ŽIVE JASLICE V ANDOVCI STR. 5
DOŽIVETJE PROSTORA V TREH MUZEJIH STR. 7
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 7. januarja 2010	 Leto XX, št. 1
Nagrado za porabsko pesem - priznanje za slovensko kulturo
Leta 1995 je madžarska vlada vöodebrala 18. december za Den manjšin. Kauli toga dneva organizerajo po cejlom rosagi svetešnje programe. Tisti lidgé pa skupine, štere so dosta narediš za svojo narodno manjšino, leko na te den nagrade (díjak) tö prejkvzemejo. Najvekša takša vala je nagrada »Za manjšine«, štero že 14 lejt vsikši december dobijo v Parlamenti tisti, šteri so dosta aldüvali za manjšinske kulturo, šolstvo, cerkev ali medije.
Na Vogrskom 13 manjšin geste, nagrade „Za manjšine” pa ne dobi vsikder vsikša narodnost. Letos je veuko valo leko v imeni Mešanoga pevskoga zbora Avgust Pavel prejkvzela voditelica Marija Tnfus, štera že petdvajsti lejt pela zbor. Skupina je najstarejša kulturna skupina v Porabji, letos je doživela že 71 lejt. Zbor spejva slovenske pesmi v štiri glasaj, Zvün Porabski takše tö, štere so napisali znani slovenski skladatelji (zeneszerzők). V tej vnaugi lejtaj so Zvün Slovenije v drügi rosagaj tö gorstaupili, na srečanji v Šentvidi spejvajo že od 1971. leta mau. V zbori je skor iz vsakše drüge držine na Gorenjom Siniki nekak spejvo, gnesnaden odijo z drügi vesnic pa z Varaša tö. Skupina je začnila leta 1992 gorprebüjati stare svete, cerkvene pesmi tö, od tistoga mau. pri mešaj ranč tak spejvajo. Vö so dali več kaset paCD-nov. Za nagrado je zbor po bližanji 70. oblejtnici Predlagala Državna slovenska samouprava, valo je skupina dobila vküper z rovačkim kulturnim drüštvom »Veseli Gradiščanci«. Nagrade
je v imeni vlade prejkdau minister Péter Kiss, na Svetki sta cüj bila predsednik države Laszló Sólyom pa predsednik parlamenta Béla Katona tö.
Drüga prireditev kauti Dneva manjšin je Narodnostna gala, štero organizera Inštitut za madžarsko kulturo in ocenjevanje likovni del (Magyar Művelődési Intézet és Képzőművészeti Lektorátus). Na tej galaj vsikšo leto prejkdajo priznanje (elismerés) »Pro Cultura Minoritatum Hungariae« ali »Za kulturo manjšin na Madžarskom«. Valo dobijo tisti, šteri so dosta naredili za čuvanje manjšinske kulturne erbe pa pomagali lüstvom med Karpatami tolerantno vküper živeti. Letos je od Slovencov dobila priznanje Marija Kozar Mukič, etnologinja Muzeja Savaria v Somboteli. Nagrajenka je napravila razstavo o Slovencaj v varaškom muzeji. Več kak dvejstau pisanj pa šest knig je o Slovencaj napisala, zvekšoga v dvej gezikaj. Knige za šaule je tö spisala. Že deset lejt organizera programe za Slovence v Somboteli (prireditev je kauli 200 bilau) kak predsednica manjšinske samouprave. Marijo Kozar je za priznanje Predlagala Zveza Slovencev na Madžarskem. Na Narodnostni gali v Pešti se je nutpokazala po edna skupina od vsikše manjšine. Na lejpom programi so spejvale Sombotelske spominčice.
Konec leta 2009 je prineso Slovencam dvej veuki nagradi. Te dajo mauč tistim, šteri so je dobili, ka aj dale delajo pa gordržijo slovensko rejč pa kulturo.
-dm-
Na srejdi nagrajenci Laci Bajzek (predsednik), Marija Trifus (zborovodkinja)
in Vera Gašpar (članica)
Nagrajenka Marija Kozar s Sombotelskimi spominčicami
2
Marija Kozar je dobila v kratkom cajti dvej velki priznanji
»Ka je etnologija? Etnologi se spravlali z živlenjom, s tem, kak so indasvejta pavri živeli. Gnesnaden skor nega več pavrov, dapa etnologija kak znanost (tudomány) tadala geste, pravijo ji antropologija. Mi se z lidami spravlali, s tem, kak živéjo, kakše šege majo, kak se nosijo...,« je pravla Marija Kozar, stera je lani prauti konci leta v kratkom časi dobila dvej velki priznali (elismerés). Murkova nagrada (díj) je najvekšo priznanje, ka ga etnolog leko dobi v Sloveniji. Tau nagrado je dobila na Ptuji, dalo ji go je Slovensko etnološko društvo. Na Vogrskom pa Madžarski prosvetni inštitut vsakšo leto, kauli dneva manjšin dá priznanje Pro Cultum Minoritatum Hmgariae tistim manjšincom, steri največ napravijo za tau, ka naj bi njini gezik gorostano, se obranila kulturna erbija. Lani 13. decembra je leko v Budimpešti tau priznanje prejkvzela Marija Kozar tö. Namé je pa najbola tau brigalo, ka pripela mlado dejklo iz Budimpešte do tauga, ka se odlauči, ka de etnolog, ka de se spravala s tejm, kak je inda bilau.
