Potem me vdari Bog, če sem poskerbel 
Za mlade brate up prihodnjih časov. 
To prosim te! Pa zgod* se volja tvoja, 
Ti mešaš vadle in narode ceniš ! 
Po svoji meri — daj narodu moj'mu. 
Kar dobro je, in kar ti daš, je dobro. — (Dalje prihodnjič.) 
Zagonske narodne pesme.*) 
(Zapisal A. P.) 
I. 
San je pisa' Isus iz nebesa 
I svetomu Marku preko mora, 
Da on spravlja gosposke večere, 
Da ne kolje ni janje ni prase, 
Neg Štipana sina jedinoga, 
Mlado dite od leta sedmoga. 
Kad je Marko knjigo razumio, 
Knjige štije a suze proleva. 
Pita' ga je Stipe dite mlado, 
Mlado dite od leta sedmoga: 
„Aj moj ćaćo, mudra moja glavo! 
Dosta j' vama knjiga dolazilo, 
Da mi ne ste suza prolcvao" — 
Al' govori njemu sveti Marko : 
„Ne pitaj me Stipe, dite mlado! 
Mlado dite od leta sedmoga! 
Si'm je pisa' Isus iz nebesa, 
Da ja spravljan gosposke večere. 
Da ne koljen ni janje ni prase. 
Nego, sinko, tebe jedinoga. 
Kako ĆU to bolan učiniti, 
Kada mi se smiliš pogubiti!" 
Al' govori Stipe dite mlado : 
„Aj moj ćaćo, mudra moja glavo ! 
Učinite božje zapovedi; 
Uzmite vi tanjanoga špaga, 
I vežte mi ruke naopako, 
Da vas ne bin nokton zagrebao, 
I da ne bin draga Boga rasrdio, 
I uzmite on svileni ruba^) 
I vežte mi oči ponazada, 
Da vas ne bin mrsko pogledao, 
I da ne bin draga Boga r^isrdio." 
Tako jest i Marko iičinio. 
Kad je Marko nože nabrusio? 
Da ide draga sinka pogubiti, 
On put govori Bog dvanajst angj^lovom 
I trinajstom svetitelju Jurju: 
„Uzraiteder ono mlado janje, 
Pođmaknite g' pod Markove nozß» 
Da ne kolje Štipana mladoga." 
Kad je Marko večeru spravio, 
San je Bogo na večeru dosa' 
I dvanajest s njim(e) angjelova 
I trinajsti svetitelju Jurje, 
Međju njimi Stipe dite mlado. 
Kad je Marko sinka opazio, 
Tiho so je on zaveselio. 
Mili Bože, na 'semu ti fala, 
Fala, dika i čast vik velika! 
O življenju, značaja in vojni starih Slovanov. 
(Zgodovinska čertica. Spisal Davorin Terstenjak.) 
Sloveni in Anti so si enaki po svoji telesni podobi: vsi so 
veliki in močni, piše Prokop (Prokop pri Stritterju II. s(r. 28, 29). 
*) Zagon je vas blizo Novega v Primorju. Zagonske narodne pesme, ki jih 
bom po Glasniku priobčeval. zapisal sem ob svojem času in iz enih 
ust. pa vendar kakšen razloček v njih in kakšna zmes v narečju! 
Pri tej priložnosti ne smem premolčati, da Primorci, zlasti po mestih in 
tergih mesto č, š in ž izgovarjajo c, s (pa tudi po poljskem g) z (/) kakor 
tudi, da svoje naj starejše narečje radi mešajo z dosti novejšim štokavskim. 
Druge osebine tega najstarejšega naretja ziiaiie so iz „Novic" in iz drugih 
spisov. 

Znamenita je ta okolščina, da so se nekteri slovanski rodov* 
imenovali po svoji velikosti in moči, kakor n. pr. polabskoslo-
vanski Vototi, Veleti. Že slavni Safarik je rekel, da je korenika 
imenu Velet prilog v e li i — veliki (Slaw. Alterth. II. 562). 
Po svoji moči se imenujejo stari Slovani tudi — Spori. V 
poljščini nahajamo: spory v pomenu „močen, vehk"; v stari pruščini 
nahajamo s tvorivno pritiklino t: spart, stark, mächtig, spartin, 
Kraft (Nesselmann „die Sprache der alten Preussen" str. 131), 
V sanskerščini: spardhana, moč. Stärke. Kar pomenja ime Spor, 
to pomenja tudi drugo ime Slovanov — Anti. Po organiških postavah 
bi se staroslovenska beseda ant v cerkveni slovenščini glasila: o nt, 
rusk. ut, srbsk. ut, slov. o t ali v o t. In zares imamo še v serb-
ščinl u t it i, fett werden (Vuk rječnik), slov. votiti, na rimskoslo-
venskem kamnu pa ime: Votigout — Votigolt, Dickhals, Starkhals, 
Fetthals. Primeri starorusko ime: Utin, kakor je bilo ime poslancu 
Ifforjevemu, staročešk.: Uta: imena ruskih vasi in rečic: Ut, Uty , 
Utin, v stari Panonii: An ti a n e Utjane, Otjane. Z besedo ant, 
ut, òt se vjerna ano-losaks.: en t, q-igas, staronemški: anzi. 
