Št. 23.
V Gorici,, dne 21. marca 1899.
Tečaj XXIX.
Izlitij* dvakrat n» teden t Štirih Izdanjlh, in sicer: vsak torek in petek, zjutraoje Izdanje opoldne. večerno izdanje pa ob o. nri popoldne, in stane t »Gospodarskim LiHtom" in s kako drugo urodniiiko izttiltto prilogo vrwd po poŠti prejeinana ali v Gorici na doni pošiljanj:
Vse leto '........gld. «i-—
pot leta .  ,......»   3-—
Cem leta........    1-50
Posamične Številke stanejo 6 kr. Naročnino .sprtMrtna upravniStvo v Gosjioski ulici ;tv. '.) v fiorici v <<?<>rLki Tiskarni* A. CahršJok vsak dan od 8. mk zjutraj do ti. rvečer; ob nedeljah pa od 'i. do Vi. ur*. Na uarotila brea doposlane naročnine se ne oziramo.     ¦..,,.        „_
,.PRIMOKE('" itbaja nooJvisno od «Soče» trikrat ni.>vfCno in star.o \»c leto gtd. t'20.
«L<.<La» i« »Primož';:* se prodajata v Oom-i v to-r-afcaroi <v>hv.-»rz v Selški ulici itt JHierHit?. v Nunski tiii.'i: — v Trstu v tofcakamt Lavreučie na trgu deliš, C*v--ruia in Pipan v ulici Ponto della Kabbra.
SOČA
(Večerno izdanje).
Uredništvo In odpravnlStvo
se nahaja v Gosposki ulici St 5) v Gorici v H. nadstr.
zadej. — Urodnik sprejemlje stranke vsak dan od It. do 12. ure predpoldne. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu* Naročnina,  reklamacije in drage reči, katere ne
spadajo  v  delokrog  uredništva,  naj   se   pošiljajo le
upravuiStvu.
Neplačanih pisom ne sprejemljo ne uredništvo ne
upravništvo.                   ______
Oglasi In poslanice
se računijo po potit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrata. Večkrat po pogodbi. —' Večje črke po prostora.
Naročnino in oglase jo plačati loto Gorica.
. »Goriška Tiskarna« A. GabrSčck tiska in zalaga razen «&oco» in »Primorca. §e -Slovansko knjižnico*. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. Knjižnici* se računijo.po 20 kr. potit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
«Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Pred otvoritvijo
tftieliti iiinv v iriiirskii fikrajiial
Vrtino bo!j se približujemo času, ko c-tvovijo deželno zbore tudi v na^ih pokrajinah.
Kakor vselej, tako odmevajo tudi sedaj, preti otvoritvijo deželnih zborov, iz primorskega časopisja pasovi o položaju iti o odrto Lajih v primorski pokrajinah. Jugoslovansko časopisje vedno očitneje razgrinja r.f i, Ki s>-god«- na jugu, vedno hujše pritiska na lla-,'ijan« lor fin« razločnem nse >hk»- o dogodkih v .deželah rievor;« Inostij*. To se po->i-hiuj godi vselej prid olvorj'.v:;o dc/rlnih . borov, kakor se v isti ua-ri .branijo* Ita-iirai«i, Italijanko čjMipjs^o ro„'ov ili k.tk/.r obi-c;*/tso ob .»lit* tub prilikah, tako ttidt sed.H, proli J*!,:*>.'.ltjvanoHi. Nestrpno ;i a v raca trditve in duLs/.e Slovanov v Primorcu. «"• prav v,>. d.i Sevalci p«> »rojili gk:*ii:h govure ttMtlcO, bralko resna o!
Pritisk Slovanov j.kIi sira* i iti /a',o se Irudijo na vš«» mogoče uačtne, da obdrž*- na povrhu »vojo preilado, ter da o-tatu' im-ro-dajSto -!' vedno i> n,ih ti-to javno nun u;e, da cmi tir.'- po kotna avstrijski ;n/ tir «1» -o Muvaai f«>'tnut/i, rs*/aduu^niv/t da !u>-'rjo tsui-ti »t'doy žit*- rt-ri, itd., do katerih :.:faa;<> tiikak«1 prava«-.
Š«> ho na pcnrAji |ta'i;ani. i« jj.^hr.V tti.3: -*«• o-taiii^o d];r «a-a, h'-i to v:ada bo(v ! Na r<ob<:n »!at*jij stl lir mor«* vlada pripraviti itn Ut:n, da b: nadtv put:p.t!.t Italijaiir t*-r y.::i tt?!avt!!a n.iiiovo tb-;«va«:;>' pnv^oiit, zla-1: pi po ihv.-aiih /tiord«, k/r /nn j" cd,a« Hdu.<-u. gn-ps-lariti ti a ju^a in po-ti.-kati v k'A j';f'.»-.{f.vai:r. tu s .• prav?. ^'* .-pi/.iarit: v ::.-.: t; a u s k <r j?j >:sii.*ju pra-v*^a pasnena, t"r .'..!ir.»!i f-.-ov.irs-k; • ¦ av.-.Jri;-*ki ;:iv.-I;, itk tako p.-..*.-;«ji ilMVOstj ju^ drž<-'t< do Uva, da i;t- b;,-!-. *.f» h:^*- itt ttidi i:f vm1 ^vstrtjsk«;! Kak?:«<» jfv t-*<—j> •• liT-A'.'! Iudi.a;:uv pu frh drJvbh, ';>? rrv.br.tkr: :y.m.v.. I><^;- propadajo. I>1 l!.«!r„an; jr-i-r -.1,.t\- t.rl^ran-.ko, d- sativi::; »"iii v kt>t:-t. k-'" 'iL: ^kraj.o.-Si ;:an* »iar,a,<> slovat^kt- t';>\« !¦. u Cw; !a. Kako ;t» pa 2 ia-kt:a ^'.-po.lar-Jvi.... jo rajnih i-ir-ulj oblinah :? Iiatj za ds;- \< :a prdta.a.o t; s   d.iti   iloka..'.!,   movr/JJt   -i >ka--:.   da    tako
Bojevnika sla prišla na tiv. Spremljal ju j«1 sodnik, dva bujna pomoriiika in tn.lnu\ (>>t»m vi>jakov s kopjnii jo »ai>rav!jah» pot meti gnjttfo. hodnik ji» vzel iz rok nekega :*trežaja Ščit in kij ter jti dal Uamengu rckgC- sluvosno: * P r t* j m i h o j n i S č it in kij v o b r a m bo pravice^. Potem je izročil orožje pa Lupu z besedami: Projmi odbojni Ščit in kij v obrambo pravice*. Bojevnika sta Sla na bojišče. Sodnik m dva zapisnikarja so stopili na neki oder. Priče in bojni pomočniki so šli veak na svoje mesto, in že se je imel pričeti dvoboj, kar se je zaslišalo od ved stranij k kratu: »Orožje se mora blagosloviti*. Sodnik je vstal in rekel: cVaS župnik ga neče blagosloviti*. Nastalo je vpitje in žvižganje močno kakor vihar. «Ima prav župnik*, so kričali kmetje. «Mora blagosloviti po sili, se-
slabih in ničvrednih gospodarjev kot ho Italijani, menda ni na svetu!
N«>, kljunu I emu so So vodno na kriuihi, in vlada se ne gane. da bi storila konee italijanski Škodljivi preobjednosti, da bi se rt-ii spreobrnile, da bi prišli dn rednih odnoAaji v ter do rednega poslovanja po deželnih zborin!
Italijani upoštevajo gibanje Jugoslovanov; j-.ato  pa  se  tudi  trudijo, postaviti  se iMemu ošm    lr.*e    po    robu    ter    ga    du^iti  ;;   vso siio. Italijani se nanašajo pri tem pred vsem tia svojo jiio*1, ker   jiodjuire nd   strani vlade .-n >i tako sigurni.   V   ti o r ic i   v dopolnilni •b /.ehio/bor-ki voiitvi je   ./.uiagal*   kandidat utlrai.<ho»i.4ke .{'iiimio*.   Ni bilo polreba, da bi biit prišli na volišče c. kr. uradniki, vendar   .-o prihajali   kar   .uuisnno".   čeprav  je .rniiiii-*   s   svojim kandidatom -/.ui.igaleem zado-li posedala, ,U je   do rela   proti vladi, ker je proli njeni   pn-dlngi o de/e!neiu  šolskem zalogtj!   Pri  dojiolniini   de^.eluozborski volit vi v Mri   so   glasovali   za dr. (loslaitli-ui->t r. kr. 'iradttiki ter siuuda odloČili izvolitev. V Mi i ;-o turej Italijani za nekaj ra^a y.opel »¦iguruj, iU tK-Jauejo gospodarji, ali vedo, da s^.iMuna -e poni-i ivjihovo pa'.evanje.    ¦   Dr. t^Htauiiui,   po   katerem   je   prevzel   /. novo I i/.v.^itvijt« sin   .puliti"ko   de.i:;i%iuo"v   je  svoj ! «as   rekel;   ,N*;»j   !>(i   di-?.elm   zbor   v Pulju, I Pi--r»vu a't j»a ua lički, Idra je in ostane j iUi;ijaji'4.i* !   .Sinček   bi   si   menda   premislil | kaj   takega i/.u-liti,   ako   upo'teva   razliko   v | g!a-,m:!i pri Aidnji \otitvi !    ¦-j             Pribudn.i   «b-/"lui   zbor   istrski   ne   bo
I /borova! ne v PuSju, ne v Poreču. pa tudi ] i*" ua Pr-ki, anijiak            v   Kopru!   Vlada
i g.s }«rt klada kakor bolnika /. jednega kraja ! sta dri./s kraj! Ali 0'tiiu f I^lo, kar je bilo ! v Por»-i"ij, j.- b'.!o v Pnb.u in bo Ind / Ko-; pni, tsiotla lam se Ipi;"-" 3 S takim prekla-f v!;ui,t m ¦¦«* itvar ne nič /.boljša, ker v Kopru | bo v \>.ik<-m jf ;:ledu v zbornici in izven < n;«- v*r proti Slnvanrr^, knkor ,••* bilo v prej-! iu;di dv-h nt.--lih Ha':;aiii -i Vv1 slor« nie ! i.: teg.i, U.n\\ii m* s:i;».-;«i, ker vlada nima S pogitnta, ti.-toj.jli proSi tj:i'.:i. kakor za^.lužijtt! j              Ka; je v   Tr.-tu ?   Ittu.:rfo   ^'   "diokom
• ••oib;.\i. neni-b-r-tv.i in riHtuestniitva   o N.i-
. I'<-rgoj»--,<-t!i   niatidalu.   b-r   v« dno   in   vedno
i
i ž^imo ;*:* živ.^a-, >o upili vojaki in proti pa pe?. ki pristaši, kar jih je bilo na !rj/u in ]»o hišah. In   zmešnjava   je na-
' raSčala v»-<lno bolj.
