SSUtfiištl
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Izhaja vsako nedeljo. UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76.
Rokopisi se ne vračajo.
Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15*/» dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša,!etno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Štev. rač. poštne hran. 12.549
MursHa Sobota, 10. desembra 1939.
ŠTEV. 39.

Vojna med Rusijo in Finsko
V četrtek zjutraj je Sovjetska Rusija brez vojne napovedi, prekoračila s svojo vojsko, finsko mejo. Istočasno so ruska letala začela bombardirati nekatera finska mesta. V tej neenaki borbi nima Finska nobenih izgledov, da bi zmagala. Finska šteje samo 4 milijone prebivalcev, Rusija pa 180 milijonov.
Prva finska vojna poročila poročajo, da so doslej sovjetske čete izgubile najmanj 19 tankov, sovjetsko letalstvo pa je izgubilo v teku prvih borb že 16 letal. Prvi večji ruski napad na Karelij-ski ožini, kjer je zbranih Pruskih divizij, so Finci odbili. Tam so Finci z natančnim streljanjem uničili 10 sovjetskih tankov.
Sovjetsko vojno poročilo pravi, da so že po prvih bojih ruske čete napredovale za 25 km. Sestreljenih je bilo 10 finskih letal. Le dve sovjetski letali se nista vrnili na svoji oporišči.
Mesto Pečamo, ki so ga bili Rusi zasedli, so Finci po hudih bojih, dobili spet v svojo posest. Inozemska poročila pravijo, da se Finci zelo hrabro bore in se le počasi umikajo nazaj proti utrjeni črti, kjer bo seveda glavna obramba. Finski vojaki so hrabri in dobro opremljeni. Imajo posebne vrste puške, ki lahko oddajo do 50 strelov, ne da bi jih treba vedno znova polniti. So to neke vrste ročne strojnice, ki se v finskih gozdovih zelo dobro obnesejo.
Na severu kjer sta po izbruhu vojne med Finsko in Rusijo ostale še dve nevtralni državi, Švedska in Norveška, je treba pričakovati v bližnji bodočnosti novih zmed. Na vrsti je sedaj Švedska, ki je zelo bogata na železnih rudah, samo se še ne ve, kdo bo stegnil roke po njej: Rusija ali Nemčija.
Na ozemlju, ki so ga dosedaj Rusi odvzeli Fincem, se je osnovala nova finska vlada, ki je že sklenila pogodbo s svojo novo zaščitnico, po kateri bo odstopila Rusiji nekaj strateških važnih točk, kakor so to pred njo storile že Estonija in Litva.
Ko bo finsko vprašanje rešeno, smemo pričakovati, da bo sovjetski pritisk na črnomorske države, to je na Turčijo, Bolgarijo in Romunijo, postal mnogo hujši.
Italija je v preteklem tednu ponovno povdarila, da se v Podo-navju in na Balkanu ne sme nič zgoditi brez nje, še manj pa proti njej, in da je pripravljena z vso svojo oboroženo silo nastopiti proti vsakemu poskusu Sovjetske Rusije, da bi svojo vplivno moč razširila čez meje, ki jih je trenutno dosegla. Francija in Anglija sta glede tega vprašanja istih naziranj.
Na ostalih bojiščih ni bilo važnejših dogodkov. Tudi letalski boji so bili neznatni, le na morju je bilo zopet nekaj žrtev pomorskih min.
Gospodarska vojna med bo-jujočimi se državami pa se je silno zaostrila. Kot odgovor na nemško borbo z podmornicami in minami, sta Anglija in Francija odgovorili z novimi ukrepi. V ponedeljek, dne 4. decembra je bila uvedena zapora tudi za ves nemški izvoz in bodo odslej angleške in francoske vojne ladje zaplenile vsak tovor na nevtralnih ladjah, ki je nemškega izvora in namenjen tujini.
Nevtralne države so s temi novimi ukrepi, zadete v živo. Izgubili bodo mnogo svojega pomorskega prometa in s tem tudi zaslužka. Obenem pa bodo izpostavljene na eni strani angleš-ko-francoskemu pritisku, da tudi po suhem Nemčiji nič ne prodajo in nič od nje ne kupijo, na drugi strani pa nemškemu pritisku, da čim več v Nemčijo izvažajo in čim več od nje kupijo.
Italija je odpustila 300.000 vojakov-rezervistov. Sedaj ima pod orožjem še 870.000 mož.
Mobilizacija, ki jo je izvedla Belgija, za varstvo svojih mej in za nevtralnost, velja državi dnevno 10 milijonov frankov.
Število potopljenih ladij je bilo v zadnjih dneh manjše. Angleški strokovnjaki trde, da so že našli sredstvo proti skrivnostnim in zahrbtnim magnetičnim morskim minam.
Ceni. naročnik«
našega lista, ki še niso poravnali naročnine, ponovno prosimo, da naj to store čimprej, da s tem omogočijo redno izkajanje lista. Naročnina se plača v knjigarni Hahn Izidorja v M. Soboti.
Domači pregled:
Politični odbor ministrov je na svojem zadnjem sestanku sklenil, da se čimprej izvrši prenos še preostalih poslov na banovino Hrvatsko.
»Vlada bo svojo obljubo, ki jo je dala ob svojem nastopu v pogledu demokratizacije notranje političnega življenja v polni meri izpolnila in bo poslaniške volitve razpisala takoj, kakor hitro bo po njeni ocenitvi nastopilo tako stanje, ki bo tudi v državnem interesu dopuščalo poslanske volitve". Tako pišejo nekateri časopisi.
Vprašanje preureditve naše države, vedno bolj stopa v ospredje. Tehtne besede o tem je napisal vseučiliški profesor dr. Ilič, v katerih opozarja vse merodajne činitelje, da naj v interesu samega sporazuma in v najvišjem državnem interesu, ne odlagajo več rešitve tega vprašanja, ker se že kaže nevarno nezadovoljstvo, ki bi utegnilo škoditi sami ideji sporazuma.
HSS je začela čistiti svoje vrste in odstranila iz svoje stranke vse nezadovoljneže sedanjega sporazuma in ki jih ovirajo pri delu za izvedbo tega.