Prokop piše dalje, da zlo prosto žive in lahko prenašajo 
vročino in zimo in vsako hudo vreme, pa tudi lakoto. Stanujejo pa 
v bornih, sem pa tje raztresenih bajtah. Stavijo si tudi vasi: mesta 
pa si radi postavljajo kraj loffov, rek in muž. Primeri Pribinovo 
mesto „in palude et nemore Salae fluminis". 
Njihovi hrami imajo več izhodov, in blago svoje radi zakopa­
vajo pod zemljo. Posebno jim je na skerbi živina (Maurikios XT, 5.) 
Še sedaj se kraj Save pri Brežcih živina veli blago. 
Prokop piše dalje, da niso hudobni in goljufivi in da so 
ptujcom kaj gostoljubni. Saj so celo enemu izmed narviših bogov 
dali ime Radogost, kteri je bil solnčen bog, v ethičnem okrožju 
pa poseben varh gostem in gostijam. 
Maurikios Q\. 5) piše, da so bili posebno usmiljeni do 
sužnitkov, kterim so za nekaj časa spet svobodo dajah. 
Žene so j'in bile sramežljive in tako nježne do svojih mož, 
da so se pogostoma dale ž njimi sožgati, če so jim pomerli (Adam 
Brem. str. 59. Helmold I. 2.) 
Nestor piše o Poljakih, da so bili tihi in krotki, in da so 
zelò spoštovali stariše in žlahto (Nestor pri Schlötzerju II. 125). 
Ljubih so ples in godbo in „Slavus saltans" bil je v sred­
njem veku povsod znan prigovor. 
Vendar so črez vse ljubili svobodo, piše Maurikios, in po ni-
kakoršnem se niso dali spraviti v sužanstvo (Maurikos str. 272). 
Med sebo niso terpeh nobenega vladarja, ampak so že od starodav­
nih časov živeli v demokratičnem ustavu. Na deželnih zborih so se 
o občinskih zadevah javno med sebo posvetovali (Diethmar. str. 327). 
Njihovi oblastniki so bih: staroste, župani, knezi, lehi, via-

dike, bolj ari; v boju so si pa naj rnodrejšega in naj hrabrejšega 
izvolili za vodja. Maurikios piše, da so se njihovi gospodarji ludi 
veleli regi „'KOXXW OVTCOV ^YJ-^CÜV" — Regpomenja to, kar česk. 
rek, sansk. ragh, potentem esse, staronordiški; regin, dii regen-
les , r a g n a r, praepolens. 
V vojski so bili junaki. Ze Helmold (Chron. Slav. I. c. 2.) 
piše, da so Luti cani dobili ime od ljut, strenuus , fortis, zavoljo 
ljutosti v bojih, in Bod ri ci po Šafafiku od boder, pugnax, vigiL 
Od Antov piše Jemandes, kterih hrabrost pri brambi lukanskih 
sotesk v Itaiii proti Gothom tudi Prokop hvali, da so bili nar hrab­
riš i med vsemi Slovani. CJornand. Goth. c. 3.) Tudi cesar Maurikios 
hvali njihovo hrabrost (1. c. pag. 274. 276). Posebno izurjeni so 
bili za bojevanje v ozkih in ložnih krajih, v ktere so večkrat po­
begnili, samo da so zvodili sovražnika na nevarno in pogibeljno zem­
ljišče (Maurikios 1. c). 
Posebno so bih izverstni plavci, in so se dolgo pod vodo 
skrivali s pomočjo dolgih, črez vodo segajočih cevi, ki so jih v usta 
jemali, da so skoz nje zrak dobivali. Če komu to ni bilo znano, 
in je mislil, da je to terstje v reki rastoče, in se je mislil varnega , 
je bil iznenada napaden (Maurikios, str. 274) itd. Za orožje njim je 
služilo: strela, lok, sulica, kopje, škit. Oklepov niso 
imeh, pravi Prokop. Nekteri niso imeli ne srakice, ne plašča, 
temoč so se v berge šah ah hlačah, do kučtov (kvokov) segajočih, 
sovražniku nasprot postavljali. (Leo Pacific, cap. XVIII. §. li7.) 
Imeli so po Dietmaru tudi zastave, ktere je varoval poseben 
duhovnik (Dietmar pag. 3^28.) 
Kar na njih stari pisatelji grajajo je: da so „ccmi^o!." (misstrau-
isch), in da ni med njimi edinosti. Maurikios piše, da niso nikdar 
edini bili v svojih posvetovanjih, in če so se ravno zedinili, berž so 
se spet razperU, ker nobeden noče drugega poslušati in ubogati. 
Tudi njihovi poglavarji so se ridi dajali podmititi (bestechen) (Mau-
rik. str. 281). Kdo bi se pri tej priložnosti ne spomnil gospodar­
jenja polskih žlahčičev ? Vendar to velja o dunajskih Slovanih. O 
polabskoslovanskih piše Dietmar : da so pri občnih posvetovanjih vsi 
bili ene volje, in če je bil kdo zopernik občnih sklepov, so ga z 
bičem spokali, in ako se je očitno zoperstavil, so mu hram zažgaH 
(Dietmar str. 330). V vojski so tudi radi bili grozovilni in so po­
klali vse, kar njim je prišlo na pot. To grozovitnost in ubojstva-
željnost graja tudi Dio Cassij (XLIX, 36) nad starimi Panoni.