»Moji stariške so iz Porabja odišli v Pešt. Ge sam se narodila v Pešti, dapa gda sam tri mejsece stara bila, so me pripelali na Gorenji Sinik k staroj materi. Tam sam se navčila gučati, tak ka gorenjesinički guč je moj materni gezik.«
V mlašeči pa mladi lejtaj je dosta časa preživela na Gorenjom Seniki. Gda je nej trbelo v šaulo titi, je vsigdar v Porabji bila. Tü je spoznala pavarsko delo. »Tistoga ipa, v petdeseti, šestdeseti lejtaj je eške tak bilau, ka so stariške pa stari stariške mlade včili, ka so vüpali, ka mi mladi grünt prejkvzememo. Pri vsikšom deli smo mogli pauleg biti, vse so nam pokazali, kak se dela, kak trbej verstvo pelati. Mi tak delamo, kak so naši starci delali, so šegau meli gučati. Če je njim dobra bilau, te nam tö dobra bau,« se spomina nazaj na tista lejta pa se malo zasmeje. »Kak sam ništrnim novinam že pravla, ge sam svoje počitnice (szünidó) preživela v 19. stoletji. Poznala sam eške svojo prababico, mater od svoje stare matere. Una se je narodila eške v 19. sto-
letji, dosta je pripovejdala, bila je v Merki tö. Te sam eške mala bila, gda je ona mrla, dapa stara mati pa botra so sir pripovejdali, ka so mati gučali. Mi smo prababici mati gučali, staroj materi pa mama. Pri našoj iži, pri Djagarski so trn radi spejvali, vse pesmi, ka so je znali, so je dojspisali, pa tau irko eške itak majo. Tam
sam se navčila spejvati. Tistoga ipa smo eške na več glase spejvali, na tenki pa na stari. Tau se 
nam nej trbelo včiti, eden je začno, te je drugi vcujzoštimo.« Marija, stera je že od maloga mau rada malala, je po materi stejla titi v takšno šaulo, ka bi se včila za ilustratora, steri kejpe mala v knjige, pa odlauči, kak do knjige vögledale, s kakšnimi literami do naštampane, dapa tau se ji je nejposrečilo. Te se ji je pa žitek ovak zasükno.
»Tau je bilau 1970. leta. Na trejkralovo smo doma bili na Gore-
njom Siniki. Pri Cifri na bali sam spoznala Franceka Mukiča. Začnila sva pisati eden drugoma. Un se je včiu za rudara (bányász), biu je v Ajki. Tam je emo enoga profesora, biu je Hrvat, šteri je njema povödo, ka geste takšna prilika, ka bi se leko šli v Lublane včit. On se je aucigmau začno slovenski včit (knjižno rejč), dapa eške tadala je odo v Srejdnjo šaulo v Tatabányo. Kakši pet lejt sva si pisala, ge sam v Pešti bila, on v Ajki pa Tatabányi. Pa te sva se tak odlaučila, če škeva vküper biti, te se morava iti nikan vküper včit.«
Tak je te Marija, kak prva študentka iz Porabja v Lublani, leta 1973 prišla v Slovenijo, te eške Jugoslavijo. Trgé so se zglasili, sprejemne izpite (felvételi vizsga) so delali v Pešti na univerzi iz madžarščine. »Leko, ka je tau drugim iz Porabja težko bilau,« je povedala Marija, »ge sam v Pešti ojdla v Srejdnjo ekonomsko šaulo, gde smo madžarščino mogli dobra znati. Ranč tisto so nas pitali kak tiste, steri so sé steli madžarščino včiti na univerzi v Pešti. Malo slovenščine me je prof. Hadrovič pito, on je ovak Hrvat biu, dapa malo je znau slovenski.«
Tistoga ipa, gda sé je Marija šla včit v Lublano, eške nej tak bilau, ka bi se edno leto leko samo gezik včila kak zdaj. Pred tistim pa eške tö nigdar, nej bila v Lublani. »Dapa ge tak mislim, ka tau nej lagvo bilau tak. Včasi sam mogla začnili študirati slovenščino pa etnologijo. Na etnologijo so me nagučali tam, gde sam delala v Pešti, v Madžarskom inštituti za prosveto(Népművelési Intézet, gnes Magyar Művelődési Intézet). Tam sam delala dvej leti (1972-73 ). Tam so bili etnologi tö, znali so Odkec sam, pa ka rada malam. Bili so povezani z Ernőjem Eperjessyjem, on je tö etnolog, tistoga ipa je delo na