Radikali so priglasili svojo stranko in jo sedaj organizirajo po državi. Ta politična skupina je odločno proti sedanjemu sporazumu s Hrvati. Isto stališče zavzemajo tudi samostojni demokrati, ki so trenutno tudi precej zaposleni z organizacijo svoje stranke.
Ban Hrvatske dr. Šubašič se je vrnil s svojega prvega uradnega potovanja po Dalmaciji. Povsod je bil sprejet z velikimi manifestacijami za sporazum in za sedanjo vladno politiko.
Ministrski svet je izdal uredbo o priglašanju zalog žita. Po novi uredbi morajo vsi trgovci in mlini voditi posebne žitne knjige. Trgovci, katerih skupni mesečni zaključki ne presegajo 2000 kg. žita ali moke, so te dolžnosti oproščeni.
Uredba o merilih za gostilne, je bila te dni objavljena. Vsaka g£atiina, ki toči vino, pivo in žganje,' mora imeti kovinska merila od 1 centilitra do 2 litrov.
Moderne obvirje za slike _Post. vložke — Molesa
dobite najceneje pri
Nemec J., M Sobota.
ZLATA NALIVNA PERESA
so najlepša darila za S O Ž I 2« Oglejte si bogato zalogo v trgovini
H9HN IZIDOR, H. Sobota.
Prevoz sezonskih delavcev na domove
Ko so se vračali prvi transporti sezonskih delavcev v domovino, je bilo za njih dokaj razočaranja. Pri-morzni so bili, da si iščejo tovorne automobile, da jih spravijo na njih domove. Po intervenciji tukajšnjega gospoda sreskega načelnika, je poštna uprava dovolila posebne vožnje za sezonske delavce pod sledečimi pogoji:
Za posebno vožnjo je potrebno najmanj 20 potnikov. Glasom odloka tnšnisterstva uživajo 50% popust na autobusu.
Ker je strogo zabranjeno prevažati potnike s tovornimi automobili preprečujoč nesreče, je gornja pridobitev za sezonske delavce velikega pomena.
Zveza poljedcljskih delavcev je sedaj organizirala vse transporte na ta način, da bodo delavci, ki prihajajo ponoči v Mursko Soboto, prenočili v Delavskem domu nakar jih bodo poštni automobili odpeljali na njih domove. Ker pa imajo delavci vedno ogromno prtljage, se je tudi to vprašanje poveljno rešilo. Prtljago bodo prevažali tovorni automobili proti isti odškodnini kot poštna uprava. Obveščajo se sezonski delavci, da dobivajo vse potrebne informacije od zastopnika borze dela odnosno Zveze poljedelskih delavcev na kolodvoru pri prihodu.
Glasom pravilnika o poštno auto-tnobilskem prometu, pa je vsak prevoz potnikom ponoči zabranjen, nakar se opozarjajo delavci. Tukajšnja Zveza poljedeljskih delavcev je zaradi tega podvzela korake, da bodo transporti prihajali vedno podnevi. V-č.
Kmetski dolgovi se moraio plačati
Finančno ministrstvo je izdalo opozorilo na vse kmetske dolžnike, da morajo na vsak način plačati dne 31. decembra zapadle letne obroke za svoje dolgove Priv. agrarni banki. To morejo sedaj tudi storiti, ker so cene kmetskih proizvodov zelo narasle. Dosedaj so kmetje plačevali svoje dolgove zelo slabo in spravili zaradi tega državo v zelo težaven položaj. Danes, ko vse države na svetu zahtevajo od svojih državljanov največje žrtve, se pač sme pričakovati od kmetovalcev vsaj to, da poravnajo svoje dolgove, ki so jim bili itak zelo znižani.
Želeli bi, da bi imelo opozorilo finančnega ministrstva popolen uspeh. Ali pa niso kmetski dolžniki ponekod že preveč razvajeni ?
Haredba o omejitvi potrošnje tekočih goriv
M. Sobota, 6. decembra 1939.
Iz zadnjega zasedanja Kmetijske zbornice posnemamo iz taj-nikovega poročila nekaj točk o našem gospodarskem položaju, kar bo gotovo zanimalo naše čitatelje.
Ker je bila v letu 1938 izredna dobra letina, so padie cene tako nizko, kot so bile v časih najhujše gospodarske krize. Tudi letošnja žetev je bila zelo ugodna, dasi zaostaja za lansko. Od lani so ostale velike zaloge in računajo, da je v žitorodnih državah na razpolago 320 milijonov §fotov za izvoz. Pred izbruhom yojne so bile cene na vseh svetovnih trgih nižje kot pa lansko feto v avgustu. V početku vojne so sicer cene močno poskočile. To je bilo le začasno. Evropske 4ržaye imajo zaenkrat zadostne zaloge, poleg tega pa so zelo narasli stroški pomorskih transportov, kar ovira prodajo v Evropi. V naši državi je cena pšenice mnogo nad ceno svetovnega trga, kjer plačujejo komaj 60—65 par za kg, med tem ko je Prizad določil 165 din za 100 kg, ki je tudi nakupil 35.500 vagonov pšenice. Zaradi velike ponudbe pa je sredi septembra cena padla na 90—100 diri. Koncem septembra so se cene spet zboljšale radi velikih nakupov rezervne hrane za vojaštvo in ostalo prebivalstvo pa tudi zaradi špekulacije. Najbrž pa smo tudi več pšenice izvozili kakor pa bi smeli z ozirom na lastne potrebe. Tudi cene koruze so zaradi slabe letine sorazmerno visoke ter znašajo 130—135 din za 100 kg. Kot pri pšenici so tudi pri koruzi cene znatno nad svetovno ceno.
