ŠT. 16 GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniski obcan LETO XXV. KAMNIK, 14. OKTOBRA 1985 AKTUALNO Imajo višji osebni dohodki povsod pod I ago v de lovnih rezultatih Vprvem polletju letos so realni osebni dohodki prvič po dolgem času spet porasli. To pomeni, da so izpla-čani osebni dohodki presegli rast življenjskih stroškov. Tako je bilo tuđi v naši občini. V gospodarstvu je poprečni mesečni osebni dobodek v primerjavi s prvim polletjem lani narastel za 83 odstotkov. Znašal je 43.290 din. Delež akumulacije v čistem dohodku se je od 40 v lanskem polletju sicer povečal na 41,1 odstotka, vendarje bi! v nekaterih dejavnostih (kmetij-stvo, gozdarstvo) nižji kot lani. Posebej pa se bodo morali zamisliti nad svojim ravnanjem tam, kjer so kljub izgubi povečali osebne dohodke nad povprečje v svoji panogi. Treba se bo resno lotiti analize vzrokov za premajhen ustvarjeni dohodek, sicer bo ob zaključ-nem računu težko poračunavati preveč izplačane osebne dohodke. Bolj se borno morali zavedati, da so pogoj za višje osebne dohodke Ie boljši delovni rezultati. V skladu z dogovorom, da bodo osebni dohodki v družbenih dejavnostih zaradi predviđene uskladitve z gospodarstvom nekoliko hitreje naraščali, je poprečni mesečni čisti osebni dohodek v družbenih dejavnostih napram prvem policiju lani porasel za 92 odstotkov in znašal 51.467 din. Vendar pa so znotraj dejavnosti še velike razlike. Samo primer. V šolskem centru Rudolfa Maistra so znašali poprečni osebni dohodki v prvem polletju 48.000 din, karje manj kot v nekaterih delov-nih organizacijah, ki poslujejo na robu rentabilnosti ali ceh z izgubo. Pri tem seveda ni treba poudarjati velike razlike v izobrazbeni strukturi delavcev in pomena, ki ga ima ta izobraževalna ustanova za usposabljanje kadrov za gospodarstvo. Težko je v tem primeru govoriti o pravi svobodni menjavi dela, ki sicer poteka prek republiške izobraže-valne skupnosti. Problemov osebnih dohodkov pro-svetnih delavcev ni mogoče resiti z nekim mezdnim gibanjem in z administrativnim ukrepanjem, pač pa le tako, da se bodo delavci v gospodarstvu zavestno odlo-čali za zagotovitev toliko sredstev, da bodo omogočala realnejše vrednotenje dela prosvetnih delavcev in na tej podlagi hitrejše približevanje njihovih osebnih dohodkov osebnim dohodkom delavcev z enako izobrazbo v gospodarstvu. F. SVETELJ Kako odpravljajo težave v Graditelju in SKG Šest predlogov je dala v obravnavo kamniskemu izvršne-mu svetu posebna delovna skupina, ki je v Graditelju ugotav-Ijala, kje ležijo v/roki, da ta delovna organizacija, ne more poslovati tako, kot bi bilo za obči-no in seveda za delovno organizacijo najbolje. Ena največjih težav je po mnenju delovne skupine, ki jo je vodil Horst Hafner, direktor Utoka, delovno mesto glavnega direktorja Graditelja. Na tem delovnem mestu je namreč že nekaj časa vršilec dolžnosti, ki naj bi te dni zapusti! delovno organizacijo. To zbuja bojazen, da bi prav zaradi nestalne kadrovske zasedbe prišlo do zmanjšanja ponudb in podpisov gradbenih pogodb. Naš izvršni svet je zaradi tega tuđi podprl predlog delovne skupine, da mora Graditelj, skupno z lastnim strokov-nim tearaom in družbenopolitič-nimi organizacijami v delovni organizaciji in sozdu Imos, v kate-rega je graditelj sicer vključen, nemudoma razrešti problem de-lovnega mesta glavnega direktorja. Težav okoli Graditelja pa še ni konec. V Sarajevu so pred kratkim zgradili nekaj objektov, hkrati z njimi pa so »zgradili« tuđi za okoli 50 milijonov dinarjev izgub, dodatnih 40 milijonov dinarjev primanjkljaja so »priznali« s prvo A »etapo novega zdravstvenoga doma v Kamniku, prav tako pa ni jasno, koliko de-narja bodo porabili za odpravo pomanjkljivosti v stanovanjski soseski na Bakovniku. Na zadnji seji izvršnega sveta so obravnavali tuđi poročilo delovne skupine o razmerah v delovni organizaciji Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik. Izvršni svet je namreč že pred časom zahteval dodatne odgovore na štiri vprašanja: iz katerih virov je SKG prikrilo izgubo v visini 4 milijone dinarjev, kako bodo v delovni organizaciji zaposlovali v prihodnje, o odgovornosti za nepravilnosti in o operativnem programu odprave napak na stanovanjskih blokih (predvsem na Bakovniku). In, če so bili člani izvršnega sveta zadovoljni z odgovori na zadnja tri vprašanja, pa z odgovorom na prvo nišo bili. Menili so namreč, da odgovor še zdaj ne pove jasno, ali so v SKG pokrili izgubo na račun boljšega oziroma obsežnejšega dela, ali zaradi višjih cen svojih storitev. Nikakor pa nišo mogli sprejeti odgovora, da leži vzrok za izgubo v tem - tako je zapisala tuđi delovna skupina - ker je delov- na organizacija imela na svojem žiro računu tuđi denar občanov, ki so ga nakazovali za plačevanje centralnega ogrevanja. Člani izvršnega sveta so menili, da do odgovora sami ali s po-močjo delovne skupine ne bodo mogli priti. Zato bo odločilno besedo imela posebna finančna komisija SDK. Poleg teh točk dnevnega reda so člani občinskega izvršnega sveta na 136. seji obravnavali tu- đi poročilo Hidrometeorološke-ga zavoda, v katerem je med drugim zapisano, da v Kamniku še naprej vdihavajo slab zrak. Ta je po mnenju strokovnjakov poln dim in drugih škodljivih snovi. Poročilo opozarja, da je Kamnik po onesnaženosti na še-stem mestu v Sloveniji, skoraj ob trboveljskem bazenu in Ljubljani. D. V. Mesec požarne varnosti Oktober je najugodnejši za začetne požare in za namestitev raznih peči, pečic za jesensko in zimsko obdobje. Posledice ne-pravilnega ravnanja so znane. Ob nastopu hladnega vremena mnogi nameščajo razne peči v stanovanja, ki nimajo zidanih dimnikov. Na žalost ne samo v zasebnih hišah, ampak se pojav-ljajo tuđi v blokih in družbenih stanovanjih. Letos jih bo verjet-no že več zaradi večje podražitve centralnega ogrevanja (lani je bilo tako v Groharjevi ulici). Kjer ni pravilnih dimnikov, postavijo salonitno ali pločevinasto cev skozi okno ali na podstrešje. Opozarjam, da salonitna cev ni primerna za dimnik, ker že ob manjši temperaturi poči in s tem povzroči požar. Pločevinaste ce-vi običajno nišo dovolj dolge, pritrjene ali naslonjene na lese-no konstrukcijo pa nevarne. Po-sledica — požar. Poglavje zase je žganjekuha. Ljudje peči vedno postavijo pod nastrešje, kratko dimno cev pa potisnejo skozi opažne deske. Lastnik si misli, za teden dni se mi res ne splača upoštevati po-žarno-varnostne predpise. Isto velja za peči za prašičjo kuho. Te vrste peči so že dalj časa v uporabi, približno dva do tri rae-sece. Problem se ponavlja iz leta v leto, pa bi se le splačalo postaviti zidani dimnik, da bi objekt zavaravali pred požarom. Ob spravilu poljskih in vrtnih pridclkov zelo radi požigamo ne-uporabne ostanke. Prav je, da se uničijo. Vendar to lahko storimo s požigom samo v času, ko ni vetra. V nasprotnem primeru nam lahko iskre zanese v drvarnice, barako, gospodarska po-slopja, stanovanjske hiše, kozol-ce ali v bližnji gozd. Spomnimo se samo velikih gozdnih požarov letos na Primorskem in v Dalmaciji. Pa tuđi v naši občini je bilo nekaj gozdnih in drugih požarov. K sreči ne velikih. Zadnji gozdni požar smo gasili od 23. do 25. septembra. Nastal je v visini 2000 m pod Planiavo na koncu Repovega kota. Gasil-ci so nosili vodo iz 30 minut od-daljenega jezera. V nahrbtniku z brizgalko je bilo prostora za 25 1 vode. Za nošnjo dovolj, a za gašenje malo. Vendar po devet teh posod skupaj z vodo je le pomagalo omejiti in pogasiti požar. V skalovju, kamor se je ogenj raz-širil, so morali biti gasilci navezani z reševalno vrvjo. Gasilo je 50 gasilcev, sodelovalo je še osem gozdarjev in štirje člani GRS. Skupno so delali 800 ur. Gasilci so bili iz Kamnika in Kamniške Bistrice. Vzrok požara je bi! po vsej verjetnosti odvr-žen cigaretni ogorek obiskovalca planin, ki je počival na tamkajš-nji klopi, užival lepoto doline in vršacev. Tuđi gasilci imamo smi-sel za lepoto našega hribovja, vendar po eno in pol urni hoji do požara, obteženi z orodjem in vodo za gašenje, nismo imeli časa za občudovanje. Glavna naša naloga je bila preprečiti Sirjc-nje požara v spodaj ležeči ma-cesnov in borov gozd. To nam je tuđi uspelo. Končno pa smo ce-lotni požar še pogasili. Do danes še nismo sprejeli sporočila, komu se lahko zahvalimo za ta lepi izlet v krasnem jesenskem vremenu pri 30°C naravne toplote. Priporočam, da v šolah in posebno v delovnih organizacijah pregledajo vse vrste gasilnih pri-prav, če so še uporabne. Največ je ročnih gasilnih aparatov in zidnih hidiantov. Tega pa tuđi v stanovanjskih blokih ne bi smelo manjkati. Večkrat se dogaja, da cevi uporabljajo v druge, nega-silske namene, posebno v proizvodnji. Potrebno jih je pregledati, če so še uporabne. Aktivirati je treba požarne komisije v obratih in delavnicah, ne samo zaradi orodja, temveč. zaradi preventivnih pregledov, opozoril in usposobljenosti zaposlenih. V nekaterih šolah so ustanovljena društva »Mladi gasilec«. Ta naj bi poživila svoje delo in pri-tegnila čimveč učencev. V glasilu društva prijateljev mladine je celotni program dela gasilcev, ki je vključen v program XIV. ju-goslovanskih pionirskih iger. Program za mesec oktober pred-videva ogled gasilskih domov in gasilskih filmov. V zadnjem šol- (Nadaljevanje na 2. strani) Mi ha Ravnik obiskal našo obči no Pogovor v KIK in Utoku »Vecja proizvodnja, vecji izvoz, stimulativnejše nagrajeva-nje in dobra poslovna organiziranost morajo biti osnovne usmeritve ravnanja našega gospodarstva in s tem tuđi Kemic-ne industrije Kamnik,« je med drugim dejal sekretar predsed-stva CK ZKS, Mina Ravnik, ob nedavnem obisku v tej naši delovni organizaciji. V delovnem pogovoru s pred-stavniki Kemične industrije Kamnik smo lahko tuđi stišali, da si kakšnih boljših pogojev dela in gospodarjenja v KIK ne morejo obetati. Zato se bo skoraj tisoččlanski kolektiv pač moral organizirati tako, da bo dobre ali ćelo boljše rezultate dose-gel v sedanjih, ne preveč rožna-tih pogojih. V tej smeri bo zato treba narediti odločne korake pri kadro-vanju strokovnjakov in pri iska-nju dolgoročnih razvojnih ter proizvodnih možnosti. Resda v KIK že imajo razvojne programe za vsako vrsto pro- izvodnje, ki sedaj obsega različ-na razstreliva, aluminijasti prah in folije, crni smodnik in več vrst embalažne folije, uresničitev teh programov pa je v sedanjih razmerah vprašljiva. »Če bomo že-leli naloge uresničiti, bo edini element, ki nam bo to omogočil, delo in samo delo«, je dejal eden od razpravljalcev. Skupno naj bi za posodobitev do leta 1990 vlo-žil okoli 3,5 milijarde dinarjev. Letos naj bi v KIK prigospo-darili za okoli 5 milijard dinarjev celotnega prihodka, čistega dohodka pa jim bo, tako pred-videvajo, ostalo nekaj več kot 8 milijonov dinarjev. Da za zdaj dokaj uspešno poslujejo, kaže tuđi podatek, da je povprečni osebni dohodek v avgustu bil malce večji kot 58 tisoč dinarjev. Miha Ravnik in medobčinski sekretar ZKS, Andrej Ambro-žič, sta obiskala tuđi tovarno us-nja U tok, kjer so člani zveze ko-munistov pripravili akcijsko kon-ferenco. Na njej so komunisti ocenili dosedanje delovne dosež- Nov statut občine V današnji številki Kamniškega občana v posebni prilogi od 5 -12 strani objavljamo osnutek novega statuta občine, o katerem bodo delegati naše občinske skupščine razpravljali konec tega meseca, 29. in 30. oktobra, na svojih sejah. Potem pa bo o osnutku tekla široka javna razprava vse do konca leta, novi statut pa naj bi občinska skupščina sprejela na januarskih sejah. ke, oziroma kako uspešno se v duhu 16. seje CK ZKS opirajo na lastne moči. Ena od težav, s katero se v tej delovni organizaciji srečujejo v tem času je zmanjšano povpraše-vanje po velurju, ki je bil Uto-kov osrednji izvozni artikel. Ob tem smo slišali podatek, da je lani velur v strukturi proizvodnje zavzemal skoraj polovico, letos pa le petino proizvodnje. V Utoku pa so - tako je pokazala tuđi razprava - dokaj pripravljeni pričakali to spremem-bo. Že v letošnjih načrtih so namreč zapisali, da bodo povečali število izdelanih in prodanih iz-delkov iz dopolnilnega programa (predvsem drobna usnjena galanterija); podatki kažejo, da jim je to tuđi uspelo. Kljub precejšnjim uspehom pa se v Utoku zavedajo, da imajo še nekaj rezerv v tehnološki disciplini, kontroli kakovosti, sti-mulativnejšem nagrajevanju in organiziranosti dela. D. V. Komemoracije ob 1. novembru Letos - ob 40-htnici osvo-boditve in zmage nad fašizmom - se bomo še posebej spomnili ljudi, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo. Grobove in spominska obe-ležja bomo lepo okrasili z jesenskim cvetjem, prižgali svečke in se v tihoti poklonili vsem znanim in neznanim junakom ter se jim zahvalili za njihova življenja, zahvalili za njihovo največjo žrtev, zato da mi lahko živimo. V Kamniku bo spominska svečanost 31. oktobra 1985 ob 16. uri pred spomenikom prvoborcev SKOJ-evce na Žalah. V spominskem programu bodo sodelovali dijaki CCRM, godba na pihala in pevci. Odbor krajevne organizacije ZB NOV Kamnik vljudno vabi na komemora-tivno slovesnost vse občane, društva in organizacije. Na Duplici bo komemoracija 31. 10. 1985 ob 9. uri pri spomeniku na Duplici, isti dan ob 10. uri bo žalna slovesnost pri spomeniku v Šmarci, ob 11. uri pa pri spomeniku v Rudniku. KO ZZB NOV Srednja vas pripravlja 31. 10. 1985 ob 15. uri komemoracijo pri spomeniku padlim borcem Velika Lašna, ob 16. uri pri spominskem obeležju osnovne sole Sela in ob 17. uri pri spominskem obeležju osnovne sole Loke. Vsa ostala spominska obeležja pa bodo obi-skali mladinci OO ZSMS Srednja Vas in Sela. KO ZZB NOV pripravlja spominsko slovesnost 31. 10. 1985 ob 15.30 pri spomeniku padlim borcem v Stranjah, KO ZZB NOV Komenda -Moste-Križ-Nevlje pa isti dan ob 16. uri pri spominskem obeležju osnovne sole Ne vije. KAMNIŠKI OBČAN / 14. OKTOBRA 1985 Naše delovne organizacije premalo sodelujejo Občinski odbor medobčinske gospodarske zbornice — kamitik spada v ljubljansko regijo — je nekakšno koordinativno telo, ki obravnava predvsem tekočo gospodarsko problematiko. Štirikrat letno občinski odbor (devet članov s štiriletnim mandatom) skliče sestanek z direk-tprji kamniških delovnih organi-zacij, kjcr se pogovarjajo o planskih aktih, o pogojih gospodarje-nja, obravnavajo investicije za posamezna obdobja, prispevne stopnje, pogovarjajo se o zdru-ževanju sredstev, ražporejanju dohodka, likvidnosti, zalogah, preskrbi delovnih organizacij s i surovinami in reprodukcijskim materialom, o zaposlovanju ab-solventov posameznih šol, o zu-nanjetrgovinskem poslovanju, o problemih industrije, obrti in turizma, o razbremenitvi gospodarstva in še o mnogih problemih, s katerimi se gospodarstvo dnevno sooća. Nobene akcije občinski odbor ne more izvesti sam, že zaradi same širine, splošnosti obravnavane proble- matike. Vključuje pa se v akcije, ki jih vodijo SZDL, izvršni svet, s katerim dobro sodeluje, in ostali. Aktualno je tuđi obravnavanje združevanja sredstev. Skupne naložbe so bile v zadnjem času obnova Titovega trga, sedaj je to povezovalna cesta, za katero je glavnina sredstev že zbranih, ne-kaj jih še manjka, ker vsi podpis-niki nišo sposobni prispevati zneska, po 1350 din na zaposle-nega. »Kamniške delovne organizacije med seboj premalo sodelujejo, vse premalo so tuđi razvojno usmerjene,« je povedal predsed-nik občinskega odbora medob-činske gospodarske zbornice Pe-ter Sitar in dodal, da MGZ pre-več bazira le na ljubljanskih ob-činah in njihpvih delovnih orga-nizacijah, obrobne občine pa so vedno v ozadju. »Med posameznimi občinski-mi odbori ni dobre povezave, prioriteta in poudarek je na Ljubljani,« pravi Peter Sitar. Na regijskem nivoju deluje izvršilni odbor medobčinske gospodarske zbornice, ki se sestane štirikrat letno, skupščina pa dvakrat letno. Letos se občinski odbor uk-varja z novim srednjeročnim ob-dobjcm - do leta 90, kjer je v nacrtu gradnja nove pošte, ki je v Kamniku prepotrebna. Ker je rok za dobavo opreme tri leta, je potrebno dovolj zgodaj proučiti vse dejavnike za uspešno izvedbo projekta. »S prcdstavniki PTT Ljubljana smo že imeli sestanek, stavba naj bi stala okrog 50 milijard starih dinarjev, oprema pa 150 milijard starih dinarjev. To skupno naložbo bo potrebno dobro proučiti, prav tako tuđi najti najustreznejšo lokacijo za novo pošto. Zaenkrat sta dve možnosti - na Bakovniku in v prostorih starega zdravstvenega doma (seveda, ko se bo ta po-polnoma izpraznil), kar bi bilo ugodnejše, ker je bliže središču mesta,« je dejal predsednik občinskega odbora medobčinske gospodarske zbornice R. GRČAR Bodeča neža za Stari grad Stari grad je bil do leta 1975 v upravljanju gozdnega gospodarstva Ljubljana. V tem letu je od-delek za gospodarstvo in finance občine Kamnik izdal odločbo (11. 12. 1975), s katero je bila pravica uporabe Starega gradu prenesena na Planinsko društvo. Izvršni svet je na 35. seji dne 11. 11. 1975 obravnaval problematiko Starega gradu in predlog Planinskega društva, da Stari grad prenese na POZD »KANU«,! s tem, da ob morebitnem prenehanju poslovanja POZD »KANU«, Stari grad ponovno preide k Planinskomu društvu. Izvršni svet je sprejel sklep s katerim podpira predlog Planinskega društva in sklep, da se Stari grad ne odproda, temveč da v brezplačno koriščenje POZD »KANU«, z namenom, da ga le-ta adaptira in usposobi za obratovanje s 1. 5. 1976. Planinsko društvo je dne 27. 2. 1976 sklenilo pogodbo o od-plačanem prenosu Starega gradu na POZD »KANU«, s "tem, da PQZD »KANU« plača odškod-nino in sicer v osmih letnih anu-itetah, tako, da zadnja anuiteta zapade v plačilo 31. 12. 1983. Zakaj se mnogi jezijo na SRG SKG (Stanovanjsko komunalno gospodarstvo) Kamnik je že kar nekaj časa tarča mnogih očitkov in kritik in prah, ki se dviga okrog te delovne organizacije, se kar noče in noće poleči. Da bi bili le njihovi »patrtnerji« ali občina ncnehni sitneži, ki jim ne dajo miru, prav gotovo ne more držati. Star pregovor pravi: kjer je dim, je tuđi ogenj. In tega netijo v SKG, tuđi s svojim poslovanjem, ki pozitivno zako-nodajo in poslovne običaje upo-števa le deklarativno. Konkretneje. Eden od bralcev Kamniškega občana, sicer »upo-rabnik« centralnega ogrevanja, nam je potožil zaradi opomina. ki ga je prejel februarja letos za plačilo razlike v ceni ogrevanja - okrog 800 dinarjev - v maju 1984. Zraven pa seveda se stro-ške opomina, in pa za 7,5 od-stotka povećan dolg zaradi obre-sti. Opomin bi bil seveda na me-stu, če stranka ne bi redno pla-čevala svojih obveznosti in sicer prek trajnega naloga v banki. Opomin bi bil na mestu tuđi v primeru, da je SKG taistega »uporabnika« obvestil o podraži-tvi, a tega ni storil; ali še bolje, če bi SKG pravočasno poslal tako imenovani aneks k dogovoru o: ceni ogrevanja. Brez tega pa njegov opomin, vsaj če upošte-vamo veljavno zakonodajo, pač ne more imeti veljave. Razpre-dali pa bi lahko še naprej, reci- mo o visini obresti, saj naš banč-ni sistem pozna le letne obrestne mere — torej je mesečna obrest-na mera ena dvanajstina veljav-ne obrestne mere — in kakorkoli jo človek v konkretnem primeru računa, ne more izračunati 80 dinarjev, kolikor so jih izračunali v SKG. Pa še en primer, sicer druga-čen od prvega. Gre za etažnega lastnika stanovanja, ki je avgusta letos prejel obračun stroškov — z datumom 30. 5. 1985 - za pre-novo skupinih delov in naprav v stanovanjski hiši in skupnih funkcionalnih stroškov reci in piši za leto 1982 in 1983 in sicer v visini dobrih dvajset tisočakov za leto 1982 in skoraj osem tisoč dinarjev za leto 1983. Če bi v SKG tuđi praktično upoštevali veljavno zakonodajo, bi morali ob letnih zaključnih računih urediti tuđi vsa upniško dolžniška razmerja, saj posebnoga dokumenta, ki bi urejal tak način nji-hovega poslovanja etažni lastnik nima. Poslovanje SKG, tako kot je, pa bi lahko ponazorili s tem, da bi trgovina, kjer je nekdo pred tremi leti kupil televizor, v tem letu poslala račun za razliko med tedanjo in sedanjo ceno te-levizgrja. In da k vsemu ne dodajamo, da v SKG nimajo niti toliko volje, da bi svojim enostransko do-govorjenim zahtcvam dodali vsaj še nekaj tistih podatkov, ki so pri poslovanju nujni, od tega, do kdaj je treba obveznost poravnati, do svojega žiro računa. Lahko si le predstavljamo, kakšno težavo predstavlja marsikomu, da se dokopljc do tega, za fi-nančno poslovanje, osnovnega podatKa. Je treba še pojasnjevati, zakaj se okrog SKG še kar dviga prah? J. T. Naknadno pa je bil med le-tema sklenjen aneks (21. 4. 1977), ki prolongira odplačilo anuitet, tako, da zapade zadnja anuiteta v plačilo 31. 12. 1985. V obdobju po sklenitvi pogodbe je v imenu POZD »KANU« s Starim gradom upravljal tov. HUREMOVIČ Hamzo, vendar mu je sanitarna inspekcija občine Kamnik dne 22. 5. 1981 z odločbo prepovedala obratovanje, zaradi neurejenih sanitarnih razmer. Od tega obdobja dalje je bil Stari grad praktično popolnoma zaprt, ražen nekaterih dni, za praznovanje 1. maja. Pri tem je potrebno poudariti, da je tov. HUREMOVIČ ostal v objektu. V prizadevanju, da bi končno le prišlo do usposobitve Starega gradu je izvršni svet v preteklem letu objekt ponudi! Planinki, Kočni in Planinskemu društvu, pri čemer je garantira! odkup pod ugodnimi krediti iz sklada skupnih rezerv, vendar je bila ocena, da bi dejanska sanacija stala približno 3 stare milijarde, tako, da hihče od teh ni bil pripravljen prevzeti takšnega bremena. Od Ietošnjega marca dalje je zaradi stečaja POZD »KANU« Stari grad prešel v roke Delikatesi iz Ljubljane, ki pa se je od-ločila, da bo Stari grad prodala najboljšemu kupcu, pri čemer Izvršni svet soglaša s pogojem, da se Stari grad preuredi v resta-vracijo, ki bi nudila tipične slovenske jedi, dVi se Stari grad sanira v roku enega leta ter v kolikor bi prišlo do ponovne prodaje, da se v pogodbi zapiše, da ima Kamnik prcdkupno pravico. In memoriam Tone St u rm 1908-1985 Po dolgotrajnem in težkem boju z boleznijo in smrtjo se je za vse čaše ustavilo srce revolu-cionarja, partizana, delavca, to-\ariša Tonela Šturma. Iz partizanskih vrst kamniško-domžal-skega področja je odšcl zadnji član vojnega revoluconarnega komiteja za KamniŠko okrožje in prvi kornisar Kamniškega ba-taljona. ■ Tone Šturm je bil rojen 17. 9. 1908 v hribovski vasici Livek nad Kobaridom. Kot sedetnletni fantičje okusil grozote prve sve-tovne vojne. Soška fronta je porušila očetov dom in italijanski okupator je ćelo družino pregnal v notranjost Italije. Po končani vojni se je družina vrnila v Livek, kjer je Tone končal šestra-zredno osnovno solo in pomagal očetu kmetovati v strminah Ma-tajurja, po katerih so vse, zemljo, gnoj in poljske pridelke zno-sili na svojih hrbtih. Kmetija je postala pretesna za številno družino, zato ss je odločil, da gre služit vojsko. Vojska ga je razočarala s svojim nacionalistčnim protislovenskim nastopom. Če-prav je prvotno mislil ostati pri karabinjerjih, se je takoj po odsluženju vojaškega roka vrnil domov. Tone bi se rad odpeljal na de-lo v Francijo ali v Ameriko, toda brez lire v žepu se je odločil, da peš brez potnega lista pobegne v Jugoslavijo. Prvo zaposlitev je dobil v tovarni Rcmec na Dupli-ci. Po nekaj mesecih je bil že odpuščcn zaradi pomanjkanja dela. Bila je svetovna gospodarska kriza. Nikjer ni bilo stalne zaposlitve, ne pri obrtnikih ne v tovarnah in ne pri misijonarjih v Ljubljani. Tuđi kmetom je pomagal pri spravilu pridelkov. Hodil je od hiše do hiše kot za-varovalni agent ali kot prodaja-lec raznih predmetov, kar so rabile gospodinje in kmetje pri svojem delu. Pri svojem popoto-vanju od vaši do vaši, seje v Volčjem potoku spoznal z Bori-novo AnČko; kmalu sta se poro-čila, pa obadva skupaj ništa imela toliko cverika y žepu, da bi kmečki fantje postavili »šrango«. Naselila sta se na Duplici v skromni podstrešni sobici. Več-krat sta bila lačna kot sita. No, tega je bil Tone vajen od mlađega, zato ni bil malodušen in vedno je verjel v boljše časc. Po naključju se je v Kamniku spoznal z Antonom Cerarjem, narodnim poslancem in vodjem okrožnega odbora JNS (jugoslo-vanska nacionalna stranka). Zaradi prtjetnega Tonetovega na-stopa in dobrega govorništva, ga je Cerar sprejel za honorarnega tajnika. Cerar mu je obljubljal državno službo, vendar je leta 1935 na volitvah pogorel in z njim tuđi Tonetu obljubljena državna služba. Izgubil je delo tajnika in honorar. Po enomeseč-nem tavanju za delom je dobil službo kot delavec v tovarni Re-mec. Po letu dni ga je lastnik tovarne odpustil zaradi komuni-stičnega delovanja. Mesec požarne varnosti V veliki stavki leta 1934 se je delavstvo tovarne Remcc obrni-lo na poslanca Cerarja, da bi mu pomagal v njegovem boju proti kapitalistu, ki je hotel zmanjšati že itak nizke mezde za četrtino. Cerar je dal Tonetu nalog naj poveže delavstvo v NSZ (Narodna strokovna zveza). Po delno uspešni stavki, v kateri so se de-lavci ogorčeno bojevali proti stavkokazom in žandarjem, so delavci Toneta izvolili v izvršni odbor NSZ. V tej vlogi je sele spoznal pravo lice NSZ: borba za stoičke, borba proti drugim sindikalnim organizacijam in za-nemarjanje splošnih de\avskih interesov, zato je svetoval članstvu podružnice naj zapusti NSZ in korporativno prestopi v VRS (udruženje radničkih sindikata) v zvezo lesnift delavcev. Delavci so nasvet upoštevali. Po odpustu iz tovarne Remec fe Tone dobil delo v tovarni 77-tan. Tu je nadaljeval delo v sindikalni organizaciji, v delavsko prosvetnem društvu »Solidarnost« in »Planika«, v »Delavski vojni komite za Kamniški okraj. Člani so bili Marjan Dermastia, Tone Šturm in Stane Žirovnik. Komite je delal v največji tajnosti.« V dveh mesecih so bile organizirane za partizansko, boje-vanje borbene grupe v Kamniku, Duplici, Radomlju, Mengšu in Domžalah. Nobena grupa ni vedela druga za drugo. Organizirane trojke znotraj grup so še pred vstajo dobile obsežne naloge: politično delo na terenu, zbi-ranje orožja, napisne akcije proti okupatorju in priprava tovarišev za odhod v partizane. O zadnjem šestanku revoluci-'ipnarnega vojnega komiteja je Tone zapisal: »25. julija 1941 na šestanku v gozdu pri Volčjem potoku je Tomo Brejc prinesel iz Ljubljane direktivo, da se vstaja na Kamniško-domžalskem po-dročju začne v nedeljo, 27. julija ob polnoči. Sprejet je bil nacrt akcij, ki jih naj bi izvedle borbene grupe v prvi noči. Določeno je bilo vodstvo bataljona: komandant Marjan Dermastia, ko-misar Tone Sturm, za sekretarja operativnega komiteja na terenu pa Ludvik Potočnik.« Vse borbene grupe, ražen Kamniške zaradi izdaje, so izvedle oborožene in sabotažne akcije proti okupatorju. Boj partizanskih enot na Gorenjskem je širil borbeni duh Slovencev po ćeli Slovenji. Za izjemne bojne uspehe je Kamniški bataljon oktobra 1941 prejel iz rok Borisa Kidriča bojno zastavo. Borcem so ostale v sporni-nu naslednje besede: »Naj vas ne bo strah, da živimo danes na tem majhnem otočku svobodne slovenske zemlje, okrog in okrog obdano s smrtnimi sovraž-niki, kajti edino s tega otoka bo prišla rešitev. Naj vas ne strašijo bremena današnjih dni, kajti zato, ker ste prvi, nosite najtežje breme.