5             A sodnik je videl, da je bilo /.upni-
kovih pristašev   jneveliko   v   primeri v.
' njegovimi protivniki  in jo  razunnd, da
i mu ne kaže ojstro postopati. Sicer bi bila ubogemu župniku slaba ptda ; kajti v tedanjih časih ni bilo kaj posebno čudnega, da so  »»drli ali sevrli   dnhov-
¦ nika samo zato, ker ni hotel opravljati maše ali kake druge božje službe zaradi cerkvene prepovedi. Ko se je nekoliko polegel tisti Sum, je torej rekel sodnik:
j «Če jih hoč(» kdo blagosloviti, dobi jedno
i srebrno .marko*.
!   "     -Prisotni so se gledali drug drugega
'j iti popraSevali: «Saj je bil ravnokar tu dervijski župnik — in perledski — in limohtski — a sedaj se ne vidi nikogar več! Kam vraga so se poskrili vsi, da ni le jednega duhovnika med toliko množico?> — A vprašaj tu, išči tam, vse je bilo zaman.
Nazadnje se je slišal po vsem trgu močan glas, ki je prevpil tisto zmedeno kričanje: «Saj jo tu Tremaeoldo!*
Od vseh stranij se je zaslišalo odobravanje: «Saj res! Naj pride sem Tre-macoldo!»
proglašajo, da ga ne pripoznavojo mestnim svetovalcem in tudi ne dcželnozborakim po-*\iitt<-m. Kaj stori vlada? Nič, tkakor ni nič storila, da bi se dalo zadoščenja slovenskim poslancem v Trstu za dogodke izza zadnjega zasediinja.
Pa pri nas? Neprestano piSejo proti Slovencem ter pogrevajo vse znane stare laži. Vladi so napovedali boj, in v prihodnjem zasedanju se baje ima spremenili položaj tako, da bodo Italijani v večini na vsaki način, saj bi smel tudi laski deželni glavar glasovati s svojimi pristaši!
Tako vidimo Italijane oborožene iti v boj proli Jugoslovanom, kateri jim tudi napovedujejo boj do skrajnosti. Med tema dvema borileljema pa stoji vlada ill gleda, gleda, ali ne stori nič, kar bi ozdravilo do skrajnosti tie/.drave razmere! Zanašati se moremo torej le na svojo moč in na nikogar drugega....
V zadnjem času se je mnogo pisalo o nabili bojih na (ioriskem. ('Jujmo, kaj pravi »Agratuer Tagblatt*:
.Kdor ima jmjma o lem, proli kakim konslelaeijam se je borili Slovencem na Goriškem, kdor se zaveda, kaka nasproslva in prizadevanja se postavljajo na pot primorskim Slovanom sploh, (a bode vedel poslovali, koliko dela morajo zmagovali naši voditelji. Vrli jiatrijolje vrSe svojo dolžnost neutrudno in pravica zahteva, da jim pri-jioznamo, da tako vršenje dolžnosti zahteva visoke mi re nesebične domovinske ljubezni in saiuozalajcvanja. Nepremično slali v bojni vr>ti proli vladnemu sistemu, ki je v rabi na Primorskem, in ne omagovati ni za hip v tem utrudljivem boju — to je prikazen, katero treba ceniti in katero nepristranska zgo-govina gotovo prišteje najvzvišenejim momentom, na katere se morejo ozirali goriški Slovenci. In boj proli italijanskemu gospod-slvtt se ne neha poprej, dokler ne pride vlada do prepričanja, da v tej obmejni pokrajini ni smeti dalje vladati na dosedanji lučin, ako nočejo, da pride državni interes I v nevarnost. Zdi se pa, žal, da Ima een-! tralua vlad« uhiha ušesa za vsa dobro-; hotočii svarila in se vedno raje slusa poli-
1             Tu moramo   našim   bralcem povo-
'< dati, da Tremaeoldo, isti glum.ee,   ki je malo poprej opeval IJieino slavo, je* bil i pravi duhovnik, korar   v  Cresconzagu. : Duhovnik  so  je   skazoval  na  javnem tigu kakor pajac! In ne mislite, da se • je bil tako spozabil v tistih časih jedino j le ta duhovnik.  Cerkveni zbori  in pa-| peževi odloki so izrecno prepovedovali duhovnikom   mesarsko   in    krčmarsko obrt; kaj hočete več, prepovedovali so jim, da ne smejo držati krčme v cerkvah, in da nimajo skakati   kakor  pajaci po tigih. Vzlic temu  se je marsikateri duhovnik  Se v   rednih  časih  udajal  tem poklicem, a kaj Se le v časih cerkvene prepovedi, ko  se prestopnikom  ni bilo bati, da bi izgubili niti predpravic niti dohodkov, ko ni  bilo  nikake  zapreke več   tistemu, kateri  ni  hotel   poslušati svoje vesti?
*Naj pride Tremacoldo! naj pride korar U je klicala množica neprenehoma. In glej! mej dvema bradatima, ki sta mu napravljala pot, je iz nadvladi-kovega dvorca res prišel glumec ter stopil v ograjeni prostor.
Grofovemu sokolarju, očetu jednega bojevnika, se je bilo posrečilo, preriti se do ograje. Od tam je namignil svojemu Lupu, kije stal na sredi, opazuje
tiško-strankarsko barvana poročila  lokalnih oblastij, nego pa resnične informacije",
To so resnične besede, in zato bo pa« treba kakor doslej delati na to, da seodprč končno ušesa vsem onim, kateri bi bili morali že zdavnaj čuti, kaj se godi v »deželah neverjelnostij", ali Se niso culi — ker niso hoteli.
Prihodnje zasedanje morda utegne v tem pogledu privesti nas za korak naprej!
Dopisi.
Iz Tolmina. — Občni zbor sadjarskega društva v Tolminu se je vršil v nedeljo po večernicah, dne 12, t. m. Zbralo se je mnogo kmetovalcev v šolski dvorani. VelespoStovani g. Ignacij Kovači fi, predsednik društva, je z nekolikimi temeljitimi besedami otvoril zbor, ter g, tajnika prosil, naj sporoči o delovanji društva. G. tajnik Andrej Vrtovoc je jako temeljito in umljivo razlagal o saditvi in daljni vzgojilvi sadnih dre,.s. Vsi, mislim, so ta prckorislni in lahko umljivi poduk prav pazljivo poslušali. Po končanem poduku smo šli na društveni- vrt k razdelitvi sadnih dreves. Zdaj se je še le prava radost društ-venikov pričela, ko je vsaki ud za eno leto plačal 50 kr., dobil pa 0 lepili žlahtno cepljenih dreves. Dobili so jih stareji udje, ki so že četrto lelo vpisani po 18, pa Se jih nekaterim ni bilo zadosti, zato so si pa z raznimi dovoljenimi sredstvi do večih števil drevesec pomagali. Razdelilo se je med društvenike okoli 4000 najžlahtnejših vrst, kakor zimska zlata parmena, slovanski srček in Ananas.
Društvenikov je čez 200 in še vedno se vpisujejo. Kedo bi se pa tudi ne, ko se vidi tolik uspeh, dovršeno obdelovanje in red v drevesnici. Pa tudi v društvu je ves mogoči red, in to vse obstoji v delovanju nekaterih zares uzglcdnih g. odbornikov, kakor je g. predsednik Ignac Ko vačiC, veleposestnik pri sv. Luciji, g. G r ž e I j, nadučitelj pri sv. Luciji, g. Ludvik K a. cafura v Tolminu, blagajnik, posebno pa g, Andr. Vrtovec, društveni tajnik, se jako žrtvuje temu društvu; ne le da oskrbuje vse potrebno delo na vrtu in kakor tajnik, ampak žrtvuje
tačudni prizor, da naj pride k njemu, in ko je "prišel, je rekel:
«Slišiš, Bog ne daj, da bi se vojskoval drugače nego z blagoslovljenim orožjem, ker dobro veš, v kakem sumu je tisti lopov tam», in tako rekoč je z očmi kazal proti Ramengu, ki je stal na nhem koncu s prekrižanimi rokami naslonjen na ograjo.
«Ne bojte se», je odgovoril Lupo, »pustite, naj delajo, kar hočejo. Moje orožje je že blagoslovljeno, blagoslovil ga je davi naš župnik ; pa le tiho!»
Ubogemu Ambrožu se je pomirilo srce, ko je to slišal.
Mej tem je dejal glumec obrnjen proti sodniku in množici: «Veste, jaz že celo jutro pojem, in moje grlo je suho kakor pesek. Ravno sem mislil iti doli v nadvladikove kleti, da bi se ga prav po nemško nalokal. A glejte sedaj, kaj vam je šinilo v glavo: da moram priti sem, da me porabite tu kot duhovnika. Toda jaz vam rečem in se rotim: dokler ne dobim kaj, da si zmočim kljun, ne počnem nič, i če bi se tudi svet podrl. Sedaj ste slišali*.