Ker je živinoreja glavna panoga našega kmetijstva, zato je gibanje cen živine za nas največjega pomena. Cene živini so pri nas višje kot na svetovnem trgu, zato je naš izvoz mogoč predvsem v Nemčijo, ki nam je pripravljena plačevati višje cene, med tem ko Italija in druge države plačajo manj za našo živino. Naša letna produkcija goveje živine v vsej državi znaša okrog 1 milijon komadov, od tega zakoljemo povprečno 750.000 komadov, letni izvoz živine znaša 60.000 komadov, kar znaša 810.000 komadov. Iz tega je razvidno, da more inozemski trg odločilno vplivati na razvoj cen. Zadnji dve leti pa smo malo izvažali, kar je imelo za posledico, šibke cene. Od letne produkcije 4,150.000 komadov svinj, izvažamo letno nad 400.000 komadov. Letos smo izvozili do meseca septembra živih prašičev 221.000 komadov in to predvsem v Nemčijo. Izvoz prašičev je tako močan, da vpliva na gibanje cen na domačem tržišču. Ker je s pogodbami z Nemčijo in Italijo izvoz svinj zasiguran y dovoljni meri, je pričakovati, da bodo cene tudi nadalje ostale čvrste.
Na podlagi čl. 1. uredbe o orne jitvi prodaje tekočih goriv in motornega prometa z dne 10. novembra 1939. sta predpisala trgovinski in f.nančni minister naslednjo naredbo:
§ 1. — Do nadaljnjega je prepo vedana uporaba vseh zasebnih potniških avtomobilov od sobote ob 14. do ponedeljka do 8. ure zjutraj.
Od te prepovedi se Izvzemajo:
1.	astcbusi, ki opravljajo reden promet;
2.	taksi-avtomobili, ki pa morajo biti vidno označeni po naredbi no tranjega ministra;
3.	avtomobili zdravnikov, veterinarjev in osebja sanitetne službe samo pri izvrievanju njih službe;
4.	motorna vozila prostovoljnih gasilskih društev in
5.	avtomobili tujih diplomatskih zastopnikov.
§ 3. — Do nadaljnjega je prepo vedana uporaba tovornih avtomobilov na progah, ki so paralelno z železnlš ko progo. Od te prepovedi se izvzema tovorni promet v radiu 30 km od posameznega kraja.
§ 4, — Da bi mogli izkoriščat' ugodnosti nadaljnjih odredb, s kate rimi se bc urejevala prodaja tekočega goriva, morajo:
a) lastniki vseh motornih vozil (mo-tociklov, osebnih avtomobilov, taksi-avtomobilov, avtobusov, plovnih objektov itd ) predložiti najkasneje vro Aru 15 dni od dneva uveljavljenja te naredbe, pravilno izpolnjene prijave po 1. obrazcu te naredbe. Te prijave se
Izpred sodišia
Tatvine. Vuk Franc iz Male Nedelje se je že često zagovarjal pred sodiščem radi najrazličnejših tatvin ter je bil že radi tega večkrat obsojen. Toda kazni ga niso spametovale, z velikim zadovoljstvom je tudi nadalje izmaknil kako tujo stvar. V sredo se je zagovarjal pred malim senatom okrožnega 60dišča v Murski Soboti, ker je ukradel Vukovič Francu v Moravcih njegovo dvokolo. Zaradi te tatvine je bil obsojen na 5 mesecev strogega zapora in na izgubo častn h pravic za dobo 1 leta.
Cigana Kokaš Jurij in Geza iz Ku-keča sta podedovala lastnosti svojih prednikov in sta kradla v Cankovi kokoši ter sta poskusila vlomiti prt treh posestnikih, vendar pa te tatvine jima niso uspele. Okrožno sodišče je obsodilo Jurija na 4 mesece, Gezo pa na 1 mesec in 10 dni strogega zapora.
Duh I*an iz Lipe je služil v Mur ski Soboti. Izgleda, da s svojim zaslužkom ni bil zadovoljen, ker je s silo odprl kovček Bencik Ludvika ter mu je odvzel lončeni hranilnik s 500 Din gotovine. Takoj po dejanju so ga zasačili in kazen ni izostala. Duh je bH obsojen na 3 mesece strogega zapora in na izgubo častnih pravic za dobo 1 ltta.
Grubič Franc iz Dolnje Lendave je zahajal v klet svojega soseda, kjer se je polastil žganja in masti. Konč-
vlagajo pri pristojni oblasti splošne uprave, pri kateri je vozilo zaregistri-raao, v dveh enako se glasečh izvodih.
Osebe, ki imajo več vozil, morajo za vsako vozilo vložiti posebno prijavo.
b) Lastniki motorjev na tekoče go rlvo, k i se uporabljajo za pogon industrijskih, obrtniških ali drugih naprav, morajo vložiti — najkasneje v 30 dneh po uveljavijersju te naredbe — pravilno izpolnjene prijave za vsak motor po 2. obrazca te naredbe. Prijave se vlagajo pri pristojni oblasti občne uprave v dveh izvodih.
Lastniki motornih vozil in motorjev na tekoče gorivo, ki.ne vlože pravilno izpolnjenih prijav«v predpisanem roku ali navedejo v prijavi neresnične podatke, ne morejo dobiti tekoče gorivo za njih pogon po prehodu na sistem oskrbovanja s kartami oz. z dovolili.
Te prijave se oproščajo plačila takse v smislu toč. 1. in čl. 6. taksnega zakona.
§ 5. — Prepoved po predhodnih členih se nanaša samo na motorna vozila, ki Imajo pogon na Itekoča goriva — nafto tn njene derivate. Vozila, ki imajo pogon na domače gorivo (metan plin, ogije in drugu) se morejo še nadalje svobodno uporabljati brez vsake omejitve.
§ 6. — Za prekrške predpisov čl. 1. in 3. te naredbe se prekršitelj kaznuje z denarno kaznijo do 5000 din in zaporom do 30 dni.
Ta naredba je stopila 28. novembra v veljavo.
no so ga le zatekli in mali senat okrožnega sodišča v Murski Soboti ga je obsodil na 3 mesece strogega zapora in na izgubo častnih pravic za dobo 1 leta.
Poskus požiga. Dervarič Štefan iz Satahovcev se je često skregal s svojo ženo. Ob takih prilikah je vedno grozil, da bo zažgal hišo. Pri takem prepiru se je spozabil tako daleč, da je hotel zažgati z vžigalico streho svojega svinjaka, ki je v neposredni bližini sosedovih gospodarskih objektov. Šele h tra intervencija Ružič Kolomana je preprečila nesrečo. Radi svojega dejanja je bil Dervarič obsojen na 4 mesece strogega zapora.
m m raznih modelov kvalitetnih
MENflE
RADIOAPARATOV
bo (udi Vas navdušilo.