« Nemški okupator je septembra in oktobra poshil policijskim in žandarmerijskim enotam na Kamniško večjo voja-ško pomoč. Po nepretrganih haj-kah je okupatorju ob koncu leta, pa še zgodnja zima je pomagala, uspelo, da so se s področja Kam-niSkega okraja morale umakniti vse partizanske enote. Tuđi Tone Šturm se je bolan umaknil v Ljuhljano. Kmalu so ga poslali na Primorsko. Po šestih mesecih je bil v splošni blokadi aretiran. Po šestih mesecih preiskovalnega zapora ga je italijanski okupator poslal v vojaško internacijo. Še pred kapitulacijo Italije je pobegnil, počakal za-veznike, se priključit civilnim in-ternirancem in pomagal pri organiziranju I. prekomorske brigade. Nato je bil v sestavi I. in-ženirske brigade in v sestavu Ita: lijanske brigade, povsod na komandnih političnih položajih. Po končani osvobodilni vojni je najprej delal v republiških in zveznih sindikatih. Nato je delal v Metalni Maribor in kot direktor Impola Slov. Bistrica. Dalj časa je bil pomočnik direktorja Splošne plovbe Piran. Obenem je bil večkrat zvezni poslanec, leta 1962 se upokojil. Želei je uživati mirno življenje v svojem Kobaridu. Tone ni v svojem življenju nikdar miroval, zato je po-prijcl za delo najprej v TIK kot v. d. in še direktor. Bil je oče te tovarne. Tuđi predsednik KS Kobarid je bil. Ceh Tonetovo življenje je bil eo sam delovni dan. Na Kamniškem in Domžal-skem smo hvaležni Tonetu Štur mu, da ga je nemirna kri pripe-Ijala leta 1931 na Duplico. Tone rov delež v boju na KaainiSko-domžalskem področju proti vsem sociulnim krivicam tega sveta je bil veličasten, junuški. globoko human in človcški. Šc vedno v nas odmevajo njegove zanosne in klene besede delavca proletarca, ki nikdar ni dvomil v zmago delavskega razreda na Slovenskem. Rad se je vračal med svoje delavce v Titanu in Remcu. Pogrešali ga borno. Po-grešali borno njegovo pošteno besedo in misel. Tak je bil naš Tone in tak bo ostal z nami. ALBIN VENGUST knjižnici«, športnem društvu »Virtus« in v drugih. Povsod se je zavzemal za enotnost delavskega razreda, gradit in ustvarjal je močno sindikalno gibanje v vseh tovarnah in delavnicah na Kamniškem. Organizira! je »Rdečo pomoč« za republikansko Španijo in »Ljudsko pmoč« za družine zaprtih komunistov. Tone se takole spominja usta-novitve prve partijske celice na Kamniškem: »V polet ju julija 1939 je tov. Franc Leskošek skli-cal z mojo pomočjo neki popol-dan delovnega dne v posebni sobi Cerarjeve gostilne v Volčjem potoku lovariše: Franca Pozni-ka, Lojzeta Berganta, Tomaža Dobaja, Staneta Žirovnika in mene na sestanek, kjer nam je povedal, da smo sprejeti v Partijo in da je tako ustanovljena prva celica KPS za Kamniški okraj. Razložit nam je, kako naj delaino in da naj v vseh večjih tovarnah postavimo partijske celice.« O tem, kako so izvršili to navodilo, je Tone povedal: »Še v istem letu, točnega datuma se ne spominjani, so bile postavljene partijske celice v tovarnah Titan in Remec, v letu 1940 je bila organizirana ulična celica v Kamniku in v Dobu. Konec leta 1940 je bil ustanovljen okrožni komite KPS za Kamniški okraj na konferenci, ki je zasedala od 9. ure zvečer do petih zjutraj v Podgorju v hiši Lojzeta Berganta.« V svoji skromnosti Tone ni povedal, da je moral prevzeti naloge sekretarja celice in vodstvo okrožnega komiteja. Tuko so bile na Kamniškem in Domžalskem že v začetku okupacije ustvarjene razmere revo-lucionarnega kipenja delavskih množic za socialne pravice in na-rodnoosvobodilni boj. Tone se spominja priprav na vstajo: »V letih 1940 in 1941 je CK ZKS zadolžil Toma Brejca za delo v Kamniškem okraju. Tomo je prenašal direktive CK-ja, tekočc obvcščal okrožni komite, se ude-leževal sestankov celic in delal na organizaciji OF, kakor tuđi na organizaciji oboroženega od-pora proti okupatorju. V maju mesecu 1941 je bil po njegovi direktivi osnovan revolucionarni 2 (Nadaljevanje z 1. strani) skem letu je kamniški gasilski dom obiskalo ter si ogledalo filme 350 učencev osnovnih šol Katnnika in okolice. Vsi so bili zadovoljni, posebno pa učenci, tuđi zato, ker so bili prosti po uka. Mentorice in učiteljice, ki so spremljale učence, so spozna-vale pomembnost in uporabnost gasilske organizacije za sodobno življenje in varovanje Ijudskega premoženja. Letošnja največja škoda zaradi požara v občini Kamnik je nastala ob požigu stanovanja v bloku, ob zdravstvenem domu v Kamniku. Gasilci so požar hitro pogasili in tako obvarovali celotni stanovanjski blok, stanovanje pa je uničeno. Zakonsko naj bi v republiki kajenjc v tovarnah in vseh javnih prostorih. Posledica tega bi moralo biti zmanjšanje požarov. Možno pa je, da bi prikrito kaje-nje v raznih kotičkih prav tako povzročiio požare. Vsi predpisi ali navodila o preprečevanju požarov so neu spešni, če pri tem ne sodeluje z zavestjo vse prebivalstvo. Sporočam še veselo novico, 28. septembra je bil na zaseda-nju Gasilske zveze Jugoslavije v Beogradu izvofjen naš občan, profesor BRANKO BOŽIČ, za predsednika- te zveze za novo mandatno dobo. Bil je že dva mandata in je še sedaf predsednik Gasilske zveze Slovenije. Ponosni smo, ne samo zato, ker je Slovence, temveč posebno zato, ker je kot prvi gasilec v Jugoslaviji na tem odgovornem mestu. Pričakujemo, da bovprispe-val k hitrejšemu razvoju prosto-voljnega gasilstva tuđi v ostalih delih Jugoslavije. JOŽE BERLEC KAMNIŠKI OBČAN / 14. OKTOBRA 1985 Nove perspektive v Novem trgu Naselbinsko zanimiv del ozemlja današnje krajcvne skupnosti Kamnik Novi trg se razprostira predvsem v ozkem pasu med hribovitinii in gozdnimi predeli na vzhodni strani in Kamnisko Bistrico na zahodu. Ko je nekaj sto let nazaj ožje mesto Kamnik postalo preobljadeno, seje pričeio naseljevanje proti severu (Graben) injugu (Šutna), zelo zgodaj pa se je širilo tuđi preko reke Bistrice. Pregled meščanskih hiš dr. Janka Polca z dopolnitvami hana Zike v Kamniških zbornikih kaže na to, daje bil relativno velik delež hiš in prebivalstva na vzhodni sirani reke. Pod Starim gradom je bila stisnjena — sedaj žepodrta Podgora, sledilo je strnjeno naselje ISovega trga,jtižnejeje dominirala graščina s posameznimi kmetijami. Dolga leta oziroma kar sto-letja se stanje ni bistveno spre-minjalo. V zaključen kmetijski predel so se le poredko vklju-.čevale nove zgradbe. Zaradi slabih prometnih povezav in neurejene komunalne infrastrukture področje ni bilo zani-mivo za industrijo. Bolj so se razvile družbene dejavnosti. V šestdesetih letih je bil zgrajen Zavod za usposabljanje inva-lidne mladine in kasnejc sred-nješolski center. Na obrobju gozda so zrasla stanovanjska naselja (Bevkova, Lobova, Pa-lovška), po videzu dokaj urba-nistično urejena (s posameznimi izjemami), ni pa bila zgraje-na zadostna komunalna infrastruktura. Glavna cesta je sicer do ZUIM dobila asfaltno pre-vleko, vendar so druge ostale makadamske, ponoći neraz-svetljene. V naseljih ni bilko javne telefonske govorilnice. kaj sele telefonskega omrežja, kanalizacije ni bilo možno priključiti, ker ni bilo primarnega voda. Razmerc se do današnjega dne skoraj nišo spremeniie. Pri delitvi investicijskih sred-stev ta predel sploh ni prišeJ v poštev. Zdelo se je, kot da je levi breg izoliran, pozabljen in mnogo bolj oddaljen od mesta, kot zračna razdalja dejansko meri. Samo delno je bilo to opravičljivo: premajhna gosto-ta naselitve ni dala dovolj last-ne udeležbe krajanov, pa tuđi primarnega kanalizacijskega voda ni bilo na tej strani Bistrice. Rešitev problemov se je ve-nomer odlagala s pogosto pri-pombo, da je potrebna kompleksna ureditev v okviru in-tenzivnejše pozidave po zazi-dalnem nacrtu. NEKATERE NOVOSTI V ZADNJIH LETIH Intenzivna gradnja v sever-nem in južnem obrobju Kamni-ka v zadnjih letih je povzročila pomanjkanje ustreznih novih lokacij in usmerila zanimanje na levi breg Kamniške Bistrice. To zanimanje se kaže na eni strani v pripravah zazidalnega nacrta za to območje in na drugi strani v izgradnji nekaterih objektov, ki bodo funkcionalno ■Služili celotnemu predvide-nemu naselju. Bistven preobrat v možno-stih za nadaljnji razvoj in usme-ritev je pomenila izgradnja ob-voznice, ki je primarno sicer reševala druge probleme, vendar je za ta predel odprla komunikacijo v smeri sever—jug, pod njo pa tečejo glavni kanali-zacijski vod in cevi za telefonski kabel. S tem so bili dani prvi pogoji za gradnjo kanaliza- cijskega in telefonskega omrežja. Zlasti je to pomembno za kanalizacijo, saj obstajajo v krajevni skupnosti številni pereci in nerešeni problemi higi-ensko-sanitarne narave. Ker je potrebno prenesti te-žišče prometa iz gosto naselje-nega dela na desnem bregu Kamniške Bistrice in zlasti iz središča mesta na za to urejeno obvozno cesto, bodo v nasled-njih letih vsekakor na vrsti komunikacije vzhod-zahod preko Bistrice, ki bodo posredno Nadaljnja novost v krajevni sakupnosti je loplorodna napeljara, ki je namenjena delovnim organizacijam in ■ bodoćim blokom. Zasebniki v družinskih nišan nišo vna-prej izkijučeni, toda cena priključka je verjetno prehud zalogaj. Pač pa bo pomenila za celotno območje ukinitev glavnih kurišč in pomembno pridobitcv v boju za čisiejše okolje in zato zasluži projekt maksimalno dru/beno pod-poro. služile tuđi za povezavo naselij v krajevni skupnosti Novi trg s centralnim delom na desnem bregu reke. Ob letošnjem občinskem prazniku, ki je hkrati tuđi praznik krajevne skupnosti, je bila otvoritev dveh novih objektov. Zaključena je bila I. faza zdravstvenega doma, kjer bodo verjetno še letos pričeli z obratovanjem (otroška in zob-na ambulanta). Z zdravstvenim domom in predviđenim rezervatom za otroški vrtec je tako - poleg srednješolskega centra in ZUIM - zaokrožen sklop družbenih dejavnosti, ki seveda tuđi nujno rabijo povezavo s svojim zaledjem (upo-rabniki), na drugi strani Bistrice. Druga pridobitev je novi most pri Utoku, ki je brez vmesnih podpornikov in kraja-nom ne bo treba več ugibati, kateri naliv ga bo poruši!, kot je bilo z dotrajano brvjo. Most nima le funkcionalne po-mernbnosti za kolesarski in peš promet, pač pa tuđi estetske vrednote. Lesena konstrukcija se lepo vklaplja v ambient, k lepšemu videzu okolja pa pri-speva tuđi prostor na Usnjar-ski cesti, ki sta ga uredila Utok in Podjetje Meso, ter njuni obnovljeni pročelji. Ker od sotočja Bistrice in Nevljice do Duplice ni povezav za motorni promet, bo potrebno zgraditi nove mostove. Krajani so se zelo razveselili pričetka pripravljalnih del na novi povezovalni ulici, za kate-ro so se ves čas zavzemali. Oš Kgmniškega bataljona Stranje objavlja ^ prosta dela in naloge za nedoločen čas in z dvomesečnim poskusnim delom ekonomskega tehnika za'delo v računovodstvu. Od kandidatov pričakujemo najmanj dve leti delovnih izkušenj na uđtreznem področju, nudimo- samostojno kreativno delo, možnost strokovnega izpopolnjevanja in ustrezen osebni dohodek. Prijave sprejema OŠ Kamniškega bataljona Stranje, 61242 Stahovica, 8 dni po objavi. Kandidate borno obvestili o izbiri v 15 dneh po zaključeni objavi. Prepričani so, da edino varian-ta A pomeni izločitev tranzit-nega prometa iz ožjega mest-nega središča in hkrati n.'ijbliž-jo povezavo predvidenega se-vernega dela zazidalnega ob-močja (Novi trg) z južnim delom mesta. Istočasno se krajani potegujejo tuđi za izvedbo variante B, ki je nujna za na-vezavo industrijske cone z des-nega brega reke na obvoznico. Most pri Titanu bi služil tuđi kot glavni prehod iz bodoče stanovanjske soseske BS-8 (Perovo) v južni del mesta. NAČRTOVANJE PROSTORSKEGA RAZVOJA Vse naštete novosti so precej spremeniie ali pa bodo spremeniie podobo krajevne skupnosti, ne samo vizualno, pač pa predvsem funkcionalno. Istočasno predstavljajo dobro izho-dišče zanadaljnji razvoj, kate-rega je potrebno vsekakor čim-prej opredeliti z zazidalnim na-Črtom. Predviđena sta dva nacrta: prvi /a severni del, ki gravitira proti izhodu na obvoznico pri srednješolskem centru, in drugi za južni del, ki ima izvoz pri perovski brvi. Za območje No-vega trga se zazidalni nacrt pripravlja že več let. Vse doseda- Zazidalni nacrt je za kra-jevno skupnost poleg planskih dokumentov najpo-membnejši akt, ki na osnovi prostorskega dela družbene-ga plana zelo natančno dolo-ča posege v prostor za vrsto let naprej. Zato morajo biti o vseh fazan njegovega snova-nja krajani obveščeni, sami pa morajo sodelovati s suge-stijami in pripombami od sa-mega začetka, saj vsi skupaj želimo, da bi nacrt čimbolje odražal želje in interese većine sedanjih in bodočih prebi-valcev. nje variante so nakazovale blo-kovno gradnjo južno od zdravstvenega doma in na bregovih individualno gradnjo. Zaradi spremenjene zakonodaje je bil potreben ponoven postopek. SKG Kamnik, ki operativno vodi zadeve. sedaj oči samega začetka vanj vključuje vse, ki bi jih problematika nove gradnje utegnila zanimati (stanovanjska skupnost, stanovanjska,zadruga, krajevna skupnost, de-lovne organizacije itd.). Krajevna skupnost je bila povablje-na že pri oblikovanju razpisa in oceni ponuđb za izdelavo načita. In imela bi kaj razpravljati. Na eni strani je tu ćela vrsta naštetih problemov v zvezi s komunalno infrastrukturo in na drugi strani že lahko zazna-mo težnje in vizije posarneznih projektantov, kako bodo v prostoru skušali doseči ravnotežje med posameznimi urbanistični-mi elementi. Krajevna skupnost je dala ponudbe treh projektivnih or-ganizacij v javno razpravo (ob-vestilo je bilo objavljeno v Kamniškem občanu), predlogi so bili razobešeni v prostorih KS, vendar je v zaključni raz-pravi sodeloval pretežno le svet Osnutek dolgoročnega plana občine predvideva na karti 4.1.1 zemljišta 1. kategorije (v KS Novi trg): — polja na platoju pod La-bodovo ulico, — ravninski predel južno od Veterinarskega zavoda, — kmetijske površine na Kratni in zemljišča II. kategorije: — kmetijske površine na Pugledu in Starem gradu. krajevne skupnosti, čeprav so ponudbe podajale nekatere bolj ali manj detajlne, vendar pa precej pomembne odločitve za nadaljnji razvoj krajevne skupnosti. Opozoriti moramo na to, daje glede na dosedanje težave pri sprejemanju zazidalnega nacrta, pa tuđi sicer — nesprejemljivo naknadno pose-ganje in nasprotovanje posar meznikov tik pred končnim sprejemom nacrta. Običajno gre v takih primerih za formalne razloge, vendar se moramo zavedati, da odlašanje sprejetja ali ponovitev postop'ka skupaj oz. družbo veliko stane. Krajevna skupnost ne daje soglasja na predlog zazidalnega nacrta, ima pa vso pravico in dolžnost sodelovati pri vseh-fa-zah njegove priprave. Zazidalni nacrt za Novi trg je sedaj v fazi priprave osnutka in zažele-no bi bilo, da bi pri obravnavi le-tega sodelovalo več krajanov in potencialnih graditeljev. Po podobnem postopku bo v krat-kem objavljen razpis za ponudbe za izdelavo zazidalnega nacrta BS-8 na področju Perove-ga, kjer bo izključno individualna gradnja. Z večjim interesom in angažiranjem moramo za oba zazi-dalna nacrta že v tej začetni fazi doseči, da se bo zajeto območje obravnavalo kompleksno. To pomeni, da mora načart upoštevati zatečeno stanje in nakazati reševanje obstoječe problematike v sklopu nove izgradnje. J. B. SAMAJAMA Ne, to ni nekaj na novo uvoženega, japonskega, to je čisto naša domaća stvar. To je namreč pos-plošeno ime za precej kamniških ulic, ki jih na-jeda zob časa in kličejo po obnovi in klanju. Ob dežju pa postanejo same luže. Privlačno za turiste in domačine?! PoB Na »15. dnevih narodnih noš, folklore in obrti« je bilo veliko zanimanja za kleklanje, zato se prijavite na 40-urni tečaj KLEKLJANJA ki ga organizira Delavska univerza Kamnik. Novi trg 41/a, v novembru - Ves potreben material preskrbimo sami. V želji za ohranitev domaće obrti, vabimo k sodelovanju tuđi klekljarice, ki že obvladajo to spretnost. - Prijavite se pisno ali po telefonu 831-064 ali 831-452. Sporočamo, da še vedno sprejemamo prijave za nadalje-valni tečaj nemščine 2000. Visoka produktivnost bistven pogoj za uspeh »V jugoslovanskem kot tuđi v evropskom prostoru je ponudba tovrstnih izdelkov vedno večja od povprašcvanja. Zato ima poslovni uspeh Menine svojo osnovo v dobri opremljenosti, visoki produktivnosti in najboljši kvaliteti izdelkov. Vseskozi, tuđi v času, ko produktivnost ni bila deležna dosti pozornosti, smo stremeli za čim-boljšo opremljenostjo in si priza-devali za čimvečjo prisotnost na delu - da je bilo kar največ efektivnega dela,« je v našem pogovoru poudaril inž. Peter Si-tar direktor enovite delovne organizacije »Menina«,' ki obstoja že 33 let. V Sloveniji je Menina edini proizvajalec pogrebne opreme, v celotnem jugoslovanskem prostoru pa jih je še osem. Letos bodo izdelali poleg druge opreme 70.000 "krst, kar je 40 odstotkov jugoslovanske industrijske proizvodnje. Izvažajo 8, odstotkov proizvodnje, in to v Belgijo in Avstrijo. Za letos so planirali 155 milijard celotnega prihodka: Po dohodku na delavca so v lesni industriji v Sloveniji na drugem mestu — avgusta je bil povprečen OD 66.000 (nekoliko višji je v tem inesecu zaradi veli-kega števila nadur, ki so jih de-lavci imeli zaradi obnavljanja la-kirnice in montaže lepilne linije). Po akumulaciji so v Menifti na tretjem mestu v slovenski lesni industriji, za letos imajo načfto-vano 40 odstotno akumulacijo. V zadnjih desetih letih je Menina med desetimi najuspešnejšimi delovnimi organizacijami slovenske lesne industrije. Vsa leta so dosledno izpolnjevali letne in srednjoročne plane. Letos zak-Ijučujejo z obnovo lakirnice in montaže lepilne linije. Glede na to, da so se že pred desetimi leti odločili za izvoz proizvodnega programa za svetovni trg, so uspeli dvigniti tuđi kvalitete iz-dclkom za jugoslovapski tt'g; »Tuđi razvojno ciejavnost ima-' mo dobro organizirano. Od ob-činske raziskovalne skupnosti smo letos dobili 50 milijonov za raziskave. V zadnjih letih smo uspeli razviti okraske za krste iz žagovine, s temi raziskavami borno še nadahevali. Do leta 1990 nameravamo poskrbeti tuđi za večjo požarno varnost, predvsem pa mislimo vlagati v opremo, kar bo še zvišalo produktivnost,« je dejal inž. Sitar. Ta 220- ćlanski kolektiv dobro sodeluje s krajani Šmarce, saj je pomembno prispevai pri gradnji. njihovc-ga Kulturnega doma. Zaradi dobrega osebnega db-hodka fluktuacije delavcev v Menini praktično ni, izobrazbe-na struktura delavcev pa ni naj-bolj blesteča: polovico je nelevS-lificiranih, visoko izobrazbo ima-ta le dva delavca trije pa imajo višjo izobrazbo. Kakorkoli že, v delovni organizaciji dobro skrbi-jo tuđi za delavcev oddih in prosti čas; na Cresu imajo počitni-ške hišice, štiri počitniške prikolice na Pašmanu in v Čatežu, najbolj obiskana pa je planinska koča na Veliki planini, skratka poskrbljeno, je da vsako leto vsi delavci letujejo. ROMANA GRĆAR Še enkrat: Praznovanje znapako Na članek v Kamniškem občanu št. 14. z dne 16. septembra 1985 pod naslovom »Praznovanje z napako« daje Komunalno podjetje Kamnik naslednje pojasnilo: Smeti in oćlpadke iz gospo* dinjstev že vrsto let odvaža-mo, v kojikor je praznik na. delovni dan, ist dan, še posebno, će odvažamo iz centra mesta in to v poletnem času. Razlog je v skrbi za zdravstveno higienske razrnere in. naši dolžnosti, tla smetnjake. izpraznimo enkrat teetensku kot to določa odlok. Kot or ganizacija posebnega družbe-nega pomena smo na ta dan opravljali še vrsto drugih nalog, kot so skrb za javno stra-nišče, Velika planina, pogrebne storitve in dežurna služba na vodpvodnem. amrežju itl kamafcaeijtc '■•■■"> '' ■' 'Uputno; 'đa i je i/rvjega. xg<*" raj navedenega jasno, da nih-če ni nameraval omalovaže-vati tradicije NOB; dolžni smo skrbeti za zdravo in čisto okolje ter spoštovati odloke. V pojasnilo lahko navedemo, da so tuđi v mestu Ljubljana na ta dan pobirati in odvažali smeti. Komunalno podjetje Kamnik Če starši ne vedo, kaj počenjajo njihovi otroci Stanovalci stanovanjskih hiš ob Ljubljanski cesti že nekaj časa »uživamo« blizino slaščičar-skega kioska, ki je postal priljubljeno zbirališče tistih mladih, ki jim je blazno in absolutno vedno dooolgčas. Mulci so si svoj dol-gčas znali prav konstruktivno skrajšati. Nabavili so si rnotorje, jih po svoje predelali, da se jih sliši (videti tako ni kaj prida) in začeli uprizarjati dirke na svoj način. Hvalabogu - malčki iz so-sednjih hiš so že tako zdresirani, da ob znanih zvokih zbežijo v varno zavetje. Nikomur niti na misel ne priđe, da bi trdil, da se po dvorišču ne srne divjati -vsakdo pač raje rešuje svoje življenje. Na smrt zabavno pa je takrat, ko se prikažejo možje v modrem. Mulci so vedno hitrej-ši. Poskrijejo motorje (večina nima izpita) in se izvrstno zabava-jo ob misli, da so ukanili avtori-teto. Ko možje postave zapustijo prizorišče, se zmagoslavno prikažejo z motorji, položijo noge na mizo ali kamorkoli in so ab-solutni gospodarji položaja. Kot v filmu. Kot v risanki. Stvari pa sploh nišo smešne. Že zato ne, ker gre za otroke, ki bodo kmalu prerasli svoja dva-najsta, trinajsta leta n svoje motorike zamenjali s čim močnej-šim, nevarnejšini. Menda ni treba razlagati, kakšne vrednote bodo odnesli v odrasla leta. In menda ne borno spet s prstom kazali na šolnike in miiičnike, češ, ničesar nišo storili za mladino. , Dejstvo je, da otroci največ pridobijo v krogu družine. No-bena institucija ne more zamc-njati staršev pri vzgoji. Šola je lahko le dodatni člen v vzgoji, nikakor pa ne edini. Kaj torej počnejo starši, mccl-tem ko se njihovi otroci ure in ure podiju po cestah in dvoriščih z motorji in ure in ure presedijo v blaženem brezdelju pri sosed-njem kiosku? Kakšni so starši, ki jih ne briga, kje so njihovi otroci in kaj počnejo? Morda bi morali miličniki najprej potrkati na njihovo vest, saj so vendar po zakonu odgovorni za početje svojih mladole-nih otrok. Morda se bo kateri od očetov, ki vsak dan opazuje, kako mulci ogrožajo varnost njihovih otrok, nekega dne razburil in koga od dirkačev krepko premi-kastil. Kdo bo potem kriv? "1LUŠ H. Iščem upokojenko blizu Tu-njiške, ki bi ji bilo prijetno varovati 3 in polletno dt-kiico približno 3 ure dnevno v p<»-poldanskem času. Pogoji: po otroka v vrtec in varstvo od 14. do 17. ure. Informacije po tel.: 331-625 int. 25. 3 KAMNIŠKI OBČAN / 14. OKTOBRA 1985 Planšarica sem že trideset let To mi je na začetku pogovora povedala pastirica in ljudska spesnica Kati Turk z Vrhpolja ih takoj dodala; Vplanšarski kočije luštno toplo, pa tuđi krog nje veselo in lepo; sploh planšarski stan je lep vsak dan, ker kravce se pasejo in cingljajo tja v dan. Marsikdo bi Kati spoznal že samo po teh verzih, kajti iz nje veje neuničljiva ljubezen do narave in živali, katerim je posvetila precej let svojega življenja. Na Gojški planini je imela svoj raj, v katerega mestni človek skorajda ni zašel - v njem so bile le krave in pa Kati. Vsega lepega pa je enkrat konec in vsak pastir mora enkrat prepustiti čredo mlajšemu in vzdržljivejšem, kot je sam. Kati je to storila letos, vseeno pa leta nišo tako huda ovira, da bi se zaradi njih pretrgala debela nit, ki jo povezuje s planinami. Pravi, da bo še hodila dihat zrak, ki ga ne osnesnažujejo tovarniški dimniki in poslušat »tišino v planino«, ki je tako lepa, da bi jo vsak človek moral kdaj doživeti. Dandanes imajo možnosti za oddih ali morda ćelo delo na planini vsi, tako moški kot tuđi ženske, medtem ko včasih dekleta na planini skoraj nisi mogel videti. Pastirji so lahko le sanjali, kako lepo bi bijo, če bi jim družbo f delala dekleta namesto krav. Skrbni gospodarji pa so na planino pošiljali le krepke, zdrave in močne fante, da so lahko kljubovali vsem ne-varnostim, ki so ogrožale njih in čredo. Pred volkovi in medvedi, so se branili z gorjačami, pred dežjem pa jih je štitila oprava, ki jo danes lahko vidimo le še v muzeju ali v sprevodu na »Dnevih narodnih niš.« Na glavi so imeli velike širokokrajne klobuke, ogrnjeni so bili z dolgimi plašči iz ličja, na nogah so imeli volnene »štum-fe« in pa odprte cokle, da je deževnica lahko sproti odteka iz njih. V obvezno pastirsko opravo sta sodila še rog za klicanje živali in rog za sol. Ob teh, kar malce idiličnih opisih, bo marsikdo pomislit, da takšno nomadsko življenje ni tako presneto naporno in da bi bilo morda vredno okusiti ga. Se prej pa nekaj besed v premislek. Pastriji so tri mesece jedli le mleko in žgance, za malico pa so na pašo v malhi nosili kurh. Ta presneto enolična prehrana je ogrožala njihovo zdravje, saj so se jim često omajali zobje, da drugih bolezni sloh ne našte-vam. Tuđi smo življenje v kočah ni bilo najbolj higienično in zdravo; koče nišo imele »podna«,, ker bi se le-ta vžgal od isker, ki so pršele z odprtega ognjišča. Ob lepem vremenu je bilo življenje v teh »kletkah« brez oken in dimnika še vzdržno, saj je pastir lahko odstrnil skodle, iz katerih je bila narejena streha, če pa je deže-valo, pa to seveda ni bilo mogoče. Kati mi je še veliko povedala o življenju pa-stirjev nekoć in danes; med drugim tuđi to, da se vsi najbolj bojijo naglega neurja. Če pastirja in njegovo čredo dobi na pašniku, se kaj rado zgodi, da se krave umaknejo pod smreko, v katero pa zelo rada udari strela in pobije živali. Zdravje živali ogrožajo tuđi odpadki, ki jih turisti puščajo vsepovsod. Najnevarnejše so konzerve, v katere se hitro ujeta živalska taca. Zgodilo se je že, da je ujkea žival poginila zaradi gnojenja in zastrupitve. Ko poslušam vse te pastirske modrosti, se mi nehote porodi vprašanje, če se Kati sploh rada vrača nazaj v civilizacijo; v Kamnik, ki je že dolgo kaj drugega kot tiho in mirno mestece. Na odgovor sem moral počakati le dve minuti, da mi je prinesla iz kuhinje list papirja, na katerem je pisalo: V vznožju planin mesto kraljuje, • se mestece staro Kamnik imenuje, Ob mestu visoko se Stari grad dviguje, na Majem Veronika zala domuje. Kavama se mala po njej imenuje, jo tujec in Kamničan rad obiskuje. Se usede k oknu in gleda planine ali pa Malega gradu razvaline. Še druge lepote Kamnik ima, zato se izplača ogledati ga. Njene pesmi so prijetne za uho, ob prebiranju se mi je odprl njen svet — svet planin in življenja na njih. Kot zanimivost mi je opisala tuđi delovni dan pastirja. Začne se že zelo zgodaj z molžo krav, ki jih potem odpelje na pašo. Od leta 1913 je planina razdeljena in vsak pastir pase samo na svojem delu, ki je omejen z ogrado. Na pašniku se pasejo skupaj krave, voli, konji, pa tuđi ovce in svinje. Živina je na paši do opoldneva, pastir pa med tem časom pospravi bajto, si pripravi zajtrk, skida gnoj in nabere drva, pozneje pa si skuha še obed. Ko živina okrog poldneva priđe iskat senco, jo pastir spet pomolze. Če je čreda žejna, se napoji pri lokvi, okrog četrte ure po-poldne pa jo pastir spet žene na pašo, kjer ostane do večera. Pastirji si medtem krajšajo čas s pogovorom, z nabiranjem »rož za zdravje« in brusnic ali pa z izdelovanjem trničev (ročno oblikovane kepice sira, okrašene s po-sebnimi vzorci). Proti večeru ženejo pastirji vsak svojo »tro-po« nazaj proti pastirski bajti, kjer zapro živino v osek; v deževnem vremenu pa si živali poišče-jo zavetje pod lopo. Po večerni molži poje pastir večerjo, gre v vas k drugim pastirjem na kratek pogovor; že okrog desete ure pa kar oblečen leže na pre-prost pograd, kjer ga uspava v miren sen kratko cingljanje zvoncev živine v oseku. Kati je prav tako kot vsi drugi pastirji vstaja-la s prvim svitom in legla z nočjo. Petrolejke skoraj ni uporabila, saj je bila njen vodnik svet-loba, ki jo je zbudila in pospremila v posteljo. V prostem času so poleg pesnikovanja in iz-delovanja trničev ukvarja še z risanjem razgled-nic s spominskimi motivi, z vezenjem prtom in prtičkov, pa tuđi pisane pirhe zna lepo poslika-ti. Ena njenih posebnosti je vezenje tobačnice iz svinjskega mehurja, ki je nenadomestljiv do-datek k moški narodni nosi. »Pastirica z Gojške« mi je povedala še marsi-kaj, preden sva se pošlo vila, v roke pa mi je potisnila še zadnji list, na katerem je pisalo: Katrca iz Kamnika pesmice piše, ko priđe poletje, jo v planine pobriše. Gorje pri kravati na trati zeleni in tud'pri turistih, če le so pošteni. V shrambi ima sira in mleka dovolj, ga vsakemu ponudi, ki priđe naokoV Riše razglednice prav od planin, vsak, kijo kupi, jo ima za spomin. Ko jesen je prišla in slovo je najavila, vzelaje cokle, domovje odšla. Si lepih spominov dovolj je nabrala, ob njih in ob peči pomlad spet čakala. MATIČROMŠAK Pionirski dan na soli Toma Brejca Na dan pionirjev, 29. septembra, smo se predstavniki razrednih skupnosti zbrali v uf Unići pr-vega razreda. Ob zvonjenju se je začela vsakoletna pionirska konferenca. Na tabli je bil že napisan dnevni red in Barbara Božič je pričela s prvo točko: Pregled de-la v šolskem letu 1984/85. Pre-brala je poročilo, v katerem je omenila: sprejem cicibanov v PO, vse uspešno izvedene akcije, veselošolske uvrstitve, sprejem kurirčkove torbice, udelež-bo pionirjev na prireditvi Titova. pot - naša pot v Lepoglavi (o kateri smo že poročali) in o do-seženih rezultatih in uspehih na nagradnem natečaju Mi mladi. Nato smo izvolili novo vodstvo pionirske organizacije. So-glasno smo izvolili: Metko Tuj-šar za predsednico, Barbaro Božič za tajnika in Ano Hafner za blagajnika, Tomaža Vrabca in Gašperja Carića za zastavonoši ter še sedem drugih učencev za delegate. Predsednica je prevzela vodstvo konference ter prebrala program dela za naslednje leto. V letni program smo po raz-pravi vnesli še nekaj točk: vsak konec meseca bo sesta-nek, da borno pregledali delo, ki smo ga opravili, soglasno smo se odločili, da za pionirski dinar pobiramo 50 din na učenca Sprejeli smo nacrt za čiščenje okolice sole - zeleno stražo in se pogovorili še o nekaterih drugih stvareh. Zgodovinski krožek je imel še ta dan eskurzijo v cerkev sv. Pri-moža, kjer so si skupaj s krož-karji iz OŠ Frana Albrehta ogledali freske. Na soli delujejo mnogi krožki: — dodatni pouk iz matematike, fizike, slovenščine in angleš-čine, — računalniški, modelarski in fotografski - prometni in gasilski - literarno novinarski - ročna dela — košarka, rokomet, odbojka. .. in še drugi. Z velikim številom krožkov iz različnih področij so nam vsem učencem omogočili sodelovanje in zaradi ugodnih ur se lahko vključijo tuđi vozači, tako da bi lahko vsakdo sodeloval vsaj v enem krožku. Najgrša navada je odmetavanje kruha. V Afriki in Indiji, pa tuđi Ostali učenci so si na pionirski drugod, ga stradajo, tukaj pa ga še stran mečejo. Ko sem se včeraj - ku!lurnih dejavnosti in za zaposlovanje. Na področju maierialne proizvodnje skrbijo delavci, delovni ljudje in občani v okviru samoupravnih interesnih skupnostoi za organza-cijo in razvoj komunalnih dejavnosti, energetike, stanovanjskega gospodarstva, prometa in zvez ter drugih dejavnosti. 