----- 280 ----- Narodne stvari. Odprto pisemce našemu slovenskemu narodu o ,,Olikanem Slovencu." „Matica" naša, ktera skrbi za to, da tudi ljudstvo naše dobiva koristne bukve v roke, je kmalu spoznala, da nimamo še knjige, ki bi človeku kot dobra prijateljica stala na strani, da mu svetuje, kako naj se ali je mlad ali star, samec ali oženjen, gospodar ali služabnik itd. v različnih okoliščinah in razmerah, v ktere pride, obnaša in vede tako, da je Bogu všeč in ljudem prav, pa tudi njemu samemu koristno. V ta namen je ravnokar na svetlo dala bukve, ka-koršnih drugi narodi že mnogo imajo, Slovenci — razun enih — pa smo jih dozdaj še zmiraj pogrešali — imenujejo se „01ikani Slovenec". Lepa ta knjiga, spisana po izvrstnem pisatelju slovenskem J. Veselu v lepoglasnem jeziku našem, ni prepis iz kake druge knjige, ampak izvirno delo je, izdelano za potrebe naše domače. Ker pa knjiga ta more svoj namen doseči, ako je pride med ljudstvo na kupe, zato vabimo narod naš, naj si jo kupi vsak, kdor zmore 50 kr. Zagotavljamo, mu, da bode vesel tega, kar si je kupil s temi bukvami in da mu bo sto- in stokrat povrnilo tiste male krajcarje, ki jih je za-nje dal. Ker pa vendar človek rad vidi, kaj da kupi, podamo svojim bralcem, ki „01ikanega Slovenca" niso prejeli kot udje „Matični", kazalo vsega, kar obsegajo te bukve, ki razpadajo na 4 velika poglavja. Prvo poglavje podučuje: Kako se vedimo proti Bogu. 1. Bogu gre vsa čast in hvala. 2. Kaže se v vsem djanji in nehanji. 3. Posamesni nasledki pravega češčenja Božjega. 4. Pomen nabožnosti. D rugo poglavje: Kako se vedimo sami seboj. 1. Da si dušne moči vsestransko izobražuj mo. 2. Ne zanemarjajmo srca. 3. Kako si dobimo tolažbo, srečo in pokoj. 4. Skrbimo za zdravje telesa in duše. 5. Častimo se sami. 6. Druzih popolnost kako nas spodbada. 7. Bodi si sam naj prijetnejši tovarš. 9. Varuj se hinavstva. Tre tj e poglavje: Kako nam je vesti se do družili ljudi. A. Splošnje opombe. 1. Človek na sveta toliko velji, kolikor si sam veljave d&. 2. Bodi popoln, samostojen. 3. Ne pripisuj sebi, kar je druzih. 4. Ne razglašaj preveč svoje nesreče ali sreče. 5. Ne ponižuj druzih, da se povzdigneš sam. 6. Bodi vselej premišljen. 7. Ne išči brez potrebe dobrot od druzih. 8. Ne bodi presilno postrežljiv. 9. Bodi mož beseda in vselej resničen. 10. Bodi natančen, reden, priden. 11. Naj ti ne bo preveč mar, kar delajo drugi ljudje. 12. V življenji bodi dosleden, imej dobro vest, pa ne spreminjaj se. 13. Loči človeka od človeka v vnanjem vedenji. 14. Ne posmehuj se, ne nagajaj nikomur, ne straši po nepotrebnem. 15. Ljudje hočejo imeti zabavo; bodi vedno enak in jasen; o šaljenji. 16. Pogovori naj bodo pod-učljivi, ne prazno besedovanje. 17. O zasmehovanji. 18. Ne prenašaj besede iz hiše v hišo. 19. Ne govori preveč, ne predolgočasno. 20. O sebičnosti. 21. Ne ponavljaj vedno tistih povestic, ne govori dvoumno. 22. Ne rabi le pregovorov in navadnih izrazov. 23. Nepotrebna vprašanja. 24. Pogovori o verskih rečeh. 25. Previdno govori o slabosti druzih. 26. Ne klicaj v spomin neprijetnih reči. 27. O molčečnosti. 28. Govorimo lično, živahno; o vnanji spodobnosti. 29. Nekaj nepristojnosti v druščini. 30. Kako se oblači. 31. O pismih in o dopisovanji. — Ali so ta pravila res splošnja, ter naj se ravnd vsak po njih? B. Kako se je vesti do ljudi različnega značaja. 1. Kako različni so značaji. 2. Castilakomni. 3. Neči-murni. 4. Prevzetni ali napuhnjeni. 5. Občutljivi in razžaljivi ljudje. 6. Trmasti. 7. Prepirljivi. 8. Naglo-jezni in maščevanja željni ljudje. 9. Nezaupni in čmerni. 10. Zavidljivi. 11. Lakomniki. 12. Nehvaležniki. 13. Bahavci in širokoustniki. 14. Nesramni postopači in sitni prilizovalci. 15. Prepohlevni in prebojazljivi ljudje. 16. Veseli. 17. Pijanci, športniki in sprideni ljudj6. 18. Prenapeti in sanjarski ljudjč. 19. Pobožni in hinavci. 