Izredno nizke cene, odličen ton, dvoletno jamstvo naše
strokovne delavnice.
Zahtevajte cenike in brezobvezno predvajanje.
NEMEC 1, IMa Sobota.
BSaaSHl MIIO HURSRfl SOBOTA
PREDSTAVE:
v sredo, dne 6. XII. ob 20 30 uri v četrtek, dne 7. XII. ob 17'30 uri in ob 20 30 jjri
Velefilm
»CIGANSKE MELODIJE"
(CIGANSKI KAPETAN)
Muzika: Alfred Rode In njegov 60 mož močni ciganski orkester.
Osebe: Lupe Velez; Aifred Rode; Jerry Verno; Fred Duprez. — Divja romantika, krasne melodije, težka pot lepega kapetana, ki se je pospel do časti le po svoji plemeniti muziki.
V petek, dne 8. XII. 1939
ljudska predstava ob 11 uri 19 min.
»CIGANSKE MELODIJE«
Znižane cene: 2 — , 3 —, 5 — din.
PREDSTAVE:
v petek, dne 8. XII. ob 15 30 uri ob 17 30 uri in ob 20 30 uri v soboto, dne 9. XII. ob 17-30 uri in ob 20 36 uri
Zgodovinski velefilm
»SCIPION AFRIKANSKI"
ISA MIRANDA	Annibale Ninchi
Sodeluje: 20.200 igralcev, statistov in vojakov, 4000 konj in 200 slonov. — Opis borb za oblast na Sredozemskem morju med Rimom in Kartago. — Na BBiennal-u" v Benetkah je prejel ta film prvo nagrado.
V nedeljo, dne 10. XII. 1939
ljudska predstava ob 11 uri 15 min.
„ SCIPION AFRIKANSKI"
Znižane cene: 2—, 3'—, 5— din
Dodatek: Najnovejši ..Metrojournal" in Sala.
PREDSTAVE:
v nedeljo, dne 10. XII. ob 15 30 uri ob 17.30 uri in ob 20 30 uri v ponedeljek, dne 11. XII. ob 17 30 uri in ob 20 30 uri v torek, dne 12. XII. ob 20 30 uri
ieiki velefilm
„MARYŠA"
Godba: Dobeš in Fiala Jirina Stepničkova Režija: ROVENSKI Jaroslav Vojta Vladimir Borsky
Revolta žene proti prisilni udaji! — Krasni naravni posnetki iz Slovaške! Originalna slovaška muzika.
Dodatek: Najnovejši„Foxov" tednik
CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN.
Prekmurski sadjarji bodo zborovali
V nedeljo, dne 10. t. m. ob 9 uri dopoldne bo sestanek vseh prekmurskih podružnic SVD in sadjarjev na ban. kmet. šoli v Rakičanu. Na programu so tudi tri kratka predavanja in sicer:
1.	Namen in organfzatorščno delo društva, oziroma podružnic SVD (predavatelj zastopnik sadjar, in vrtnarskega društva iz Ljubljane.)
2.	Sadna trgovina v Sloveniji (predavatelj banovinski referent g. Kafol iz Ljubljane).
3.	Sadjarstvo v Prekmurju (preda-vetelj strok. učit. za sadjarstvo na bsn. kmet. šoli v Rakičanu).
Predavanja bodo prav kratka. Po vsakem predavanju bo razgovor. Ker bodo na sestanku obravnavana vsa važna vprašanja prekmurskega sadjarstva, vabi sadj. in vrt. društvo za Slovenijo vse zastopnike in člane sadj. podružnic in vse kmete-sadjarje, da se sestanka v čim večjem števila udeležijo.
Lastniki motornih vozil
in obratnih motorjev se opozarjajo na naredbo ministrstva trgovine in industrije z dne 27. novembra 1939III. br. 47862, o omejitvi prodaje tekočega goriva in prometa z motornimi vozili, ki je objavljena v Službenih Normah z dne 28. novembra 1939 št 273 XCIV, Naredba je stopila po čl. 7 v veljavo dne 30. novembra 1939
Lastniki motornih vozil predložijo prijave po obrazcih, ki jih prejmejo na sreskem načeistvu do 10 XII. 1939, lastniki obratnih motorjev pa do 20. XII. 1939.
Prijave so takse proste, za tiskovino pa je plačati po 1.— din.
Sreski načelnik : Dr. BRATINA.
OBČINA MURSKA SOBOTA
razglasi
1.)	Rok za vložitev davčnih zgra-darinskih prijav je podaljšan do 15. t. *n. Prekoračitev nima zakonskih posledic, ako se obenem s predloženo prijavo opraviči zakasnitev s tehtnim razlogom. Pozivam vse hišne posestnike, ki še niso predložili zgradarin-ske prijave, da to store brezpogojno do zgoraj navedenega roka s tehtnim opravičilom, da se s tem izognejo za konskim posledicam.
2.)	Slinavka in parkljevka se je začela ponovno širiti v bližini Prekmurja in ogroža zdravstveno stanje naših parkljarjev. Največja nevarnost obstoji, da se zanese slinavka in parkljevka iz Maribora, odkoder je bila ta bolezen prenešena v zadnjem času ie v tri različne kraje. Radi tega je kr. banska uprava dravske banovine na podlagi čl. 13 uredbe o zatiranju slinavke in parkljevke z odlokom III/5 št. 2881/1 od 15. novembra t. 1. prepovedala živinske sejme v Mariboru za nedoločen čas.
3.)	Kot prejšnja leta bo tudi spomladi kr. banska uprava dodelila manjše množine sem. krompirja od prižma-vih gojiteljev. Kr. banska uprava izrecno povdarja, da bo mogla dodeliti ie manjše množine tega sem. blaga onim, ki žeie izmenjati in zboljšati sein. krompir. Pravtako se bo dodelil tudi
sem. oves, tudi le za manjše množine za izmenjavo semena. Cena za krompir je Din 0 10, za oves Din 0.30 pro kg. Prijave se oddajo v obč. uradu.