39. člen Samoupravno interesne skupnosti sodelujejo s skupščino občine zla-sti pri programiranju razvoja svojih dejavnosti, pri usklajevanju tega programa s predviđenim gospodarskim in družbenim razvojem občine, pri sklepanju družbenih dogovorv in samoupravnih sporazu-mov, pri usklajevanju temeljev planov občinskih skupnosti s temelji. plana občine ter v drugih zadevah skupnega interesa. Organi samoupravnih interesnih skupnosti dajcjo. skupščini občine in njenim organom na njihovo zahtevo ali na svojo pobudo poročila in podatke in jih obveščajo o stanju na svojem podrofju. Odnose med skupščino občine in njenimi organi ter samoupravnimi interesnimi skupnostmi urejajo samoupravni sporazumi o ustanovitvi teh skupnosti, statuti skupnosti in drugi samoupravni splošni akti. Kadar skupščina občine obravnava in sprejema splošne akte s področja dejavnosti, za katere so organizirane interesne skupnosti, katerih skupščine ne odločajo enakopravno z zbori skupščine občine, mora skupščina občine tem skupnostim omogočiti, da dajo svoja stališča, predloge in mnenja. 40. člen Skupščine občinskih samoupravnih interesnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva v skladu s programom dela skupščine občine skupaj obravnavajo in enakopravno sprejemajo s pristojnimi zbori skupščine občine Kamnik srednjeročni in dolgoročni plan občine, odloke in druge akte skupščine občine z njihovega področja. Kadar skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odločajo s pristojnimi zbori, se pri »tem odločanju uporabljajo določbe tega statuta in poslovnika Skupščine občine Kamnik. 41. člen Če skupščina samupravne interesne skupnosti iz 39. člena tega statuta ne odloči o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, lahko skupščina občine s svojo odločitvijo začasno uredi to vprašanje. Skupščina občine lahko sprejme proti samoupravnim interesnim skupnostim iz 40. člena z zakonom določene začasne ukrepe v primerih in pod pogoji, ko so taki ukrepi dovoljeni pri organizacijah združenega dela. 7. Dejavnosti in organizacije posebnega družbenega pomena 42. člen Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za uresničevanje skladnega razvoja vzgoje in izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, ga usklajujejo s potrebami in možnostmi gospodarstva v odnosih in po načelih svobodne menjave dela, si zagotavljajo izenačevanje pogojev za razvoj družbenega standarda na območju občine in v skladu s tem odločajo o oblikah in ravneh samoupravnega interesnega organiziranja (v občini). 43. člen Na področju vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, zdravstva, kulture ter varstva naravne in kulturne dediščine, telesne kulture, socialnega skrbstva, raziskovalne dejavnosti in socialnega varstva delovni ljudje in občani v občini: - ustanavljajo organizacije združenega dela s področja osnovnega šolstva; - ustanavljajo oziroma soodločajo o ustanovitvi organizacij združenega dela in drugih organizacij s področja vzgoje in varstva predšol-skih otrok, zdravstva, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva; - ustanavljajo oziroma soodločajo o ustanavljanju organizacij združenega dela s področja raziskovalne dejavnosti oziroma enot ter organizacij za razvoj tehnične kulture in tehniško izobraževanje občanov; - soodločajo pri zagotavljanju pogojev za delovanje organizacij združenega dela s področja vzgoje in izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva; - razglašajo kulturne in zgodovinske spomenike ter naravne znamenitosti oziroma dele naravne in kulturne dediščine, ki so posebnega pomena za občino ter sprejemajo ukrepe za njihovo varovanje in prezentacijo; - spremljajo ukrepe in usmeritve za spodbujanje znanstveno-razi-skovalnega dela in inovacijske dejavnosti ter uporabe znanstvenih doscžkov v združenem delu, - obravnavajo in sprejemajo ukrepe za preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni ter ukrepe za izboljšanje zdravstvenega stanja in higienskih razmer; - določajo skupna izhodišča uresničevanja politike družbene vzgoje in varstva otrok, socialnega skrbstva, skrbi za starejše občane, zapo-slovanja, pokojninskega in invalidskoga zavaravanja in stanovanjskega gospodarstva; - spodbujajo samoupravno sporazumevaje in dogovarjanje za ures-ničitev skupnih programov in nalog z drugimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in drugimi organizacijami. 44. člen , Občinska skupščina lahko z odlokom določi, da so posebnega družbenega pomena določene dejavnosti, organizacije združenega dela ali zadeve organizacij združenega dela, ki opravljajo storitve s področja družbenih dejavnosti. Če tako zahteva poseben družbeni interes, se lahko z odlokom občinske skupščine ureja način uresničevanja tega interesa tuđi v organizacijah združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, kadar je njihova dejavnost nenado-mestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali za delo drugih organizacij. Kadar občina ustanovi delovno organizacijo, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena mora skupščina občine pred sprejet-jem elaborata o družbeni in ekonomski upravičenosti ustanovitve pridobiti stališče pristojne interesne skupnosti in drugih organov skladno z zakonom, če pa zakon tako zahteva tuđi soglasje o upravičenosti njene ustanovitve. 8. Zadovoljevanje splošnih družbenih potreb 45. člen Sredstva za splošne družbene potrebe občine se oblikujejo in razpo-rejajo v okviru skupne bilance sredstev občine po merilih, temeije-čih na enotnih kazalcih družbenoekonomskega položaja občine v skladu z letnimi planskimi akti. 46. člen Občina izkazuje prihodke in njihovo razporeditev v proračunu občine. Sredstva občinskega proračuna se uporabljajo za financiranje občinskih organov, sofinanciranje družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev, financiranje delovanja krajevnih skupnosti, za zagotovitev materialnih pravic borcev narodnoosvobodilne vojne, za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, za intervencije in druge obveznosti občine, ki jih določa zakon, družbeni dogovor ali odlok občinske skupščine. 47. člen Uporabnikom proračuna se določajo sredstva za delo glede na naravo, vrsto in zahtevnost del in nalog, ki jih imajo na podlagi ustave, zakona ali drugih predpisov in so določene z njihovim delov-nim progrđmom. O izvajanju programa dela in o porabi sredstev morajo organi in organizacije poročati skupščini na njeno zahtevo, vendar najmanj enkrat letno. IV. DRUŽBENO PLANIRANJE 48. člen Namen družbenega planiranja v občini je zagotoviti uresničevanje skupnih interesov in ciljev gospodarskega in družbenega' razvoja, ki izhajajo iz ocenjenih možnosti pri temeljnih nosilcih planiranja. 49. člen Delavci, delovni ljudje in občani v občini z družbenim planiranjem zagotavljajo: - skupno družbenoekonomsko politiko, s katero se zagotavlja uresničevanje razvoja občine in njegovo usklajevanje za razvojem ljubljanske regije in širših družbenopolitičnih skupnosti ter pospešuje in usklajuje razvoj posameznih dejavnosti; - usklajevanje odnosov v razvoju gospodarstva in družbe ter družbeno kontrolo nad celotno družbeno reprodukcijo; - najugodnejše možnosti za razvoj proizvajalnih sil in produktivnosti dela, stalno izboljševanje materialnih in drugih življenjskih možnosti ter vsestranski razvoj osebnosti človeka kot svobodnega proizvajalca in ustvarjalca. 50. člen Organi upravljanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in samoupravnih organizacij in skupnosti ter upravni organi morajo pravočasno organizirati in usmerjati pripravljanje planskih aktov, ki jih določa zakon. 51. člen Z družbenim planom občine se usklajuje in usmena družbenoekonomski razvoj občine ter usklajujejo materialni in družbeno-eko-nomski odnosi pri uresničevanju ekonomskih, socialnih, prostorskih in drugih potreb delavcev, delovnih ljudi in občanov, o katerih le-ti odločajo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnosti ter na ravni širših družbenopolitičnih skupnosti. 52. člen Dolgoročni plan občine je strateški planski akt, ki določa dolgo-ročne usmeritve in podlage za opredelitev in usklajeno reševanje nalog v srednjeročnem družbenem planu občine. S srednjeročnim planom občine se na podlagi dolgoročnega plana konkretneje opredeljuje družbeni razvoj za obdobje petih let. Temelji na medsebojno usklajenih planskih aktih samoupravnih organiza- > cij in skupnosti v občini, vsebuje pa tuđi obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje skupnih interesov in ciljev, določenih z družbenimi plani širših družbenopolitičnih skupnosti. 53. člen Osnutek družbenega plana pripravi izvršni svet in ga predloži občin-ski skupščini. Izvršni svet je dolžan spremljati uresničevanje sprejetega družbenega plana in občinski skupščini najmanj enkrat na leto poročati o uresničevanju srednjeročnega plana v preteklem obdobju skupaj s svojo oceno možnosti za razvoj v naslednjem obdobju. Na podlagi analize o uresničevanju srednjeročnega plana občine predlaga izvršni svet izhodišče in potrebne ukrepe za njegovo uresničevanje v posameznem letu. 54. člen Upravni organi so v mejah pravic in dolžnosti občine dolžni spreje-mati pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje družbenega plana in drugih planskih dokumentov občine ter v okviru svojih delovnih področij sprejemati oziroma predlagati ukrepe za njihovo uresničevanje. 55. člen Za družbeno planiranje pristojni upravni organ v občini usklajuje in usmerja delo na področju družbenega planiranja ter opravlja zadeve, ki se nanašajo na izvajanje sistema družbenega planiranja v občini, na družbeni plan in druge planske dokumente občine, na spremljanje tekoče razvojne politike v letnih planskih aktih in na njihovo izvrševanje ter na sodelovanje občine z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi pri pripravi in uresničevanju skupnih planskih aktov in razvojne politike. V. KADROVSKA POLITIKA IN POLITIKA ZAPOSLOVANJA 56. člen Temeljni nosilci kadrovske politike v občini so delavci, delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih in drugih organizacijah in skupnostih. 57. člen Kadrovska politika se uresničuje predvsem na načelih: ,; - enotnosti ciljev in celovitosti meril kadrovske politike ter demokratičnosti in doslednosti pri njihovem uresničevanju; - samoupravne zasnovanosti in usmerjenosti kadrovske politike, ki izhaja iz družbenoekonomskega in političnega položaja delavca, delovnega človeka in občana v naši družbi; - vzgoje, razvoja in uveljavitve človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki v združenem delu skladno z družbenimi potrebami in s svojimi sposobnostmi ter pridobljenim znanjem tvorno sodeluje pri ustvarjanju in delitvi dohodka ter nenehnem izboljševanju modernizacije in organizacije dela, še zlasti pa se zavzema za uresničevanje načela delitve po delu in rezultatih dela; - izvajanja dolgoročno načrtovanih potreb razvoja izobraževanja, stalnega izpopolnjevanja in usposabljanja kadrov v okviru planskih aktov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti; - organiziranja in sistematičnega spremljanja razvoja kadrov; - programiranja in organiziranja vzgojno-izobraževalnih vsebin in oblik ter z rezultati dela usklajenim kadrovanjem, razporejanjem in napredovanjem kadrov; - razvijanja kolektivnega dela, odločanja in odgovornosti v organih in telesnih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbe-nopolitčinih in družbenih organizacij, vključujoč tuđi individualno odgovornost vsakega člana kolektivnega organa ali telesa oziroma vsakega posameznika nosilca javne funkcije v svoje delo; - uveljavljanja odlikovanj in družbenih priznanj kot oblike družbenega priznanja za dela in dejanja, ki naj spodbujajo delavce, delovne ljudi, občane, organizacije združenega dela in druge organizacije in skupnosti za še večji splošni napredek socialistične samoupravne družbe; - zagotavljanja demokratičnosti vseh kadrovskih postopkov. 58. člen Temeljne naloge kadrovske politike določa družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike. 59. člen Delavci v organizacijah združenega dela hi drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih zagotavljajo pogoje za uveljavljanje pravice do dela, za vključevanje delavcev v združeno delo s sredstvi v družbeni lastnini in skrbijo za materialno zavaravanje delavcev v primeru začasne nezaposlenosti. KAMNIŠKI OBČAN / 14. OKTOBRA 1985 VI. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO ČLOVEKOVEGA OKOLJA 60. člen Delavci, delovni ljudje in občani v občini v skladu z dogovorjeno politiko in programi določajo program in politiko urbanizacije, pro-storskega urejanja, smotrne izrabe mestnih zemljišč in jo uresničujejo s prostorskimi izvedbenimi akti. Posebno pozornost posvečajo razvoju stanovajske graditve tcr razvoju tistih gospodarskih in drugih družbcnih dejavnosti, ki so opredeljene z družbenim planom občine, kakor tuđi zagotavljanju potrebnih zelenih površin in objektov za oddih in rekreacijo. Delavci, delovni ljudje in občani upravljajo in razpolagajo s stavbnim zemljiščem v skladu stavbnih zemljišč. 61. člen Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dcla, bočina, kra-jevne skupnosti in druge samoupravne* organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, z namenom, da zagotovijo pogoje za delo, stanovanje, počitek, kulturo in rekreacijo, kakor tuđi, da preprečujejo zdravju škodljive posle-dice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu. 62. člen V občini so pod posebnim družbenim varstvom posamezna pokrajinska območja in predmeti narave, značilnosti dežele, rastlinski in živalski svet, območja, ki so namenjena za rekreacijo, reke, potoki, jezera in njihova obreŽja, studenci in talna voda ter zrak. 63. člen Občinska skupščina in njeni organi skrbijo za ohranitev in izboljšanjc okolja delovnega človeka in občana s tem, da posvečajo posebno skrb: - čistoći ozračja; - tekočim vodam; - varovanju območij vodovodnih zajetij; - ohranjevanju obdelovalnih površin pašnikov kljub povećani urbanizaciji; - zaštiti obstoječih parkovnih površin in zelenić in njihovemu pove-ćanju; - gozdovom posebnega pomena; - ohranitvi redkega rastlinskega in živalskega sveta; - varstvo narave v gorah. 64. člen Večja naravno zaključena pokrajinska območja s prvobitno in kultivirano naravo, ki jo oblikujejo naravne znamenitosti ali pokrajinske lepote, kulturni spomeniki oziroma spomeniki človeškega dela in ji dajejo poseben značaj ter imajo rekreacijski pomen, občinska skupš-čina razglasi za krajinske parke in jih kot take posebej zavaruje. Občinska skupščina tuđi posebej zavaruje naravne in hortikulturne spomenike ter posamezne rastlinslce in živalskc vrste, ki so značilne samo za območje občine kot naravne znamenitosti. 65. člen Občinska skupščina si posebej prizadeva, da se večja naravno zaključena, pretežno prvobitna pokrajinska območja, posebne naravne lepote z znamenitostmi, ki imajo poseben narodni, kulturni, znanstveni ali rekreacijski pomen, razglasijo za narodne parke in kot taka zavarujejo; manjša območja prvobitne narave, ki so primerna predv-sem za raziskovalne namene, pa da se razglasijo za naravne rezervate. Občinska skupščina si tuđi posebej prizadeva, da se zavarujejo rast-linske in živalske vrste ter tišti krajinski parki, naravni in hortikul-turni spomeniki, ki imajo poseben nacionalni pomen. 66. člen Območja, v katerih so zdravstvene, vzgojnoizobraževalne, vzgojno in socialnovarstvene ter znanstvene ustanove, območja turističnih in drugih naselij, naravnih in krajinskih parkov ter naravnih rezervatov lahko občinska skupščina določi kot posebno zavaravana pred Krupom in tuđi lahko določi z odlokom predviđene ukrepe. 67. člen Pri določanju politike urbanizacije in prostorskega urejanja daje občinska skupščina s prostorskimi izvedbenimi akti poseben poudrek varstvu okolja, pri tem pa upošteva človekove biološke, kulturne, gospodarske in druge potrebe in družbene koristi. * 68. člen Zavedajoč se pomembnosti industrije kot nosilne panoge razvoja v občini, občinska skupščina sprejme poseben program za razvoj var-stva okolja, ki je nujno izpostavljeno vplivom industrijskih naprav. 69. člen Za uspešno reševanje vprašanj na področju varstva okolja pred vplivi industrijskega onesnaževanja in onesnaževanja prek ogreval-nih naprav na stanovanjskem področju, izvršni svet občinrfke skupš-čine ustanovi posebno stalno strokovno komisijo. VII. VARSTVO BORCEV NOV 70. člen Delavci, delovni ljudje in občani v občini posvečajo posebno skrb udeležcncem narodnoosvobodilne vojne in članom njihovih družin. V skladu s predpisi občinske skupščine zagotavljajo sredstva za družbeno pomoč borcem NOV, borcem za severno mejo 1918-1919 in slovenskim dobrovoljcem iz vojn 1912-1918 in ožjim članom njihovih dru'in, ki nimajo zadostnih sredstev za preživljanje, zagotavljajo zdravstveno zaščito vsem tištim borcem in njihovim družin-skim članom, ki tega varstva nimajo iz kakršnegakoli drugega naslova, jim dajejo družbeno pomoč za zdravljenje in rekreacijo, skrbijo za rehabilitacijo invalidov in zaposlovanje borcev ter zagotavljajo pomoč otrokom padlih borcev NOV, ki nišo sposobni za delo. V skladu s predpisi občinske skupščine zagotavljajo reševanje stano-vanjskih vprašanj borcev in invalidov NOV ter ožjih članov njihovih družin. VIII. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 71. člen Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita se v občini organi-zirata in gradita na podlagi ustavnih določil in na podlagi temcljev sistema splošne ljuske obrambe kot neločljivi dcl socialistične samoupravne družbene ureditve, kot vsebina in oblika obrambe in var-nostne organiziranosti socialistične samoupravne družbe in kot enotni obrambno samozaščitni sistem. 72. člen Občinska skupščina določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite \4 občini ter ureja organizacijske, materialne in druge pogoje za izvajanje obrambnih priprav in samo-zaščitnih aktivnosti, ki so skupnoga pomena. Če se občinska skupščina zaradi vojnih razmer ne more sestati, odloča o vseh vprašanjih iz njene pristojnosti, za neposredno organiziranje in vođenje splošne ljudske obrambe, predsedstvo občinske skupščine. 73. člen Občinska skupščina imenuje Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, hkrati z imenovanjem določi tuđi število njegovih članov. Predsednik sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je predsednik občinske skupščine. Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito predvsem: - obravnava ocene in poročila o političnih, varnostnih in obrambnih razmerah v občini in daje na tej podlagi občinski skupščini mnenja in predloge za sprejem ustreznih aktov oziroma ukrepov; - spremrja organizacijo in izvajanje obrambnih priprav v občini ter usklajuje obrambno samozaščitno delovanje organov skupščine in samoupravnih organizacij ter skupnosti; - obravnava in daje mnenja k predlogom načrtov organizacije in razvoja teritoriaine obrambe in nacrta civilne zaščite; - daje predloge za organiziranje službe za opazovanje in obveščanje in organiziranje upravnih zvez; - sprejme obrambni razvojni nacrt v skladu s temeljnimi planskim; akti občine; - potrjuje letni program obrambnih priprav in opremljanja teritoriaine obrambe NZ, CZ, službe za opazovanje in obveščtnje in upravnih zvez; - sprejema letne nacrte porabe sredstev za obrambne priprave, ki so skupnega pomena; - potrjuje vojno organizacijo in kadrovsko sestavo izvršnega sveta in upravnih organov za delo v vojni; - imenuje predstavnike občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij v naborne komisije; - spretnija in usklajuje obrambno in samozaščitno usposabljanje prebivalstva; - opravlja druge naloge. 74. člen Za dosledno uresničevanje politike, ciljev in nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in v občini se ustanovijo komiteji za splošno-ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Občinska skupščina imenuje člane Komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na predlog predsedstva Občin-skega komiteja ZK. Predsednik Komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je predsednik Občinskega komiteja ZK ali sekretar predsedstva Občinskega komiteja ZK. 75. člen Za izvajanje oboroženega boja in drugih oblik odpora proti sovraž-niku se po enotnih načetih v skladu z obrambnim nacrtom občine organizira v občini štab in enote teritoriaine obrambe, ki zagotavljajo stalen nadzor, prostorsko zavarovanje in ipnožićno borbeno priprav-ljenost in aktivnost. " Teritorialno obrambo v občini vodi komandant teritoriaine obrambe občine. Za svoje delo je odgovoren skupščini občine, svetu in komi-teju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občine ter izvršnemu svetu občinske skupščine v skladu z njihovimi pristoj-nostmi. 76. člen Občina organizira civilno zaščito kot najširšo obliko priprav in aktivnosti delovnih ljudi in občanov za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih nesrečah in za izvajanje nalog družbene samozaščite v izrednih razmerah. 77. člen Kot najširšo obliko samozaščitnega in samoobrambnega delovanja v organizacijah združenega dela, krajevnili skupnostih, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih delovnih ljudje in občani organi-zirajo narodno zaščito. IX. OBČINSKA SKUPŠČINA 1. Položaj in pristojnosti 78. člen Občinska skupščina je v okviru pravic in dolžnosti organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v občini. Občinska skupščina izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi ustave, tega statuta in zakonov. 79. člen Občinska skupščina v okviru svojih pravic in dolžnosti: - določa politiko družbenoekonomskega, socialnega in prostorskega razvoja, razvijanja in poglabljanja socialističnih samoupravnih odno-sov ter krepitev obrambne sposobnosti in družbene samozaščite; - odloča o temeljnih vprašanjih na vseh področjih družbenega življenja, sprejema ustrezne predpise in druge splošne akte ter daje njihovo obvezno razlago; - skrbi za izvajanje politike ter sprejetih določitev, predpisov in drugih splošnih aktov; - določa politiko izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov ter obveznosti organizacij in organov v zvezi z njihovim izvrševanjem, obravnava stanje in splošne probleme ustavnosti in zakonitosti ter organizira in opravlja družbeno nadzorstvo; - daje pobudo za sklepanje in sodelujc pri sprejemanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov; - določa organizacijo in pristojnosti organov občine ter izvršuje politično nadzorstvo nad njihovim delom; - sodeluje z drugimi družbenopolitićnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi. 80. člen Občinska skupščina določa politiko razvoja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite; spremlja in usmerja obrambno in samozaščitno delovanje delovnih ljudi in občanov, krajevnih skupnosti, samoupravnih organizacij in skupnosti; obravnava vprašanja, pomembna za razvoj, krepitev, usklajevanje in usmerjanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite; določa nacrt organiziranja in razvoja teritoriaine obrambe, ustanavlja ter imenuje občinski štab za teritorialno obrambo in ustanavlja enote teritoriaine obrambe; imenuje občinski komite in svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter predsedstvo občinske skupščine; uveljavlja interese splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite pri sprejemanju odlokov in drugih aktov, s katerimi se ureja razvoj, gospodarskih in družbenih dejavnosti; usmerja usklajevanje obrambnih, varnostnih in samozaščitnih priprav s sosednjimi in drugimi občinami in oborože-nimi silami tcr v skladu z zakonom in varnostnimi in obrambnimi razmerami opravlja druge naloge s tega področja. V vojni sprejema akte in ukrepe za uspešno vođenje splošnega ljudskega odpora, za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin ter za delo in življenje v vojnih razmerah. Če se občinska skupščina zaradi vojnih razmer ne more sestati, odloča o vseh vprašanjih iz njene pristojnosti predsedstvo obČihske skupščine. Predsedstvo predloži sprejete splošne akte in odločitve v potrditev občinski skupščini takoj, ko se ta lahko sestane. Če se tuđi predsedstvo občinske skupščine zaradi vojnih razmer ne more sestati, sprejema ukrepe iz njegove pristojnosti predsednik predsedstva. Te ukrepe mora predložiti v potrditev predsedstvu občinske skupščine takoj, ko se to lahko sestane. Predsedstvo občinske skupščie imenuje občinska skupščina, ki hkrati s sklepom o imenovanju določi tuđi njegovo sestavo in število člaapv. Med vojno lahko občinska skupščina prenese na krajevne skupnosti izvajanje določenih upravnih pooblastil, zlasti za preskrbo oborože-nih sil z neborbenimi sredstvi ter za preskrbo, nastanitev in zaščito prebivalstva. 2. Delegati in delegacije 81. člen Delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah oblikujejo svoje delegacije zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti ter organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij občinske skupščine. 82. člen Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združe-nem delu, v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnih ddega-tov v zbor združenega dela občinske skupščine, zaradi obravnavanja vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine, zaradi določanja skupnih smernic za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine. Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sprejmejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile na podlagi odloka občinske skupščine. 