ministrstvi pa se je spravlo s študenti, steri so šli v Jugoslavijo.« Na pitanje, kak se je goranajšla v Lublani, vej je pa Sama bila, slovenski eške tö nej tak dobro znala, mi je pravla: »Tau je bilau dobro v Ljubljani, ka sam Sama bila, ka niške nej znau Vogrski, tak sam se brž leko navčila slovenski. Tau tö dobro bilau, ka je tam biu Profesor Vilko Novak, steri je iz Prekmurja biu doma, iz Beltinec. On je znau po nase gučati. Te sam eške nej znala knjižno rejč, dosta mi je pomago. Knjige mi je davo. Biu je prijateu od Avgusta Pavla, takše knjige mi je tö dau, štere je un daubo od Avgusta Pavla. Zatok ge tak pravim, ka miva s Francekom mava knjige, stere sva »dobila« od Avgusta Pavla.« Drugi Profesor, steromi se Marija leko dosti zahvali pa steri je ravno njeno paut je Slavko Kremenšek. »Ta Profesor je tistoga ipa, gda sam ge ojdla na univerzo, vözbrodo, ka bi o vsikšo) krajini v Sloveniji, pa Zvün Slovenije, gde Slovenci živejo, trbelo napisali tri knjige: topografijo, monografijo pa leksikon. Topografija je tau, ka vküpspišemo, ka vse so meli v tisti krajini, kakše šaule, fabrike, špitale, če so meli cug ptt. Potejm smo iz tiste krajine vöodebrali eno ves za monografijo. Ge sam se odlaučila za Gorenji Senik, ka sam ga najbole poznala. Tau je bilau v 80-i lejtaj, kesnej (1996) sam pa eške napisala Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem. Vse tri knjige so bile napisane v slovenskom pa Vogrskom geziki. V Etnološkom slovari so nej kejpi, fotografije, liki je vse namalano. S tejm se je moja želja tö spunila, ka sam leko malala, pa za tau sam se tö leko odlaučila, kak naj vögledajo knjige, litare v knjigaj.«
Marija je Zvün tej trej knjig napisala eške kakšni dvejstau kračeši ali dugši študij (tanulmány), ureja Etnološke zvezke (irke) Slovencov na Vogrskom, pripravla razstave.
1978. leta, gda sta z možaum Francekom Mukičom končala v Lublani sta si želejla nazaj v Porabje, ka bi na šaulaj včila. Istina, ka so njima prajli naj se paščila, ka je v Porabji že čakajo, dapa na šaulaj sta nej dobila slüžbo. Odišla sta v
Sombotel, Francek k novinaj Vas Népe, Marija pa najprva v knjižnico, za tri mejsece pa v muzej, gde dela od 1. marciuša 1979. Nikšefele formo je k njej slišo varaški muzej tö. »Gda sam prišla v Muzej Savaria, smo se tak pogaudili, ka de moje delo zvekšoga povezano s Slovenci, steri živejo v Železni županiji. Leta 1982 je Gašpar Karči bači vse tisto prejkdau Varaši, ka sta z ženo po slovenski vasnicaj vküppobrala v sedemdeseti lejtaj, piskrene posaude, lesene škeri, s tejm, ka trbej en muzej napravili. V Štajerskoj iži v Varaši so potejm 1983. leta napravi muzej, steromi smo 1996. leta dali menje po Avgusti Pavli. V muzeji sam napravila razstavo »Slovenci v okolici Monoštra«, stera je Zdaj že 25 lejt tam, tak je Zdaj že malo stara gratala. (H)vala baugi, smo letos na unijskom projekti vküper s Soboto pa Lendavo dobili pejneze, ka go bole moderno napravimo.« (Več o projekti leko preštete v članki Dušana Mukiča. op. avtorice). Lani je minaulo tresti lejt, ka Marija kak flajsna fčelica, vküpbere, zapiše, napiše, namala vse, ka se ešče najde od erbije Slovencov na Vogrskom. Tau ne dela samo kak etnologinja, liki z mikrofonom v rokej kak sodelavka slovenski radijski oddaj, dela pred računalnikom kak sodelavka naši novin pa Slovenskoga kalen-dara. Po tresti lejtaj se že šika pitati če je nekdanešnjoj varaškoj dekli nej žau, ka je gratala etnologinja. »Nej mi je žau, ka sam si tau vöodebrala, pa nej mi je žau, ka sam bila v Lublani. Gda se je sin mogo odlaučiti, gde de se včiu - leko bi üšo v Pešt ali v Lublano - on si je tö Lublano vöodébro, ka je tam študiro. Gda je on ta odo, sam pravla, ka bi najraj, gda mo üšla v penzijo, eške gnauk šla v Lublano. Tau je Zdaj moderno gé, ka se na starejše dni lüstvo znauva začne včiti. Tak ka se leko zgodi, gda odidem v penzijo, ka odidem nazaj v Lublane,« je pravla z iskrenim smejmo v očaj.