4 ) Osobje, zaposleno v obratoval nicah z živili, ki za leto 1939 še ni bilo zdravniško pregledano, se mora v smislu § 35 zakona o zatiranju nalezljivih bolezni takoj javiti na zdrav niški pregled pristojnemu zdravniku z opozorilom:
1. da vzame s seboj zdravniško legitimacijo, v katero pristojni zdravnik potrdi pregled in kdor iegitima cije nima, da si isto nabavi pri združ bi trgovcev, gostilničarjev odnosno obrtnikov;
2 da se mora zdravniški pregled brez predhodnega poziva ponoviti vsa ko leto do 1. julija;
3. da se bo tiste, za katere se bo ugotovilo, da niso bili vsako leto in ob času zdravniško pregledani in tudi delodajalce, ki so dolžni od pomož nega osobja zahtevati pri vstopu v službo zdravniško spričevalo, da je bilo v tekočem letu zdravniško pre gledano, kaznovalo po § 61 zakona o zatiranju nalezljivih bolezni.
Predsednik občine: HARTNER, 1. r.
Iz bolnišnice
—	Šernik Ivana, pos. sina iz G Bistrice so zvečer pred gostilno Vučko Ivana v G. Bistrici napadli štirje fmtje iz Trnja ter mu zadali šest vbodov z nožem. Poškodbe so težjega značaja
—	Glavač Štefan, natakarski vajenec in Gotveis Janez, hlapec, oba usluž bena pri Vogler Viktorju na Cankovi sta pripravljala karbitno svetijjko, ki je nenadoma eksplodirala. Dobila sta hude opekline po obrazu in rokah.
—	Kolarič Josip, dninar iz Grab se je pri sekanju drv vsekal v desno roko.
—	Cof Jožefa, dninarica iz Krišta novec je po neprevidnosti padla in si zlomila levo roko.
—	Vlah Franc, pos. sin iz Žagaj skega vrha, obč. G. Radgona je šel s svojim prijateljem po cesti. Srečala sta štiri fante, ki so se med sabo prepirali. Valh je z žepno svetiijko po svetil na fante, nakar g» je Jančar iz Lukavec ustrelil v desno roko.
—	Šanca Arpad, 11 letni pos. sin iz Hodoša je padel s kolesa in se ranil na glavi.
—	Pintarič Vincenc, prevžitkar iz Nemšavec je padel z lestve in si pri padcu zlomil levo roko.
Vil ponesrečenci se zdravijo v so-boiki bolnišnici.
domače vesti
SOBOTA
Svečana seja Soholshega društva
Na praznik Zjedinjenja t. j 1. decembra se je vršila v okrašeni dvorani Sokoiskega doma slavnostna seja, kateri so prisostvovali številni zastopniki uradov, korporacij in društva. Starosta br. Velnar je prečital globoko zajeto poslanico Saveza SKJ, nato je spregovoril br. dr. Kovačič o vrlinah sokolstva in kakšen mora biti pravi Sokol. Obred zaobljube novega član stva je potekel zelo svečano in ob krasni disciplini udeležencev.
—	Državni in banovinskilname-Sčenci sreza Murska Sobota zborujejo v četrtek dne 7. XII 1939. ob 20-url v veliki dvorani Sokoiskega doma v Murski Soboti za zvišanje plač, za izboljšanje gmotnega položaja in proti naraščajoči draginji. Ker je položaj vseh nameščencev skrajno obupen, je zadnji čas, da se združimo vsi brez razlike in pokažemo razmere, v katerih živimo ter zahtevamo nujno izboljšanje. Zato pridite vsi, ki ste prizadeti, ker v slogi je moči
—	Ciril Metodova družba je poslala tudi letos obutev in perilo obmejnim šolam potom CMD podružni ce v Murski Soboti. Šole, ki so obveščene o pošiljki, naj dvignejo blago v soboto, dne 9. decembra. Ose be, ki pridejo po blago, se morajo izkazati s pooblastili šolske uprave.
- Podružnica CMD v M. Soboti.
OTROŠKE IBRflGKE,
pupe, jahalnigkonjl, razne lesene igračke za otroke, damske in otroške ročne torbice ter raanu-fakturno blago primerno za
Boiiino darilo
se dobi v veliki iz{biri pri
hahn Samuel,
trgovcu v MURSKI SOBOTI
Kolodvorska ul. 1.

kino
Ciganske melodije
Lepi in stasiti gardijski kapetan Danilo v kneževini Seburg se je spri z mogočnim kancelarjem. Dvoboj ... Radi goste megle je kapetan obstrelii enega izmed kancelarjevih sekundan-tov. Vsled tega je prišel pred sodišče, ki ga je obsodilo na več let ječe. Glavno ozadje obsodbe pa ni bila nesreča, temveč kapitanovo cigansko poreklo. V pregnanstvo mu sledi tudi mož imenovan „madam* Beatrice, ki ima z Danilom še stare račune. Oba zbežita iz zaporov in najdeta pribežališče v neki ciganski naselbini. Vsi so vzljubili Danila, posebno pa ciganska lepotica Mila. Radi ljubosumnega Marka pa mora trojica zapu.titi vas. Neki ameriški impresario jih odkrije in kmalu sta Mila in Danilo proslavljena umetnika. Ko nekoč potujeta z avijo-nom na neki nastop, mora vsled megle letalo pristati in to baš v kneževini Seburg... Danilo pričakuje strogo sodbo kneza. Zgodi se pa na-
sprotno: Stari knez mu odpusti kazen in priredi zaljubljenemu paru sijajno poročno gostijo.
Scipion Afrikanski
Koncem 3 stoletja pr. Kr. r. sta se spopadli dve sili za nadoblast na Sredozemskem morju: Rim in Karta-ga. Borba je dolgotrajna in neizprosna. Bojna sreča se slednjič nagne na stran Kartage in 1. 216 pr. Kr. prekorači Hanlbal z ogromno vojsko Alpe ter premaga Rimljane v dolini Kana. Rim zahteva osveto. Vodstvo vojske poveri Scipionu, ki sklene napasti Kar-tago in tako prisiliti Hanibala, da za pusti Italijo. Njegov načrt se posreči. Ko zvejo Kar.ažani, da se Hanibal vrača, pobijejo rimske odposlance. To je povod, da Scipion odbije Haniba lovo mirovno ponudbo. Pride do od
HALO] A L O
Vsled velike zaloge
BARHENTOV in vse vrste ŠTRIKA-NEGA BLAGA, prodajam po zelo znižani ceni.