83. člen Delegat v skupščini uživa imuniteto. Delegat v družbenopolitičnem zboru uživa imuniteto od dneva izvoli-tve do dneva, ko mu preneha mandat. Delegat v zboru združenega dela in v zboru krajevnih skupnosti uživa imunitetno pravico od dneva, ko je določen za delegata v zboru, do dneva, ko mu ta dolžnost preneha, ker je določen drug delegat. Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazit, ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je in v skupščini. Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega Član je, prav tako se zoper njega, če se sklicujc na imuniteto, brez dovoijenja zbora ne more začeti kazenski postopek. Brez dovoljenja zbora, katerega član je, srne biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odlpčba o odvzemu prostosti v veljavi. Zbor srne vzpostaviti imuniteto tuđi delegaru.ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije. Če zbor ni zbran, odloči komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja ustreznega zbora proti poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka in o vzpostavirvi imunitete delegatu. . ''•■" ^ Kadar skupščina samoupravne interesne skupnesti sootllo^a fi skupS-čino družbenopolitične skupnosti, uživajo člatii te skupščine imuniteto v skladu s tretjim in četnim odstavkom tega člena. 3. Sestova 84. člen Občinsko skupštino sestavljajo: - zbor združenega dela kot zbor delegatov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnostih, - zbor krajevnih skupnosti kot zbor delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in - družbenopolitični zbor kot zbor delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah. 85. člen Zbor združenega dela sestavlja 40 delegatov, ki jih delegirajo delegacije: 1. temeljnih organizacij združenega dela in skupnosti s področja gospodarstva, gostinstva, trgovine, obrti in komunalnih dejavnosti; 2. temeljne organizacije in skupnosti s področja vzgojc, izobraževa-nja in kulture; 3. temeljne organizacije s področja zdravstva in socialnega varstva; 4. skupnosti delovnih ljudi in občanov, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi v kmetijstvu, obrtnih in drugih dejavnostih in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva; 5. skupnosti delovnih ljudi in občanov, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi in samostojno opravljajo intelektualne in druge dejavnosti; 6. skupnosti delovnih ljudi državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih ljudi oziroma skupnosti in občanov, ki nišo organizirani v temeljne organizacije združenega dela. 86. člen Zbor krajevnih skupnosti sestavljajo delegati tako, da vsaka kra-jevna skupnost delegira po enega delegata. 87. člen Družbenopolitični zbor sestavlja 25 delegatov, ki jih delegirajd delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah. 88. člen Občinska skupščina določa z odlokom merila, po katerih delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih in drugih skupnostih delegirajo delegate v zbor skupščine. 4. Pristojnosti in delo zborov 89. člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine in enakopravno oziroma skupaj, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tuđi samostojno. O zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, o katerih soodločajo na podlagi tega statuta skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, odločajo pristojni zbori skupščine enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti. 90. člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno: _7 8 KAMNIŠK! OBČAN /14. OKTOBRA 1985 1. spremljajo in usmerjajo: - izvajanje politike družbenega, ekonomskega in socialnega razvoja; - razvijanje in uresničevanje političnega sistema, socialističnega samoupravljanja in družbenih odnosov; - krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite; 2. odločajo: - o uvedbi postopka za spremembo statuta občine; - o razpisu referenduma; - o uvedbi občinskega samoprispevka in javnega posojila;-- - o podelitvi občinskih priznanj; - o pobratenju ter prijateljstvu in sodelovanju z drugimi občinami in mesti; 3. sprejemajo: - statut in spremembe statuta občine; - statutarni odlok; - družbeni plan občine; - poslovnik občinske skupščine; 4. sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na - temeljne cilje in osnovna razmerja družbenoekonomskega in prosto rskega razvoja ter akte o tekoči ekonomski politiki; - kadrovsko in socialno politiko; - splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito; - skrb za udeležence NOV; - delo izvršnega sveta občinske skupščine; - ustanavljanje in organizacijo občinskih in medobčinskih upravnih in drugih organov; - ustanavljanje komisij, odborov in drugih delovnih teles občinske skupščine; 5. volijo in razrešujejo: - predsednika in podpredsednika občinske skupščine; - predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta; - predsednike in člane stalnih in občasnih delovnih teles skupščine; - predsednika in sodnike Temeljnega sodišča; - predsednika in sodnike Sodišča združenega dela; - občinskega sodnika za prekrške; 6. imenujejo in razrešujejo: - javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva in njegove namest-nike; - družbenega pravobranilca samoupravljanja in njegove namest-nike; - javnega pravobranilca samoupravljanja in njegove namestnike; - sekretara občinske skupščine; - funkcionarje občinskih upravnih organov; - komandirja in namestnika komandirja Postaje milice; - druge funkcionarje v občini, za katere je to določeno z zakonom ali drugim predpisom; 7. določajo delegate v zbor občin Skupščine SRS. 91. člen Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno: 1. sprejemata: - odloke in druge splošne akte, s katerimi se urejajo pravice in dilžnosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti; - odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene last-nine; - začasne ukrepe družbenega varstva v skladu z zakonom o združe-nem delu; - proračun in zaključni račun proračuna občine ter opravljata nadzor nad izvrševanjem proračuna; - odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih dajate v; - predpise o uresničevanju posebnega družbenega interesa pri opravljanju posameznih dejavnosti; 2. odločata: - o vseh vprašanjih na področju prostorskega planiranja in urejanja prostora, stanovanjskega gospodarstva, komunalnih dejavnosti ter varstva in zaščite človekovega okolja in na drugih področjih; - o začasni ureditvi posameznih vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravnih interesnih skupnosti, če organi te skupnosti ne odločijo sami; - o pričeku postopka redne likvidacije organizacije združenega dela; - o ustanovitvi organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena; - o vprašanjih opravljanja osebnega dela, s sredstvi, ki so lastnina občanov; - o uvedbi solidarnega združevanja sredstev v občini, če to ni v pristojnosti zbora združenega dela; - o prevzemu jamstva in drugih premoženjsko-pravnih razmerij v občini; 3. opravljata in uresničujeta: - družbeno nadzorstvo na območju občine ter nadzor nad zakoni-tostjo dela organzacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti; - druge zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih po tem statutu ne opravljajo vsi zbori enakopravno, oziroma za katere ni pristojen posamezni zbor; - družbeno varstvo samupravnih pravic delavcev in družbene lastnine ter obravnavata mnenja, pobude in predloge organov, ki v občini izvršujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine; 4. dajeta soglasje: - k programu razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena; - in potrjujeta samupravne sporazume o ustanovitvi in statute samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine; 5. opravljata in razveljavljata: - predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakoni in tem statutom; 6. imenujeta: - člane organov samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih po zakonu in drugih predpisih imenuje občinska skupščina. 92. člen Zbor združenega dela samostojno: sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na: - družbeni nacrt in delitev dohodka; - medsebojna razmerja v združenem delu in delovna razmerja; - področje bančništva in službe družbenega knjigovodstva v občini; - varstvo pri delu; - varstvo kakovosti proizvodov in storitev; - zavarovalstvo; - zadrži izvršitev splošnega akta' temeljne in druge organizacije združenega dela ali skupnosti, če smatra, da je akt v nasprotju z ustavo ah zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akte; - potrjuje oziroma daje soglasje k samoupravnim sporazumom in statutom organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če je to s predpisom določeno. Zbor tuđi: - obravnava stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij; - spremlja uresničevanje razvojnih programov in družbenih planov; - obravnava vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj in vprašanje uresničevanja samoupravnih pravic delovnih ljudi v združenem delu v očini; - obravnava predloge in stališča zborov delovnih ljudi v OZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter jih obvešča o svojih stališčih, ukrepih in sklepih; - usklajuje posamične in skupne interese delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela; - spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju na posameznih gospodarskih in družbenih področjih; - določa listo za izvolitev članov disciplinske komisije, ki so izven temeljne organizacije združenega dela; - sprejme odlok, katere delegacije se združujejo v konferenco dele-gacij zaradi pošiljanja delegatov v občinski zbor združenega dela in določa skladno z zakonom sam ali skupaj z zbori združenega dela drugih občinskih skupščin delegata na zasedanje zbora združenega dela Skupščine SRS, če ta ni član skupine delegatov; - opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi, njihovih dolžnosti in svoboščin, če te pristojnosti nišo v pristojnosti drugega zbora. 93. člen Odločitev 6 izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejetega, če je ne sprejme zbor združenega dela. 94. člen Zbor krajevnih skupnosti samostojno sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na: - življenje in delo delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti; - vprašanja, ki so skupnega pomena za krajevne skupnosti v občini; - vprašanja upravljanja in vzdrževanja občinskih čest in mestnih ulic; - vprašanja varnosti cestnega prometa; - odločanje o načinu in mestih za izkoriščanje peska in gramoza ter glede odlaganja smeti; - področje združevanja občanov, javnih shodov in prireditev. Zbor tuđi: - sodeluje pri družbenem dogovarjanju na področju krajevnih skupnosti in spodbuja oziroma sproža postopek za samoupravno spora-zumevanje krajevnih skupnosti; - obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini in proučuje, usmerja in spodbuja delo v krajevnih skupnostih; - obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in se nanašajo na področje sodelovanja med krajevnimi skupnostmi v občini in izven nje, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi in sprejema o tem stališča, mnenja in predloge; - usklajuje delo krajevnih skupnosti v občini in spodbuja sodelovanje med krajevnimi skupnostmi ter o tem daje priporočila, predloge in mnenja; - obravnava delovanje neposrednih oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih in oblikuje priporočila za razvoj in delovanje teh oblik; - obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih; - zadrži izvršitev splošnega akta krajevnih skupnostih do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta; - opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če te zadeve nišo v pristojnosti drugega zbora. 95.člen Družbenopolitični zbor spremlja politično stanje in razvoj v občini, skrbi, da se na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja uveljavlja temeljna smer socialističnega samoupravnega razvoja in v zvezi s tem zavzema stališča in daje predloge drugima zboroma občinske skupščine oziroma skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti. „, », r 96. člen Družbenopolitični zbor sprejema stališča do posameznih vprašanj, o katerih odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti in ki se nanašajo: - na zadeve uresničevanja razvoja in varstva z ustavo in tem statutom določenega samoupravnega sistema; - na uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter varstvo svoboščin in pravic človeka in občana; - na družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine; - na medsebojna razmerja v združenem delu; - na medobčinsko povezovanje in sodelovanje z drugimi družbeno-političnimi skupnostmi v domovini in tujini; - na združevanje občanov in pravni položaj verskih skupnosti; - na splošna vprašanja informiranja in na pogoje javnega obveš-čanja; - razglasitev dela naravne ali kulturne dediščine za spomenik ali znamenitost. Pristojni zbor občinske skupščine ne morejo sprejeti odloka ali drugega splošnega akta v nasprotju s stališči družbenopolitičnega zbora. Družbenopolitični zbor vodi delegate v družbenopolitični zbor Skupščine SRS. 97. člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji: - volijo predsednika in člane predsedstva Socialistične republike Slovenije; - volijo delegate v zvezni zbor skupščine Socialistične' federativne republike Jugoslavije; - odločajo o vključitvi občine v skupnost občin; - sprejemajo sklep o podelitvi priznanj občine in podelitvi domicila ter o pobratenju oziroma prijateljskem sodelovanju-z drugimi občinami in mesti; , - opravljajo druge zadeve, določene z zakonom, tem statutom in poslovnikom občinske skupščine. 98. člen Vsak zbor zaseda in odloča praviloma ločeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju odloka ali drugega akta, lahko sklenejo, da bodo odlok oziroma akt obravnavali na skupnem zasedanju. 99. člen Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru. Zbor sprejema odloke, splošne akte in druge končne odločitve z večino glasov vseh delegatov v zboru, ražen če se z zakonom ali tem statutom ne zahteva posebna večina. Druge odločitve sprejema zbor z večino glasov navzočih delegatov. Kadar zbori zasedajo skupaj, veljavno odločajo z večino glasov vseh . delegatov vsakega zbora. 100. člen Kadar skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odločajo s pristojnim! zbori občinske skupščine, se pri tem odloča- nju uporabljajo določbe tega statuta in poslovnika občinske skupščine. 5. Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine in predsedniki zborov 101. člen Občinska skupščina ima predsednika in enega ali več podpredsed-nikov. Skupščina izvoli predsednika in podpredsednike izmed delegatov zborov skupščine na predlog občinske konference SZDL po poprej opravljenem kandidacijskem postopku. Kandidat za predsednika oziroma podpredsednika je izvoljen, če je dobil najmanj 2/3 glasov vseh delegatov posameznega zbora. Predsednik in podpredsedniki so izvoljeni za dve leti. Ista oseba je lah&o za predsednika oziroma podpredsednika skupščine izvoljena največ dvakrat zaporedoma. Volitve so praviloma tajne, ražen, če se zbori odločijo, da so javne. VARIANTA II Besedilo člena ostane nespremenjeno tako, da se 3. odstavek glasi: Kandidat za predsednika oziroma podpredsednika je izvoljen, če je dobil najmanj 2/3 glasov vseh delegatov posameznega zbora, če pa je kandidatov več, je izvoljen tišti kandidat, ki je dobil največ glasov, a ne manj kot večino glasov vseh delegatov vsakega zbora. 102. čleri Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika, ki ga izvoli zbor izmed delegatov zbora z večino glasov vseh delegatov zbora na predlog Občinske konference SZDL. Vsak zbor izvoli izmed delegatov zbora z večino glasov vseh delegatov zbora tuđi namestnika predsednika zbora, ki nadomešča predsednika zbora, kadar je ta zadržan. Predsednik zbora in namestnik predsednika zbora sta izvoljena za dve leti. Ista oseba je lahko za predsednika zbora oziroma namestnika predsednika zbora izvoljena največ dvakrat zaporedoma. 103. člen Delegacija, katere član je izvoljen za prdsednika ali podpredsednika skupščine ali predsednika zbora, ima pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegata, vendar pa delegat, ki je bil izvoljen za navedeno funkcijo, v tem primeru na seji zbora nima pravice glasovanja. 104. člen Predsednik občinske skupščine predstavlja skupščino, sklicuje in vodi skupno sejo vseh zborov skupščine, skrbi, da se dela po skupščin-skem poslovniku, podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema več zborov občinske skupščine oziroma enakopravno pristojni zbori občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, opravlja druge zadeve, ki so mu dane s skupščinskim poslovnikom. Če je predsednik skupščine zadržan, določi enega izmed podpredsed-nikov, da ga nadomešča. Predsednik skupščine lahko v sporazumu s predsedniki zborov skliče seje zborov, na kateri zbori skupaj obravnavajo zadeve, ki so skupnega pomena za zbore. Predsednik skupščine sprejema posamezne ukrepe v vojnih razme-rah, kadar se predsedstvo ne more sestati. 105. člen Podpredsedniki skupščine pomagajo predsedniku pri delu in opravljajo v dogovoru z njim posamezne zadeve in njegovega delovnega področja. 106. člen Predsednik zbora sklicuje in vodi seje zbora, skrbi, da zbor dela po poslovniku, podpisuje akte, ki jih samostojno sprejema zbor in opravlja druge zadeve, ki so določene s poslovnikom. Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik občinske skupščine, izvršni svet občinske skupščine ali najmanj petina delegatov zbora. Če predsednik zbora ne skliče seje zbora, ki bi jo po tem statutu moral sklicati, jo lahko skliče skupina desetih delegatov ali predsednik občinske skupščine. Če je predsednik zbora zadržan, ga nadomešča namestnik predsednika zbora. 107. člen Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine in predsedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine. Pri delu predsedstva skupščine sodeluje predsednik izvršnega sveta in sekretar skupščine. 108. člen Pri delu predsedstva skupščine sodelujejo predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti občine, kadar predsedstvo skupščine razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine. Pri delu predsedstva skupščine lahko sodelujejo tuđi funkcionarji v skupščini in njenih organih, ki jih določi predsedstvo skupščine. Na sejo predsedstva skupščine se lahko povabijo predstavniki druž-benopolitičnih organizacij v občini. 109. člen Predsedstvo občinske skupščine: - obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega sodelovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti; - skrbi za sodelovanje s Skupščino SR Slovenije in skupščinami skupnosti občin; - skrbi za sodelovanje skupščine z družbenopolitičnimi organizaci-jami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini, organzacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini; - skrbi za izvajanje poslovnika o delu skupščine, razlaga določbe poslovnika; - predlaga sredsfva, ki naj bodo v predlogu proračuna občine zago-tovljena za delo skupščine; ' - opravlja druge zadeve, določene s poslovnikom za delo skupščine. 110. člen Med vojno odloča o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupSčine, če se ta ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine, katerega sestavo in pristojnosti določa zakon. Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev občinski skupščini, brž ko se ta lahko sestane. 6. Sekretar občinske skupščine 111. člen Skupščina ima sekretarja, ki ga imenuje skupščina občine za dobo štirih let in je lahko ponovno imenovan še za 4 leta. Naloge sekretarja so določene s poslovnikom skupščine. Sekretar je za svoje delo odgovoren skupščini in predsedstvu. 7. Delovna telesa skupščine KAMNIŠKI OBČAN / 14. OKTOBRA 1985 112. člen Skupština občine in njeni zbori lahko z odlokom ustanovijo odbore in druga stalna oziroma občasna delovna telesa. 113. člen Zbori skupščine občine in skupštine samoupravnih interesnih skup-nosti za območje obtine za zadeve, v katerih te skupštine enako-pravno odločajo s pristojnimi 2bori skupštine, lahko ustanovijo skupna delovna telesa in s sklepom določijo njihove naloge. 114. člen Skupština občine Kamnik ima naslednja delovna telesa: - svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaštito; - komisijo za družbeno nadzorstvo; - komisijo za vloge in pritožbe; - komisijo za odnose z verskimi skupnostmi; - komisijo za odlikovanja; - statutarno-pravno komisijo; - komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV; - komisijo za varstvo okolja; - komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu; Vsak zbor občinske skupščine ima komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov. 115. člen Skupština občine ustanovi občasna delovna telesa ob sprejetju let-nega programa dela skupščine glede na problematiko, ki se bo v tekočem letu obravnavala. 116. člen Odlok o ustanovitvi odborov ali delovnih teles določa njihovo sestavo, naloge, pooblastila in način dela. X. DRUŽBENI SVETI 117. člen Za popolnejše uresničevanje organiziranega družbenega vpliva na zagotavljanje demokratičnega samoupravnega družbenega odločanja z doslednim izvajanjem delegatskega sistema, za organizirano ustvar-jalno spodbujanje razvoja socialističnih, samoupravnih, družbeno-ekonomskih in političnih odnosov kot tuđi za čim širši družbeni vpliv na funkcije vođenja ter določanja in izvajanja politike in upravljanje drugih družbenih zadev, se v občini ustanovijo družbeni sveti. Družbeni sveti dajejo pobude in obravnavajo načelna vprašanja glede odločanja in izvajanja politike ter pripravljanja in izvrševanja odlo-kov, drugih predpisov in splošnih aktov, dogovorov, družbenih dogo-vorov in samoupravnih sporazumov. Udeleženci pri delu družbenih svetov so: občinska skupština, družbe-nopolitične organizacije in družbene organizacije v obtini ter posa-mezne znanstvene strokovne in druge samoupravne organizacije in skupnosti. 118. člen Zaradi zagotavljanja stalnega in organiziranega družbenega vpliva na izvrševanje upravnih funkcij in obravnavanja vprašanj politike ter izvrševanja zakonov in drugih predpisov, načina in pogojev uveljav-ljanja pravic delovnih ljudi in občanov ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti pred upravnimi organi obtine se v skladu z zakonom ustanovijo družbeni sveti za posamezno upravno področje ali pri posameznem upravnem organu. Družbeni sveti občine in družbeni upravni sveti za posamezna upravna področja se ustanavljajo in odpravljajo z odlokom občinske skupščine na podlagi prejšnjega dogovora udeležencev pri delu svetov. XI. IZVRŠNI SVET 1. Položaj in pristojnosti izvršnega sveta 119. člen Izvršni svet Skupštine obtine Kamnik (v nadaljevanju: IS) je kolegij-ski izvršilni organ občinske skupštine, ki je v okviru pravic in dolžnosti odgovoren za stanje v obtini, za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov skupštine obtine ter za usmerjanje in usklajevanje dela obtinskih upravnih organov. 120. člen Pri uresničevanju svoje odgovornosti in v okviru svoje funkcije izvršni svet: - izvaja politiko občinske skupštine in skrbi za izvrševanje te politike; - skrbi,da se izvajajo zakoni in drugi predpisi, družbeni plani obtine in širših družbenopolitičnih skupnosti, proračuna obtine, odloki in splošni akti občinske skupštine ter samoupravni splošni akti; - predlaga občinski skupštini izdajo odlokov in drugih- splošnih aktov ter določa predlog družbenega plana obtine, obtinskega proračuna in zaključnega računa; - daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupštini pošiljajo pooblaščeni predlagatelji; - daje občinski skupščini mnenja o predlogih zakonskih in drugih aktov, ki jih obravnava občinska skupština kot konferenca delegacij za zbore republiške in zvezne skupščine; - izvršuje občinski proračun; - izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov obtinske skupštine in posameznih zborov; - skrbi za izvajanje sklepov obtinske skupščine s področja družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev; - skrbi za izvajanje politike ljudske obrambe in za izvrševanje pri-prav na obrambo v obtini; - določa predlog obrambnega nacrta obtine in skrbi, da upravni organi pripravljajo in dopolnjujejo nacrte svoje dejavnosti za delo v vojni; - usklajuje in usmena delo obtinskih upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine; - odloča o sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi; - predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov; - daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobtinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo; - ustanavlja odbore, komisije in druga stalna in občasna delovna telesa za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti; - ustanavlja občinske enote za civilno zaščito in imenuje občinski štab za civilno zaščito; - imenuje vodilne delavce na predlog funkcionarja, ki vodi upravni organ; - daje soglasja, oziroma potrjuje statute organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena in samoupravnih interesnih skupnosti, kadar tako določa zakon; - daje soglasja k aktom o organizacijah in sistemizaciji del in nalog upravnih organov; - obravnava poročila občinskih upravnih organov in poročila funkci-onarjev o delu upravnega organa, ki ga vodi; - spremlja delo samoupravnih interesnih skupnosti; - obravnava poročila o delu upravnih organov in organizacij v občini kot so: poročila sodišč, tožilstva/javnega pravobranilstva, družbenega pra-vobranilca samoupravljanja, sodnika za prekrške, samoupravnih interesnih skupnosti, enote SDK in o tem poroča skupščini občine; - razpolaga s sredstvi rezerv za izdatke, nastale kot posledica izred-nih okoliščin, za katere sredstva nišo zagotovljena v proračunu, v visini, ki jo vsako leto določi občinska skupština z odlokom za posamezen poškodovani objekt, oziroma za vsako drugo posledico škodnega dogodka, kot so zlasti: poplave, suša, požar, potres in druge naravne nesreče, epidemije, živalske kužne bolezni, izredne akcije TO in CZ, ter o tem poroča skupštini; - na predlog družbenopolitičnih organizacij in krajevnih skupnosti imenuje ulice, ceste, prehode in trge na območju občine; - določa delovni čas in razporeditev delovnega časa v upravnih organih in organizacijah, ki opravljajo javna pooblastila; - sprejema poslovnik o svojem delu; - poroča občinski skupščini o svojem delu najmanj enkrat letno; - opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonom in statutom obtine. Izvršni svet v okviru svoje funkcije opravlja še druge naloge, na podlagi predpisov in pooblastil obtinske skupščine. 121. člen Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore, dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja v odlokih, v družbenem planu in na drug način izražena politika, ki jo je določila občinska skupščina in družbene dogovore, za katere ga pooblasti občinska skupština. 