Mariji Kozar gratulejramo za priznanje ji želejmo eške dosta mauči pa volé pri njenom deli.
Marijana Sukič
Marija Kozar Mukič
Marija Kozar z babico Ano Bajzek na Gorenjom Seniki 1952. leta. Kejp je napravo gospoud Janoš Kühar
Porabje, 7. januarja 2010
3
Tudi na generalnem konzulatu se se poslovili od starega leta
Tudi veleposlanica RS v Budimpešti Darja Bavdaž Kuret in državni sekretar pri Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boris Jesih sta se udeležila
sprejema, na katerem se je slovenska manjšina poslovila od starega leta in obenem počastila slovenski državni praznik, dan samostojnosti
in enotnosti.
Sprejem, ki je bil popestren tudi s podelitvijo zahval in zborovskim petjem, je 17. decembra pripravil Generalni konzulat RS v Monoštru.
Na začetku prireditve je navzoče pozdravila veleposlanica RS v Budimpešti Darja Bavdaž Kuret, ki je med drugim čestitala Porabskim Slo-
vencem za voljo in ponos, ki sta jih skozi desetletja vodila, da so tudi v težkih razmerah ohranili svoje slovenstvo, jezik in identiteto.
Prireditev sta popestrila dva pevska zbora. Najprej so pod vodstvom Marije Rituper skupaj nastopile števanovske in monoštrske ljudske pevke, nato pa je občinstvo z lepimi božičniami pesmimi očaral Komorni pevski zbor Zveze Slovencev na Madžarskem pod vodstvom zborovodje Tomaža Kuharja.
Zborovodji in zborovodkinji je zahvalo, ki sta jo zaslužila s kulturno-umetniško dejavnostjo in trudom za ohranjanje tradicij, podelil državni sekretar pri Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boris Jesih. »Najlepša stvar je, ko podeljujemo nagrade, kot smo zdaj izročili zahvale obema zborovodjema, ki žrtvu-
jeta svoj prosti čas, da bi delala to, kar je ostalim všeč
in kar pomaga Porabskim Slovencem pri ohranjanju kulture, obenem pa krepi
identiteto,«- je bil prepričan državni sekretar.
Po koncu kulturnega programa je še generalni konzul županu Verice podaril komplet za namizni tenis, za katerega so denar zbrali na pohodu po trasi bodoče cestne povezave med Verico in Gornjim Senikom. Prireditev na generalnem konzulatu se je končala s sproščenimi pogovori, med katerimi smo lahko slišali večinoma božične in novoletne čestitke.
Nikoletta Vajda
Sprejema so se udeležili tudi visoki gostje, med njimi veleposlanica RS v Budimpešti Darja Bavdaž Kuret, državni sekretar Boris Jesih in prva sekretarka veleposlaništva Ksenija Škrilec
Zahvalo zborovodjema Mariji Rituper in Tomažu Kuharju je predal državni sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih
V adventi v Budimpešti
Slovenska samouprava v 18. okrožji Budimpešte vsako leto pripravi adventni program. Letos smo se 12. decembra, gda smo že dvej svejče vužgali na adventnom vejnci, zbrali v manjšinskom daumi, naj bi se tak nalačüvali na božič.
Program se je začno z javnim forumom (közmeghallgatás). Na forumi so nastopajoči, steri so prišli k nam iz Tišine v Sloveniji, tazospejvali slovenski himnus. Potistim je predsednik samouprave račun dau, ka je
delalo Predsedstvo cejlo leto. Ljudje so bili zadovolni z delom, zahvalili so se za programe in so nas spodbujali (bíztattak), naj delamo tak tadala.
Po forumi je Pevska skupina Prekmurci znauvič prišla na oder. Skupina pet lejt dela. Pet
pevcov umetniško vodi Alojz Švec, voditeu je pa Mirko Kuhar. Spejvajo narodne, umetne, božične pa pogrebne pesmi. Meli so nastope v Avstriji, Nemčiji, Švajci, na Češkom, Slovaškom, Poljskom, v Litvaniji, na
Madžarskem pa po cejloj Sloveniji. Letni koncert majo apriliša na Tišini ali indrik. Novembra pa majo program Pozdravimo prijateljstvo, te pozovejo tri druge skupine, letos so pozvali Komorni zbor iz Monoštra tö. Letos so spejvali na Občinskoj reviji pevski zborov v Murski Soboti, na Regijski reviji na Ptuju. Vsako leto junija dejo v Šentvid pri Stični na slovenski pevski tabor. Pri nas v Budimpešti so meli 300. nastop.