Sodnik je namignil nekemu strežniku : ta j 9 stopil v dvorec in se, vrnil kmalu z velikim vrčem vina. Tremacoldo je. nalil velik kozarec do vrha in ga
se tudi z denarjem, katerega je vedno premalo za toliko dela v drevesnici.
Želeti bi bilo od vlade že obljubljeno izdatne podpore, ki jo je, kakor se vidi, to društvo jako potrebno, pa tudi vredno, za-volj tolikega vzglednega dela in napora. Kar se je -i letos iz drevesnice izpraznilo, se vse takoj zopet nasadi.
Kmetovalci, pristopite k temu društvu, poc irajte je z eno krono, za njo dobite več najzlahtnejših drevesec, ki bodo vam in vašim potomcem obilno vse povracevala, S tem daste pa tudi pogum društvenim voditeljem, da ne obnemorejo pod bremenom nezadostne podpore!                                          Nekdo*
Iz Cerknega. — Dne 11. marca t. 1. v noči od 11. do i2.ure so napadli tukajšni nočni razgrajalci zunaj na trgu nekega ne-domačega Človeka, ki je bil opit, ter so ga brez vsmiljenja metali ob tla, ga pretepali, tako da je siromak pri tem zločinu dobil veC lahkih telesnih poškodeb, za katere pa seve da se bode moral le tiho pretepalcem zahvaliti, ker v temni noči ni mogel nobenega prav poznati.                                          .
Želeti pa bi bilo, da bi se že vendar tukajšnje županstvo prebudilo iz spanja ter | storilo kak korak, da se prepreči to vedno | noCno lulenje in razgrajanje po vasi, in da bi skrbelo, da bi mogli pijanci in posebno taki nočni tički o pravem Času zvečer zapuščati žganjarije in gostilne ter dali mirnim prebivalcem že dolgo zaželjeni nočni mir.
Cemače in razne novice.
Naročnikom JSočc". — Prvo četrtletje gre h koncu. Ob tej priliki prosimo, naj vsakdo pošlje, kar dolžuje. — Prosimo pa, poslati naročnino 1 c d o k o n c a j u n i j a, t. j. le za prvo poluletje; ako bo »Soča" Se nadalje izhajala, se že oglasimo pravočasno.
»Slov. NarouV v odgovor. — Čutim potrebo, odgovoriti »S. N." nekoliko besed na zopetni napad v sobotni številki. — »S. N." se norčuje z menoj, češ, da sem se proglasil v zadnji Številki za »voditelja goriških Slovencev*. — Pred vsem naj rečem, da o tem v »Soči* ni sledu; »Narod* je hotel takd razumeti »Sočo*, dame je mogel zopet mrcvariii. Jaz sem sicer Že skoro 10 let, rekel bi, v prvih vrstah narodnega gibanja; v najljutejših borbah sem stal na čelu bojnih čet, da so letele na me strupene pu-šice vseh možnih nasprotnikov, in zavest mi pravi, da moje delo ni bilo brezvspešno, — toda vse svoje delovanje sem štel vedno le kot dolžnost do naroda, o kakem »vodstvu* pa nisem nikdar sanjal.
Iz sobotnega »Naroda* je razvidno, da ne goji srčnejše želje nego je ona, ki kipi že dolgo v srcih goriškega lahonstva, t. j. da bi me odstranil v zatišje pozabljivosti. Goriški lahoni so bili celo skrpucali pritožbo na na-mestništvo, v kateri so me slikali kot najbolj nevarnega starodavnemu miru (S) med Slovenci in Italijani v tej deželi, in zahtevali so, naj me izžene iz Gorice, potem da bo zopet mir. Lahonski listi so poročali, da je bilo do 6000 podpisov na tisti prošnji. Podžupan Kurner je isto trdil lani pred porotniki na Dunaju. Toda taki glasovi v lahonskem taborju, katere moram čuti prav pogosto, so me še utrjevali v prepričanju, da hodim po pravi poti v boju za oerobojo našega ljudstva iz lahonskih krempljev. Lahon-
sko brcanje me ni nikdar bolelo! Toda vsemu iahonskemu časopisju moram priznati, da se je vedlo nasproti meni veliko pošteneje nego »glasilo slovenske inteligence", kateremu sta bila edino še Obizzijeva »Sloga* in »Goriški Vestnik* vredna druga žalostnega spomina.
__Da so taki pojavi mogoči na Slovenskem,
je tužna istina, ki mora oplaziti vsakogar, ako čuti še toliko veselja in sposobnosti do javnega delovanja, pa tudi ohladiti to veselje onim, ki že delajo. Zategadel je povsem verjetno, ako se uresniči tak6 srčna želja »Slov.Nar.* Jaz preneham izdajati »Sočo*, »Primorca", »Slovansko knjižnico*, »Adriatische Post* »popustim sodelovanje, oziroma vodstvo v raznih društvih, in se bom brigal za svoje posle, katere sem doslej zanemarjal na vsej črti, ali pa sem plačeval, da so jih opravljali drugi, kakor so znali in mogli, — potem bo »Slov. Narod" zadovoljen in slovenstvo bo rešeno. Pred porotniki pa naj se pokaže v prav« luči »Narodovo* herostratstvo; njegovih groženj se ne bojim. Svetnik sicer nisem, marveč grešen človek, toda takih grdobij, kakoršn.h me dolži »Slov. Narod", si nisem s vest. Zato me prav nič ne plašijo »Narodove* grožnje. Prav torej t na svidenje pred porotniki. V »Soči* pa jaz ne bom več odgovarjal,
A. G a b i " č e k. Smrtna kosa. Umrl je 17. t. m., g. Ignacij V o d o p i v e e, brat dobroznanega krčmarja »Pri petelinu" v Trstu. V najlepši možki dobi, v 48. letu, je zapustil vdovo in 4 nedorasle otroke. Služil je 12 let pri orožnikih v Dutovljah ter 8 let kot pismonoša v Novem mestu. Ko je obolel, je prišel iskat zdravlja domov v Prvačino, od tam se je preselil v Gorico, meneč, da v bližini zdravnikov kmalu okreva, toda našel je smrt. Pogreb je bil z mnogobrojnim spremstvom preteklo nedeljo. N. v m. p.!
V soboto je umrl g. Antonin H u b a-č e k, c. kr. stotnik v pokoju, v starosti fil) let. Pogreb pokojnega stotnika, ki je bil rodom Ceh, je bil včeraj popoludne ob .'i. uri z vsemi vojaškimi častmi iz Scmeniške ulice na kolodvor, odkoder so ga prepeljali k večnemu počitku v Most na Češko. Naj v miru počiva!
»Pcr In patrln". V vasi F. v Furlaniji v času žalosti po pokojni cesaric, nekdo ni hotel razobesili črne zastave. To jo soseda tako razjezilo, da je vzel pužko ter je ustrelil proti hiši, kjer ni bilo črne zastave. Kadi lega ga jo prejela sodnija ter ga obsodila na dva meseca v zapor, katera mu še nista potekla.
Nedavno je imel v hiši i3tega obsojenega Furlana opraviti neki Slovenec. Iver gospodarja ni videl, je vprašal sina, kje je gospodar Sin mu odgovori: V zaporu. Slovenec : Z taj ? Odgovor je bil: Per la palria! nakar je sin pripovedoval, kako sosed ni hotel razobesiti črne zastave, ir. kako je oče, razjarjen radi tega, pograbil za puško ter ustrelil. —
Stara, dognana stvar je, da Furlani sami na sebi so miroljubni ter patrijotični ljudje, in zato — kaj zaslužijo tisti, ki jih napeljujejo do protiavstrijskega čutenja, in kaj zaslužijo tisti poklicani činitelji, ki dopuščajo, da italijanski »kaporijoui" iz Gorice zanašajo v Furlanijo polagoma semena proti-avstrijskih Čutil ?!
»Corrloro* in slov. mladež. — Ta židovski list se huduje, ker otroci po mestu lučajo kamenje, poškodujejo nasade itd. — in pravi, da to delajo slovenski otroci. Za tako trditev je treba le židovske predrznosti! Nasprotno je znano, kak6 razposajena je uprav laška mladež, da je v nadlego vsakomur! Tega se najbrže sramuje celo »C* in hoče zalo svojo sramoto zvrniti na slovenske otroke!
izpil z jednim duškom. Na to se je z všo močjo oddahnil in je rekel: «To je res, da dela žeja dobro vsako pijačo, pa tudi vino je sveje hvale vredno; še jeden požirek mi menda ne bo škodoval. Tako spoznam boljše tega mojega prijatelja, in ga bom znal ceniti po vrednosti*. Zopet je napolnil kozarec, a sedaj ga je srkal prav počasi do zadnje kapljice. Pri tem je, vzdiguje" kozarec proti svetlobi, z zaljubljenimi očmi pogledavai prijatelja, ki je tičal v njem, in pravil: »Ukusno! izborno l tako, da spravi ru-dečico v obraz... poljubja in ščipa ... in privabi milino v srce in solzo v oči. — O sedaj pa», je nadaljeval, ko je ugledal kozarcu dno, «bo že. Pripravite •eem oblačila, pripravite knjigo in b!a-goslovljeno vodo*.
. Neki vojaki so tekli v ankovi«-' biiHam neko skrinjo in privlekli na~aan vse plašče, katere so našli.
Glumec je izbral najlepši in si ga ogrnil. Potem je vprašal;
«Kje pa je kapa ?» ;.' «Kape ni bilo pobene».
«No, mesto duhovnikove kape porabimo pa mojo glumsko. V sili se da vsaka reč z drugo nadomestiti*. _'-* Na to, položivši roko na ramo jed-nega tistih vojakov, ki so bVi vstopili
Auiadco Prlnzlg, dosedanji višji komisar v Gorici, je odšel včeraj v Tolmin vodit tatnošnje okrajno glavarstvo. »Eco* ga hva!" ter pravi, da je zapustil v Gorici , dober spomin" l Da, vsi ga ohranimo v »dobrem spominu*, tako Italijani, kakor Slovenci, samo ne vprašajte, kakšen je tisti »dobri spomin* na slovenski strani!