122. člen Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti in v okviru svoje odgovornosti občinski skupštini, za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini, sodeluje izvršni svet z občinskimi in družbenopoli-tičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela. 123. člen Izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsednk in člani, katerih število določi s svojim aktom občinska skupščina v skladu s tem statutom. „ Predsednika izvršnega sveta voli občinska skupština na predlog občinske konference SZDL po poprej opravljenem kandidacijskem postopku. Clane izvršnega sveta voli občinska skupština na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja obtinske konference SZDL. Predsednik in člani izvršnega sveta so izvoljeni, če so dobili najmanj 2/3 glasov vseh delegatov vsakega zbora. Volitve so praviloma tajne, ražen če se zbori odločijo, da so javne. Ob izvolitvi izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta izmed članov izvršnega sveta funkci-onarje, ki vodijo občinske upravne organe. Predsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta. Za predsednika izvršnega sveta ne more biti ista oseba izvo-ljena dvakrat zaporedoma. Člani izvršnega sveta in funkcionarji, ki vodijo obtinske upravne organe, so lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljeni oziroma imenovani na isto dolžnost. Član izvršnega sveta ne more biti hkrati član delegacije. Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupštini razrešitev posameznih članov in izvolitev novih. VARIANTA: Besedilo člena je enako, 4 odstavek pa se glasi: Predsednik in člani izvršnega sveta so izvoljeni, če so dobili najmanj 2/3 glasov vseh delegatov vsakega zbora, v primeru več kandidatov, pa je izvoljen tišti, ki je dobit največ glasov, a ne manj kot vetino glasov vseh delegatov vsakega zbora. 124. člen Člani izvršnega sveta ne morejo biti osebe, za katere zakon določi, da je funkcija, ki jo opravljajo v organizaciji združenega dela, drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti, nezdružljiva s funkcijo člana izvršnega sveta. 125. člen Predsednik izvršnega sveta vodi in usklajujejo delo v izvršnem svetu, predstavlja izvršni svet, sklicuje seje izvršnega sveta in jih vodi ter spremlja in skrbi za izvajanje sklepov izvršnega sveta ter podpisuje akte, ki jih izdaja izvršni svet. Ce je predsednik izvršnega sveta odsoten ah' zadržan, ga nadontešča v vseh pravičan in dolžnostih član izvršnega sveta, ki ga samo določi. Predsednik izvršnega sveta je odbredbodajalec za izvrševanje obtinskega proračuna. 126. člen Predsednik in člani izvršnega sveta podajo po izvolitvi pred predsed-nikom občinske skupščine slovesno izjavo: Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi, tem statutu, zakonih in obtinskih odlokih ter da bom varoval družbeni red SFR Jugoslavije. Z vsemi svojinu močmi se bom zavzemal za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj občine Kamnik, SR Slovenije in SFR Jugoslavije. 127. člen Izvršni svet zastopa obtino Kamnik kot pravno osebo, če ni glede posameznih vprašanj zastopanja z zakonom, odlokom ali sklepi obtinske slupščine drugače določeno. Izvršni svet skrbi za upravljanje nepremičnin v družbeni lastnini, ki so v uporabi občine Kamnik in razpolaga z njimi v okviru politike obtine. . 128. člen Izvršni svet ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike in ima v sredi grb SRS, ob robu pa besedilo: Socialistična republika Slovenija -Skupština občine Kamnik, Izvršni svet. .2. Delo izvršnega sveta 129. člen Izvršni svet obravnava in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah. Izvršni svet,sklepa veljavno, če je na seji navzoča vetina vseh članov izvršnega sveta. Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov. 130. člen Člani izvršnega sveta in funkcionarji upravnih organov izvršujejo sklepe izvršnega sveta, o njih obveščajo delavce v upravnem organu, ki jih vodijo in skrbijo, da se sklepi izvršnega sveta pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo. Izvršni svet lahko predlaga občinski skupščini oziroma pristojnemu zboru, da odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega sploš-nega akta skupštine. 131. člen Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej občinske skupščine in njenih zborov ter so dolžni na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in mnenja o drugih vprašanjih s področja dela izvršnega sveta in obtinskih upravnih organov. 132. člen Člani izvršnega sveta so za izvajanje politike obtinske skupščine ter smernic in stališč izvršnega sveta, ki jim jih poveri izvršni svet odgovorni občinski skupščini in izvršnemu svetu. Vsak član izvršnega sveta je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitev izvršnega sveta. Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki na delovnem področju, za katero so odgovorni in da dajejo pobude in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta. 133. člen Pri izvrševanju svojih nalog ima izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov, podatke in pojasnila o vprašanjih iz njihovega delovnega področja, ki mu jih ti morajo dati. 134. člen Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja temeljne politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice. Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov y zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. O vprašanjih zaupnice izvršnemu svetu razpravlja in odloča občinska skupščina. Če občinska skupščina izglasuje riezaupnico izvršnemu svetu, je ta ~ dolžan odstopiti. 135. člen Izvršni svet lahko kolektivno odstopi. Odstopi lahko tuđi predsednik izvršnega sveta ali vsak njegov član. Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta. Izvršni svet, predsednik oziroma njegov član ima pravico svoj odstop obrazložiti. 136. člen Če odstopi predsednik izvršnega sveta, če izvršni svet kolektivno odstopi, ali če mu je bila izglasovana nezaupanica, izvršuje izvršni svet svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta. 137. člen Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupštini. 3. Sekretar izvršnega sveta 138. člen Izvršni svet ima sekretarja, ki ga imenuje izvršni svet za dobo štirih let in je lahko imenovan še za 4 leta. Naloge sekretarja izvršnega sveta so določene v poslovniku izvršnega sveta. Sekretar je za svoje delo odgovoren izvršnemu svetu. 4. Delovna telesa izvršnega sveta 139. člen Izvršni svet lahko oblikuje za predhodno obravnavo zadev iz svoje pristojnosti stalna ali začasna delovna oziroma posvetovalna telesa, ki nimajo pravice odločanja. 140. člen Delovna telesa so za svoje delo odgovorna izvršnemu svetu, katerega obveščajo o svojem delu. 141. člen Natančneje se sestav in druga vprašanja za delovanje delovnih teles uredi s poslovnikom o delu izvršnega sveta. XII. OBČINSKI UPRAVNI ORGANI 1. Funkcije občinskih upravnih organov 142. člen Obtinske upravne organe ustanovi, za opravljanje upravnih nalog iz pristojnosti obtine občinska skupščina z odlokom. V okviru svojih pravic in dolžnosti, določenih z ustavo, zakonom i tem statutom, so botinski upravni organi samostojni in so za izvrševanje svojih funkcij odgovorni občinski skupštini in njenemu izvršnemu svetu. 143. člen Upravni organi so samostojni pri opravljanju svojih nalog v okviru pooblastil, ki jih imajo po ustavi in zakonih, ravnati pa se morajo tuđi po smernrcah občinske skupščine ter po načelnih stališčih in smerni-cah izvršnega sveta. 144. člen Upravni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, glede katerih imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu. Upravni organi so dolžni sodelovati z ustreznimi republiškimi upravnimi organi ter jih o stanju in pojavih v zadevah iz svoje pristojnosti sproti obveščati, obravnavati njihove pobude, mnenja in predloge, usklajevati programe dela ter z drugimi oblikami sodelovanja in dogovarjanja zagotavljati dosledno, pravočasno in strokovno uresničevanje programov dela. 145. člen Občinski upravni organi v mejah pravic in dolžnosti občine opravljajo naslednje funkcije državne uprave: - izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, planske dokumente, odloke, druge predpise ter splošne akte občinske skupščine in njenega izvršnega sveta; 9 10 KAMNIŠKI OBČAN /14. OKTOBRA 1985 ''^iiivajajo smernice občinske skupštine tcr načelna stališča in smer-' riice hjenega izvršnega sveta; - izdajajo izvršilne predpise, če so za to pooblaščeni; - odgovarjajo za stanje na področjih, za katere so ustanovljeni; - spremljajo stanje na področjih, za katera so ustanovljeni in dajejo pobude za reševanje vprašanj na teh področjih; - odločajo o upravnih stvareh; - opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve; - pripravljajo predpise in druge splošne akte; - opravljajo druge zadeve, ki jih določata ustava in zakon oziroma statut občine ter druga strokovna dela za občinsko skupščino in njen izvršni svet. 146. člen ' 'Občinski upravni organi lahko na podlagi poprejšnjega sporazuma opravljajo vse ali določene naloge s svojega delovnega področja za druge državne organe, za samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in družbene organizacije v občini. 147. člen Občinski upravni organi v mejah svojega delovnega področja in svoje pristojnosti opravljajo naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki jim jih nalagajo zakoni in drugi predpisi, pri tem sodelujejo z upravnim organom, pristojnim za ljudsko obrambo. Občinski upravni organi v mejah svojih pristojnosti skrbijo za uve-ljavljanje družbene samozaščite na področjih, za katere so ustanovljeni. 2. Temelji organizacije upravnih organov 148. člen Upravni organi so ustanovljeni tako, da jim je omogočeno popolno, učinkovito in smotrno opravljanje upravnih zadev v okviru pravic in dolžnosti občine, učinkovito uresničevanje pravic in na zakonu teme-lječih interesov ter izpolnjevanje obveznosti delovnih ljudi in obća-nov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter opravljanje zadev, potrebnih za uresničevanje funkcij občinske skupščine, delegacij in delegatov v skupštini in izvršnem svetu. Upravni organi so ustanovljeni v skladu z obsegom zadev in načeli uvrščanja upravnih zadev in okvira pravic in dolžnosti občine v skupine po njihovi vrsti, sorodnosti in medsebojni povezanosti ter v skladu s potrebami, da se zagotovi usklajeno delo upravnih organov, učinkovito vođenje njihovega dela ter samostojnosti in odgovornosti pri delu. 149. člen Upravni organi se ustanovijo kot individualno vodeni upravni organi ali kot kolegijski upravni organi. Individualno vodeni upravni organi so sekretariati, uprave in oddelki, kolegijsko vodeni pa komiteji. 150. člen Posamezne organe vodijo funkcionarji in sicer vodi sekretariat sekretar, upravo direktor, oddelek načelnik, komite pa predsednik. Sestavo in način delegiranja članov komiteja določi s svojim aktom občinska skupščina na podlagi izvršnega sveta. 151. člen Funkcionar, ki vodi upravni organ, organizira in vodi delo upravnega organa, skrbi za uspešno izvrševanje upravnih in drugih nalog ' ićria prSvftriOst in zakonitost dela upravnega organa. »'FtiinMottlai-^evostfbn© OdgoVOreiV'za opravljanje dela, ki mu je poverjeno, kot tuđi za delo upravnega organa, ki ga vodi ter za - stanje na področju, za katero je ustanovljen upravni organ. 152*člen Z odlokom občinske skupščine, ki temelji na tem statutu, se določi podrobna organizacija in delovno področje upravnih organov, njihova razmerja in pooblastila funkcionarjev. Občinska skupščina lahko skupaj z eno ali več drugimi občinami, ustanovi skupne upravne organe oziroma upravne organizacije, za opravljanje dolo-čenih upravnih nalog iz občinske pristojnosti. Skupni upravni organi oziroma upravne organizacije se ustanovijo zlasti tedaj, kadar glede na obseg ali naravo upravnih nalog ali zaradi drugih razlogov ni pogojev za učinkovito in smotrno opravljanje teh nalog v posamezni občini, oziroma kadar je zaradi obsega narave in načina opravljanja upravnih nalog ali zaradi drugih pogojev opravljanja teh nalog mogoče bolj učinkovito in smotrno organizirati v skupnem organu. 153. člen Občinska skupščina lahko z odlokom izdelanim na podlagi zakona, poveri organizacijam združenega dela ali drugim samupravnim orga-nizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam opravljanje upravnih nalog in strokovnih nalog iz pristojnosti upravnega organa, kadar je to družbeno smotrno in če se na ta način zagotavlja bolj učinkovito in neposredno uresničevanje določenih pravic, .pravnih interesov in izvrševanje obveznosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. XIII. RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA IN UPRAVNIH ORGANOV 1. Razmerje do Skupštine 154. člen Razmerje izvršnega sveta in upravnih organov do skupščine občine temelji na odgovornosti za stanje v občini na področjih, za katera so ustanovljeni kot tuđi za učinkovito opravljanje njihovih funkcij. 155.člen Izvršni svet in upravni organi so dolžni poročati skupščini o izvajanju določene politike, o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov, za izvajanje katerih so pooblaščeni, o stanju in razvoju na vseh področjih družbenega življenja in o drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti, kot tuđi o svojem delu in ji predlagati ustrezne ukrepe. Izvršni svet in upravni organi so se dolžni ravnati po smernicah in sklepih skupščine. Izvršni svet in upravni organi imajo enake dolžnosti in pravice tuđi do skupšćine samoupravne interesne skupnosti, kadar ta po ustavi oziroma statutu enakopravno odloča s pristojnimi zbori skupščine družbenopolitične skupnosti. 156. člen Izvršni svet ima pravico, če to zahteva skupščina, pa tuđi dolžnost, izreci se o vsakem predlogu oziroma vprašanju, ki ga ni sam predložil skupščini in ki se nanaša na vprašanja iz njegove pristojnosti, dela upravnih organov in na druga vprašanja, ki imajo pomen za njegovo delo. Izvršni svet je dolžan dajati odgovore in pojasnila na vprašanja, ki mu jih postavljajo posamezni zbori skupščine, njena delovna telesa ter delegati v zborih skupščine. 157. člen Upravni organi so odgovorni skupščini za zakonito popolno in pravo-časno opravljanje nalog in zadev iz svojega delovnega področja. Upravni organi imajo pravico in dolžnost predložiti zborom skupščine v obravnavo posamezna pomembna vprašanja iz svojega delovnega področja, dajati pobude in predlagati ukrepe v zvezi z izvaja-njem politike in izvrševanjem zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov kot tuđi v zvezi z uresničevanjem svoje odgovornosti za stanje na ustreznem področju. Vprašanja in pobude iz 2. odstavka tega člena sprožajo upravni organi v zborih skupščine, ko dobijoprej mnenje ali načelno stališče izvršnega sveta. Funkcionarji, ki vodijo upravni organ, morajo dajati pismene ali ustne odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo delegati. 2. Razmerje med izvršnim svetom in upravnim« organi 158. člen Da bi bilo zagotovljeno izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov in splošnih aktov, lahko izvršni svet pri usmerjanju in usklajevanju dela upravnih organov: določi smernice in načelna stališča glede načina izvajanja določene politike in drugih funkcij upravnih organov; naloži upravnim organom, da morajo v določe-nein roku pripraviti ali izdati predpise in storiti druge ukrepe, za katere so pooblaščeni; določi roke za posamezne naloge; določi upravnim organom smernice za sodelovanje z drugimi upravnimi organi iste in drugih družbenopolitičnih skupnostih. 159. člen Če je upravni organ mnenja, da načelno stališče ali smernica izvršnega sveta ni v skladu z zakonom, politiko, ki jo je sprejela skupščina, ali drugim splošnim aktom skupščine in izvršnega sveta, opo-zori na to izvršni svet in zahteva, da ponovno preizkusi svoje načelno stališče in smernico. Če izvršni svet vztraja pri svojem stališču, upravni organ pa meni, da v zvezi s tem ne bo mogel opraviti svojih nalog, lahko funkcionar, ki vodi upravni organ, predloži odstop in ga obrazloži. V primeru stanja po 2. odstavku tega člena mora izvršni svet o tem obvestiti skupščino. 160. člen Izvršni svet skrbi, da so upravnim organom zagotovljena materialna sredstva in drugi pogoji za delo ter za uporabo sodobnih metod in tehničnih sredstev. 3. Medsebojno razuerje upravnih organov 161. člen Upravni organi v okviru svojih delovnih področij in svojih pooblastil med seboj sodelujejo v zvezi z vprašanji skupnega pomena. Za dosego tega cilja med seboj usklajujejo programe dela, izmenju-jejo mnenja in izkušnje ter podatke in obvestila, sklicujejo skupne sestanke in posvetovanja, se dogovarjajo o skupnih akcijah ter orga-nizirajo druge oblike medsebojnega sodelovanja. 162. člen Če nastane med upravnimi organi spor o pristojnosti ali se pojavijo druga sporna vprašanja, so ti organi o tem dolžni obvestiti izvršni svet, ki odloči o sporu oziroma da smernice za rešitev spornih vprašanj. 4. Razmerje izvršnega sveta in upravnih organov do organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti 163. člen Izvršni svet in upravni organi izvršujejo v mejah svojih pooblastil do organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pravice in dolžnosti, ki jih določata ustava in zakon, zlasti glede pripravljanja samoupravnih sporazumov o osnovah planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter ustrezne pomoči nosilcem planiranja, glede opravljanja pravice nadzorstva nad zakonitostjo dela teh organizacij in skupnosti, kadar so za to pooblaščeni, glede predlaganja in izvajanja ukrepov za zagotovitev pogojev za čim skladnejši in stabilnejši razvoj odnosov pri pridobivanju dohodka in njegovem razporejanju, glede dajanja pobud za začasne ukrepe družbenega varstva in glede izvajanja teh ukrepov. 164. člen Sodelovanje izvršnega sveta in upravnih organov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnim! organizacijami in skup-nostmi teimelji na podlagi dogovorov in pridobivanju mnenj za reševanje posameznih zadev. Pri tem izvršni svet in upravni organi oblikujejo v dogovoru z njimi komisije m druga delovna telesa za pripravo posameznih odlokov in drugih splošnih aktov ter posameznih gradiv, dajejo pobude za uresničevanje določenih pravic, dolžnosti in interesov delovnih ljudi in občanov ter organizacij in skupnosti in po potrebi vabijo njihove predstavnike na svoje seje ter na seje svojih delovnih teles. 165. člen . Izvršni svet in upravni organi sodelujejo v organih samoupravnih interesnih skupnosti zlasti v vprašanjih s področij, na katerih skupščine interesnih skupnosti v skladu z ustavo in tem statutom odločajo enakopravno s pristojnimi zbori skupščine družbenopolitične skupnosti. 166. člen Izvršni svet lahko predlaga občinski skupščini, da zača'sno uredi vprašanje, od katerega je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če ta tuđi po predhodnem opozorilu izvršnega sveta sama ne uredi takega vprašanja. Če izvršni svet ugotovi, da so nastale v posameznih interesnih skupnostih iz .prejšnjega odstavka bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali pri izvrševanju z zakonom določene dejavnosti ali so na drugi način huje oškodovani družbeni interesi, predlaga občinski skupščini, da uporabi zoper njih ustrezne začasne ukrepe. 167. člen Izvršni svet in upravni organi morajo omogočiti organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, da izrazijo svoja stališča, mnenja in predloge, za katere so zainteresirane in da sicer pripomorejo k reševanju teh vprašanj. 5. Razmerje izvršnega sveta in upravnih organov do družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in drnštev 168. člen Izvršni svet in upravni organi obravnavajo pobude, mnenja, pri-pombe in predloge družbenopolitičnih organizacij in jih obveščajo o svojih stališčih in o storjenih ukrepih in njihovih rezultatih. V mejah svojih pravic in dolžnosti obveščajo družbenopolitične organizacije o stanju ter o pojavih in tendencah, ki so jih opazili na posameznih področjih družbenega življenja in imajo pomen za uresničevanje vloge omenjenih organizacij. 169. člen Izvršni svet in upravni organi dajejo na zahtevo družbenopolitičnih organizacij ali na lastno pobudo omenjenim organizacijam podatke, dobljene s spremljanjem stanja, kadar imajo takšni podatki pomen za uresničevanje njihove vloge. 170. člen Z družbenimi organizacijami in društvi sodelujejo izvršni svet in upravni organi v mejah svojih pravic in dolžnosti v vprašanjih, ki imajo pomen za uresničevanje ciljev združevanja in so pomembna za delo omenjenih organov in za razvijanje ustreznega delovanja delovnih ljudi in občanov v teh organizacijah in društvih. Razmerje izvršnega sveta do družbenih svetov 171. člen Izvršni svet je dolžan pri svojem delu obravnavati mnenja in predloge družbenih svetov občine. Če izvršni svet ne sprejme mnenja ali predloga družbenega sveta, posije o tem pismeno obvestilo z navedbo razlogov skupščini in drugim uđeležencem pri delu družbenega sveta. 6. Razmerje do občanov 172. člen Upravni organi morajo o zahtevah občanov odločati v predpisanih rokih. Obravnavati morajo vloge in predloge, ki jim jih predložijo občani, in jim morajo nanje odgovoriti. 173. člen Upravni organi morajo organizirati delo na način in ob pogojih, da moramo občani čim laže in v čim krajšem postopku uveljaviti svoje pravice in izvrševati obveznosti. 174. člen Upravni organi so dolžni zagotoviti v uradnih prostorih za sprejema-nje strank na vidnem mestu tehnična in druga sredstva, ki omogo-čajo občanom, da hitreje opravijo zadeve, kot tuđi omogočiti, da občani tuđi ustno sporočijo vlogo ali pritožbo oziroma predlog ustreznemu delavcu upravnega organa. 175. člen Upravni prgani obveščajo izvršni svet in skupščino v rokih, ki jih ti določijo o vlogah in predlogih, ki jih predložijo občani glede dela upravnih organov, o njihovi upravičenosti in storjenih ukrepih. 176. člen Določbe tega statuta o razmerjih upravnih organov do občanov se smiselno uporabljajo tuđi za razmerja organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, skupnosti in društev, ki pri izvrševanju javnih pooblastil odločajo o pravicah, interesih in obveznostih občanov, organizacij, skupnosti in drugih. XIV. AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV 177. člen Občinska skupščina in njeni organi sprejemajo predpise in druge splošne akte v okviru svojih pravic in dolžnosti. 178. člen Sprejem predpisa ali splošnega akta lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru, izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisija občinske skupščine oziroma zbora in samoupravni organ organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti. Vsak zbor lahko predlaga sprejem predpisa ali spiošnega akta, ki ga sprejema drug zbor oziroma zbora enakopravno. 179. člen Predlagatelj odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina, je praviloma izvršni svet v okviru svojih pravic in dolžnosti. Če je predlagatelj odloka oziroma drugega splošnega akta drugi pooblaščeni predlagatelj, mora izvršni svet k predlogu podati svoje mnenje. Občinska skupščina je pred sprejetjem takega akta dolžna obravnavati mnenje izvršnega sveta. 180. člen Odloke sprejema občinska skupščina praviloma v dveh fazah, in sicer kot osnutek odloka in kot predlog odloka. Občinska skupščina sprejema v dvofaznom postopku odloke in druge akte, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov oziroma samoupravnih organizacij in skupnosti ali če jim nalaga nove materialne obveznosti. Po hitrem postopku (združitev prve in druge faze postopka) se lahko izda odlok samo takrat, kadar je to nujno zaradi preprečevanja in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu, kadar to zahtevajo interesi ljudske obrambe, državne varnosti, naravne nesreče in druge izredne potrebe ali kadar je potrebno v skladu z zakonom sprejeti le manjše vsebinske spremembe in dopolnitve. Prostorski izvedbeni akti se sprejemajo z odloki po enofaznem postopku. Določbe drugega odstavka tega člena ne veljajo za sprejemanje odlokov o začasnih ukrepih iz 182. člena tega statuta. 181. člen Predpis ali splošni akt, ki ga sprejema zbor, je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov tega zbora. 182. člen Predpis ali drug akt, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu je po tem statutu družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če ga zbora ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu in v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora. Če se zbora ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga predpisa ali drugega akta ali če predlog predpisa oziroma drugega akta ni bil sprejet v enem ali več zborih ali v skupščini samoupravne interesne skupnosti oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, postavijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj. Če se skupna komisija ne sporazume ali če zbor oziroma. skupščina KAM NISKI OBČAN / 14. OKTOBRA 1985 11 samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo njenega samouprav-nega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se Iahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali skupštine samoupravne interesne skupnosti ali izvršnega sveta. 183. člen če ostane usklajevalni postopek brez uspeha, Iahko izvršni svet predlaga izdajo odloka o začasnih ukrepih in izdela predlog takš-nega odloka, če meni, da bi Iahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno dejavnost občutna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ali zadev, ki so posebnega družbe-nega pomena. Odlok o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti. Če zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo odloka o začasnih ukrepih v enakem besedilu, Iahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov. Zbori na skupni seji veljavno sklepajo o odloku o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Odlok o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z većino navzočih delegatov. Odlok o začasnih ukrepih ostane v veljavi od sprejema dokončnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet. Će proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet, se financiranje začasno izvaja po odloku o začasnih ukrepih na temelju proračuna in prejšnjega leta. 184. člen Vse druge akte, ražen predpisov in splošnih aktov, sprejemajo občinska skupščina in njeni organi z večino glasov navzočih delegatov, oziroma članov, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno. 185. člen Postopek za sprejemanje predpisov in splošnih aktov ter drugih aktov občinske skupščine in njenih organov se natančneje določi s poslovnikom. 186. člen Predpis ali splošni akt se objavi v uradnem glasilu, ki ga določi občinska skupščina, in začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se Iahko določi, da začne predpis veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen. Družbeni plan in proračun ter predpisi, ki so izdani za njuno izvrše-vanje, se uporabljajo za čas, za katerega veljata družbeni plan oziroma proračun. 187. člen Predpis ali drug splošni akt občinske skupščine velja za območje občine, če ni v predpisu ali splošnem aktu določeno, da velja le za del območja občine. XV. VARSTVO USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI 188. člen V občini Kamnik uresničujejo delavci, delovni ljudje in občani družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom v TOZD, KS in SIS ter po organih: A. Občinska skupščina in njeni odgovorni organi, B. Temeljno sodišče in samoupravna sodišča, C. Temeljno javno tožilstvo, D. Organi javne varnosti, E. Organ za kaznovanje prekrškov, F. Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja G. Javno pravobranilstvo. Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic delavnih ljudi in družbene lastnine določata ustava, zakon in ustrezni samoupravni aplošni akti. A. Občinska skupščina in njej odgovorni organi 189. člen V okviru pravic in dolžnosti občine obravnava občinska skupščina pri opravljanju družbenega nadzorstva splošna vprašanja glede izvajanja politike in zakonov ter drugih predpisov in aktov glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitvijo dohodka, kakor tuđi glede načina uresničevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organizacij zdru-ženega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Občinska skupščina opravlja družbeno nadzorstvo v sodelovanju z organi upravljanja in organi samoupravne kontrole v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter vpliva na razvijanje odgovornosti in socialistićnih norm pri samoupravljanju, poslovanju in pri razpolaganju z družbenimi sredstvi. 