V programi so najprva spejvali pesem Slovenec sem. Potistim druge narodne pesmi. V drügom tali so svete pesmi spejvali. Ljudem se je sploj vidlo, nistarnim so skonze tö naprej prišle, dosta pa dugo so njim ploskali. Gda so Sveto nauč spejvali, so samo tiste male lučke gorejle, stere so bile na krispani pa s sterimi smo sobo gorokinčali. Skor si je vsakši briso skunze. S tau pesmijo so steli skončati svoj program, depa lüstvo je tak ploskalo, ka so ešče mogli zapeti. Predsednik se je lepau zahvalo pevcom za lejpi prog-
ram, ka so se vzeli za tau, ka so prinesli v tau velko mesto živo materno rejč. Gratulejro njim je za 300. nastop, želo ešče dosta, dosta nastopov, naj ohranijo te lejpe pesmi. Potistim je Mikla-
už mlajšom podaro sladkarije, odraslim pa fondan.
S predsednikom sva nota pokazala tiste navade, ka je v decemberi mamo (licija, božič pa friškanje na nauvo leto). Po programi smo malo pogostili lüstvo, pogovarjali smo se. Cajt je brž taodleto. Gostje so se po-
slovili, duga paut je ešče čakala na nji do dauma.
Ešče gnauk se lepau zahvalimo nastopajočim za lejpi program. Mislim, ka tau srečanje se bo nadaljevalo. Zahvalimo našim
lidam tö, ka so prišli na javni forum, taprajli svoje mišlenje in so poglednili program. Naš program je finančno podprl Javni sklad za narodne in etnične manjšine.
JožeKarba podpredsednik samouprave
Pevska skupina Prekmurci
Del občinstva na adventnom programi
Porabje, 7. januarja 2010
4
OD
SLOVENIJE...
Dan samostojnosti in enotnosti
Premier Borut Pahor je na državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti dejal, da krize še zdaleč nismo premagali, da pa tudi kriza ni premagala nas in da obstaja realna možnost, da jo bomo premagali. Po njegovih besedah so bili ukrepi vlade podrejeni ambiciji, da Slovenijo izvlečejo iz krize bolj konkurenčno in bolj solidarno, kot je bila vanjo povlečena. V tem stremljenju sicer niso uspeli v celoti, a so kljub temu uspeli v tem letu pripeljati Slovenijo v spodbuden položaj, da lahko pospešeno gospodarsko okrevamo, je še dejal predsednik vlade. Na dan samostojnosti in enotnosti 26. decembra Slovenija obeležuje uradno razglasitev izida plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije pred 19 leti. Na plebiscitu, ki je bil izveden 23. decembra 1990, je 88,5 odstotka vseh volivcev in 95 odstotkov udeleženih na plebiscitu pritrdilno odgovorilo na vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država.
Božične poplave Napovedi Agencije za okolje o deževju so se za božič uresničile. Številne reke po Sloveniji so poplavljale, najhujše so bile razmere v Posočju in na zgornjem Gorenjskem. Reka Soča je poplavila in zaprla cesto Nova Gorica-Bovec, dosegla pa je rekordni pretok. Bohinj pa je bil zaradi poplavljenih cest nekaj časa odrezan od sveta. V zahodni Sloveniji je v treh dneh padlo od 100 do 300 litrov dežja na kvadratni meter, na območju Bovca in Bohinja pa blizu 500 litrov na kvadratni meter. Škoda zaradi poplav bo na Gorenjskem presegla tri milijone evrov, na Ajdovskem in Goriškem so narasle vode povzročile škodo predvsem na kmetijskih površinah, v Posočju in na Idrijskem pa bo škode več.
SVETI TRI JE KRALJI - Trikralovo
(6. januar)
S svetkom sveti trej kralov ali trikralovim vsakšo leto zaklüčimo čas svetkov, šteri je biu z nami cejli mesec december. S trikralovim se konca »božična doba« ali dvanajsterodnevje. Na té den se spomnimo prihoda trej kralov Gašperja, Mihe (Menyhért) in Boltežarja (Boldizsár), šteri so sé Prišli poklonit novorojenomi božjomi sini, Jezuši. Cerkev té svetek imenuje tüdi Gospodovo razglašenje ali epifanija (iz grščine etticpáveia [epifania] ali teofanija, tö je razglasitev boga (grško:9eocpáveia [theofania]), zatau ka so sveti trej krali razglasili rojstvo božega sina. V ništernij rosagaj na té den ne delajo. Tak je v Avstriji, Italije Španiji, Finskoj, Grčiji, na Cipri, v Romuniji, Litvi, Češkom in Slovaškon. V Sloveniji pa na Vogrskom je té den samo cerkveni svetek.
Sveto pismo od trej kralov nika dosta ne povej. Guči samo od učenjakov, modrih (bölcsek). Ne pravi, kelko jij je bilau, nej, kak njim je bilau ime. Evangelij pravi: »Ko je bil Jezuš rojen v Betlehemu v Judeji v dneh kralja Heroda, so prišli modri z Vzhoda v Jeruzalem in govorili: »Kje je ta, ki še je rodil kot judovski kralj? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda, in smo še mu orišli poklonit.« (Mt 2, 1-2) Vörvanje v tau, ka so tau bili kralji, pa ka so bili glij trgé pa izvira iz premnogij legend. Ena legenda pravi celou, ka jij je bilo dvanajset. Njihovo število so določili glede na njihove tri darove. Približno v 6. stoletji so kralji dobili svoja imena tö: Gašper (Kasper), Miha (Melhior) in Boltežar (Baltazar). Ljudska umetnost jih je po svoje upodo-
bila tak, ka je eden Evropejec (bele kože) - Miha, eden Azijec (žute kože) - Gašper in eden (črne kože) - Boltežar.