Pa vsejedno: srečno poti
Deželni zbori. — Dalmatinski dež. zbor se je včeraj zaključil. Tekom tega tedna se skličejo deželni zbor goriški, tržaški, istrski in tirolski.
Na Travniku smrdi. — Iz ozke ulice Coceviutta na Travniku prihaja razne dneve na večer grozovit smrad, da se ljudje jezno drže za nosove, kadar gredo tam mimo.
Kje so možjč, ki so poklicani skrbeti za mesto v zdravstvenem oziruH Tu treba delati, altro che — politika!
V* Gorici sneži. V soboto je bil lep, topel dan. Nedelja je nam prinesla pusto, mrzld vreme; zvečer je divjala prava burja «0 ulicah. Včeraj v Jutro smo videli v Gorici malce snega, ki se pa niti prejel ni tal. Popoludne je bilo lepo. Danes v jutro pa je začelo mesti in metlo je tako, kakor da bi bili na Krasu. Takega snega skoro ne pomnijo v Gorici.
Do i*, ga je padlo nad jedno ped. V hribih je sneg« polno; padel je do Iločinja.
Nova .slovenska trgovina. — Ta teden se odpre v Gorici slovenska mirodil-nica. Opozarjamo na današnji in.serat.
K»J delate i ¦-- Pri Soškem mostu pojo »Mararneo* tudi otroci slnvuskih starcev, ker so že p o i t a l i j a n «'¦ »• n i. Prepeva g.i neki 10 letni fantič; mati je iz D a č e 'doma, oče pa iz L o k u v c a, drugi je star H let, otrok starcev, ki so doma iz UanjSir.
Kaj delate?! Ali Vas »i sram, da vzgajate otroke v italijanskem barabslvii? Ali se Vam morda lepo zdi, da Vasi otroci Vas gonijo nazaj v goie, odkoder ste prišli ? Sicer taki starisi tudi drugega n»r zaslužijo.
Drugi p.i naj si jih vzamejo za svarilen vzgled, da nikdo ne posije svojih otrok v italijanske šole, kjer se nauče vse drugo, le tega ne, kar bi potrebovali neobhodno.
Pretep v  kavarni   »ErropaV   —   V
nedeljo po noči je sedelo v kavarni .Kvropa* kakih deset Slovencev. ¦¦- Vstopil je z večjo družbo znani i/.zivač Šap I a, poslovodja pri Valenlinu/.ziju v Gosposki ulici ( - prudaja zlasti moko in Koslerjevo pivo nakitu neumnim Slovencem ! —) in zakričal tu Slovence: Marameo, fora i sčavi ! Beseda je dala besedo iu od teh je priMo do dejanj. Š.ipla je sicer hrabro tolkel okoli sebe, ali jih je tudi dobil po glavi in hrbtu. Vrhu tega ho ga redarji vtaknili v luknje. Zigov.irjal se bo na okrožni sodmji. -¦- Ta renegal ima že mnogo podobnih refij na vesli. Tudi »Soča-se je že Cesto bavila ž njim.          In njegov
o č e je bil vrl Slovenec! Da bi vstal i/, groba, to bi zgrabil za lase tega nevrednega sina! Škandal!
Javna tombola za »Šolski Dom*.
Lahi prirejajo leto za letom javne tombole v svoje namene. Tudi Slovenci smo imeti zadnja leta »Ive taki v Št. Petru, ki sta se dobro sponesli. Ali naj mine leto li>'.KJ. brez nje, ko ima »Šolski Dom* velikanske potrebe?! Prav bi bilo torej, da bi priredili kje tudi letos javno tombolo. Toda priprave se morajo pričeti takoj, da ne zaidemo zopet v stari greh, ki je bil kriv, da ni bil »prh doslej Se boljši. — Gujemo, da je nameni! visokor. g. grof. Alfred Gor umni u^je število cekinov za dobitke.
Ta novi rodoljubni čin visukorodne/a gospoda grofa bodi v vspodbudiin, i\.i se bo
tombola letos tudi zares vršila v zvezi z večjo ljudsko veselico.
Nekaj o Furlanib. - Pišejo nam iz okolice: .Znano je, da naši sosedje Furlani niso sovražni Slovencem, raz ven nekaterih, ki so pa podšuntani od »irredentovskih* italijanskih Goričanov. Pa tudi Slovenci, posebno naši kmetje, niso sovražni Furlanom. V jeseni se vidi po slovenskih goriških vaseh vse polno Furlanov in Furlank z vrečo na hrbtu, ki hodijo od hiše do hiše ter prosijo krompirja. Oni namreč ga prav malo pridelajo; radi tega ga morajo prosili pri Slovencih, ako ga nočejo vkupiti! In Slovenci so že od nekdaj radodarni, torej obdarujejo tudi vsakega Furlana in Furlanko s krompirjem, čeravno ne znajo Furlani niti besedice slovenski. -~ Slovenci pa znajo skoro vsi malo ali več furlanski. — Lansko jesen, ko je ona zver italijanska umorila cesarico, so jim Slovenci vsejedno darovali, ker so videli, kako globoko s solznimi očmi obžalujejo oni grozni čin in proklinjajo ono zver v človeški podobi. — Slovenci pomagajo Furlanom tudi s tem, ker kupujejo od njih o mlatvi slamo, o trgatvi tropine itd. -- Ž«; iz tega se vidi, da ne morejo biti Furlani sovražni Slovencem. Zatorej mi se čudno zdi, da s« stulijo tam okoli zloglasno »Sentinelle* nekateri irredenlovci Furlanom, da so ji«. Slovenci sovražni. Le naj jim pravijo, kar hočejo, nič ne opravijo. Furlani vedo, da prejemajo veliko dobrot od Slovencev, zatorej so jim hvaležni, ne pa kakor naSi goriški „makaroni\ Sami Furlani so se velikokrat izrazili, da so goriški Italijani tepci, makaroni iu hinivoi. In glejte, to je res! Kaj jim pomaga naSim goriškim „Ma-ranicom", da se sklinijejo na svojo »latinita*, ali na Kormila in Hema, Cezarja, Avgusta in enake velikane, ker so le potomci in baslardi nekaterih izdajalskih gorjanov. O Gorici pa veljajo stihi:
»Gorica slovenska Je bila iu bo --Slovenci smo tukaj In z nami ne bo!*
Zulimla. -- Goriška ženska podružnica družbe sv. Giriia iu Metoda je izročila podpisanemu dru'1'.u od čistega dohodka svojega koncerta z dne 12. t. m. znesek 150 gld. v šolske namene. Knako je izročila Ajdovska ženska podrti žuica znesek HM gld. kot čisti dohodek svoje veselite s tombolo, prirejene v korist »Šolskemu domu*. Obema podružnicama, njih na-čelnicama iu odbornicam, kakor tudi vsem sodelovalcem iu fodelovalkam pri koncertu iu veselici ter vsem rodoljubnim darovateljein v šolske namene izreka svojo pre-rčno zahvalo društvo .Šolski dom* v Gorici, dne ¦21. marca !'.HW. Dr. A. Gregorčič, predsednik.
Darovi. Namesto vstopnine k zadnji veselici ženske podružnice so darovale: Gospa Pavlina Pa j kova g!d. i' — : Gospa Por-don trn Travniku gld. ::•—. Lepa hvala go-spem darovalkam !
Brzojavni iu telefonski promet me* seča fehriivarlja t. I. — Na c. kr. brzojavnih postajah lr?.:»4.kcga postnega in brzojavnega; ravnateljstva je bilo v preteklem mesecu brzojavk na P r i m o r s k e m : :2<M."»7'.», od teh v Trstu IMV.i."*. na Kranjskem 2 Vi 10.
V lokalnem telefonskem prometu se je govorilo v Trstu   iH-oOOO  krat,  v  Gorici   pa
:?:;oo krat.
y»i postni zarod. - Dne 1. aprila 189'J. se odpre v Grgar^i. političnem okraja goriškem, nov poSfni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vužno poŠto ter ob enem služboval kakor nabiratnšca poUno-hranihiič-nega urada.
Zvezo bodo imel po vozni poŠti me J Solkanom in Cepovarsom.
ž njim v ograjeni prostor, mu jo rekel: «Oj, obrni se sem, ti mi boš strežnik. Primi to kropilo, drži je ročno, nerotlnež, misliš, da je kak drog? Nu, stoj lepo ravno, da te bo veselje videti ! Le potrpi, ko se kako jmesto izprazne, ti podelimo kABouikat pri Santa Moria Mag-giore». -- Tedaj je. začel neko dolgo nerazumljivo brbljanje, pri tem jo delal čudna znamenja po zraku in po dvt»h ščitih in kijih, katere so držali pred njim. Sedaj pa sedaj je prikimal z glavo, pri-pcgnil život, tako" da so vsak hip za-zveneli kraguljčki, katerih je K\ ves poln.
Vzel je iz rok svojega ročnega strežnika kropilo in mu ie dejal: <iDaj sem kotlič z blagoslovjeno vodo U
«V cerkvi je nismo kapljice našli', je odvrnil vojak.
^ibiagoalovl jene vode? No, imamo pa vino, ki je gotovo Wagw*ovfy«io, \ ker ste ga prinesli iz nadvladikove kleti*. — In je ukazal tistemu svojemu jponia-gaču, naj sname šlem, ter je izlil vanj vino, kar ga je bilo še ostalo v vrču. Pomočil je kropilo in poškropivši orožje, je dal zaušnico strežaju, če§» naj odgovori amen. Ta je režaje storil in rekel, kar mu je bilo ukazano,
«Vino, ki ostaja pri maši, je streš-
nikov priboljšeki, je dejal nazadnje vojaku Stdjivee,   izpij ga torej, mojdnigi!