190. člen Skupščina občine nastopa pri uresničevanju družbenega varstva , samoupravnih pravic z začasnimi ukrepi če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje ' prizadeti družbeni interesi ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti. Občinska skupščina Iahko nastopi zoper organizacijo združenega dela z naslednjimi začasnimi ukrepi družbenega varstva: - odstavi pošlo vodni organ, * - odstavi posamezne delavce s posebnimi pooblastili in odgovor-nostmi, - razpusti delavski svet, - razpusti izvršilni organ, - začasno omeji uresničevanje določenih samoupravnih pravic dela vcev, - imenuje začasni organ v organizaciji združenega dela, - odreja še druge z zakonom določene začasne ukrepe, - zadrži izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj s katerimi bi bile kršenc samoupravne pravice delovnih ljudi in prizadeta družbena lastnina, - izreče začasno omejitev izplačevanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo največ do visine, ki jo^določa skupščina občine hkrati z izrečenim ukrepom začasne omejitve. > Če skupščina zadrži izvršitev takih aktov ali dejanj, mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem. B. Temeljno sodišee in samoupravna sodišča 191. člen Temeljno sodišče kot organ državne oblasti in samoupravna sodišča kot samostojni družbeni organ varujejo svoboščine in pravice obča-nov in samoupravni položaj delovnih ljudi in samoupravnih organizacij ter skupnosti in zagotavljajo ustavnost in zakonitost. 192. člen Temeljno sodišče spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije in daje občinski skupščini in drugim državnim organom in samoupravnim organizaci-jam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in družbene morale. Temeljno sodišče ima pravico in dolžnost, da v okviru svojega delovnega področja obvešča občinsko skupščino o uporabi zakonov in o problematiki svojega dela. 193. člen Sodnike in občane, ki sodelujejo pri sojenju v temeljnem sodišču, voli občinska skupščina za dobo, določeno z zakonom in so Iahko ponovno izvoljeni. 194. člen Samoupravna sodišča rešujejo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki so določeni z ustavo in z zakonom kot tuđi spore, ki jim jih poverijo delovni ljudje v organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo ali ki izvirajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo redna sodišča. Občani Iahko sporazumno poverijo reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo, poravnalnim svetom, razso-diščem ali drugim samoupravnim sodiščem, če ni z zakonom določeno drugače. 195. člen Samoupravna sodišča se ustanavljajo s samoupravnim splošnim aktom ah' s sporazumom strank, v skladu z ustavo in zakonom, za določene vrste sporov pa z zakonom. Akt o vzpostavitvi samoupravnega sodišča določi v skladu z zakonom pristojnost, sestavo, organizacijo in postopek pred tem sodiščem. Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišče združenega dela, poravnalni svet, razsodišča, arbitraže in v drugih oblikah samoupravnih sodišč. C. Temeljno javno tožilstvo 196. člen Temeljno javno tožilstvo je samostojen državni organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakonom določenih dejanj, ki so kazniva, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov ■družbene skupnosti ter vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti. Temeljno javno tožilstvo opravlja svoje naloge na podlagi ustave in zakona in v skladu s politiko občine, ki je izražena v splošnih aktih občinske skupščine. 197. člen Temeljno javno tožilstvo spremlja in proučuje družbena razmeđa in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegovih nalog in daje občinski skupščini, organom in organizacijam predloge za preprečevanje družbeno nevarnih škodljivih pojavov ter za utrjevanje zakonitosti in družbene odgovornosti ter socialistične morale. Temeljno javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da obvešča občinsko skupščino v okviru svojega delovnega področja o uporabi zakonov in splošnih aktov ter o svojem delu. 198. člen Temeljnega javnega tožilca imenuje občinska skupščina v soglasju z republiškrm javnim tožilcem. D. Organi javne varnosti 199. člen Postaja milice s splošnim delovnim področjem (v nadaljnjem besedilu: postaja milice) je organ za neposredno opravljanje nalog s področja varnosti v občini. Postaja milice ima Iahko določeno število oddelkov. 200. člen Za stanje varnostnih razmer v občini je postaja milice oziroma njen komandir odgovoren republiškemu sekretarju za notranje zadeve, občinski skupščini in njenemu svetu, v neposredni vojni nevarnosti ali vojni pa poverjeniku za notranje zadeve. 201. člen Postaja milice sodeluje z nosilci družbene samozaščitc. 202. člen Postajo milice ustanovi in ukine občinska skupščina. Komandirja postaje milice imenuje in ga tuđi razreši občinska skupščina v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve. 203. člen Dcnarna sredstva za potrebe postaje milice in njenih oddelkov zago-tovi občinska skupščina v proračunu v skladu z določbami zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. E. Organ za kaznovanje prekrškov 204. člen Organ za kaznovanje prekrškov je samostojni organ občinske skupščine in je za svoje delo odgovoren občinski skupščini. 205. člen Sodnika za prekrške voli in razrešuje občinska skupščina, ki tuđi določi število sodnikov za prekrške. Sodnika za prekrške voli za dobo 8 let. Po preteku te dobe pa srne biti ponovno izvoljen. 206. člen Sodnik za prekrške vodi na I. stopnji postopek o prekrških. Sodnik za prekrške spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki imajo pomen za uresničevanje njegove funkcije ter obvešča občinsko skupščino o uporabi predpisov o prekrških in o problemih, ki se pojavljajo pri njegovem delu. Na zahtevo občinske skupščine je dolžan poročati o svojem delu. Sodnik za prekrške obvešča organizacije združenega dela in druge ' organizacije o negativnih pojavih v teh organizacijah, ki jih je ugoto-vil pri svojem delu. F. Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja 207. člen Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ družbene skupnosti ukrepa in vlaga pravna sredstva ter izvr-šuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti, da se uresni-čuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine. Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred občinsko skupščino, ustavnim sodišćem ali sodišči postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine kot tuđi postopek, da se razveljavijo ali odpravijo sklepi in drugi akti, s katerimi se kršijo samoupravne pravice oziroma je prizadeta družbena lastnina. Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delavcev, organizacij združenega dela in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in ob-čanov. Državni organi in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolini dati občinskemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so pomembne za opravljanje njegove funkcije. 208. člen Občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja imenuje in razrešuje občinska skupščina na način, pod pogoji in v postopku, ki je določen z zakonom. Sporazumno z drugimi občinami Iahko ustanovi občinska skupščina družbeno pravobranilstvo samoupravljanja za več občin. G. Javni pravobranilec 209. člen Javni pravobranilec je samostojni organ občine, ki zastopa občino, njene organe, organizacije in sklade, ki so pravne osebe ter krajevne skupnosti v občini, pred sodišči in drugimi organi glede njihovih premoženjskih pravic in koristi ter izvršuje druge pravice in dolžnosti določene z zakonom. Javni pravobranilec spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije in obvešča skupščino občine o pojavih, ki imajo poseben pomen za pravno varnost družbenega premoženja in o svojem delu. Sporazumno z drugimi občinami ustanovi občinska skupščina organ iz prvega odstavka tega člena za več občin. 210. člen Sredstva za delo temeljnega sodišča in tožilstva, splošnega sodišča združenega dela, družbenega pravobranilca, samoupravljanja, organa za kaznovanje prekrškov, organov javne varnosti in javnega pravobranilstva zagotavlja za območje občine v proračunu občinska skupščina. i 2. Nadzorstvo nad zakonitostjo 211. člen Občinska skupščina in pristojni organi opravljajo nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela na območju občine in samoupravnih interesnih skupnosti, ustanovljenih za območje občine, če ni z zakonom določeno, da ga opravlja organ druge družbenopolitične skupnosti. Z nadzorstvom nad zakonitostjo dela po prvem odstavku tega člena je mišljeno tuđi nadzorstvo glede usklajenosti samoupravnih splošnih aktov organizacije združenega dela z ustavo in zakonom, kakor drugimi samoupravnim! splosnimi akti, s katerimi morajo biti v skladu. Pri nadzorstvu nad zakonitostjo dela ima organ iz prvega odstavka tega člena pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon. 212. člen Občinska skupščina ima pravico in dolžnost z odločbo deloma ali v celoti zadržati izvršitev vsakega samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela, ki je v nasprotju z zakonom oziroma samoupravnim, splošnim aktom, s katerim mora biti v skladu. Občinska skupščina z odločbo v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepa, drugega akta ali dejanja organizacije združenega dela, s katerim se kršijo samoupravne pravice delavcev ali je prisadeta družbena lastnina. 213. člen Če občinska skupščina zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta oziroma sklepa delavskega sveta ali drugega organa organizacije združenega dela, za katerega meni, da ni v skladu z ustavo oziroma, da je v nasprotju z zakonom, začne v osmih dneh po izdaji odločbe, s katero ga je zadržala, pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti zadržanega akta. Če občinska skupščina zadrži izvršitev akta iz prejšnjega odstavka tega člena, za katerega meni, da ni v skladu z drugim samoupravnim splošnim aktom, s katerim pa bi moral biti, mora začeti v osmih dneh od izdaje odločbe, s katero ga je zadržala, pred sodiščem združenega dela postopek za oceno skladnosti. 214. člen Če občinska skupščina v roku iz prejšnjega člena tega statuta ne začne postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti pred ustavnim sodiščem oziroma postopka za oceno skladnosti pred sodiščem združenega dela, neha veljati odločba, s katero je zadržala izvršitev, in ne sme zadržani samoupravni splošni akt uporabljati. 215. člen Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije ter skupnosti so dolžne na zahtevo pristojnega organa občine posredovati obvestila in podatke, ki so mu pri opravljanju nadzorstva potrebni. 216. člen Določbe od 211. do 215. člena tega statuta o nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela se uporabljajo tuđi za druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini, čc zakon ne določa drugače. XVI. JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ V OBČINI 217. člen Občinska skupščina in njeni organi, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela, družbenopolitične in druge organizacije morajo zagotoviti javnost svojega dela v skladu z zakonom. Javno je delo državnih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, skupnosti in društev. . ' , . Z zakonom in statuti se dolo'čijo podatki, ki pomenijo tajnost ali pa se ne smejo objaviti. 218. člen S področja dela občinske skupščine in njenih organov so tajni podatki, ki jih določi posebni odlok občinske skupščine. 219. člen Delovnim Ijudem mora biti omogočeno, da se o aktih in predlogih, ki so dani v javno razpravo, pravočasno in na ustrezen način seznanijo in dajo v primernem roku nanje svoje pripombe in predloge. Ob objavi predloga se vselej navede, kateri organ ga predlaga, na kakšen način je javnost z njim seznanjena, do kdaj javna razprava in komu se predložijo pripombe, predlogi in stališča. Občinska skupščina oziroma zbor, ki o aktu, o katerem se je vršila predhodna javna razprava, dokončno sklepa, mora v razpravi dana stališča, pripombe in predloge obravnavati in o njih sklepati. Predlagatelji se o sprejetih sklepih obvestijo s povratno informacijo. 12 KAMNIŠKI OBČAN / 14. OKTOBRA 1985 220. člen Občani občine Kamnik imajo pravico, da so ražen o dogodkih v domovini in v svetu, ki so pomembni za njihovo življenje in delo, obveščeni tuđi o vprašanjih, ki so pomembna za stanje občine in za njen razvoj ter o delovanju in pomembnejših odločitvah občinske skupščine in njenih organov, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter drugih organizacij, ki upravljajo družbene zadeve ali dejavnosti posebnega družbenega pomena. O delu občinske skupščine obvešča javnost predsednik občinske skupščine, predsednik zbora, predsednik izvršnega sveta ter za posa-mezne upravne organe funkconarji teh organov. Vsak od teh lahko pooblasti za obveščanje javnosti o posamezni ali o skupini zadev tuđi drugo osebo. Samoupravni akti organizacij iz predhodnega odstavka določajo način in osebe, ki so odgovorne in pooblaščene za obveščanje javnosti. 221. člen Organ, ki je predpis ali akt sprejel, lahko odloči, da se ražen objave v uradnem glasilu razglasi tuđi na vseh krajevnih razglasnih deskah ali s posebno objavo v drugih tiskanih glasilih ali po drugih sredstvih javnega obveščanja. XVII. INFORMATIVNA DEJAVNOST V OBČINI 222. člen Informiranje je ustavna pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov, organiziranih v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnosti. Informiranje je dejavnost posebnega družbenega pomena. 223. člen ' V družbenem sistemu informiranja v občini si delavci, delovni ljudje in občani zagotavljajo podatke in informacije, potrebne za življenje, delo, samoupravno delegatsko odločanje, za spremljanje, usmerja-nje in planiranje družbenega razvoja, uresničevanje oblasti in upravljanje drugih družbenih zadev. 224. člen V občini mora biti izvajanje družbenega sistema informiranja ure-jeno tako, da se na skupnih osnovah povezujejo podatki in informacije OZD in KS ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, občinskih organov ter podatki in informacije iz drugih informacijskih služb. 225. člen Za zagotovitev ustreznega obveščanja delovnih ljudi in občanov so posebej odgovorni tuđi: - zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, ki enakopravno sprejemata odloke in druge akte, ki se nanašajo na splošna vpraša-nja informiranja v občini in na splošne pogoje obveščanja - družbenopolitični zbor, ki sprejema stališča v zadevah, ki se nanašajo na splošna vprašanja informiranja in na splošne pogoje javnega obveščanja - delovni ljudje združeni v SZDL, ki ob uresničevanju politične in akcijske enotnosti socialističnih sil pri usmerjanju družbenega razvoja občine, med drugim tuđi zagotavljajo obveščanje delovnih ljudi in vplivajo na uresničevanje vloge sredstev obveščanja - Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in drugi organi, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, ki so dolini seznanjati delovne ljudi in občane s svojimi delovnimi programi, akti samoupravljanja in z rezultati svojega dela. 226. člen Občina določi način usklajevanja programov evidentiranja, zbiranja, obdelave, hranjenja in izkazovanja podat kov, ki so pomembni za vse subjekte družbenega sistema informiranja, uredi informacijsko dokumentacijsko in komunikacijsko dejavnost za delegatsko obveščanje in odločanje, sprejme ukrepe za postopno izgradnjo skupne tehnične infrastrukture in program izdelave in uporabe enotnih tehnoloških resitev avtomatske obdelave podatov. 227. člen Opravljanje posameznih nalog iz prejšnjega člena občina poveri INDOK službi. INDOK Služba je organizirana kot posebna enota v okviru občin-skega upravnega organa, pristojnega za občo upravo (Sekretariat za občo upravo). INDOK Služba v občini opravlja predvsem naslednje naloge: - evidentira, zbira, obdeluje, hrani, izkazuje in zagotavlja hitro in enostavno dostopnost, prenos in izmenjavo podatkov in informacij - pripravlja in posreduje gradivo za samoupravno delegatsko odločanje - zagotavlja javnost in dostopnost informacij - izvaja druge strokovne naloge v zvezi z razvojem in delovanjem družbenega sistema informiranja. 228. člen Za zagotavljanje in uresničevanje družbenega vpliva na izgradnjo in delovanje družbenega sistema informiranja v občini se ustanovi svet za družbeni sistem informiranja občine. Svet obravnava vprašanja, ki se nanašajo zlasti na: - razvoj družbenega sistema informiranja v občini, - spremljanje stanja in oživljanje družbenega nadzora na področju družbenega sistema informiranja v občini - povezovanje subjektov družbenega sistema informiranja - usklajevanje programov zbiranja, obdelave, hranjenja in izkazovanja podatkov, - nabavo, vzdrževanje in uporabo računalniške opreme. 229. člen V krajevni skupnosti se za zagotovitev pravočasnega in vsestran-skega informiranja občanov o krajevnih problemih in njihovih mož-nih rešitvah lahko ustanovi informativna skupina kot stalno delovno telo krajevne skupnosti. . XVIII. ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH IN DRUGIH FUNKCU 230. člen Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in danih pooblastil. 231. člen Vsak nosilec družbene funkcije v občinski skupščini in njenih orga-nih, ki ga voli ali imenuje skupščina, je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve kolektivnega organa, katerega član je. 232. člen Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravico podati pobudo za ugotovitev politične odgovornosti delegatov, funkcionarjev skupščine in delavcev občinskih upravnih organov ter drugih strokovnih služb. Občinska skupščina in drugi pristojni organi so dolžni obravnavati pobudo, proučiti navedbe v pobudi in ugotoviti dejansko stanje ter storiti vse potrebne ukrepe. O svojih ukrepih so dolžni obvestiti pobudnike. 233. člen Izvoljeni ali imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge funkcije ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti. 1. Medobčinsko sodelovanje 234. člen Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne pomOči sodeluje občina Kamnik z drugimi občinami, s SR Slovenijo ter drugimi organizaci-jami in skupnostmi v skladu z ustavo, tem statutom, drugimi pred-pisi ter sklenjenimi družbenimi dogovori. Sodelovanje občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi spodbujajo in uresničujejo občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter strokovna in druga zdru-ženja v okviru svojih pristojnosti oziroma dejavnosti. 235. člen Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti, solidarnosti in združuje v ta namen sredstva, ustanavlja skupne organe, organizacije in služba za opravljanje zadev skupnega pomena. Za urejanje zadev skupnega pomena lahko dve ali več občin ustano-vijo skupni medobčinski organ samoupravljanja ali se občine zdru-žijo v regionalne skupnosti občin. V medobčinskem organu samoupravljanja, v medobčinski skupnosti in v širših skupnostih občin delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča in se dogovarjajo za ureditev skupnih vprašanj. Zadeve, ki so skupnega pomena, določijo z dogovorom občin, ki ga sprejmejo občinske skupščine združenih občin po predhodni raz-pravi. V skupni medobčinski organ samoupravljanja, v skupščino skupnosti občin, SRS in v organe stalne konference mest Jugoslavije pošilja občina svoje delegate. Deiegate pošiljajo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih skupnostih in skupščinah oziroma ustrezni zbor. 236. člen Zaradi utrjevanja bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, negovanja vrednot socialistične revolucije, razvijanja sociali-stične samoupravne družbe in zaradi potrebe po razvijanju medse-bojnega sodelovanja na družbenopolitičnem, gospodarskem, kultur-nem in drugih področjih družbenega življenja, občina Kamnik sprejema listine o pobratenju z drugimi občinami v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Listino o pobratenju sprejme v imenu občine občinska skupščina. Z listino o pobratenju občine določita tuđi program medsebojnega sodelovanja oz. način sprejemanja programa sodelovanja. 2. Sodelovanje občinske skupščine s skupščino SR Slovenije 237. člen Skupščina občine Kamnik in njeni organi sodelujejo s Skupščino Socialistične republike Slovenije in njenimi organi v zadevah, ki so skupnega pomena za občino Kamnik in SocialistiČno republiko Slovenijo. Skupščina občine Kamnik in njeni organi dajejo predloge, mnenja in stališča o predlogih aktov in drugih vprašanjih, ki jih obravnavajo Skupščina Socialistične republike Slovenije in njeni organi. XX. SPREMEMBE STATUTA" 238. člen Predlog za spremembe statuta lahko dajo: občinska skupščina, njen zbor ali izvršni svet, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti. 239. člen O predlogu za spremembo statuta razpravlja izvršni svet in ga s svojim stališčem predloži občinski skupščini. O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča občinska skupščina na seji vseh zborov. 240. člen Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi posebna komisija občinske skupščine osnutek spre-memb statuta in ga predloži občinski skupščini. Osnutek sprememb statuta da občinska skupščina v javno razpravo. Po končani javni razpravi poda posebna.komisija občinski skupščini predlog sprememb statuta. Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini delegatov vsakega zbora občinske skupščine. * 241. člen Posamezne določbe statuta se zaradi uresničevanja statuta lahko razčlenijo in dopolnijo tuđi s statutarnim odlokom. Statutarni odlok se sprejema po enakem postopku in ima enako veljavo kot sprememba statuta. XXI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 242. člen Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Kamnik (Ur. list SRS, št. 9/82). Statut začne veljati osmi dan po objavi v uradnem listu Socialistične republike Slovenije. OBRAZLOŽITEV Komisija za pripravo sprememb in dopolnitev statuta občine se je pri svojem delu odločila za pristop, ki terja opustitev povzemanja ustavnih in zakonskih norm v statutu, kar je bila značilnost veljavnega statuta. Statut naj se omeji na tisto materijo, ki jo predpisuje ustava in izvirno uredi tista vprašanja, ki zakonodajno nišo v celoti urejena. V nadaljevanju dajemo kratek prikaz bistvenih vsebinskih novosti statuta. 1. Splošne določbe Glede na izhodišče, da ne povzemamo ustavnih določb, so v osnutku statuta opuščena temeljna načela. 2. Uresničevanje samoupravljanja v občini Za zadovoljevanje svojih pravic in interesov se delovni ljudje in občani samoupravno povezujejo v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, SIS in drugih oblikah združevanja ter v njih z različnimi oblikami odločanja, samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem uresničujejo oblast delavskega razreda ter opravljajo druge družbene zadeve. V tem poglavju so tako podrob-neje urejene vse oblike osebnega izjavljanja, javna obravnava in družbeno dogovarjanje ter samoupravno sporazumevanje. Bistvena značilnost predlagane ureditve je v krepitvi samoupravljanja in zago-tavljanju odločujočega vpliva občanov pri sprejemanju odločitev. Posebej smo izpostavili in uredili javno razpravo, kot najširšo obliko, v kateri sodelujejo vsi delavci, delovni ljudje in občani. 3. Družbeno planiranje Poglavje o družbenem planiranju je bistveno zoženo glede na veljavni statut. Odpadle so vse določbe o vrstah planskih aktov, nosilcih planiranja in postopkih sprejemanja, ki bodo ustrezno urejena v sistemskih zakonih, ki so sele v pripravi. V osnutku statuta so zato opredeljeni le namen in cilji družbenega planiranja ter temeljna vsebina doi^oročnjga in srednjeročnega plana občine. Nadalje je to področje usklajeno z zakonom o urejanju prostora, po katerem so posegi v prostor sestavni del dolgoročnega in srednjeročnega plana. In končno je posebej poudarjena vloga izvršnega sveta in upravnih organov pri pripravi družbenega plana in njihova obveznost pri spremljanju uresničevanja dogovorjenih ciljev in nalog. 4. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita To podfočje je v celoti usklajeno s predpisi, zlasti z zakonom o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Ker so skoraj vsa določila novopredlaganega statuta povzeta po navedenem zakonu, predlagamo, da se opredelijo le temeljne naloge občine. Vse ostale določbe, ki ne pomenijo konkretizacije zakonskih norm, pa je mogoč.e v celoti opustiti. Na takšen način bi zagotovili tuđi enoten pristop pri pripravi statuta. 5. Skupštinski sistem ter delovanje in organiziranje občinske skupščine V izogib nepotrebnemu ponavljanju so položaj in pristojnosti občinske skupščine opredeljene le na splošno, konkretizirane pa pristojnosti njenih zborov. Popolneje in jasneje so opredeljene pristojnosti vseh treh zborov, enakopravne pristojnosti zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter samostojne pristojnosti zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Število delegatskih mest v ZZD je zmanjšano in na novo oprede-Ijeno število delegatskih mest v zboru krajevnih skupnosti. Na novo je predlagana varianta glede potrebne većine za izvolitev predsednika občinske skupščine. V praksi se namreč kažejo potrebe po demokratizaciji volitev z možnostjo kandidiranja većih kandidatov. Odpiranje takšne možno-sti pa terja tuđi spremembo in ustrezno prilagoditev potrebnega števila glasov za izvolitev. Predviđene so tajne volitve, če se delegati ne odločijo za javne -enako pri izvolitvi predsednika Izvršnega sveta. Za sekretarja občinske skupščine je predviđen 4 letni mandat z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja.. 6. Izvršni svet Za izvolitev predsednika Izvršnega sveta veljajo enaka določila kot za izvolitev predsednika skupščine. Enaka omejitev za imenovanje velja za sekretarja Izvršnega sveta kot za sekretarja skupščine. 7. Občinski upravni organi V skladu z zakonom o sistemu državne uprave in izvršnem svetu skupščine/ SR Slovenije so v statutu opredeljeni le temelji organizacije občinskih upravnih organov ter njihove pravice, dolžnosti ter odgovornosti. Predviđeno je, da so ti organizirani kot sekretariati ah' komiteji in v skladu s tem vodeni individualno ali kolegijsko. Odpadlo je naštevanje oziroma opredeljevanje področij, na katerih je potrebno ustanoviti upravne organe. Takšen pristop je potreben in smo trn, saj daje možnosti fleksibilnejšega prilagajanja ih reorganizacije upravnih organov glede na dejanske. potrebe in možnosti ter večje racionalizacije dela. 8. V razmerjih izvršnega sveta in upravnih organov je vneseno določilo o razmerjn med izvršnim svetom in družbenimi sveti. 9. Občinski predpisi in splošni akti Novost je možnost sprejema odloka po enofaznem postopku, kadar je potrebno v skladu z zakonom sprejeti manjše vsebinske spremembe in dopolnitve. 