Po armenskom ljudskom izročili (örmény néphagyomány) naj bi Melhior prišo iz Perzije, Baltazar iz Indije, Gašper pa iz Arabije. Gašper naj bi biu eške fejst mladi, Boltežar vözraščeni moški, najstarejši pa sejri Miha. Tak naj bi postavlali tri človekove starostne dobe.
Vsakši od njij je novorojenomi Jezuši prineso po en dar. Šli so za zvejzdov, štera jij je vodila do njega, sé njemi poklonili in ga obdarüvali. Miha kak najstarejši je Jezuši podariu zlato, Gašper kadilo in Boltežar miro. V Spomin na to eške gnes v jaslice, v betlehem postavimo te tri krale.
S tremi krali je, kak sam pisala, povezana zvejzda, štero so modreci vidli, ka je na vzhodi (keleten) gor prišla, jim kazala paut in v Jeruzalemi čüdežno izginola. Ponovno je gor prišla, hodila pred njimi in se Stavila nad krajom, gde je bilo dejte. Ta zvezda naj bi bila komet (üstökös). Kitajski zapisi kažejo, ka se je komet sprtolejt leta 5 pred našim štetjom prikazüvo 70 dni. Najnovejše astronomske analize pa pravijo, ka je tau bila supernova.
Na té den in na njegov predvečer poznamo dosta vero vanj in šeg. Krispani znauva pokropijo in pokadijo s kadilom svoje domačije,
s kredov pa nad dveri na-pišejo letnico in prve črke imen trej kralov. Tak mo Zdaj januara napisali 20-+G+M+B+10. Na žalost tüdi té šege vse bole izumérajo oziroma so trno rejdke. Trikralevske šege povezüjemo tüdi s koledovanjem in prepevanjom trikralevskij kolednic. To je najznačilnejši tau toga svetka. Dosta je tüdi pregovorov, povezana s trejmi krali. Na pri-
mer: Če je bila na den sveti trej kralov megla, so v Prekmurji napovedali kolero. V Lipovcih so pravli, ka če so na svete tri krale mlake, de tisto leto dosta sena. V Gančanih pa, da bo tisto leto dovolj vina, če so na tri krale potoki tekli.
Na splošno je znano, ka naj bi bili trije krali oziroma njihovi ostanki (földi maradvány) shranjeni v Kölni v irešnjoj katedrali, štera je trno znano romarsko središče. Lidgé so že v srednjom veki romali v cerkev Köln ob Renu, pravli so tüdi, ka romajo v »Kelmorajn«. Naši starejši predniki naj bi tam meli celou svoj oltar. Glavno sporočilo trikralovoga pa koledovanja, štero sam omenila, je največ v tom, ka so prišli pa voščili srečo v novom leti. Gnes den bi nam kaj takšoga tö prav prišlo.
Jasmina Papić
Varaške ljudske pevke Slovenske zveze so se z veseldjom dale pozvati na tradicionalni Božično-novoletni koncert 21. decembra 2009 v Lipo v Prekmurji, steroga je pripravijo Kulturno drüštvo Lipa. Porabske ženske so pod vodstvom Marije Rituper tri lejpe svete pesmi pokazale nota, Eta nauč, Poslüšajte vsi ljudje pa Lejpa si Marija. Domanjo lüstvo se eške leko radüvalo domanjim ljudskim pevcom, mlašečomi zbori pa Ijudski pevkam iz Lipovcev. Kulturno drüštvo Lipa je na velke svetke oprvin pripravijo na dvauri kulturnoga dauma jaslice, stero navado si želijo postaviti tü za tradicijo.
Porabje, 7. januarja 2010
5
Žive jaslice v Andovci
Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci pa Manjšinska samouprava Andovci sta 19. decembra pripravila ogled živi jaslic pri Porabski domačiji. Tau
je Zdaj že drugo leto, ka s tejm zapremo naše prireditve. Prvin smo samo veški božič meli, dapa lani smo si tak zmislili, ka bi dobro bilau nikak olepšati te lejpi svetek pa s tejm bi te zaklüčili leto tö. Te je prišla ideja, ka bi bilau, če bi naprajli eden velki adventni vejnec, pa pripravili ogled živi jaslic. Tak smo te Prišli do tauga, ka smo letos že drugič organizirali, kak je pred več kak dvejgezero lejtami bilau v betle-
hemskoj štalici. Tau smo mislili, ka žive jaslice naprajti je prvo paut najbola težko, potistim de že lakejše. Dapa letos smo leko vidli, ka je tau nej vsigdar tak. Tau je pa zato bilau, ka smo meli sploj slabo vrejmen. Na, za žive jaslice je lepše bilau, ka je snejg üšo pa mrzlo bilau, dapa za tiste, šteri so špilali, nastopali pa za publiko je tau nej bilau najbaukše. Sploj pa tau, ka je skurok minus dvajsti stopinj bilau. Tak ka
je redno zeblo. Cejli den sam na tau mislo, ka bau-
de, če nede publike. Dapa potistim sam se vsigdar pomiro. Če neda, te nede, te napravimo za svoj tau pa gotovo.