Vojak je prijel z obema rokama šlem in zaklteal: «Na zdravje tistemu, ki zmaga v dvoboju«. To reksi je izpil vse.
Ljudje, ki .so gledali ta čudni prizor, so bili različnega mnenja. Nekateri so mislili, da je bil blagoslov veljaven, dasi ga je Saljivee na tak način podelil. In se niso odveč spotikali nad burkami, katere je bil upletel vmes. V dolgem času, kar je bila razglašena cerkvena prepoved, so bili že namreč doživeli ali vsaj slišali mara&aj tako groznega, da se je mogel ta dia v primeri z drugimi smatrati le nedolžna Šala. Drugi pobož-nejši ljudje »o meniti, >» ti so najbrž tudi pravo zadeli, da je Tremaeoldo zamoril obred s Šaljivim priaorom, da bi le ne moral istinito blagoslavljati v pre-pevedanem času. Zopet drugi si niso *w%efc glave beiiti, ali-bi »og»l kiM bia- j goslov veljaven ali ne, in sor pe srčno smejali glumčevim šalam. Ugovarjal pa ni nikdo.
Bojevnika sta šla vsak na jeden konec bojišča. Imela sta irhaste hlače, .stisnjene v pasu, in tesno objemajoče kožo doli do gležnjev. Tam so jih ujemale rudeče čižme. Druge obleke nista
imela. V levi roki sta držala lesen, oglasi, nekoliko vzbočeu ščit. po katerem je bila nutegujenu ovčja koža: v desni roki pa debel iu grčast hrustov kij.
Hamengtt iz t\isala bi se bilo prisodilo kakih petindvajset let. Bil je trsast, širok v prsih in v plečih, imel ie debel vrat, kratke in žilave roke, nt' deče, ščotiuaste in goste lase.
Lupo je bil lepše vzraščen, za eeU> glavo višji «ul svojega protivnika, bolj krasen in gibčen, vendar ni nikakor kazal, da bi mogel biti kos herfcnknri moči samostanskega bojevnika.
Množica se je bila zopet pomirila. Najbolj oddaljeni gledalci so stali na stolih, klopeh in mizah; po oknih in po vseh strehah okoli je tičala glava pri glavi. Vsi so gledali bojevnika. Vsa srca so hitreje bila; vendar se je večini ljudstva poznalo na obrazu, da želi vspeh Lupu. On si je bil pridobil to naklonjenost že s tem, da je zastopal pravično stvar; a množica ga j« še tem rajše volila, ker je bil taktf lepo vzraščen, in mu je krasno lice ovevala neprisiljena prijaznost in srčnost.
(Dalje pride).
Javna telovadba. — »Goriški Sokol« priredi dne 9. aprila t. 1., to je prvo nedeljo; l po Veliki noči, v Gorici j avno telovadbo. [
Več se naznani pravočasno pred dnevom telovadbe.       .
Slovenska Čitalnica v Gorici priredi na praznik oznanjenja Marije Device 25. marca v svojih prostorih besedo s tem sporedom:                  ,
1. Ouverlura .Vojniško slavje", ugl. Klingi-svira orkester. —2. »Srečna Jerjca*, uglasbil A. Thierfelder; zbor in samospev za sopran iz .Zlatoroga*. Baumbachove-Funtkove planinske pravljice. Poje čitalnični ženski zbor s spremljevanjem orkestra. -— 3. Potpourri „ Jugoslovanske pesmi", uglasbil Schubert; svira orkester.— i. .Kdoje mar?" uglasbil dr. Benj, Ipavec; veliki zbor, dvospev (tenor in bas) in samospevi (tenor, bariton, bas). Poje čitalnični moški zbor s spremljevanjem orkestra. — 5. Dvospev »Prodana nevesta", uglasbil B. Smetana ; svira orkester. .Jutro na Triglavu", ugl. A. Thierfelder: uvodni zbor iz .Zlaloroga". Poje čitalnični mešani /bor s spivmljevanjem orkestra. — 7. Divertissemenl »Bojni propovednik", ugl. Millo.-ker: svira orkester. — s. .Onaine rjuhi!* Vesela igra v dveh dejanjih, ("leski spi*al. G. Fflfiger-Mpravskv.
Osebe : Gospa Merliri-ska, bogata udova, Lucija, njena hči. Kvgenija, Lucijina te!a. Atlons Oslrogovski, grajSčuk, iVter Sodnik, .sktuvar, Punkrarij Register, mestni svetnik, Virgilij Knjigopasek, profesor, Vuicelj, slug;i ,\ Os»rogovskega. ~- Začetek točno ob S. ira zvečer. Blagajnira se odpre pol ure prej. (iiasbene točke vsporeda bode zvrševal po--..itiužcu orkester luk. c. m kr. pcšpolka šiv. '7. Vstopnina je določena za druslveuike in :.i ilru^tvenike po 30 kr., /.a srednješolsko i.Vidino po 20 kr. Sedeži stanejo na di-*, nih: I. vrste po 1 gld„ 11. vrste po 60 kr., :i. in IV. vrste po HO kr.; na stolih (VI. -X. v >te) pa po 20 kr. Listki za sedeže bodo ; i prodaj zadnje tri dni preti »besedo" pri '.•u-Uvcncm čuvaju in na večer »besedo* . '• bliigajnici. Vslopuicc se bodo prodajali11 pri hlagajuici. Li-lki za sedeži; se obdrže, . uspnine se pa oddajo v sobi pred dvo-:.!i:o. tv.sli dohodek ^Inv-ede* je namenjen ¦. pokritje treskov z,i popravo društvene ; ifi-ne oprave. Rru-Uvenjke in druge Slo-v-noe \{. mesta in okolice najuljudneje vabi k obilni udileJni                              Udtmr.
V Gorici. IS. marr.i KS'.»9. Ncirrfo  i  uiuctniiul   ognji*          V
loboUi je pripravljal prcč.ist. gospod Alojzij Hralina. kur.it v Gahrijah, v kuh-nji umelne ognje i*a streljanje o Vdiki noči niesto iuti?.ti;irjev. N«'hr<:ča je bolela, tla se jiv v*a nč unela, mzpočila ter silno poškodoval;« kurata in kuharico. Oba so prepeljali v .g.ori-ki bolnišnici. C. g. knratu so baje obe roki'n-zali. Kuharica ni tako hudo posko:lo-\.U;,k Nataučnejih podatkov se nimamo. Trst Izgubljen t -- ,Primorski List' je prt j;- št-1 v h. ?!ov. od 10. t. m. velczanimiv člam-k. V isttm povdarja važnost Trsta kol avstrijskega tr-^sui na sploh, in Se. posebej zn nas biovvnco, ter rtee, kako se slovenstvo potaplja v la^ki poplavi. Da se temu opomore, nasvetu]*.' take nasvete:
,!. Slovensko časopisje naj zdržema razpravlja 'r,*a*ko vprašanje, in to z večjo vnetno ko goriško ali ljubljansko, ker j«- resnično večje važnosti.
2. Slovenski državni in deželni poslanci morajo izdelali /.a T i s t p o sebe n program, katerega se borno držali in po kalerem bomo delali.
;i. »'lasopis;** in poslanci morajo vpli-tatš na drugi- Slovane in je prepričati, da ;— r.avzanu^n ?.a Trst kakor za Prago ali •'.ruga važna mesta.
\. Za Trst nam je treba posebne ,-o **r.od sirske organizacije, da pride "¦¦/ovstvo v slovenskih pokrajinah v roke ..'?ih ljudij. Veliko bi v tetu ožim lahko storil ¦J1.«,!ni zbor kranjski, ako bi bil res slo-•rtski.
'k Ker je v Trstu samem in po okolici ::o pomanjkanje mož, ki bi mogli in vteg-¦ ¦•'.i delovati za ohranitev slovanstva v Tri-lu, ;i-5ba i:o v Trst poslati in s pritmrno plačo :;aslaviti delavce. Taki neodvisni in izobraženi mož/} so silno potrebni v Trstu, kjer m enega slovenskega duhovnika, ki i>i smel in tnopel javno nastopali.        .   ¦    i-
6. Ker ima naSe ljudstvo v Trstu silno veliko slabih priloZnoslij in zcio malo obrambe <jA  sjram' dtm>m.x  paslirstva,   treba  bo   v
cek «oj* r«k»e w *Toj«^a prppo^dniU ali vstj v^jefK. kAmmn&z ?ht to prm\:
mVrtma» skmmtm fmnp^n, ^a bi o teh naAib. nasvetih izreklo stoji* mnenje!"
Gotovo veiepomerobni nasveti, o katerih spregovorimo o prvi priliki obširneje, v nadi, da se oglasijo tudi drugi v lo poklicani.
Kaši podzemeljski zakladi. — Dopisnik z Vipavskega, ki je priobčil dopis, kateremu je sledil oni v .Edinosti" pod zgornjim zaglavjem, nam piše: „Gospodu dopisniku v .Edinosti* od 7. t. m. povem za sedaj samo to, da se ona podzemeljska jama nahaja na Brjih, prt-tali Pečenkovi v Lazih, in ne »v L o z u". Tolik©, za danes, prihod-, njic veCl*
Bta-Hur. — Ravnokar izJUj'.roman iz Caso» Kristusovih je jako prikladno velikonočno darilo za vsako druiino. Splošno zanimanje za to knjigo s prekrasno vsebino kaže, da smo z izdajanjem .Svetovne knjižnice" prav vstregti slavnemu občinstvu, ka-
teremu priporočamo,, da bi pridno posegalo po njej, ker le stem omogoči nadaljevanje v izdajanju te knjižnice. — Ker se je' knjiga tiskala v malo izvodih, naj se vsakdo požuri za Časa, da si jo omisli. Gena je: broširana gld. 1-20 po pošti 10 kr. veC; trdo vezana gld. 1-50, po pošti 15 kr. več.