10. Informativna dejavnost v občini je urejena na novo, upošteva-joč veljavno zakonodajo na tem področju. KOMISUA ZA PRIPRAVO SPREMEMB IN DOPOLNITEV STATUTA KAMNIŠKI OBČAN /14. OKTOBRA 1985 13 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik objavlja na podlagi določil Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. I. SRS št. 3/81), Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in uskljevanje v Sloveniji (Ur. I. SRS št. 15/81), Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Kamnik nim mesečnim čistim OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem. letu in sicer: RAZPIS za kreditiranje stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti. Na razpolago so sredstva v znesku 30,000.000 ,00 din (z besedo: trideset milijonov). I. SPLOŠNA DOLOČILA 1.1. Pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti imajo OZD in njihovi delavci, katerih TOZD in delov-ne skupnosti imajo sedež v občini Kamnik, ne glede na to, kje imajo sedež njihove delovne enote oz. domicil njihovi delavci, ki - združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu, - začasno nišo sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za načrtovani obseg stanovanjske gradnje, - nišo sposobne združevati sredstev vzajemnosti in jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, de-loma ali v celoti odloži obveznost platila obračunanega prispevka vzajemnosti v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v temeljih plana stanovanjske skupnosti. 1.2. Delavci, zaposleni v orgnaizacijah pod 1.1. in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem za stanovanjsko graditev najmanj 2 leti oz. vezan depozit kot nadomestilo namenskega varčevanja. 1.3. Kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem pri banki najmanj 2 leti oz., ki namensko vežejo sredstva za stanovanjsko graditev pri banki (vezan depozit kot nadomestilo namenskega varčevanja). 1.4. Upokojenci in invalidi, ki imajo stalno prebivalište na območju občine Kamnik in namensko varčujejo pri banki najmanj 2 leti oz. vežejo sredstva za stanovanjsko graditev pri banki (vezan depozit kot nadomestilo namenskega varčevanja). 1.5. Delovni Ijudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov pri njih zaposlenih delavcih, delovni Ijudje, ki samostojno opravljajo kot poklič umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem ali vezavo v banki (vezan depozit kot nadomestilo namenskega varčevanja). 2. Pri izračunu posojila za graditev stanovanjske hiše in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš je določena cena m2 stanovanjske površine za leto 1985, ki znaša 56.060,50 din. 3. Povprečni mesečni OD na zaposlenega delavca v SRS je v letu 1984 znašal 27.762,00 din. 4. Organizacije vračajo posojilo v polletnih anuitetah, delavci, upokojenci, invalidi in kmetje pa v mesečnih obrokih, ki znašajo 1/6 polletne anuitete. 5. Za gradnjo in nakup stanovanj v družbeni in zasebni lasti se dajejo posojila le do vrednosti standardnega stanovanja s površino do 90 m2. II. KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI LASTNINI Posojilo iz združenih sredstev vzajemnosti lahko dobi- -jo OZD, če poleg pogojev iz poglavja 1.1. izpolnjujejo še naslednje pogoje: - da so sprejele samoupravne splošne akate o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delav-cev, usklajene z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z Družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih dmžbeno-ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji; - da predložijo plan sklada skupne porabe, v katerem je plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje, nakupa in prenove; - da predložijo načrtovane potrebe stanovanj in program reševanja stanovanjske problematike svojih de-lavcev; - da sprejemajo na ustrezen način obveznosti vsako-letnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračlla anuitet in izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih posojit iz združenih sredstev vzajemnosti; - da nišo v preteklem letu prekoračile družbeno dogo-vorjenih meril za oblikovanje in delitev sredstev za OD; - da gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske gradnje SSS; - da jim posojilo po tem pravilniku skupaj z drugimi sredstvi omogoča zaključevanje finančne konstrukcije za graditev, nakup in prenovo načrtovanega števila stanovanjskih enot. Za izračun posojila organizacijam se upošteva predra-čunska vrednost ali končna cena stanovanjske površine posameznega stanovanja po standardu, ki ne presega naslednjih normativov. Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveća največ do 15 m2. Visina posojila, ki ga lahko dobi organizacija iz sredstev vzajemnosti, je odvisna od razmerja med povprečnim mesečnim OD na zaposlenega v organizaciji in povpreč- Poprečni čisti OD vletu 1984 Visina posojila največ Doba vraćanja največ do 100% od 100% do 120% nad 120% 50% 40% 30% 10 let 8 let 6 let Lastna udeležba OZD za gradnjo ali nakup stanovanj v družbeni lastnini znaša najmanj 25% od predračunske vrednosti ali 20% od končne kupoprodajne cene. Za lastno udeležbo iz prejšnjega odstavka se štejejo stanovanjska sredstva sklada skupne porabe s posoji-lom, pridobljenim na podlagi vezave stanovanjskih sredstev pri banki. V lastna sredstva OZD se šteje tuđi lastna udeležba njenih delavcev. III. KREDITIRANJE GRADNJE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTI Delavci, upokojenci, invalidi in kmetje kooperanti in združeni kmetje lahko pridobijo posojilo za nakup, graditev in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš pod na-slednjimi pogoji: - da so že izpolnili najmanj 2-letno namensko varčeva-nje za stanovanjsko graditev pri banki in poteče pogodba o namenskem varčevanju najkasneje na dan odobri-tve posojila oz. so namensko vezali sredstva za stanovanjsko graditev pri banki (vezan depozit kot nadomestilo namenskega varčevanja), - če nimajo stanovanja ali pa imajo neuštrezno oz. ne-primerno stanovanje in nišo sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda, ki presega 30 m2, - da predložijo ustrezno potrdilo o visini dohodkov družinskih članov v preteklem letu in ustrezno potrdilo o že odobrenih stanovanjskih posojilih. Posojilo lahko pridobijo tuđi prosilci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo ali z nakupom stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje in - da predložijo kupoprodajno pogodbo ali soinvestitor-sko pogodbo, - da predložijo gradbeno dovoljenje oz. dokazila o pri-glasitvi del z opisom del, zemljiškoknjižni izpisek in predračun. Za izračun posojila se upošteva predračunska vrednost ali končna cena stanovanjske površine po standardu, ki ne presega naslednjih normativov: Število družinskih članov posameznega Stanovanja ali stanovanjske hiše Stanovanjska površina 32 m2 45 m2 58 m2 70 m2 Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveća največ do 15 m2. Visina posojila, ki jo prosilec lahko pridobi je odvisna od razmerja med mesečnim skupnim čistim dohodkom na člana družine delavca v preteklem letu in med povprečnim mesečnim OD na zaposlenega v gospdoarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu 27.762,00 din. Prosilec dobi posojilo po naslednji lestvici: če znaša mesečni čisti znaša lastna pripada prosilcu dohodek na člana udeležba posojilo v % od družine v primerjavi prosilca v % cene štand. stan. s povpr. meseč. čistim od cene največ do OD v SRS vi. 1984 standardnedga stanovanja do 50% 20% 40% od 51% do 75% 25% 35% od 76% do 100% 30% 30% od 101% do 120% 35% 25% nad 120% 40% 20% Prednost do pridobitve posojila ima prosilec, ki - ima nižji povprečni dohodek na člana draužine, - kupuje ali gradi stanovanje oz. stanovanjsko hišo v okviru usmrejene ali zadružne stanovanjske gradnje, - kupuje standardno stanovanje, - bo z nakupom, dograditvijo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostil družbeno stanovanje. Skupna vsota posojil prosiicev ne srne presegati: - pri nakupu stanovanja v etažni lastnini in blokovni zadružni gradnji 80%, - pri gradnji individualne stanovanjske hiše 60%, - pri prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš 60% predračunske oz. končne cene po kupoprodajni pogodbi stanovanja ali stanovanjske hiše ob upoštevanju standardne stanovanjske hiše. Pod skupno vsoto posojil se štejejo vsa posojila, ki jih pridobi prosilec ali njegovi družinski člani v DO, stanovanjskih skupnostih ali poslovni banki. Mesečna anuiteta za posojilo ne srne biti nižja od 1.000 din. IV. KONČNE DOLOČBE • Razpis za posojila iz sredstev vzajemnosti traja 15 dni od objave v Kamniškem občanu. Vloge za posojilo sprejema Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG p. o. Kamnik, Steletova 8, kjer prosilci lahko dobijo podrobne informacije in obrazce za prijavo na razpis. Prosilcem, ki so v letu 1985 že kandidirali za razpis za posojilo iz združenih sredstev vzajemnosti, v primeru ponovne kandidature za pridobitev posojila ni potrebno prilagati dokumentacije navedene v razpisu, ražen dokazila o namenskem varčevanju oz. vezanem depozitu kot nadomestilu namenskega varčevanja. O razdelitvi posojil bo odločal Odbor za graditev, planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov pri SSS občine Kamnik. Rezultati razpisa bodo objavljeni na oglasni deski SSS občine Kamnik v pritličju poslovne stavbe Steletova 8 in na oglasni deski SO Kamnik. Vsem prosilcem bodo vročeni pismeni sklepi. Kamnik, oktober 1985 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik Na podlagi 8. člena Zakona o hranilno kreditnih službah in blagajnah vzajemne pomoći (Uri. SRS št. 4/ 80) in na podlagi 31. in 32. člena Pravilnika o kreditni dejavnosti Združene hranilno kreditne službe za kmetijstvo in gozdarstvo Domžale (24. 2. 1985). Hranitno kreditna služba Domžale razpisuje natečaj za pridobitev posojil v kmetijske namene združenih kmetov kooperantov KZ Emona Domžale - varčevalcev HKS Domžale za leto 1986. Vloge za posojila bodo sprejemali pospeševalci po Zadružnih enotah KZ Emona Domžale. Zadnji rok prijave je 31.12.1985. Vse prijave, oddane po navedenem roku, ne bodo upoštevane. Splošni pogoji: Področje Vrsta posojila Obrestna Najdaljša mera odpl.dobav % letih a) hribovsko gradnje 41 10 mehanizacija 41 4 b) nizinsko gradnja 44 8 mehanizacija 44 4 c) plemenska 44 5 živina 44 8 kmečki turizem Obrestne mere, navedene v tabeli, so v veljavi trenutno in se trimesečno prilagajajo Sporazumu o oblikovanju obrestnih mer. Bodoči posojilojemalci bodo o slučajnih spremembah le teh naknadno obveščeni. V tabeli je navedena skrajna odplačilna doba, katero je določila banka. V preteklem letu so nekateri posojilojemalci želeli skrajša-no odplačilno dobo. Vsi tišti, ki to žele tuđi letos, naj rok odplačila navedejo, in sicer pri gradnjah 3 ali 5 let pri ostalih 3 leta. Vloga za pridobitev posojila mora vsebovati: - osnovne podatke o pošojilojemalcu, - namen posojila, - visina lastne udeležbe, - rok, do katerega predvideva prosilec vračilo posojila, - osnovne podatke o kmetiji (fotokopijo posestnega lista in najemnih pogodb v slučaju, da ima posojilojemalec kmetijske površine v najemu), podatke o sedanji tržni proizvodnji, - donedanje investicije in druge naložbe v kmetijo, - zadolženost prosilca, - fotokopijo gradbenega dovoljenja ali priglasitev del na občinskem odseku za gradbeništvo (v slučaju novogra-denj oziroma adaptacij), - kmetje, ki žele uveljavitl status višinskega kmeta, tuđi ustrezno potrdilo Občinske geodetske uprave. Po 30. 11. 1985 bodo samoupravni organi HKS Domžale vse prispele vloge obravnavali na svoji seji in vsem kmetom, ki so vložili prošnje za pridobitev posojila, posredovali pismen sklep. Združena hranilno kreditna služba za kmetijstvo in gozdarstvo Domžale Svet doma upokojencev Kamnik Kamnik, Neveljska pot 26 razpisuje prosta dela in naloge vodje knjigovodstva Pogoji: - višja ali srednja šola ekonomske smeri - 5 let delovnih izkušenj v računovodstvu - moralno politične vrline Dela in naloge »vodje knjigovodstva« razpisujemo za 4 leta. Kandidati naj svoje ponudbe z dokazili pošljejo v 15 dneh v zaprti ovojnici na naslov: Dom upokojencev Kamnik, Neveljska pot 26, Kamnik s pripisom »za razpisno komisijo«. O izbiri borno kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa sveta doma. Komunalno podjetje Kamnik, p. o, Kamnik, Cankarjeva 11 objavlja naslednja prosta dela in naloge: upravljanje specialnega komunalnega vozila Pogoji: - poklicna šola za voznike motornih vozil, izpit C kategorije - 6 mesecev praktičnih izkušenj upravljanje traktorja Pogoji: ■ . . - poklicna šola za voznike motornih vozil - izpit C kategorije - 6 mesecev praktičnih izkušenj opravljanje tajniških poslov direktorja (za določen čas za nadomeščanje delavke med porodni- Škim dopustom) Pogoji: - 4-letna administrativna šola ali gimnazija - 1 leto praktičnih izkušenj knjiženje računov komunalnih odjemalcev (za določen čas za nadomeščanje delavke med porodni- škim dopustom) pogoji: - ekonomski tehnik - 1 leto delovnih izkušenj opravljanje sprevodniških del na žičnici Velike planine. Pogoj: končana poklicna ali osnovna šola. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Komunalno podjetje Kamnik, Cankarjeva 11,8 dni po objavi. Število družinskih članov Stanovanjska površina 1 ■ 30 m2 2 45 m2 3 58 m2 4 70 m2 14 KAMNIŠKI OBČAN / 14. OKTOBRA 1985 Stahoviški lovci obnavljajo dom na Vegradu Dom na Vegradu dobiva s pomočjo lovcev novo podobo. Člani lovske družine Stahovica te dni hitijo obnavljati Dom na Vegradu in urejati njegovo okolico. Krajevna skupnost Kamniška Bistrica je zaupala gospodarjenje s tem objektom, ki ga je že načel zob časa, lovski družini. Med lovci so že nekaj časa tekle razprave o gradnji lovskega doma oziroma brunarice, ker lovska družina za svojo dejavnost ni imela nobenih prostorov. Zato so se takoj ogreli za gredlog krajevne skupnosti, čeprav se zavedajo, da z vzdrževanjem takegu objekta ne bo malo stroškov. Največ sredstev bo zahtcvala obnova stresne kritine, ki je povsem dotrajana. Velik delež k urejanju doma prispevajo lovci sami, saj so s prostovoljnim delom uredili notranjščino doma, instalacije, obnovili fasado in razširili dvoriščni prostor. Dogovorili so se, da bo dom tuđi v prihodnje namenjen aktivnostim družbenopolitičnih organi-zacij in krajevne skupnosti. Predvidevajo, da bodu obnovljeni dom siovesno odptli ob letošnjem dnevu republike. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, brata in strica ANTONA KORBARJA Sto^j iskreno zahvlajujemo vsem, ki ste ga imeli radi, mu v slovo poklonili cvetje in ga spemili na njegovi zadnji pati. Posebna zahvala govornikom, praporščakom, pevcetn in duhovnikoma za lep pogrebni obred. Vsem, še enkrat, iskrena hvala. Žalujoci: žena Francka, brata France in Jože z družinama, Barnarda z družino in drugo sorođstvo Kamnik, september 1985 ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega moža, očeta in starega očeta FRANCA HRIBARJA se iskreno zahvlajujemo vsem so-sedom, sorodnikom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Pajntarju za pomoč, GD Kamniška Bistrica, govorniku Andreju Bernom, pevcem in g. kaplanu za pogrebni obred. Vsem, ki ste nam v trenutkih žalosti stali ob strani in nam kakorkoli nesebično pomagali, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Zg. Slranje, september 1985 ZAHVALA '/f V 59. letu življenja me je po dolgotrajni, hudi bolezni prerano zapustila draga žena ANTONIJA SUŠNIK iz Žal 11 Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so z me noj sočustvovali, pokojnici podarili cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Za njo žalu je mož Jože in drugi sorodniki. Kamnik, september 1985 Od Kam ni ka do Kavkaza Poročilo matičnih dejstev za me-sec september 1985 SMRTI BEĆAJ Stanislav, trgovski potnik iz Kamnika, Kranjska cesta 3/d, star 56 let. BOŠTIC Marija, gospodinja iz Kamnika, Svetčeva pot 13, stara 92 let MALEŠ Angela, km. upoko-jenka iz Brega pri Komendi št. 10, stara 81 let KERN Aleš, osebni upokoje-nec iz Križa št. 4, star 83 let. POROKE VOLOVŠEK Jožef, sam. obrtnik iz Stahovice in KAVČIČ Marjetka, previjalka preje iz Nožić, PETRIČ Janez, miličnik iz Cirkus v Tuhinju in BODLAJ Marija, kuharica iz Cirkus v Tuhinju SLAPNIK Emil, monter ogrev. naprav iz Županjih njiv in BURJA Milena, prodajalka iz Potoka v Crni KUKANJA Emil, referent iz Duplice in PODBEVŠEK Maja, koirolorka stat. gradiva SUŠNIK Ivan, gimn. maturant iz Žage in MALI Ivana, obratovni knjigo-vodja iz Znojil HRIBAR Ivan, delavec na vlečni napravi iz Praproč v Tuhinju in POLJANŠEK Marija, prodajalka iz Mekinj KRT Emil, glasbenik iz Zgor-tijih Stranj in ŠINKOVEC Irena, med. sestra iz Spodnjih Stranj LUNDER Franc, delavec iz Češnjic pri Moravčah in ŽELEZ-NIKAR Rezka, robilka brisač iz Tunjic ŽEBALJEC Rajko, šofer iz-Potoka v Tuhinju in DROLC Manja, gimn. maturantka, iz Srednje vaši KOPRIVŠEK Jože, kmet iz Češnjic y Tuhinju in ŠMIT Helena, delavka v proizvodnji iz Češ-njic v Tuhinju. Na po vabilo Profsojuza DSO in KPS iz Moskve sva bila gorska reševalca iz Kamnika, Cene Grilje in Janez Kosec, kot delegata GRS Slovenije, julija gosta sovjetskih gorskih reševakev v Moskvi in Kavkazu. Potovanje in bivanje pri gosti-teljih nama je pustilo veliko za-nimivih vtisov in doživetij, predvsem pa spoznanja, da športnike, alpiniste in gorske rc-ševalcev vzgajajo trdo in strogo po svojih vzgojnih metodah. Tu-jega nimajo, na vse »svoje« pa so izredno ponosni. Vsak človek vidi tujino s svoji-mi očmi in jo spoznava na svoj način. Sovjetska zveza je prostrana in neskončna v svoji raznolikosti, zato pa na vsakem koraku še bolj zanimiva, a preveč radoveden le ni dobro biti, ker je to že sicer grda navada, pravi ljudska modrost. Pozno zvečer je že in zunaj lije kot iz škafa. Do odhoda od doma je le še nekaj ur, zato je po-tovalna mrzlica vse bolj nadležna, in me gloda kot mora. Dnevno sobo seni spremenil v pravi > skladišče kupov in kupčkov ra-zlične opreme in vsa je morala najti svoj prostor v nahrbtniku. Bil je že meter visok, pa vseeno sem ga moral podaljšati za »eno nadstropje«. Hitro se je večal in se končno zredi! do teže petind-vajset kilogramov. »Bog ne daj,« sem pomisli!, »da bi na carini moral pokazati njegovo vsebino.« Najtežje delo pred potova-njecn je bilo končno opravljeno. Prijatelj Ivo je bil prijazen in naju v zgodnji jutranji uri peljal na železniško postajo v Ljublja-no. Njegov stari pločevinasti ko-njiček menda že dolgo ni tako trpel. Še-vodno dežuje, mi pa čaka-mo vlak in klepetamo. Končno! Vlak iz Rima, ki vozi direktno za Moskvo, prihaja na peron in ima že v prihodu trideset minut zamude. Po naše ali po rusko, ne vem? Potovanje se bo !e začelo in to čisto normalno, z zamudo. Vagon-spalnik je bil zaklenjen in sprevodnik naju je sumljivo ogledoval. Bila sva edina potni-ka iz Ljubljane za Moskvo, z nadstropnimi nahrbtniki in sploh čudno prtljago. Le kateri Jugp-slovan se še dandanes vozi v Moskvo z vlakom, ko pa je zrakoplov tako imenitno in »poce-ni« vozilo? »Pažulujsta!« sva zaslišala glas sprevodnika, ki je končno odkle-nil vrata in naju vljudno povabil v vagon. Znašla sva se v tesnem kupeju z razmetanimi ležišči, ki jih očit-no šc nišo utegnili urediti po od-hodu predhodnih potnikov. »Tu bova torej domovala dva dni in dve noči,« pravi Janez in se zamišljeno razgleduje po spal-niku, mene pa je tuđi od čudne tesnobe nekaj tiščalo v goltancu. Skoraj sva pozabila na prijatelja, ki naju je še čakal na peronu, da se poslovimo. no,<' tuđi to sva ti hotela pove-dati. Vse, kar sva kasneje želela zvedeti od sprevodnika, sva morala »govarjit pa ruski«. Za naju se je torej Rusija v malem začela že v Ljubljani. Vse je bilo rusko, vlak, sprevodnik. čaj, navodila in prospekti, verjetno pa tuđi potniki, ki so ob tem času spali. Medtem sva si uspela urediti tuđi ležišči in pred spanjem je kranjska navada še obisk toaletnih prostorov. »Saj to je neverjetno, da vrata so tuđi zaklenjena. Nič ga ne bova sr. .., mi je skoraj hudobno ušlo iz ust!« ZAHVALA V 75. letu nas je za vedno zapustil I dragi mož, skrbni oče, dedek in stric ! FILIP ARNEŽ iz Zg. Stranj 38 1 Iskreno se zahvaljujemo vsem so-r rodnikom, sosedom, prijateljem, I znancem, sodelavcem iz Utoka, OS Kamniškega bataljona Stranje, Svi-I lanita in Grude iz Ljubljane za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gasilskemu društvu Kamniška Bistrica in njihovemu govorniku za ganljive poslovilne besedc, moškemu pevskemu zboru iz Stranj za zapete žalostinke, praporščakom za zadnji pozdrav in g. župniku za lep pogrebni obred. Žalujoči: žena Ivanka, sin Marjan in hčerka Nada z družinama, bratje in sestre ter drugo sorodstvo Zg. Stranje, Duplica, Kamnik, Jarše. Repnje, oktober 1985 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega FRANCIJA HAFNERJA, ml. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znarfeem, sodelavcem, delovnima kolektivoma Alprem in VVO H. Ch. Andersen Ljubljana, gasilcem iz Komende, gOdbi iz Mengša, pevcem Solidarnosti, govornikom in vsem, ki ste nam nesebično pomagali in nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani in z nami sočustvovati. Hvala za darovano cvetje, ki je prckrilo njegov prerani grob, in za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tuđi g. župniku za pogrebno slovesnost in občutene besede slovesa. Vsem še enkrat naša iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi september 1985 Kobantil sem še kar naprej in zaćel resno dvomiti, če sva v j pravem vagonu, takšni so bolj prirnerni »za specialne« ljudi. »Midva sva vendar gosta in delegata,« sva se sama pred seboj šopirila, sprevodnika tako ni bi-io nikjer, da bi naju videl, kak>> ozko že stojiva vsak ob eni stem vagona in ne upava kašljat. Najino sumljivo obnašanje ga je končno ganilo in odklenil je prva vrata. »Spasiba«, sva se mu zahvalila in si končno privoščila še toalet-no razkošje. »Tu pa res ni nič dovoljeno in ne glejva skozi okno, da ne bova še šip znucala,« sva že hudo za-spana duhovičila sama sebi, saj ni bilo nikogar, ki bi naju posluša), razumel pa še manj. V vagonu je bilo zadušljivo in počutila sva se kot v konzervi brez ključa. Na vzhodu se je že svitalo, ko sva zlahka zlezla v postelje in trdno zaspala. Taki so bili vtisi in prav je, da se je neprestano kaj dogajalo,, postajala pa sva tuđi vedno bolj prepričana, da bo na potovanju več resne kot zabavne glasbe. Prebudila sva se sredi dopold-neva. Nad Koprivnico so se vla-čile zadnje megle in obetal se je lep dan. Samo da je nehalo dt-ževati. Smo na majhnem prohodu. Naši cariniki so svojo dolž-nost opravili zelo hitro po običajni rutinski metodi, madžarski pa so pozorno ogledovali zdaj naju, zdaj nevsakdanjo prtljago. Obraćali so liste v svojih šezna-mih in najinih potnih listih, pri tem početju pa naju prebadali z očmi. Še vedno nišo nič sprego vorili in če tuđi bi, jih ne bi razu-mela. Nenadoma pa je eden od njih svoj prst nameril proti mojemu nosu. »No, lepo«, sem pomi slil in zaskrbljeno buljil vanj. »Adijo. Rusija, adijo Kavkaz in moje sanje o čudovitih go-rah!« V rneni se je začelo nekaj podirati. »Nič nisem ušpičil, pa sem na njihovem seznamu? »Bil sem ne-bogljen obtoženec. Vsi smo čisto tiho in se gledamo kot bikci na razglednici. Ta neusmiljeni molk carinikov me je že spravijal ob živce. Z roko sem v razumljivi nervozi potipal svoj nos in... »Prekleta očala, nikdar jih ni-mam na svojem mestu, na nosu namreč!« Na sliki v potnem listu sem z očali in očitno cariniku brez njih nisem bil všeč. Nata-knil sem jih tja, kamor sodijo in tako se je uspešno končala mala carinska drama. Z Janezom sva se naslonila na zaprta okna in opazovala ne-skončno ravnino žitnih polj, vlak pa se je vse bolj bliža! južni obali Blatnega jezera. se nadaljuje CENE GRILJC Prišla sva do izhodnih vrat vagona in na najino veliko prese-nečenje so bila zaklenjena, na hodniku sva viekla za ročaje oken in tuđi ta so bila zaklenjena, stekla sva nazaj v kupe, tu pa je bilo okno sploh brez ročaja in blokirano. »Lepa reč,« sva se spogledala, »sedaj sva pa tam, bolje rečeno, tu, zaklenjena.« »Vem po čigavo je to in če mora biti tako, potem je jeza od-več, presenečenje pa je.« Bili smo blizu drug drugemu, le rok si v slovo nismo mogli stisniti. Kot v pantonimi smo z glavami in rokami, rameni in očmi ter usti in vsem drugim, s Cimer človek lahko miga, izražali skozi steklo svoja poslovilna ču-stva. •»Hvala Ivo, ker si naju v dežju in sredi noći pripeljal v Ljublja- KAMNtŠKI OBČAN / 14. OKTOBRA 1985 15 /© ljubljanska banka Ljubljanska banka, Gospodarska banka, Ljubljana, n. sub. o. Poslovna enota Kamnik, Tomšičeva 1 Svet delovne skupnosti poslovne enote Kamnik objavlja prosta dela in naloge 1. kontroliranje dokumentov za porabo in odplačila kreditov s končano V. stopnjo strokovne izobrazbe, ekonomske smeri Zahtevane so enoletne delovne izkušnje. Delovno raz- merje borno sklenili za določen čas, nadomeščanje de- lavke med PD. Prijave z dokazili o izpolnjevanih pogojih pošljite 8 dni po objavi na naslov LB GB PE Kamnik, Tomšičeva 1. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK Cankarjeva 11 SMUČARJl, OBČANI, DELOVNE ORGANIZACIJE IN OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATOV IZKORISTITE, ČE HOĆETE SMUCATI CENEJE POPUST PRI PREDSEZONSKEM NAKUPU VOZOVNIC ZA ŽIČNICE RTC VELIKA PLANINA ZA SEZONO 1985/1986 - dnevne vozovnice za vse žičnice - odrasli 700 din - dnevne vozovnice za vse žičnice - otrocidolOlet 500 din - sezonske vozovnice z veljavnostjo 1.12.85-31.3.86odrasli 9000din - sezonske vozovnice z veljavnostjo 1.12.85-31.3.86 -otrocidolOlet 6000 din PREDPRODAJA VOZOVNIC DO 1. 12. 1985 V KOMUNAL-NEM PODJETJU KAMNIK, Carjkarjeva ulica 11. Hmezad JATA TOZD REJA objavlja po sklepu delavskega sveta TOZD REJA javno licitacijo osnovnih sredstev: kombi IMV 2200 D letnik 1976, izklicna cena 300.000 din; zastava 850 AK karambolirana letnik 1982, izklicna cena 200.000 din. Javna licitacija bo v soboto, 19. oktobra 1985, ob 9. uri v farmi Duplica pri Kamniku. Ogled osnovnih sredstev je mogoč uro pred pričetkom licitacije. Prometni davek v ceni ni zajet in ga plačajo kupci posebej. Pravne osebe so na podlagi izjave oproščene prometnega davka. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije plaćati kavcijo v visini 10% izklicne cene posameznega osnovnega sredstva. Licitacija bo potekala po sistemu VIĐENO KUPLJENO, kasnejših reklamacij ne borno upoštevali. Komunalno podjetje Kamnik obvešča, ' .'