FERDO HORVflt, tpgovBG, B0603IHS.
ločilne bitke pri Zami, kjer Scipion premaga Hanibala. Borba za nadoblast v Sredozemskem morju se je končala z zmago Rimljanov.
Maryia
Čas žetve . . . Stari Lyzal bogat a škrt vaški mogotec muči svojo hčerko Maryfo, ki se je zaljubila v siromašnega Franca. Oče je določil hčer bogatemu mlinarju Vavru, vdovcu s štirimi otroci. Maryša se brani. Franc mora za tri leta k vojakom. V tem času se je dekle uklonilo očetovi na silnosti in poročila mlinarja. Vavrajc surov, jo pretepa in pijančuje po gostilnah. Slednjič se vrne Franc. Še vedno je živa ljubezen med obema. Skrivoma se sestajata v mlinu. Nekoč jih zaloti Vavra, ki strelja na Franca, a ga ne zadene. Življenje za Maryšo je vedno hujše, slednjič se odloči, da napravi vsemu konec in zastrupi vsiljenega moža. Orožnikom vse prizna in voljno sprejme naloženo kazen ... Franc pa je čakal, da se vrne Mary-ša, da začneta novo in lepše življenje...
—	Plemenit dar. Odvetnik g. dr. Brumen nam je poslal znesek 150.— dinarjev iz neke kazenske zadeve. Za poslano se najprisrčneje zahvaljujemo ter želimo, da tudi drugi ob sličnih zadevah se spomnijo našega društva, ki deluje nesebično za olepšavo našega mesta. — Tujsko prometno in olepševalno društvo v Murski Soboti.
—	'Zasedanje izpraznjenih učiteljskih mest v srezu M. Sobota. Sresko društvo v Murski Soboti je zaprosilo vodstvo sekcije JUU v Ljubljani naj intervenira pri banski upravi, da se zasedejo vsa prazna učiteljska mesta v Murski Soboti, ki jih je bilo 31. Banska uprava je obljubila, da tej prošnji ugodi in pošlje na mejo zadostno število učiteljstva. Dokaz da je banska uprava upoštevala temeljito podprto prošnjo našega učiteljstva je dejstvo, da je zadnje čase na obmejne šole nameščenega že nekaj učiteljstva.
—	Srebrno poroko sta praznovala v najožjem družinskem krogu v nedeljo živinoždravnik g. dr. Jože Šerbec in njegova soproga gospa Marija na gospejinem domu v Vidmu pri Krškem, kjer je istočasno njen oče praznoval 80 letnico. Še mnogo zdravih in srečnih let 1
—	Proslava narodnega praznika
na naši gimnaziji je bna tudi letos prav prisrčna. Dijaki so se s svojimi profesorji zbrali v telovadnici. Po recitacijah in dekiamacijah je imel govor prof. g. Hvala, nato pa je zbor 160 učencev pod vodstvom prof. g. Justina zapel s spremljavo orkestra Parmovo: »Kuža in muca". Spored proslave je zaključila državna himna. Vse točke so bile dobro podane, zlasti pa je ugajala pevska točka.
—	Novi učitelj telovadbe na naši gimnaziji g. Valentin Benedičič je že nastopil službo. G Benedičič je znan športnik, saj je bil letošnji zmagovalec pri teku zedinjenja v Ljubljani, zato ga tem prisrčneje pozdravljamo v naši sredini.
—	Francoski krožek obvešča svoje člane in vse one, ki se zanimajo za francoski jezik in kulturo, da je začel s svojimi rednimi sestanki vsak petek ob 20 uri v Trgovskem domu I. nad. Otvorila se bo tudi v istih prostorih čitalnica, ki bo poslovala vsak dan razen ob sobotah, nedeljah in praznikih od 17-19 ure. Ob petkih se bodo članom izposojevale knjige.
—	Če ste si nabavili radioapa-rat pri nas, Vam stavimo prav radi na razpolago naš specialni aparat za iskanje mottlcev in naše šolano osobje. — Obrnite se na nas I — RARIO NEMEC, Murska Sobota.
—	Smrt. V Mengšu je umrl gosp. Franc Bokalič, vodja zemljiške knjige v Kamniku. Pokojni je bil 9 let v službi na okrajnem sodišču v Murski Soboti in je bil tudi dalj časa član našega občinskega odbora, v katerem se je živahno udejstvoval. Bil je tudi ustanovitelj krajevne organizacije udru-ženja vojnih invalidov. Blag mu spomin 1
—	Puconci. Prostovoljna gasilska četa v Puconc h priredi dne 26. decembra, na Štefanovo, redno zimsko plesno veselico, katere čisti dohodek je namenjen za fond motorne brizgal-ne. Prijatelji gasilstva se naprošajo za udeležbo, okoliška društva pa, da ne prirejajo na ta dan veselic.
535348535348235348484853535348532323489153232353
484853532323234848234853489148485353914853534848
Soholstvo je praznovalo praznik Zjedinjenja
Na predvečer narodnega in sokol-skega praznika Zjedinjenja je Sokol-sko društvo v Murski Soboti, zvesto sokolski tradicij*, praznovalo 21. obletnico združitev južnih Slovanov, s slavnostno telovadno akademijo, na sam praznik pa s svečano sejo.
Občinstvo, ki je prihitelo gledat telovadno akademijo, je napolnilo so-kolsko dvorano do zadnjega kotička. Vladalo je odlično razpoloženje tako pri občinstvu kakor tudi pri prirediteljih.
