasUine          350          4,6          553          7,3 Praha
in   neobdelano        406_____5,<l_____651______7,9
S k u p a j           7.610       100          7.296       100
(v tisočih hektarov) Tabela kaže. da je kmetijstvo glcde inten-zifikacije v neki meri napredovalo; povečale so se v primerjavi s predvojnlm razdobjem površine zasajene z industrijskimi in živinsko-krranimi rasclinami, medtem ko se je povečalo tudi pridclovanje vrtnin. Mkrati pn so se po-večale tudl prahe, kar vidimo iz naslcdnje risbe:
Površine v prahi
povprečje
135S
1956
Vzrokov za poveEanje prah in ncobdelanih površiii je več, najvažnejši pa so: sprememba v strukturi poscsti na vasi, možnost zaslužka izven kmetijstva, vpliv erozije. hudournikov in upuščaiija melioracijskUi sistemov, potnanj-kanje vprcg in vlačnih sredstev pri posamez-nih kmetovalcih, prcmalo umetnih gcojil, prc-majhna skrb Za obdelovanje zemljišča v sploš-nem zemljiškem skladu itd. Perspektivni plan pospeševanja kmetijstva teži za tem, da bi z i/vedbo vrste ukrepov za pospeševanje kraetij-stva odstranili te In druge činitelje, ki so vpli-vali na povečanje neobdelanih povriin in da bi se kmetovalci bolj zanimali za obdelavo zemlje.
• Površina vrtov v 1. 1935/39 ni bila raz-vršiena po skuplnah posevkov in jo zato na-vajamo   posebej.