Kauli podne smo vcujstanili adventni vejnec redti, dapa nej bi mislili, ka tau tašo mantranje baude. Snejg, mrzlo, veter pa tau
vse nagnauk, kak če bi v Siberiji bili. Dapa mi smo
zato trplivi, pa nejsmo se njali. Malo smo se s palinka segrejvali pa vejnec se je pomalek tü napravo. Gda smo s tejm zgotauvili,
je že taši snejg spadno, ka z autoni se je že sploj nej leko vozo gora k naši kuči. Dapa Baug je pomago, zato ka je prišo eden traktor pa je paut spuco.
V peto) vöri, gda se je naš program začno, smo že vse gotovo meli. Prišle so števanovske ljudske pevke, büdinčarske »andjaldje« pa z lejpimi pesmimi so olepšali naše žive jaslice. Baug naj vam plača!
Po programi smo se s küjanim vinom segrejvali, šunko smo koštavali, fudaša pa poslüšali. Lejpo pa veselo je bilau, leko vam je žau, ka vas nej bilau!
Karči Holec
Büdinske dekline so mele lejpe glasove kak andjaldje
Na kejpi se tö vidi, kakje na te den snejg išo
V andovski stari domačiji so nej samo kale segrejvale liki küjeno vino pa topel tej tö
»Tam polega njega je Mati njegvo, Marija, med živino zdaj ima v jaslicah sineka«
Števanovske ljudske pevke so spejvale svete pesmi
Leta 2009 je imela madžarska vlada 57 sej
Madžarska vlada je imela v lanskem letu 57 sej, na katerih so sprejeli več kot 350 vladnih uredb in skoraj 250 sklepov. Izmed 57 vladnih sej so bile tri skupne seje: madžarsko-hrvaška, madžarsko-avstrijska in madžarsko-slovenska. Bile so tudi tri izredne seje, 1. februarja se je vlada odločala o javnopravnem paketu, 19. aprila je razpravljala o programu za reševanje gospodarske krize, 1. septembra pa je obravnavala proračun za leto 2010.
Premier Gordon Bajnai je v parlamentu spregovoril 40-krat. Imel je 26 uradnih potovanj po Madžarski in 23 v tujino. Parlament je leta 2009 sprejel 179 zakonov, od teh jih je vlada Gordona Bajnaija od 19. aprila 2009 sprejela 157.
Novo leto, nova pravila V novem letu se bo spremenila davčna zakonodaja, poostril se bo kazenski zakonik in znižali se bodo stroški za toplovod.
Od 1. januarja se bo znižala tudi dohodnina Spodnja davčna stopnja bo 17- odstotna, zgornja stopnja pa se bo znižala na 32 %. Zmanjšala se bodo tudi bremena za podjetnike, dodatki se bodo znižali za 5 %. Uveden pa bo davek na premoženje, ki ga bo treba plačevati za določene nepremičnine, vodna in zračna vozila ter za osebna vozila z visoko zmogljivostjo.
Od novega leta se bo zvišala minimalna plača, ki bo znašala mesečno bruto 73.500 forintov.
FIDESZ bi 11. aprila na volišča
Vodja poslanskega kluba Tibor Navracsics je v novoletnem intervjuju izjavil, da njegova stranka podpira, da bi bile parlamentarne volitve 11. aprila. Po njegovem je vlada popolnoma odpovedala, je v razsulu, zato bi bilo dobro, če bi čimprej prišlo do volitev.
Porabje, 7. januarja 2010
6
Likovne razstave med Soboto in Potrno
SKUPNO IN PRIVLAČNO V RAZNOLIKOSTI
V Murski Soboti sta bili konec leta dve razstavi in na začetku zopet dve, in sicer je bila zadnja iz lanskega repertoarja v Galeriji z deli Gustava Gnamuša, in od danes razstava slik Gustava
Januša; v Pomurskem akademskem centru (PAC) je razstava del 15. slikarske kolonije Primož Trubar, v Pavlovi hiši v Potrni/Laafeldu pa so na ogled dela treh avtorjev pod skupnim naslovom Metamorfoze.
Za zadnjo lansko razstavo so v soboški Galeriji izbrali dela Gustava Gnamuša, enega najpomembnejših slovenskih likovnih umetnikov in profesorja na ljubljanski likovni akademiji. Umetnik se je v Soboti predstavil prvič, in to z deli, ki so nastala v zadnjih petih letih.