..,. da bo organiziralo jesenski odvoz kosovnega materiala, in sicer: 21. oktobra borno kosovni material odvažali občanom, ki so zajeti v odvoz smeti na ponedeljek, torek in sredo 22. oktobra pa občanom, ki so zajeti v odvoz smeti na četrtek in petek. Občane prosimo, da kosovni material pripravijo na pločnik ali ob cesti do 6. ure zjutraj. Občane, ki so zajeti v odvoz smeti in odpadkov na petek, obveščamo, da bo rva dan mrtvih - 1. novembra - ostal odvoz nespremenjen. Komunalno podjetje Kamnik STOL Kamnik Tehnične storitve objavlja prosta dela in naloge upravljanje in vzdrževanje visokotlačnih kotlov in naprav Pogoji: - srednja izobrazba, kovinarske smeri — IV. stopnja zah-tevnosti - opravljen tečaj za strojnika kotlovskega postrojenja II - 2 leti delovnih izkušenj pri upravljanju energetskih naprav. Rok prijave 8 dni po objavi. Kamniške »kavke« nad Planjavo Bila je lepa, sončna julijska sobota. Ta dan se nam je vtisnil v spomin. Nekaj zmajarjev se nas je odlučilo, da gremo letet. Termični veter je obračal listje dreves po pobočju Velike planine. Vse je kazalo, da bo lep dan, primeren za letenje. Malo so nas motile le nizke baze obla-kov, zaradi katerih ne bi bil mo-žen prelet. Odpravili smo se na zgornji start na Veliki planini. Pihal je izredno inočan veter. Morali smo pohiteti, da se ne bi še pojača!. Po uspelem startu nas je ta-koj odneslo v višave in že smo jadrali nad Vel. planino. Človek si težko predstavlja, kako čudovit občutek te obhaja, ko gledaS na zemljo s ptičje perspektive, ko mečeš senco svojega zmaja na turiste, ki se brezbrižno son-čijo po obronkih. Naenkrat se ti pogled zastre in že letiš nad oblakom, ki se je naredil pod teboj. Vidiš samo še nebo, po-tem pa postane vse mlečno belo. Znajdeš se v oblaku, ki pa v nekaj trenutkih spet izgine. Takšen oblak ti priđe prav za prijetno osvežitev. Tako smo se vozili kakšno uro po oblakih in meglicah in uživali v mirnem letenju. Potem sem se odloči! za prelet proti Karvavcu. Boruta nisem videl hikjer, ker je bila vidljivost slaba zaradi inverzije. Jezerca pod Krvavcem so bila v oblakih, tako da se je le s težavo dalo prileteti do cerkvice Sv. Ambroza. Ker sem bil na majhni visini, se ni splačalo lete-ti naprej, zato sem odletel nezaj na Kamniški vrh, od tu pa na pristajalni prostor v Mekinjah. Po pristanku smo se odžejali s hladnim pivom in v tistem tre- Najprej se mi sploh ni dalo se-staviti zmaja, ker sem bil že ra-hlo utrujen, pa še občutek sem imel, da z jadranjem ne bo kaj prida. Ko pa sem videl Boruta, kako veselo jadra, me je utruje-nost minila in hitro sem sestavil zmaja, stekel po rampi in že sem bil v zraku. Ili nutku nam še na kraj pameti ni prišlo, da bi šli v takšni vročini še enkrat letet. Čez nekaj časa pa je boruta, ki se je medtem ohladil. še enkrat prijelo in po kratkem prerekanju smo se spet odpravili na Vel. planino. Na visini je pihal močan za-hodnik. Odločili smo se za start s spodnje rampe na Šimnovcu. ZAHVALA Oskrbovanci in delavci Zavoda za usposabljanjc invalidne mladine Kamnik se podjetju Integral in še posebej šoferju tovarišu Francu Rajterju iskreno zahvaljujemo za neprecen-Ijivo pomoč pri organizaciji izleta na Veliko planino. Za oskr-bovance in delavcc zavoda je bilo to nepozabno doživetje in velik delež pri tem čudovitem izletu je imelo podjetje Integral. Ganila in presenetila nas je požrtvovalna pomoč šoferja, ki svoje delo opravlja res popolno v iiajširšem pomenu besede. Prav tako pa smo jim iskreno hvaležni tuđi za njihovo veliko finančno pomoč pri organizaciji, saj bi polne cene prevoza za nas pomenile finančno breme. Še enkrat hvala Oskrbovanci in delavci zavoda. Bogatejši avtobusni vozni red na progi Brnik—Ljubljana Od 2. septembra letos se lahko vozite z letališkim avtobu-som tuđi zgodaj zjutraj (ob petih z Brnika) in pozno zvečer (ob 22.10 iz Ljubljane). Večerni avtobus je še posebej dobrodošel, delavcem iz popoldanske izmene in obiskovalcem večernih priredi te v. Zaradi preslabe obveščenosti pa sta avtobusa za zdaj še prazna in bosta nchala voziti, če bo še naprej tako. Zjutraj sicer ni težav, večernega pa bi bilo zares škoda izgubiti. Prebivalcem krajevnih skupnosti Komenda in Moste poslej ne bo već treba ponoći pešačiti iz Mengša. Zdaj cakajo še na eno nujno izboljšavo voznega reda: da bi se ob 15. uri spo-dobno vozili / dela iz Ljubljane in še posebej iz Črniič, saj se večkrat ne morejo stlačiti na prepoln avtobus (zlasti pozimi). M. L. »Komisija za delovna razmerja Ideje Kamnik, Ljubljanska c. 6 objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge: 2 šivilji - KV defavki Pogoj: Dokončana pokliena šola - šivilec tekstilij Zaželena praksa. Preizkusria doba 3 mesece. Pisne prijave z dokazili naj kandidatke pošljejo v 10 dneh po objavi na tajništvo Ideje Kamnik, Ljubljanska c. 6 Kandidatke borno o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame in prababice JOŽEFEČEPLAK se iskreno zahvaljujemo soKedom iz ulice Toma Brejca, so-delavcem iz Titana in znancem za izrečena sožalja, podarje-no cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tuđi pcv-cern Lire za zapete žalostinkc, govorniku za poslovilne besede ter g. župniku za nagovor in pogrebni obred. Žalujoči: nčerka Marjanca Pestotnik z družino Kamnik, avgusta 1985 Takoj.sem občutil nekaj nena-vadnega - nobednega premeta-vanja kot ponavadi, le mirna in konstantna dviganja do 2m/s. Zahodnik in večerna termika sta po vsej verjetnosti prispevala k temu. Malo sem si ogledoval kamniške planine in oblake nad njimi, ki so hitro bežali proti vzhodu. Že od nekdaj sem si želei leteti nad planinami, ali pa da bi se spustil po strmini z enega izmed vrhov. To sta uspela stori-ti že dva zmajarja takrat, ko je bilo zmajarstvo še v povojih. Spustila sta se z vrha Grintavca. Prvemu je podvig uspel, drugi pa je postal žrtev tega tako atraktivnega športa. Potem je nekaj naših zmajarjev že polete-lo s Kamniškega in Kokrškega sedla. Do sedaj pa še nobenemu zmajarju ni uspelo, da bi prija-dral na katerikoli vrh v Kamni-ških planinah. Ta želja me je vlekla proti pla-ninam in iz prcvidnosti sem naj-prej letel samo do Rzenika. Ves čas letenja je variometer konstantno kazal nič. To se mi je zdelo kar neverjetno, kajti le malokdaj se zgodi, da povsod tako »drži«. Z Borutom sva se še enkrat odpravila proti Kamniškemu dedcu in naprej proti Planjavi. Do grebena je bilo letenje mirno, potem pa naj u je začelo pre-metavati in morala sva obrniti. Tako se je moja želja, da bi letel nad Kamniškimi planinami, raz-blinila v nič. Ko sva se vračala nazaj na Vel. planino, je bilo mirno. Ostali zmajarji so še ved-no jadrali, čeprav je ura kazala proti šesti zvečer. Čez čas me je spet pograbila močna želja, da bi videl planine z orlovske perspektive in neka nevidna sila me je spet povlekla nazaj. Še močnejša pa je postala, ko sem vidol Rađka in Boruta, kako »vrtita« nad Kamniško Bistrico v smeri proti Brani. Odlo-čil sem se za svojo pot in usmeril zmaja proti Rzeniku. Ko sem priletel kakih đvajset metrov nad vrh, nisem čutil nobenega-posebnega dviganja, dokler nisem obrnil čez stene. Naenkrat se je oglasil variometer in že se mi je vrh izmikal izpred oči. Takrat mi še na misel ni prišlo, da se bom spreletaval nad Planjavo. Obrnil sem zmaja proti Konju in Presedljaju, ker sem imel občutek, da segrete stene Rzenika in Šraj peska v vznožju, morajo »nekaj dati od sebe«. Pot, po kateri sem včasih hodil, rdeča skrinjica na vrhu Konja, od ko-der imam še fotografije doma, so se mi vedno bolj oddaljevale. Višinomer mi je kazal natanko 2000 ni nadmorske visine. Pogled na Planjavo pa me je gnal naprej in naprej, z zahodne strani je bila še obsijana s soncem, bila je videti tako čudovita, da me'je čisto prevzela. Kaj takega človek vidi le malokdaj v življenju. Še nikoli se mi ni zdela tako zanimiva, kot tedaj. Bila je blizu in dostopna, kot še nikoli. Proti Planjavi letim na visini Sukalnika, ko zagledam Boruta, kako se vozi pod menoj. Z Borutom sva že na vrhu Planjave, toda dviganja še ni ko-rtec. Kroživa še naprej in vrh j«; že natanko pod nama. Nepopis-no lepo ti je pri srcu, ko se ti uresničijo sanja. Od navdušenja tulim na ves glas. Vrh, ki je ob-sijan z večernim soncem je sedaj tako čudovit, čeprav mi ni bil nikoli všeč, ko sem se ves prepo-ten vzpenjal nanj. Sedaj sva že visoko nad njim in odpre se pre-lep pogled v Logarsko dolino, kočo na Kamniškem sedlu in na Korošici. Planinskih koč na Vel. planini ni več videti, tako deleč so že. Z Borutom letiva na visini • 2700 m in se polna vtisov pogo-varjava. Ura je že sedem zvečer in čez, postaja hladno, midva pa kar jadrava in jadrava. Pogled na Grintavec mi ne da miru, in odpravim se tja. Toda daleč se ne da priti, samo še nad kočo v Kamniškem sedlu. Pojavijo se rotorji, ki jih dela Brana zaradi močnega zahodnika. Po polurnem jedranu odletiva nazaj na Vel. planino. Tam še vedno jadrata Radko in Dule, Branev pa že pristaja na Kopiš-čih. Še in še bi lahko jadrali, vendar nas vse zamika mrzlo pivo in odločimo se za pristanek. Nikomur ni žal časa, ki ga je zapravil v zraku. Takih uspešnih dni je malo in ne ponavljajo se radi. Po srečnem pristanku si zadovoljno nazdravimo in si zaželimo še veliko takih poletov. Ne-pozabnih... SREČO ŽAGAR Mati s šestlctnim sinom iščt-manjše stanovanje. Telefon 831-344 od 19. do 21. ure. Zamenjam enosobno lastni-ško stanovanje s centralno za večje (lahko starej.še, brez centralne in potrebno adaptacije) z doplačilotn. Djurič, Klavčičeva 10, Kamnik, tel. 832-762. 2. Tek na Stari grad Atletski klub Kamnik spo-roča, da bo tek na grad 26. oktobra 1985 s Startom obf 10. uri pri Srenješolskem centru Rudolfa Maistra. Do preložitve datuma teka je prišlo zaradi premaknjenega datuma maratona TKEH SRC v Kranju. Ker pa želi AK Kamnik zagotoviti udeležbo vsem tekacem, tuđi iz drugih kra-jev, je datum prestavil. AK Kamnik bo za prvouvrščenc pripravi! medalje, za ostale sodelujoče pa tuđi praktične nagrade. VABUENI Zaključna kolesarska pri redite v V soboto, 28. septembra, je Kolesarsko društvo Kamnik pripravilo zaključno prireditev »JURIŠ NA BRISAČE«. Na 8 km dolgi progi od Stahovice do Kamniške Bistrice se je pomeri-lo okrog 40 kolesarjev. Zaklju-ček te prireditve je bil pri članu KD Kamnifc Petru Podjedu v Godiču, kjer so zmagovalcem podelili nagrade, ki so jih prispe-vaie kamniške DO; Donit TOZD Trival in Kemostik in Svilanit. Rezultati: ženske od 26 do 35 let: 1. Breda Lukanc 22:22; od 36 do 40 let: 1. Nataša Novak 22:01; moški do 25 let: 1. Peter Zarnik 12:20, 2. Martin Kempr le 12:54, 3. Miro Jagodic 13:06, 4. Matic Romšak 13:41, 5. Bojan Kemprle 14:08, 6. Rober« Purkat 14:11, 7. Marko Hriber-nik 14:12, 8. Tomaž Gašperlin 15:20, 9. Marjan Kos 16:24. S0. Edo Drolc 16:25; od 26 do 30 let: 1. Zlato Prime 13:07; od 31 do 35 let: I. Lađo Pustotm'k 15:25; od 36 do 40 let: 1. Rajko Petek 14:02, 2. Bojan Cocej 15:21, 3. Boris Sedušak 15:25,4: Bojan Šteinhal 16:12, 5. Mijo Barišič 16:43; od 41 do 45 leS: I. Franc Novak 14;49, 2. Maks Medved 15:42, 3. Alojz Kavčič 16:02, 4. Stane Štupar 17:18; od 46 do 50 let: 1. Alojz Hvala 15:53: od 51 do 55 let: 1. Jože I.enarčič 19:27; riad 55 let: 1. Silvo Škapin 17:48. V. MEJAČ 16 KAMNIŠKI OBČAN / 14. OKTOBRA 1985 Predstavitveni avtokros v Tunjicah 1 Člani AMD Kamnik so v ne- deljo, 6. oktobra, organizirali mednarođno tekmovanje v av- ; tokrosu, ki je bilo pravzaprav I pređstaviter te zvrsti arto-mo- i to športa. Avtobus pri nas še ni razvit, več kot pet tisoi nav- dušenih gledalcev nedeljske dirke pa je potrdilo, da vlada veliko navdušenje za vožnje avtomobilov čez dm in strn. Progo, za ureditev katere je bilo potrebnih tisoče delovnih ur članov upravnega odbora AMD Kamnik, tunjiških mla-dincev, smučarjev tekačev in biatloncev, je slavnostno otvo-ril in jo predal svojemu name-nu predsednik občinske skupš-čine Anton Ipavic in pri tem zaželel tekmovalcem obilo športne sreče. Pred pričetkom tekmovanja sta nekaj besed spregovorila še vodja dirke Al-fonz Kern in predsednik KS Tunjice Janez Pregled. »Posebnih izkušenj pri organiziranju takšnih tekmovanj kot je današnje še nimamo, vendar upam, da borno ne le organizatorji, temveč tuđi tek-movalci uspešno prestali današnji ognjeni krst,« je dejal Alfonz Kern. Pred leti si je AMD Kamnik nabral veliko izkušenj z organiziranjem mednarodnih tekmovanj v cestnohitrostnih dirkah, zato so njegovi člani že dalj časa razmišljali, da bi ta tekmovanja, ki jih že več kot deset let v Kamniku ni več, na-domcstili s čim novim. Ker je bilo v kamniški občini že nekaj lastnikov buggijev, še posebej velja tu omeniti dolgoletnega, skorajda edinega jugoslovan-skega tekmovalca avtokrosa (udeleževal se je mednarodnih tekem — pri nas jih namreč ni bilo) Draga Vrhovnika, so se člani AMD odločili za izgradnjo avto kros proge. Zgradili so jo v zahodnem delu KS Tunjice na zemljišču Janeza Ko-sirnika, ki je društvu odstopil zemljišče za minimalno letno odškodnino. Skupni jezik so našli tako z Gozdnim gospodarstvom Kamnik, Krajevno skupnostjo Tunjice in Lovskim društvom, kot tuđi s predstav-niki skupščine občine Kamnik. Avto moto društvo je tako z dobro pripravo avtokros proge in z uspešno izvedbo predstavi-tvene dirke dokazalo, da se da s prostovoljnim delom veliko narediti. Zavedajo pa se, da bo dela še veliko, predvsem bi bilo nujnopotrebno urediti cesto, ki pelje do proge, še posebno, če bodo prihodnje leto organizirali republiško tekmovanje, kot imajo v nacrtu. Proga za avtokros v Tunji- cah pri Kamniku je med zah-tevnejšimi v Evropi, kjer imajo v glavnem ravninske proge. Ta pa je razgibana, zgrajena na dokaj strmem pobočju, zato je tehnično bolj zahtevna za tek-movalce. Prav zaradi njene zahtevnosti bo primerna tuđi za treninge tekmovalcev iz so-sednjih držav, posebno za Av-strijce, ki so na predstavitveni dirki že omenili možnost, da bi v prihodnje trenirali tuđi na tej progi, ki je dolga 620 m in široka od 8 do 14 metrov. In še nekaj o samera poteku tekmovanja. Pokrovitelja dirke: SCT in Janez Banic (zlatar). Naj na začetku povemo, da so se organizatorji potrudili tako pri pripravi proge kot tuđi pri sami izvedbi tekmovanja. Dobro so poskrbeli za varnost tekmovalcev med samo tekmo, redarska in gasilska služba sta budno spremljali potek dogaja- nja. In ker športna sreča ni od-visna le od sposobnosti tekmovalca, ampak še večkrat od vzdržljivosli motorja, ki je bila na tej zahtevni progi še kako pomemben faktor uspeha, so organizatorji posicrbeli tuđi za vlečno službo — traktor je po-skrbel, da so avtomobile, ki so obstali na progi, pravočasno odstranili z nje. Navdušenje večtisočglave rnnožice je bilo nepopisno, ko je Igor Kern iz Komende od-peljal otvoritveni krog. Tekmovanje se je pričelo. Najprej sta se poskusila dva tekmovalca v grupi A, v kateri so navadni (serijski) predelani avtomobili. V nedeljski finale sta se po sobotnem popoldan-skem in nedeljskem dopoldan-skem treningu uvrstila samo dva tekmovalca, in sicer Janez Vrhovnik in Miroslav Go-stinčar. Z buggiji pa je v grupi B tekmovalo šest tekmovalcev, gič iz Komende s 1600 kubičnim folksvagnom in Lađo Bur-ja iz Preserij s 1750 kubičnim alfa romeom - vsi člani AMD Kamnik. V finalni dirki je zmagal avstrijski tekmovalec Ranusch pred Burjo, Štruk-ljem in Vrhovnikom, ki je v nasprotju s pričakovanji zaradi težav z ttiotorjem zasedel sele četrto mesto. Največja poprečna hitrost enega kroga je bila 67 kfn/h, dosegel pa jo je Peter Župan, najboljši čas enega kroga pa je dosegel Anton Ranusch - 34 sekund in 22 sto-tink. Za vožnjo avto krosa je potrebno veliko spretnosti in drz-nosti, kar med mladimi ni red-kost; zato pričakujejo prihodnje leto še več udeležencev na dirkah. Torej mladi navdušeni privrženci avtokrosa, sestavite si kar najboljše tekmovalne buggije in se pridružite sekciji za avtokros pri AMD Kamnik! Romana Grčar ostali so izpadli že v predkvali- ij fikacijskih dirkah, med drugi- ; mi tuđi en avstrijski tekmova- | lec, tako da sta v konkurenci | šestih nastopila le dva avstrij-ska tekmovalca. Organizatorji so povabili tuđi Čehe, vendar se dirke nišo mogli udeležiti, ker bi morali zaradi težavnega pridobivanja dovoljenj za izho-de v druge države, člani AMD Kamnik vabilo na dirko poslati že leto prej. Pa drugo leto! V najzanimivejši skupini so tako poleg dveh Avstrijcev, Petra Župana, ki je vozil 3500 kubičnega mercedesa in Antona Ranuscha s 3500 kubičnim fiatom, oba iz avstrijskega kluba MSC iz Latschacha, od naših nastopili še Drago Vrhovnik iz Tunjic, začetnik avtokrosa pri nas, vozil je z 2400 kubičnim porschejem, Janez Štrukelj iz Lukovice z 2000 kubičnim fordom, Stanislav Gr- Planinski kotiček Plezalna šola Alpinistični odsek Planinskega dru-Stva Kamnik tuđi letos prireja plezal-no solo za vse tište, ki so si poleg hoje po markiranih poteh zažcleli spoznati še poti, po katerih je za varao hojo potrebno še dodatno znanje in oprema. Šola se je začela 10. oktobra in bo trajala predvidoma do konca aprila prihodnjega leta. Vsebovala bo vrsto predavanj o alpinizmu, planinski organizaciji, prvi pomoći, gorstvih sveta, prehrani v gorah, aklimatizaciji, orientaciji, plezanju v kopni skali, snegu, ledu, o premi, zgodovini alpinizma in planinstva itd., poleg tega pa še praktične vaje v plezalnem vrtcu in seveda tuđi ture v gore. Obiskuje jo lahko vsak član planinske organizacije, ki je starejši od 18 let, će pa je mlajši, vendar ne manj kot 16 let, mora imeti pismeno dovoljenje star-šev. Predavanja so vsak četrtek v pro-storih PD Kamnik, na Kidričevi 38 ob 17. uri., če pa je lepo vreme, pa bodo prej še praktične vaje v plezalnem vrtcu. Plezalno Solo vodita Janez Benko-vič in Metod Humar, ki sprejemata tuci, prijave in dajeta podrobnejše in-fornuflje. Nogomet na Korošici 20. ok'ibra letos bo na Korošici, če bo vrem kolikor toliko v redu, tradi- cionalna tekma v nogometu med alpinisti raznih slovenskih dežel, predvsem pa med Kranjci in Štajerci. Tekma se bo začela točno opoldne, tako da je možno za boljše hodce še v nedeljo pravočasno priti na Korošico. Bo pa to prav verjetno v tem času v Jugoslaviji nogomet na zeio visoki ravni - 1800 m nad morjem Poljski alpinisti na obisku V drugi polovici spetembra so kam-niške alpiniste obiskali kolegi iz Kluba Wysokogorskega iz Gliwic na Polj-skem. Tako so pravzaprav vrnili obisk 9 članom kamniškega planinskega društva, ki so lani obiskali poljske Visoke Tatre. Tako se s tem obiskom nadaljuje dolgoletno sodelovanje ju-goslovanskih in poljskih alpinistov, ki je v preteklosti obrodilo že lepe sado-ve, med drugim tuđi dve skupni od-pravi v Hindukuš, na Nošak in Tirič Mir, ppleg več ali manj rednih obi-skov poljskih in jugoslovanskih gora. Devet poljskih alpinistov, med kateri-mi je bilo nekaj tuđi takin, ki se poleg alpinizma ukvarjajo še z jamarstvom, je plezalo v glavnem samo v Kamniških Alpah, obiskali pa so tuđi Kras. Prcplczali so nekaj lepih smeri: prvo ponovitev smeri »Silos« v Skuti, poleg tega pa še Akademsko in Geršak-—Grčar v Vezici, Direktna Ceneta Kramarja v Koglu, Ćez ploščo v Sku- ti, Trikot v Dolgem hrbtu, če omeni-mo samo najbolj zanimive. Poleg tega so pomagali tuđi pri gradnii prizidka koče na Kokrškem sedlu. BOJČ Na Stari grad V soboto, 26. oktobra, si vzemimo uro ali dve časa in se povzpnimo na Stari grad. Pa ne da bi si ogledovali bo-hotno rast bodeče neže, temveč si pojdimo ogledat 2. tek na Stari grad, ki ga organizira Atletski klub Kamnik. Spod-bujali borno reaktivce in tek-movbalce, ko se bodo spopri-jeli s strmino in visino, ki nam jo pred nosom ponuja Stari grad. Start teka bo ob 10. uri na Novem trgu pred SŠCRM, nato po cesti prav na vrh Sta-rega gradu. Za informacijo: najboljši čas, dosežen lansko jesen, 16 minut in 41 sekund (dolžina teka 4,5 km, visinska razlika dobrih 200 m). Torej, dobimo se na Starem gradu ali ob cesti, ki vodi na grad. Udeležimo se teka kot gledalci, navijači ali kot tekmovalci. Naj Stari grad ponovno oživi. Za trenutek ustavimo bohotno rast BODEČE NEŽE... PoB Stari v jesenski del prvenstvene sezone Kljub vročim dnem tuđi v Ictoi-njem poletju dejavnost kamniških odbojkarjev ni zamrla. Pogosto so se zbirali na njihovih odprtih igriščih pri kopališču in tam zlasti v večernih turah mnogo igrali. Tuđi letos so si ta igrišča na prostem vzdrževali sami s prostovoljnim delom. Že po tradiciji so 27. julija organizirali v počastitev občinskega praznika medklubski turnir trojk. Med štiri-najstimi trojkami pri moških so bili toicrat najboljši domači. Trojka OK Kamnika I v postavi Grega Hribar, Franci Obolnar in Mitja Matjan je zmagala pred kombinirano trojko iz treh klubov »Takand« (Tabor, Kamnik, Nar. dom) itd. Dekleta so tek-movala na lepem igrišču na Vrhpolju. Med Stirimi vrstami je bila prva trojka iz Črnuč, druga trojka iz Kranja ter 3. in 4. Kamnik I in Kamnik II. V Juliju so se trije kamniSki vadite-Iji odbojke Olga Šraj, Janez Škorjanc in Aco Jončeski udeležili republiške-ga tečaja za trenerje na ljubljanski fakulteti za telesno vzgojo. Vsi trije so to veliko preizkušnjo uspešno opravili, si pridobili obširno in moderno znanje učenja odbojke in postali, poleg dosedaj edinega izpraša-nega odbojkarskega trenerja v Kamniku Borisa Jemca, častni nosilci tega visokega naslova. Čestitamo! - Pri vzgoji mladih odbojkarjev in odboj-karic pa jinr želimo še mnogo uspehov! Odbojkarice so se tuđi letos, od 28. do 30. junija, udeležile tradicionalne-ga odbojkarskega tabora slovenske odbojke v Rogozi. Solidno so se uvrstile, saj so med 26 udeleženkami za-sedlc dobro 14. mesto. 3. avgusta so v Ljubnem na tamkajšnjem turnirju naši člani zasedli prvo mesto in osvojili lep pokal. Na tem turnirju so nastopili Se odbojkarji iz Braslovč, Mi-slinjc, Šempetra, Celja, Novega mc-sta. Za Kamnik so igrali: Novak, Obolnar, Hribar, Matjan, Lap, Grk-man, Korošec. Konec avgusta in v septembru pa so vsi seveda že pričeli s pripravami na novo prvenstveno sezono, ki se je letos pričela 5. oktobra. Medtem ko so članice trenirale na skupnih pripravan kar doma oziroma delno v Mostah, pa so člani I. moštva z neka-terimi perspektivnimi igralci 11. moštva imeli petdnevne skupne priprave, od 27. do 31. 8. 85, v Bohinjski Bistrici. V okvir priprav je sodila tuđi udc-ležba I. moštva članov na močnem turnirju »Jakominov memorial« v Izoli. Zasedli so 5. do 7. mesto. Osta- li so se uvrstili takole: 1. Salonit, 2. Izola, 3. Fužinar, 4. Stavbar MTT -mlajši. Tega turnirja so se udeležili sicer brez svojega, tuđi letošnjega trenerja Primoža Kajzerja, ki je edini iz našega kluba odšel, v lastni režiji, na finale prvenstva Evrope za člane v Holandijo (26. 9. do 6.10), kjer je nastopala tuđi Jugoslavija. I. moštvo članov OK Kamnika bo letos nastopilo v precej spremenjeni postavi, saj so standardni igralci kot Peter Hribar, Aleš Škorjanc in Marko Matjan že od 2. avgusta pri voja-kih, tako, da bodo poleg Janeza Sla-bajneta, Grega Hribarja, Francija Obolnarja, Mitja Matjana, Primoža Kajzerja nastopili še novi kot so Roman Ungar, Matej Škorjanc, Miran Mrak in morda še kdo. Već kot nuj-no bi bilo, da bi še nadalje v I. ekipi igral Marjan Novak, morda pa bo uspelo klubu pridobiti vsaj še za letos oba veterana, Franceta Strajharja in Anteja Tadića. Konkurenca v I. slovenski ligi bo tuđi letos izredno huda, saj bo nastopilo kar 13 klubov (lani 10). Iz II. ZOL — zahod se je vrnila Mežica, pa tuđi Salonit (Kanal) bo moral igrati tu, ker je tako OSJ na kvalifikacijah za II. ZOL igral s tujim izposojenim igralcem. Pri članicah, ki bodo igrale v II. slov. ligi - zahod, je OK Kamnik dobil s pristopom odlične Nike Hudoklin, bivše igralke TVD P. Vič, ki je igrala v II. ZOL, pomembno okrepitev. Menda bodo izgubili Moč-nikovo, kar bo velika škoda, saj je dala Irena ravno preteklo sezono vrsto nepozabnih iger. Slabajnove še tuđi to sezono ne bo nazaj z Vica, ostale igralke naj bi v glavnem bile iste kot lani, še je poškodovana Maja Šonc. Trener bo še naprej Aco Jončeski. Veliko sprememb bo tuđi v II. mo-štvu moških OK Kamnika. Trener Janez Škorjanc bo sicer obdržal kot izgleda oba Logarja, izgubil pa je VVombergarja in Grošlja, ki sta pri vojakih. Ungar, Mrak in M. Škorjanc gredo v I. ekipo, morda se Štrajhar, tako, da mu bodo ostali še Matjaž Krošelj, Janez Stele, France Korošec, Lap, Pavle Cvircn, Andič, Grega Škorjanc, Jurij Windšnurer in nekaj starejših iz pionirskih vrst, predvsem Petek, Resanovič in Šimunović. Pomembno bo ekipo okrepil, upamo, nekdanji igralec I. ekipe Dare Gole in seveda Marjan Novak, v kolikor ne bo igral v 1. moštvu. II. moštvo bo tuđi letos. že drugo sezono, nastopa-lo v U. SOL - zahod, kjer je kot vemo, izredno moćna konkurenca in bo že boj za obstanek še kako trd. Za mlade kamniške odbojkarje pa pome-ni nastopanjc v tej ligi nepiecenljivo nabiranje prepotrebnih tekmovalnih izkušenj. Od 12. 10. do 11. 1. 86 bodo člani I. moštva OK Kamnika igrali v I. SOL prvenstvene tekme vsako soboto zapored, ražen 30. nov. in 5. janu-arja. Po vrsti bodo njihovi nasprotni-ki tile (za srečanja v Kamniku v hali so navedeni tuđi datumi): Šempeter (12. 10.), Stavbar ml (Mrb), Kočevjc (26. 10.), Mežica, Nar. dom (9. 11.), Mislinja, Brezovica (23. -11.), Turbina, Bovec (14. 12.), Izola, Granit (28. 12.), Salonit. Članice OK Kamnika v II. SOL -zahod so igrale prvo tekmo 5. 10. z OK Šobec (Bled) v gosteh in nato po vrsti vsako soboto, ražen 30. nov., vse do 7. decembra takole: Nova Gorica II (12. 10. doma), Plamen, Ko-per (2. 11), Jesenice, Belt-Črnomelj (16. ll.),Ćrnuče, Triglav-Kranj (7. 12.) OK Kamnik II. bo imel v II. SOL — zahod vsako soboto razen 30. nov., takle spored: Železar- Jesenice (5. 10),Mokronog(12. 10.),Črnuće I, Triglav (26. 10.),.Salonit-ml., Nar. dom II (10. 11.), Plamen, Pionir II (23. 12.), Bled-Ml. -an Na teku se dobimo! SK Kamnik, tekaška sekcija, je z oktobrom začela z akcijo NA TEKU SE DOBIMO, s katero želi popularizirati tek v naravi in tuđi tek na smučeh. Akcija je namenjena vsem, ki jih tek veseli, ne glede na tekaške' sposobnosti in ne glede na starost. Akcija bo vsak četrtek ob 16.30 na stadionu prijateljstva v Meki-njah. Organizator vabi vse, ki jih tek veseli, da se nam pri-družijo in preživijo lepo »te-kaško popoldne«. Vabljeni! Izdelovanje ograj, vrat in ostalih žcleznih konstrukcij. Baloti Boris, klanec 42, Ko-menda, tel. 841-337 (popoldne). Obnove koče na Kokrškem sedlu Kamniški planinci so tuđi letos krepko zaorali planinsko ledino, z nalogo, da na Kokrškem sedlu planinsko kočo posodobijo in rešijo /lasti vprašanje nepri-mernih sanitarij in kuhinjskih prostorov. To je zelo odgovorna in pomembna naloga, ki pa se je planinci ne ustrašijo. Komaj dve leti sta potekli, ko je bil zgrajen dom na Kamniškem sedlu, lani so sodobno uredili društvene prostore, letos pa že začenjajo s posodobitvijo koče na Kokrškem sedlu. Vedno številnejši obiski pla-nincev in ljubiteljev gorske nara-ve v kamniških planinah zahte-vajo posodobitev planinskih koč, da bodo v celoti ustrezale mož-nostim in zahtevam sedanjega časa. Koča na Kokrškem sedlu že dolgo ni mogla v celoti ugoditi tem zahtevam. Sanitarije ne ustrezajo sanitarno-zdravstvenim pogojem, kuhinjski prostori so utesnjeni in mračni, tako da osebje koče dela v zelo težkih in zahtevnih pogojih, obiskovalci planin pa spričo takih razmer nišo deležni pozornosti, ki jo za-služijo. Poleg teh pomanjkljivo-sti pa koča sicer kliče po obnovi-tvi in izboljšavah. Nacrti za posodobitev te planinske postojanke so sprejeti in se po gradbeno-arhitektonski plati vključujejo v ta del Alp. S pripravljalnimi deli so planinci pričeli že avgusta, delo so nada-Ijevali v septembru in prve dni oktobra. Že med pripravljalnimi deli so bili zgrajeni temelji za širitev koče in za greznico. V ta del gradnje - fizično najtežji del - je bilo vloženega veliko prostovolj-nega dela planincev in seveda veliko m3 betona. S tem je postavljena solidna osnova za začete k del v naslednjem letu, ko naj bi novozgrajeni del koče že bil pod streho. Vsa dela tuđi na Ko- krškem sedlu organizira in vodi preizkušeni načelnik gradbenega odseka Lađo Golob, ki je vodil tuđi gradnjo doma na Kamniškem selu in posodobitvena dela nalogo. Pri tem pa seveda tuđi računajo na družbeno pomoč, saj bo obnovljeni objekt koristil zelo širokemu krogu ljubiteljev planin. STANE SIMŠIČ društvenih prostorov. V te gradnje je vložil veliko ur prostovolj-nega dela. Skoraj vsako soboto in nedeljo od avgusta dalje so peli krampi in lopate v rokah marljivih planincev, vmes pa se je oglašal tuđi mešalec betona na motorni pogon. Nacrti so veliki! Poleg uredi-tve naštetih pomanjkljivosti bo z gradnjo koča pridobila tuđi skoraj 70 novih ležišč in znatno več-je jedilniške prostore, saj bo v njih prostora za skoraj 80 obi-skovalcev. Tako bo po zaključku gradnje na Kokrškem sedlu lahko naenkrat prenočevalo do 150 planincev ob največjih konicah pa seveda še mnogo več. Smeli nacrti kamniških planincev ohrabrujejo, v to akcijo bodo vložili vsa razpoložljiva mate-rialna sredstva in pripravljenost planincev, da s prostovoljnim delom dokončajo to pomebno j||[ Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, In uredniškl odbor v sestavi: Katarina Cerar, Damjan Gla-dek, Romana Grčar, Janez Maleš, Anica Rak, Matlc Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. TehniČni urednik Franci Mihevc. Stro-kovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno -Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in foto-grafij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani. Zaključna dela pri betoniranju plošče.