Slavni m županstvom dajemo na znanje, da smo založili v naši tiskarni dnevnik po novi postavi 'zT*v"pisovanje od sodnije poslanih aktov. Tak dnevnik je neobhodno potreben vsakemu županstvu.
Zlata uraje zgubil nekdo na zadnjem semnju v Gorici od Nunske 'iliee do kolodvora. Kdor jo.je .našel, naj jo prinese v naše upravnišlvo, kjer vdobi postavno nagrado.
Poročil«  ravnateljstva   »Trgovsko - obrtno zadruge« v  «orict z neomejenim jamstvom za opravilni mesec februvnrSj iSttD. 1. Število zadružnikov dne 1. februvarija 1893. .  1173
Naraslo *<:koni meseca za........      35
Padlo tekom mesec:
Hlev. zadružnikov dne 1. marca 1899. je znašalo 1208
± Število deležev dne 1. februvarija.....214-1
Priraslo deležev tekom meseca   ......      78
Odpadlo     ,           ,           .......
število deležev dne 1. marru znaSnlo je
.   2219 Kron . Svola v|'Wanih deležev do 1. februvarija  106291*28
tekom meseca
9860TC 59-
¦»vola vplačanih deležev dne I. marca .  .   110092:«)
Sv..la podpisanih deležev po IKK) kron tliie 1   m'.wra.............005.700* -
.. Vri .hijiuov je. bilo izplačanih iL 1. febr. . 803609*86
J'rira.«lo tekom meseca.........17978*32
<)di)lačalo ,          ,         ........     3897«—
.Stanje predujmov dne 1. marca.  .  .  . :i377i>l*18
>. Dopolnilni zaklad je znaJal 1. februvarija 10733*80 Tekom me^ea reji« doplačalo    ,   .   .  .  . 2019*39
Stanje dopolnilnej-M zaklr.da dne 1. marca    187.53*19 o. Do konec meseca prosilo je 78.*> |irositeljcv
za predujme v znesku.......58000*2*78
Dovolilo se je v znesku.......39101800
Izplačalo       .........380305*42
7. Hranilne vloj/e ho znaSaledne 1. februvar. 180045*62
Vložilo se je trkom meseca.....     11636*95
Izplačalo            ,           ,        .....       4451*25
Slanj.j lnaiiilnili vlo*,' d;ie 1. marca .   .   19322832 v 156 knjižicah povprek po 1238 kr. 90 vin. s. (iotntinc dne 1. febr. in pri poSIni bran.   0109*48 Svola prejemkov tokom meseca  ....   62053*90
,     izdatkov         ......67708.40
Saldo dne  1. marca in pri poSIni bran.      1414*98 9. Denarnega promeln MaKajniec od  dne 1.
februvarija do dne 2*<. februvarija . . 136831*78 Hranilne vlojje se obrestujejo po 4'/» %.—- Predujmi se vračajo v enem ali večledenskib obrokih ?. obn-Mmi vred po dogovoru. l'i»sojila na krnjSi čas nu nieiiji.-o se obrestujejo po 5*72•;,,.--Sejaraviinteljslva je  ".Siik ponedeljek rdi sesti liri zvečer.
Hladne, ure so od 9. do 12. dopoldne in od 3 do 4. popoldne, vsaki dan.
Razgled po svetu.
Thunovo ministrstvo baje odsjopi, in sicer morda ži- o Veliki noči. Najglavnejši vzrok je ta, da se mu ne posreči spraviti Nemcev do loga, da bi odnehali od obslruk-cije, katero ovira državuuzborniško delovanje. Listi trde, da Thuu bi pri odstopu tudi preklical jezikovne naredbe.
Nasledniki bi biP* baron Ghlumecky, knez Auerspcrg ali baron Dipauli.
Gotovega seveda na tej vesli ni nič, ker sploh se glasi nekam neverjetno.
Vojni proračun. — Vojno ministerstvo zahteva za 1000. 1. celih 2B milijonov več kakor za letos. Ta svota naj se porabi za zboljšanje častniških plač in za potnnožitev stalne vojske za 2500 mož. Proračun za mornarico izkazuje izredno potrebščino G1/* -d-lijonov in   naknadnega kredita 2'/g milijona.
Kolontjaliia politika naše države. Vedno bolj se množe glasovi, ki zahtevajo, naj si tudi naši država po vzgledu drugih poskrbi kako ped zemlje v orijentu. Avstrijski vodilni krogi^ dosedaj niso hoteli pečati se s to mislijo. Šele v najnovejšem času, ko so uvideli, da se vse giblje in išče prostora svoji trgovini, pa tudi zaslužka in kruha vedno bolj množecemu se prebivalstvu, ko so u videli, da se na stotine avstrijskih prebivalce? bm$«j» iz naše države na ameriška tla, so jeli misliti tudi v Avstriji na pridobitev zemlje v kraju, ki bi bil pripraven za našo trgovino in obrt Toda, tukaj nasprotujejo naši .dobri" zavezniki Ogri, češ, korist bi, imela le Avstrija, oni pa Škodo. Izgovori so jalovi in zato jih pravi zagovorniki kolonijaine politike ne bodo uvaževali, dobro vedoci, da bi si s tem opomogla trgovina cele monarhije.
Grof Štefan Thza je v ogerski zbornici govoril med drugim tudi to, da bi bila hegemonija Nemcev v Avstriji najprimernejša razredba za duvalizem, ali ob jednem je dodal, da bi bila huda zmota, ako bi hoteli hegemonijo Nemcev identifikovati z duva-lizmom, ter na sploh, da Ogerska more le objektivno in z obžalovanjem slediti bojem v Avstriji!
Nemška liberalna gospoda ni zadovoljna s temi besedami, ker je pričakovala od novega minislerstva podpore proti Slovanom v naši polovici !
Konferenca za raieorožcnjo bo v Haagu tv kraljevski palači Huistenbosch. VrSiiji se bode v treh oddelkih: prvi se bo bavd z vprašanjem razoroženja, drugi z mirovnimi sodteei in tretji s splošnimi vprašanji, ki se tičejo razoroževanja.
Na kak način se povabi na to konfer renco sv. Očeta, še ni znano, ker Italija do-, voli povabilo samo pod pogojem, da papežev zastopnik na konferenci ne nastopi kot zastopnik posvetne moči.                      •'
-¦ '• »Proft* od Rima!" Po prizadevanju Wolf - Schonererjeve stranke je prestopilo res že vee Nemcev k protestantizmu v Hna-rodno" cerkev, katera naj združi vse Nemce Schotiererjevega mišljenja, da potem tim ložje razderejo — Avstrijo! Ali prestopanjeSch6-nererju ne gre zadosti hitro izpod rok, in zalo pozivlje Nemce, naj odstopajo tako, da do Velike noči jih odpade že do 10.000 11 — Wolf-Seh6nerer računata torej kar z velikimi števili I
Nesreča. ~ G. dr. P o c n i k a v Aleksandriji, našega solrudnika, ki je našim čitateljem dobro znan po svojih temeljitih sestavkih v našem listu lansko leto in letos, je zadela huda nesreča; ugriznil ga je stekel pes. Dr. Pečnik se zdravi sedaj poPasteurjeveni načinu v Kahsru.
Vrlemu in neutrudnemu možu želimo, da skoro okreva.
Število trafik se pomnoži. Tako je odredil finančni minister dr. Kaizl.
Razgled po slovanskem svetu.
Trgovinski minister v Trstu. — Bar. Dipauli, naš trgovinski minister, odpotuje 26. t. m. z Dunaja v Trst, kjer ostane več dnij, da si ogleda skladišča in večje tovarne. Trtčas se bodo vršila tudi posvetovanja radi zgradeb v pristanišču. 29. t. m. spuste v morje novozgrajeni Llovdov parnik „Nad-vojvoda Fran Ferdinand*.. Svečanosti bo prisostvoval tudi trgovinski minister.
Pravijo, da potem pride trgovinski minister tudi v Gorico.
Naliergojev mandat. Tržaški mestni svet je bil storil sklep, s katerim je razveljavil Nabergojev mandat. Namestnišlvo pa je ta sklep uničilo. Radi tega vihra ne-vilila v Italijanih, in BPiccolo*- vpije, da ria-mesluišlvo je poteptalo najvišje pravo mestnega zastopa, katere ima po statutu.
BPiccoloM pravi, da po § G3. mestnega statuta ima mestni svet pravico razveljavili mandat onega, ki je obložen zloeinslva, češ, da dokler ni spoznan nekrivim, ne more izvrševati mandata S V znani stvari se je bila res proti Nabergoju začela preiskava, a I i obtožen ni bil nikoli, ker tržaško državno p r a v d n i š t v o seje bilo u v c r i 1 o tako j, d u nima n i k a k c g a p ti v o d a, pošto p ali  proti n j emu!
Italijani dobro vedo, da Nabergoj ni storil prav ničesa, da bi izgubil mandat, ali kljubu temu se dvigajo proti njemu, se upi-upKijo namestništvu in sodišču ter spravljajo v svet laži in infamije proti tako časti-ter-riu možu, kakor je vit. Nabergoj t Nobena reč tem divjakom ni več sveta, nobenega človeka nočejo pripoznavati, ako ne trobi brezpogojno v njihov rog, in če je prizadeti
—  Slovan, tedaj pa porabljajo proti njemu vsa dovoljena in nedovoljena sredstva, samo daf bi se ga iznebili, —dočint pa svoje pristaše pokrivajo, kar se da, pa naj imajo še tako k a z n j i v a dejanja na vesti 1
In vlada ne stori nikakega odločnega koraka, da bi pokazala svojo avtoriteto, iz katere se Italijani prav za prav norčujejo. Kaj se brigajo za sklepe minislerstva, sodišč in namestnišlva, nič, oni gredo kar svojo pot ter se upirajo takim sklepom na vso silo, čeprav vedo, da so upori povsem neopravičeni.