Po pozdravu zastavi je nastopila skupina moškega naraščaja in predvajala posrečen gimnastični sestav »Hej Slovani" katerega je uvežbal br. Vel-nar Jože. Strumna izvedba točke je močno ugajala ter sa bili nastopajoči nagrajeni z navdušenimi aplavzi. Prav ljubka je bila točka .Urice", katero je izvajala nižja žensk« deca pod vodstvom s. Justinove. Prisrčne ovacije so dokazale, da je ta točka našla pri občinstvu zasluženo priznanje. Nastop skupine srednjega oddelka ženske de-ce z „Grotesko", katero je uvežbala sestra Bračkova, je tehnično uspel. Ljubka izvedba vaj je vzbudila pri občinstvu prisrčno veselost in so bili nastopajoči nagrajeni z živahnimi a-plavži. Tehnično kompliciran sestav ritmične gimnastike .Borba i pobeda", katerega je izvajala skupina ženskega naraščaja pod vodstvom s. Mastekove je bil za nastopajoče trda preizkušnja.
Uglajena izvedba je gledalce zadivila in viharni aplavzi so izrazili skupini zaslužeoo priznanje.
Pevske točke, ki jih je z discipli niranim nastopom predvajal meddruš tvenš pevski zbor pod vodstvom g. Grma ob spremljavi mladinskega orkestra, so našle pri občinstvu prisrč nega priznanja, Hubadova »Glej čez izaro" je močno ugajala, navdušenja pa ni bilo kraja ob dr. Švaboveea plesnem valčku ..Dobro jutro", kate rega je mora! zbor ponoviti. Skupina nižjega oddelka moške dece pod vodstvom br. Horvata s strumnim nasto pom .Jadranskih stražarjev", je žela viharne aplavze, zlasti je bil nastop malega mornarja, našega znanega Dra-geca, večkrat aklamiran. Tehnično dovršenost so pokazale vaje, ki so jih redoma izvajali člani s svojimi „GSm nastičnimi vajami", članice z »ritmičnimi vajami" in »skupinske vaje" članov pod vodstvom br. Flegarja, ki je tudi autor teh vaj. Navdušen aplavz občinstva je nagradil avtorja z zasluženim priznanjem. Zaključek telovadne akademije, z nastopom skupine višje moške dece, ki je pod vodstvom br. Vebleta, izvaja simbolistični sestav „Pesem sokolskih legij" je občinstvo sprejelo z navdušenimi aklamsdjami. Splošen utis telovadne akademije je bil zelo ugoden, saj se je ugotovilo, da rodi sokolsko delo z vsakim letom vedno večjih uspehov.
Naši sezonci se vračajo
Kakor so se spomladi odpravli iz domovine žalostnih lic, ker je slovo pač vedno težko, tako se sedaj po veliki večini vračajo z nasmejanimi lici na svoje domove. Spomladi so bili polni upov na dober zaslužek, toda radi nastalih žalostnih razmer v inozemstvu so se ti upi ne enemu izjalovili. Ni se vse izpolnilo kar so si želeli. Letošnja sezona je bila težka in nemirna. Nihče pač ni pričakoval tega kar se je začelo odigravati ter se odigrava žalibog še vedno.
Letos je Zveza poljedeljskih delavcev v Murski Soboti dosegla višek z intervencijami, toliko jih gotovo ne bo kmalu, člani in nečlani so se obračali na Zvezo v vseh mogočih zadevah. Stotine posredovanj, stotine pisem in odgovorov z raznimi nasveti je bilo. Vojno stanje držav kjer so se nahajali, je vse preobrnilo. Tudi v domovini kjer so bili zaposleni na veleposest-vih ni šlo vse tako, kakor bi si želeli in kakor je bilo druga leta. Denar se je težko pošiljal, kontrakti so se kršili, mnogi so bili vznemirjeni vsled vojnega stanja, ter si želeli predčasno nazaj v domovino. Oni, ki so se vračali iz Francije so bili vznemirjeni, ker so jim oblasti na meji odvzemale delno zaslužek. Težko je življenje se-zoncev, zemlja Slovenske Krajine v v lendavskem okraju, je sicer nasploš-no ravna in rodovitna, toda gosto naseljena. V murskosoboškem okraju je pa svet večinoma hribovit, ki ga pokrivajo gozdovi in raztresene vasi, v katerih stanujejo mali polgruntarji. Zemlja tukaj ne nudi tistega pridelka, ki bi ga poljedelec pričakoval če tudi pridno dela. Zemlja je namreč težka jn ilovnata. Zato so si naši ljudje že od nekdaj iskali nadomestka za vse,
kar jim domačija ni mogla dati. Že od nekdaj so hodili na jug na slavonska, baranjska, sremska in banat-ska veleposestva, tudi na ogrsko so jih radevolje jemali na delo, ker so bili vstrajni in pridni delavci. Vsako leto se jih je odpravljalo več. Tako so čez poletne mesece ostajali doma ponekod le starčki in otroci, kar je pa bilo zmožnega za trdo delo je vse šlo v tuje kraje. Novejši časi so pa našim ljudem odprli pot v svet, Francija in Nemčija sta rabili pridne roke ter skromne in disciplinirane delavce. Naši ljudje, ko so zvedeli zato preko Borze dela v Murski Soboti, so se takoj odzvali. Dobra valuta, ki je v teh državah, je pritegnila marsikaterega. It leta v leto se jik je odpravljalo več na sezonsko delo, nekateri so pa ostajali tamkaj tudi čez zimo po več let. Tako se je v letošnjem letu njih število dvignilo na okoli 12 500. Murskosoboški okraj je s pomočjo teh sezoncev postal okraj stal nega preseljevanja. Spomladi jih je pošiljal v tu in inozemstvo, v jeseni na zimo jih je pa sprejemal na svoje domove. Z njimi se je stekala v okraj lepa gotovina na veliko korist splošnemu narodnemu gospodarstvu.
(Date sledi.)
Lastnikom ameriških potnih listov
Beograd, 4. dec. AA. Poslaništvo Zedinjenih ameriških držav vBeogra du objavlja. Ameriški konzul v Beogradu sporoča, da ameriški potni listi po 1. januarju 1940 ne veljajo, če ne bodo potrjeni od ameriškega konzularnega zastopnika, kakor to zahtevajo predpisi. Zaradi tega se morajo vsi, ki imajo veljavne ameriške potne liste, osebno oglasiti s svojimi potnimi listi pri najbližjem ameriškem konzulatu pred 29. decembrom zaradi potrebnega potrdila.