20. Brezbožniki in maloverci. G. Kako *se je vesti v različnih razmerah življenja. a) Kako naj se vedo ljudje različne starosti med seboj. 1. Vedenje z vrstniki je naj prijetnejše; pa različen značaj, različna odgoja, in drugo tudi tu mnogo spremeni. 2. Stari ljudje naj ne motijo veselja mlajših, naj se spominjajo na lastna, mlada leta. 3. Obhoja starejših naj bode koristna mlajšim. 4. Starejši ljudje se ne spoštujejo, kajti mlajši so premodri. 5. Kako naj se vedo mladenči do starčkov. 6. Nekaj malega, kako naj se vedemo do otrok, b) Kako naj se vedo starši in otroci med seboj. 1. O otročji in domovinski Čuti; kakovo vedenje staršev do otrok je napačno. 2. Kako naj se vedo otroci do staršev, c) Kako naj se vedo zakonski ljudje. 1. Modra volitev je najgo-toviša zastava prihodnje sreče. 2. Zakaj so marsikteri zakoni srečni, da-si ravno so bili sklenjeni brez premisleka v mladosti? 3. Kako naj se vedeta zakonska, da si bosta vedno ljuba in draga. 4. Dobro gospodarstvo je potrebno za srečo zakonsko. 5. Prikrivaj ženi nesrečo, če je mogoče; kako se je vesti v velikih nadlogah, d) Kako se je vesti s krasnim spolom. 1. Ženske imajo naraven čut, da spoznajo vsako malo nepristojnost. 2. Smešno je gospem, če se mladeneč vetrasto ali prisiljeno vede; gospe ljubijo zabavo. 3. Bodimo odkritosrčni, pa pohlevni. 4. Naj se ž njimi ne govori niti o učenostih niti o političnih rečeh. 5. Ne sodi o lepoti ali nelepoti. 6. Varuj se neotesanih, neolikanih izrazov. 7. Kako se je vesti pri plesu in igri. 8. Ne sladkaj se preveč, da mladih deklet ne premotiš in nesrečnih ne storiš, e) Kako naj se ved6 prijatelji. 1. O volitvi prijateljev v mlajših in starejih letih. 2. Zakaj je treba prijateljstvu enake starosti, enacega stami, enacih misli in sposobnosti? 3. Zakaj imajo imenitni in bogati ljudje tako malo čuta za prijateljstvo? 4. Stanovitnega prijateljstva ne išči med neplemenitirni in strastnimi ljudmi. 5. Ali je res težko najti zveste prijatelje? 6. Koliko smemo storiti za prijatelja? 7. Prijatelji v nesreči. 8. Ali naj tožimo prijateljem nesrečo? Kaj naj storimo, če prijatelj toži potrebo svojo? 9. Prilizovanja med prijatelji ne sme biti; pogumno povejmo in poslušaj mo resnico. 10. Bodimo sprevidni, če sprejemamo dobrote od prijateljev. 11. Kako ravnati, da se prijatelji ne naveličajo drug druzega. 12. Kako naj si dopisujemo z daljnimi prijatelji? 13. Nekteri ljudje nimajo prijateljev, le znance. 14. Kako ravnati, če se med prijatelje vrinejo prepiri in razprtije? 15. Kako pa, če do nas prijatelji prevarili, ali smo se sami motili nad njimi? 16. Kako ravnati potem, ko smo spoznali v prijatelju znanca? f) Kako naj se vedo gospodje in slugi med seboj. 1. Večina ljudi je pri-morana služiti. 2. Vendar priznavajo velikodušno ravnanje. 3. Varovati se je prevelike zaupnosti do poslov. 4. Zakaj poslov ne zmerjajmo? ne utrgujmo jim zasluženega plačila. 5. Kako zabranimo tatvino? 6. Kako naj se ved6 služabniki do gospodov? g) Kako naj se ved6 sosedje? 1. Svetujmo in pomagajmo tudi sosedom in tistim, ki z nami v eni hiši bivajo. 2. Male postrežljivosti. 3. Kako naj se vedemo do hišnih gospodarjev? 4. Mali prepiri v hiši naj se hitro poravnajo, h) Ktere dolžnosti imata gostilnik in gost? 1. Kako je bilo gostoljubje v starih, kako je v novejših časih? 2. Kako naj gostilnik skazuje gostoljubost? 3. Kako naj se vede gost do gostilnika?v,4. Zakaj je treba vedeti navadne šege pri gostijah ? 5. Šege pri zajutreku. 6. Šege pri pojedinah in gostijah. 7. Šege v druščinah, i) Kako se je vesti do dobrotnikov? 1. Bodimo hvaležni za prejete dobrote tudi potem, ko nam dobrotnik več pomagati ne more. 2. Ne prilizuj se preveč dobrotniku. 3. Kakošna bodi hvaležnost do hudobnih dobrotnikov. 4. O načinu, kako naj skazujemo dobrote, in kako naj se vedemo s tistimi, kterim jih skazujemo. 5. Kako se je vesti d