Pa, tu doli ob Adriji smejo Italijani početi še vedno, kar hočejo!! —
V l'ulj je odšla včeraj iz Trsta večja avstrijska eskadra. Tam se baje samo preskrbi s provijantom ter potem odide na Kitajsko.
Razpuščcn shod. — V nedeljo je bil v Mostu na Češkem nemškonacijonalen shod, katerega se je udeležilo nad 3000 oseb. Trajal je le pol ure ter bil razpuščen radi v e 1 e i z d a j s k i h izjav poslanca Wolfa.
NI Irredonte. — Klici: »Viva 1' Ilalia" in „fora i ščavi" zadnje čase so v Trslu kakor tudi drugodi kar na dnevnem redu. V četrtek je sedel na zatožni klopi pred tržaškim sodiščem neki Viktor German, ki je :kri$tf'pred pustom na javni ulici: „Vivai'I-tiHii^l in »fora i ščavi"! Razprava je do-gi)§la|t da ta .signor" je bil tacaš pijan, spoznan je bil sicer krivim, ali obsojeni le na li dnij zapora l
*' ,Viva l' ItaHa" torej brez koča in kraja, in''?endar — ni irredenle!!
Kdo TsIUuje italijanski Jezik r Istri? — V »Ed.* čitamo, da zapisnik o vo-litvi župana v veprinski občini je pisal sam okrajni glavar Al. F a b i a n i, doma iz Kob-diija na Krasu. V seji se je govorilo samo hrvatski, ali g. okr. glavar je pisal zapisnik
—  italijanski!
Kdo torej vsiljuje italijanščino po Istri ?!
. V dalmatinskem deželnem zboru so sprejeli — razven laških glasov — jedno-glasno predlog, da se uvede hrvaščina kot uradni jezik za Dalmacijo.
'"'" »Infiucnca" po upravah laskih občin v Istri. — .Edinost* piše: ,0 tej bolezni, ki je naravnost epidemičnega značaja in ki ubija te siromašne občine, smo govorni že le dni. Jako značilnih črtic o tej epidemiji prinaša »Lavoratore« iz občine miljske.
' V upravi občine je pravi kaos. ^Pobot-nice niti niso urejene po letih, ampak leže kar vse križem ha kupu. Bivši župan Unal-
dini, ki se je bil ponudil svojedobrio, da bode brezplačno izvrševal ta častni posel, je zapisal za-se. mej izdatke 350 gld. na raznih dnevnicah, ki niso opravičene nikakor. Na pr. za eno samo vožnjo v dveh stvareh izL Milj v Trst je zaračunano dvakrat po 5 gld. Tako je zaračunano po 5 gld. za vožnjo- v Trst za nakup -r- papirja in črnila. Za sodelovanje na vojaškem naboru v Kopru je zaračunano 10 gld. in posebej, še 7 gld. \60 nvč. za — zajulrek,. Na cesarjev rojstni dan se je pet občinskih svetovalcev zbralo na obed in račun je plačala občina s 65 gldi 67 nvč. Ker pa se jim zdelo, da taki izdatki vendar niso prav umestni v računih občinskih, so hoteli potem napraviti — nove knjige.
Vse to pripoveduje „Lavoratore" in da to ni sama laž, priča dejstvo, o katerem so brzojavili včeraj istemu listu, da so namreč dejali v zapor bivšega župana U bal d i ni j a in bivšega tajnika Im p a star i j a".
Trgovski shod v Ljubljani. —- "-Dne 6. aprila t. 1. se bode vršil v Ljubljani shod kranjskih trgovcev in obrtnikov; priprave zanj se že delajo. Dotikal se bo posebno tudi — komsumih društev, za katera se bije baš v zadnjem času hud boj.
Družbi sv. Cirila in Sfotoda v Ljub-IJanl so poslali med drugimi; Ženska podružnica v Trstu po gdč. Milki Mankočevi 78 gld. 97 kr. ~- Izvenakad. podružnica v Gradcu po g. Fr. Hrašovcu 4 gld. — Slavna posojilnica v Mariboru 100 gld. — Blagaj-ništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Predstava »n korist Prešornovomu spomeniku je bila včeraj v ljubljanskem gledališču. Na programu je bila Preširnova epska pesem: »Krst pri Savici", Stritarjev »Preširnov god v Elizeju* in Aškerčev dra-matski prizor „Preširen v gostilni „pri zlatem grozdu". Predstava je bila zelo zanimiva,
1. izkaz o darilih za Prešerne? spomenik: Kaplja Ludovik c. kr. orož. posta-jevodja v Toplicah gld. 2*50. — Pajkova Pavlina, sopr. profesorja na Dunaji, gld. B. Kalisler Fran, veleposestnik v Trstu, gld. 200. Hribar Ivan, župan ljubljanski, gld. 50. — Lenče Josip,  velelržoc v Ljubljani, gld. 50.
—  Pogačnik — Naval Fran, operni pevec v Berolinu, gld. 10, — Dr. Murko Matija vseuči-lišcni docent na Dunaju, gld. 10. •— Steklasa Ivan, c. kr. prof. v Zagrebu, gld. 10. — Aškerc Anton, pesnik in pisatelj v Gelji, gld. 5, — Vilfan Janko dr., odvetnik v Radovljici, gld. 5. — Zbirka pri slavnostnem započetju gradnje Vi niške železnice gld. 33*40. —• Rosnimi Ivan, nač. žel, postaje v Zalogu, gld. 50. — Stupica Ivan, učitelj v Drazgošah, gld. 3. — Dr. Pipuš R., odvetnik v Mariboru, nabral v veseli družbi slovenskih narodnjakov gld. 10*67. — Bukovec Fran, župnik v Trvižu, gld. 5. — Vičič Miroslav iz Postojne nabral gld. 50 30. — Gullman Emilij, upravni tajnik v Gorici, gld. 5. — Zbirka vrlih Notranjcev: Zofija Šabčeva gld. 5. — Zofija Valenčičeva gld. 5. — I. Ličanova gld. 2. — Ričič — Zurzova rodbiva gld. 1'50. — Ivan Bririške gld. 2. — Josip Meden gld.. 1. — Drag. Žitnik gld. 2. — Stritar Josip, c. kr. profesor na Dunaji gld. 10. — Skupaj gld. 532 37.
—  Dr. Jos. Stare, blagajnik.
Hiša s kovačijo in vrtom na prodaj. — V večjem trgu na slovenskem Štajerskem se bode v kratkem prodajala hiša s kovačijo in vrtom. Dobila se bo za okrog gld. 3000. •— Hiša je v dobrem stanu, jez pa je celo nov. Zraven kovačije bi bilo lahko postaviti tudi žago. Kdor bi bil volje lo lepo posestvo po tako ugodni ceni kupiti, naj to naznani BNaši straži" v Ljubljani, ki bo v vsem potrebnem dalje posredovala.
Mirodilnico
odpremo ta teden v Tržni  ulici tik sadnega trga v poslopju okrožnega sodišča.
Naša mirodilniea je bogato založena z blagom najboljše vrste ter more na drobno in debelo postreči vsakomu po skromnih cenah.
Posebno se priporočamo častiti duhovščini, slavnim županstvom in uradom, šolskim vodstvom, društvom in zavodom, tvornicam, mojstrom, trgovcem ter vsem zasebnikom, ki; potrebujejo mirodilniškega blaga.
Dobrohotne nasvete ter želje si. občin-' stva glede blaga za dopolnitev sprejemamo hvaležno.
Poslovodja-'
Ivan Drobnič.
InjižeoosL
Knjige »Matice HrTatske" za 1.1898: Zabavna knjižnica: Zeleno busenje, nap. Edh. Mulabdie; Sjene ljubavi, J. Leskova*; Zmaj cd Bosne, Jos. Eug. Tomič m Jzabrane pje-sme, S. Eranjčevid. Knjižnica za klasičnu starimi obsega:" Rimska književnost i latinski jezik, M. Šrepel. Slovenska knjižnica: Henr. Sienkiewicz — Pripoviesti. Čovjek i njegovo zdravlje, nap. profes. Lobmaver. Svjstska poviest obsega: Poviest najnovijega vremena iz pertsa Ivana Barbara. Poučna knjižnica : Slike iz občega zemljopisa, dr. Hoic\ Izabrana djela, Ant. Nemčič.
Dalje: Prievodi grckih i rimskih klasika. Sv. 16. Ksenofon: Izabrani spisi. Cena za člane gld. 1*— Črna kraljica, roman iz hrvatske prostosti, H. Dragošič. Cena gld. !•—, po pošti 10 n. več. Malenkosti, P. L. Goloma, roman v 4r del. Prav.—dr. -A* HarambašicV) Cena : gld. 1-20 n., po pošti 15 n. več. Pred-platniki »Hrvat, narodnih pjesama" (Mu'i. pjesme) dobž istih jedno knjigo letos do konca maja, drugo pa s knjigami prili. leta.
Jasno je, kako skrbi »Mat. Hry," za ravoj književnosti. Njeni Člani smejo biti zadovoljni s tako mnogobrojnimi lepimi knjigami, zalo priporočamo »Mat, Hrv." prav toplo vsakemu.
Zalivala.
Podpisani izrekajo, ginjeni po tolikih izkazih izkrenega sočutja, najprisrcnejšo zahvalo vsem onim, ki so na katerikoli način izrazili sočutje na nenadomestni izgubi našega iskreno ljubljenega
Ignacija Vodopivea.
Posebno se zahvaljujemo slav. c. kr. poštnemu uradu v Novem mestu za prekrasni venec, kakor tudi si. poštnemu uradu v Gorici za spremstvo gospodov uradnikov v uniformi. — Vsem udeležencem žalostnega sprevoda naša hvaležnost ne isostane.