Najnovejši RADIO APARATI
Ha zalogi vse naj-
model 1940 dospeli!
boljše znambe tabor:
HORNYPHON, KORTING, RADIONE, BRAUN i. t. d.
Aparate predvajamo v trgovini, aH na domu brez vsake obveznosti za nakup.
Ugodni plačilni pogoji, nizke cene!
STIVAN ERNEST, trŠ M. SOBOTA.
Cene vseh vrst koles in šivalnih strojev globoko znižane!
službene objave
ZDRUŽBE TRGOVCEV V MURSKI SOBOTI
Delitev daril
Združenje trgovcev ponovno opo zarja vse člane na sklep XVI. redne glavne skupščine iz leta 1934, da je dajanje vsakovrstnih daril bodisi posameznikom ali društvom ukinjeno. Ker sloni ta sklep na predpise zakona o pobijanju nelojalne konkurence, se člani v njih lastnem interesu nujno opozarjajo, da ne kršijo predmetnega sklepa, ki je še v veljavi. Kdor bi kršil ta sklep mora računati na posledice kazni. Redovna denarna globa znaša Din 1000 —. Zato svetujemo vsem članom, če bi se kdorkoli zgla sil radi dajanja daril, da ga napotijo k združenju.
Prepovedano je dajati darila tudi odjemalcem — strankam — ob Novem letu in drugih priložnostih.
Počitek dela v trgovinah v decembru
V decembru morajo ostali trgovine zaprte ves dan ob sledečih praznikih: Na Marijin praznik dne 8. decembra, na Božič 25. in na Štefanovo 26. de cembra.
Zlata nedelja
Ker pade letos zadnja nedelja pred božičnimi prazniki baš na predvečer Božiča to je dne 24. decembra naznanjamo, da smejo ostati ta dan trgovine odprte do 5. ure popoldne.
Oznamkovanje blaga s cenami
Vnovič opozarjamo vse člane na predpise uredbe o pobijanju draginje. Oznamkujte vse vrste blaga, ki padejo pod udar te uredbe z vidnimi cenami. Kontrolni organi so pridno na delu.
Cenik
Sladkor kocke in prah	1 kg
sladkor kristal	1 kg
sol mleta bela	1 kg
petrolej	1 lt
moka pšenična Ogg Ia	1 kg
Ogg Ha	1 kg
Og Ia	1 kg
Og Ha	1 kg
pšenična za vkuhavanje
II
črna
„ ržena Ia » "a , „ povprečna otrobi pšenični otrobi rženi moka ajdova Ia moka ajdova Ha moka koruzna mehka koruzni zdrob (polenta) pšenični zdrob kaša prosena kaša ajdova
kava pražena 1 kg
1 1 1 1 1
Din
kg kg kg kg kg kg kg kg 1 kg kg kg kg kg kg 80
ali kolin, okrogel pak a 1/2
Franck ali kolinska škatlja a >/2 kg
V« kg V« kg kg V« kg V. kg
. _ _	. Viokg
Slatina petajnska ali radenska mast svinjska 1 kg Din 18*— olje bučno Ia	1 lt
olie namizno	1 lt
olje olivno Ia	1 lt
Din 15 50 Din 14 — Din 1.50 Din 9.— Din 4 — Din 3 75 Din 4'— Din 3 75 Din 350 Din 325 Din 3 — Din 3-25 Din 3 — Din 275 Din 135 Din 120 Din 4 — Din 350 Din 2 -Din 275 Din 4 50 Din 350 Din 4 50 do 132 — Din 9 50 Din 5 -Din 3 50 Din 8.50 Din 4.25 Din 3.— Din 2.-Din 2.50 - do 20-Din 20.-Din 18.-Din 26 —
riž	1 kg Din 9 — do 13 —
rozine	1 kg Din 10— do 16'—
surovo maslo 1 kg Din 22'— do 24-—
Nakupna cena za deželne pridelke Pšenica	1 q Din 180 —
rž	1 q Din 150 —
ajda	1 q Din 140 —
proso	1 q Din 150 —
oves	l q Din 140-—
krompir	1 q Din 100-- do 110 —
fižol	1 q Din 400 — do 450 —
Kurjava
drva bukove Ia cepanice 1 m3 Din 100 -drva bukove oblice	1 m3 Din 87 50
dr?a mehka	1 m3 Din 70 — do 75,-
premog rujav	1 q Din 28 —
premog črn	1 q Din 32 — do 44—
Meso in mesne izdelke govedina	1 kg od Din 10 — naprej
teletina	1 kg od Din 10 — naprej,
svinjsko meso kare	1 kg Din 14 —
svinjsko meso ostalo od Din 14 — naprej klobase	od Din 12 — naprej
prekajeno meso	od Din 8 naprej
Juta vreče
V zadnjem času se opaža pomanjkanje juta vreč in sicer za sladkor, moko in sodo. Dobava omenjenega blaga naleti na težave baš radi pomanjkanje teh vreč, ter ga dobi samo tisti, ki prinese vreče s seboj.
Petrolej
Petroleja primanjkuje že 14 dni. Konzumenti g dobijo samo v manjših obrokih in to po V2 I.
|JJZa z gospodarskim poslopjem
l"VI#C8 v dobrem stanju, lep sadovnjak in njiva skupno se proda. Cena po dogovoru v PUCONCIH 65.
RAZGLAS.
KRAJEVNI ŠOLSKI ODBOR V HODOŠU
odda kratkim potom na javni licitaciji zidanje nove šole po načrtu kraljevske banske uprave, dne
20. decembra 1939.
Načrt, proračun in ostalo je na razpolago vsak dan pri šolski upravi v Hodošu.
Za krajevai šol. «dbor: KERČMAR FRANC 1	predsedaik.
iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiniiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiHmiiiiiiHiiiu
KOMPAS - MEDIATOR RADIOAPARAT
100% automatizirana serija MADE in HOLLAND 1940.
NISKE CENE!
Hali meseini obroki!
Dobi se pri znani trgovini
RITUPER ALOJZ
trgovina z radio-aparati, dvokolesi, šivalnimi in pisalnimi stroji ter motornimi vozili
MURSKA SOBOTA.
iimfflimiaimiuiHiiHiiiiMiuiiiMii^^