V Gorici, dne 20. marca 1899.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Vsem dragim sorodnikom, prijateljem In znancem se najtopleje zahvalujemo za mnogobrojne dokaze sočutja za časa bolezni in smrti naše predrage soproge, matere, hčere in sestre
Rozalija Vičič «* Štrekelj,
Posebno zahvalo smo dolžni za obilno spremstvo pri pogrebu veleč, duhovščini, gg. c. kr. uradnikom, si. pevskemu zboru pod spretnim vodstvom g. učitelja Sonca za ganljivo petje pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču, ter sploh vsem, ki so prišli od blizo in daleč izkazati predragi pokojnici zadnjo čast. — Bog plati stotero!
K o i.    n, dne 15. marca 1&99.
Žalujoči ostali.
Dunajska borza
14. marca 1899.
Skupni državni  dolg v nolali   ... 101 gld.  tO   kr
Skupni državni dolg v srebru .... 100    ,    85     .,
Avstrijska zlata renta.......119    ,    90    l
Avstrijska kronska renla 4%   ... 101    ,    —     ,
Ogerska zlata renta 4% ...... 119    ,    55    ,
Ogerska kronska renta \oj».....97    ,    7o
Avstro-ogerske bančne delnice   ... 919    ,    —     \
Kreditne delnice.........369    ,    —
London vista...........120    ,    45
Nemški drž. bankovci za 100 mark .   58    ,    97»,', "
20 mark.............11    m    79    *
20 frankov............    9    *   55»/,*
Italijanske lire..........44    m    25
C. kr. cekini........., .    5    !    fifi
IVertheiuter TrlpIexjov rabi tudi r cesarskem dvorca.
Šivalni stroj na stojalu,
ki se goni znogo;zni-
žaua cena gld. 85 50
lertheimovi
*    iivalni stroji.
Priznano nnjodliiiiejši stroj za družine in obrti, ki šiva brez ro-| pota, ter ima vsa zboljšanja no-Ivejše dobe. Zahtevajte cenike in vzorce za Šivanje!
M dnevni čas za poskuSnjo. S letno pismeno jamčenje. — Vsaki stroj, o katerem se v časit poskušnje ne pokaže, da je izvrsten, vzamem nazaj na svoje stroške brez ovir. Samo direktno občevanje z občinstvom brez zastopnikov, tli zato je prodaja za polovico ce-gnejša od cen, ki so drugače obi-I čajne za prve fabrikate. || Poznale že Werlueimer-Triplex I                 (Nov patent)?
E NUIimaseliinen Versand-Hans J      S T R A U S S
r^VVien, IV. Margarethenstrasse 12. Moja gospa je jako zadovoljna z VVerthei-movim Šivalnim strojem, kateri je dobila od Vas. Lahek tok, brez ropota, lepo delo, jednako. fe se šiva niočntjSe ali slabejSe blago, vse to je vredno občudovanja. Originalni Šingerjcv stroj mojega soseda, ki je stal na obroke gld. 8.r ni prav nič boljši. - Z najboljšo zahvalo in s spoštovanjem                         Ferdinand llenz,
gozd. uradnik. Varcs (Bosna) 27. sept. 1898.
Trpeči na plučali, v grlu, »a duhu in trakcalni!
Kdor se hoče iznebiti enkrat za vselej plučnih ali trakealnih bolezni tudi zastarelih, bolezni na duhu, katere se dozdevajo neozdravljive, naj uporablja čaj za bolne na plučah In Y grlu A. Wolffsky. Tisočere zahvalnice jamčijo pristnost tega Čaja. Zavoj, kateri zadostuje dva dni stane 75 kr. Zvezki gratis. Pristnega dobiva se edino pri tvrdki A. Wolf?sky, Berlin, itv. 37-
26   2H                                              251 S.
Domača slovenska gostilna
^ftcan *\3aUUc
v Trstu v ulici Solitario it. 12
toči dobro, Črno in belo vipavsko, istrsko in okoličaiisko vino. Daja se tudi vino na debelo krč m ar* jem in družinam po znižani coni.— Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebnim. Postrežba toč.na. Cena primerna, Za mnogobrojni obisk se priporoča udani Fran Valcttč, krčmar.
Jšpcdicljska poslovnica
1 Uw H« t Gorici i
30 5110   v ulici Morelli 12 se toplo priporoča Slovencem v ', gaj                 Gorici in z dežele.                 ^
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA    • Via Utardinn H
ai m 9 pristna bela in črna vina i/, vipavskih, furlanskih,
Dostavlja na dom vse   kraje  avstro-ogerske   monarhije v sodih  o«J f>t» itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzoree.
Ceno zmerne. Postrežba poitena.
vinogradov.
po železnH na
Wilhelrnov obliž.
Ta obliž, kateri se izdeluje izključno le v lekarni Franca Wlhclm:i v Ncnnkirchen (Spodnje Avstrijsko) se rabi z dobrim vspehom v vsakem slučaju, ko se sploh rabi kak obliž. Posebno korist.;« je pa pri starih, nevnetljivih bolečinah, kakor pri kurjih očesih, roženici, ozeblin udih in pri zastarelih turih. Dotično bolno mesto se oristi, potem se obliž namaže na kos tofeta al: usnja ia .-se nanj položi
Cena zavitku 40 kr., 12 zavitkov 4 <jL, ~> uit-cetov, ditcet po S <jl. 50 kr.
Manjc kol "2 zavitka, kolera staneta poštnine prosto 1 gld. a. v., se ne razpošilja.                   IV
Trgovina z jedilnim blagom
G. F. Resberg v Gorici,
v Kapucinski ulici št. 11 ter podružnici na Kornu štev. 2
priporoča to-le blago:
Sladkor — kavo — rlž — mast — poper — sveče — olje — škrob — ječmen — kavino primeso — moko
—  gris — drobne in debele otrobe — turSfco — zflb
-   sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement
bakreni vitrljol itd.             3 20  8
Zaliia pristneia dalmatinskega žganja na debeli
ter pristnega črnega in belega vlun.
Sviloprejsko seme
pšenične barve
prodaja se po 5 gld. unča,   ali tudi po pogodbi, za Šestino pridelka.
Naročila je pošiljati na naslov: Ilumar Andrej — Dolenja Vrtojba, h. Štv. 23.
Anton 'ObMič*,
čevljar
v Semeniški ulici štev. 4
bfW- v Gorici,   Tpflj
priporoča se
za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro.
iz pivo kranjsko ok^poitno pivovarne
Th. Frčhlicha  na Vrhniki
ItalmtiSre 5t. 18.      v Gorici -    ilahatiSt« «t. IS.
Priporoča p. n. ča<litiin p\?. odjotnalconi iz most.i in dožolo svojo izbonso pivo k;ikor: ^eksportno marčno*' ter sploino priljubljeno pivo ,,kranjski biser*' v sod-čekih po »/„ l/2. */< »n lU hektolitra, kakor tudi pivo v plotiibovitnih steklonicali že v pivovarni napolnjeno.
Ker je lotos pivovarna izdatno povečana, ter vse«! modernim zahtevam ugledno na novo urejena, mogočo mi bode časMle p. n. p|r. odjemalce v vsakem obziru solidno iu točno post reči.
Pri loj priliki opozarjam tudi fc% kmetovalce da imam v zalogi ,,sl;uliie kuli*, katere so priznano izvrstna krma za krave mle-karice in mlado živino.
Za blagohotna naročila se rojakom toplo priporočam                           udani
Josip Rovan,
zastopnik z.t Uo.-im in deželo.
LINlHENT. CAPSICI COMPOS.
iz Rlohterjeve lekarne v Pragi pripoznano kot izvršiti o bol ubiaiujcee mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orlg. steklenicah z našo zaščitno znamko, s »Sidrom" namreč,iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le teko steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.                                                   W!a^i
Rickterjeva lekarna „pri zlate« Ibm" f .t\| v pragi.                      tC*r*l
•ˇ¦
na Travniku Štev, It v 8ori*if
podružnica
ii» Ac<|ii(Mlottu l\. 2T» v Trsta,
priporoča se
slavnemu   občinstvu   v  motu
in n* dežel! v blagohotno podpora.
V
i
te*#****#******#*####***#*#*<^
Dobroznana gostilna
ANTONA VODOPIVCA
pri
je v l»li/iiii ju/.
iii'K.ikuI.>.lv..ra
jrdina narodna
i:»stiiit:»
s prenočišči, km. >ra tf>f"'i pristna Wh iu r*rna vina iz Vipavske doline.    ^
Kuhinja domača z okusno pripravljenimi jerinti.    L
Klepa? Artur Makutz
Ozka ulica t.      GORICA      Via Streita !.
?'fi...r..,'.)
Škropilnic« proti peronospori {«>;>..ni;, t^ },„ V«,-ki.:.,w >,,',.«.) U.:«.,,-;,- srd in >¦,-,¦:«¦: /..U-Uv ik,U<.\.- «• ...iv IjIA,, |iw:s.-ii::i. Sk[..i.:!i;i.M i- >vst:»^-«a i^ij-r-:.. m ik.i. ihi Sko-pi bi:-- a.. U; i...'i;i.. 5.,: v..F4i l.i^':t;k..i
glir*   Cena je zelo nizka,  —»m
Stroj /n ;«e|i1jnuji> toilnv iz niikan^-M ii-lt^j.
Piipniva m obiamviinjc »ina j.fcd jtii-imSti t« nk.i-j.-m pii •...:« »it \r «...1.1 (kan'..
Meli m /.vrpljanjf srrozilj* raznilt ji^Ji-mov.
<V»I i/, gumo 21 v.-;ik«.vt>:iif -kro^ilnit-o.
Si-iVj.-tn!jo v {:ii{:|-ii\!j;usje \*.;iktrtr.-:iir diu^e Skiopiijuv, ikor lizdt |<r<:V2( it,.i \>a liiu^-a v klopar-ko olui s.jia»lj;o\i (it-ls.