Za uvod v letošnje razstave se v Galeriji s samostojno razstavo slik predstavlja Gustav Januš, za katerega Marko Košan pravi, da sugestivno presega spektakularni hermetizem samozadostnega abstraktnega slikarstva, ki se je že davno izčrpal v opusih številnih imenitnih modernističnih slikarjev 20. stoletja.
Moravske Toplice so lani jeseni že petnajstič gostile slovenske likovne ustvarjalce v koloniji Primož Trubar, ki se navezuje na dan reformacije na Slovenskem. Vseskozi strokovno kolonijo vodi akademski slikar Nikolaj Beer iz Križevec na
Goričkem in tudi lanski udeleženec lanske 8. mednarodne likovne kolonije v Monoštru.
V koloniji je sodelovalo - ustvarjalo 8 slikarjev, njihova dela so razstavljena v so-
boški galeriji PAC. Na otvoritvi je Viktor Žakelj, predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar, povedal da pomenita kolonija in
razstava pomembno kulturno dejanje v gospodarsko težkih časih. Posredno je izrekel željo, da bi ogled razstave prinesel obiskovalcem umetniški užitek in vedrino, ko bi za kratek čas pozabili na vsakdanje stiske in probleme. Ako se bo to zgodilo, potlej je namen razstave dosežen in trud poplačan. Na razstavi so dela Hermana Gvardjančiča, Štefana Hauka, Rada Jeriča, Anke Krašna, Franca
Mesariča, Milana Razborška, Aleša Sedmaka in Vinka Tuška. Glede na raznolikost umetniškega izraza se je umetnostni zgodovinar, mag. Franc Obal odločil za posamično predstavitev avtorjev, predvsem pa njihovih, v Moravskih Toplicah in širši okolici nastalih del, in ni iskal skupnega imenovalca. Poudaril pa je pomen katalogov, ki spremljajo vse razstave, tudi petnajsto, in s tem celoviteje ohranjajo dela in vsebino kolonije Primož Trubar.
Tretja razstava, ki bo v Pavlovi hiši odprta do konca februarja, nosi naslov Metamorfoze in združuje različne dostope do teme tehnika - sprememba - razkroj. Johnny Fortmuller, Robert G. Tomaschek in Albert Holler so trije avtorji, ki živijo na avstrijskem Štajerskem. Uporabljajo različne tehnike, kar se vidi najlepše ob ogledu razstave: Johnny Fortmuller ustvarja plastike velikega formata iz lesa in kovine, Robert G. Tomaschek riše in slika z
veliko natančnostjo kmetijske stroje, traktorje, avtomobile in vlake, medtem ko Albert Holler raziskuje in s fotoaparatom beleži podrobnosti, kako od Panonije do Jadrana propadajo železniške postaje in železniške trase. Kot zanimivost, ta avtor je po izobrazbi in delu zdravnik v Gradcu.
Tekst in fotografije: Ernest Ružič
Dela 15. likovne kolonije Primož Trubar si je ogledal tudi predsednik Slovenskega protestantskega društva, mag. Viktor Žakelj. Na posnetku sliki akademskih slikarjev Franca Mesariča in Štefana Hauka.
V Pavlovi hiši razstavljajo Johnny Fortmuller, na posnetku so njegova dela, Robert G. Tomaschek in Albert Holler.

Četrta spominska razstava v spomin na Jožeta Vilda
»Pred štirimi leti smo na ta dan otvarjali razstavo v tej dvorani. Stal je ob meni, in ko je zrecitiral svojo pesem, zrecitiral zadnjo kitico „ V Porabju dobri so ljudje”, se je zgrudil in kmalu umrl. Večina med vami je spremljala ta tragični dogodek. Pred štirimi leti smo zgubili našega dobrega prijatelja Jožeta Vilda. Gospod Vild je na svoji bogati življenjski poti aktivno delal na kulturnem, športnem in literarnem področju. Bil je med prvimi iz Slovenije, ki je navezal stike s Porabjem. Svoje poslanstvo je začel za ms in za vas v 70-ih letih. V težkih
časih. Več kot pred desetimi letije dal idejo, je prosil, naj ustanovimo društvo upokojencev v Porabju to smo na srečo naredili in društvo od ustanovitve uspešno dela. jože je predlagal tudi razstave likovne sekcije društva upokojencev iz Murske Sobote.
Jaz osebno sem ponosen, da sem ga poznal in je postal moj prijatelj in Vašprijatelj. Porabski Slovenci obljubljamo, da bomo nadaljevali delo Jožeta Vilda in bomo ohranili spomin na našega večnega prijatelja.«
S temi besedami se je predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök spominjal na gospoda Vilda 16. decembra v Slovenskem kulturnem in informativnem centru na otvoritvi razstave, ki je bila posvečena njegovemu spominu.
Razstavo je pripravila Likovna sekcija Mozaik Društva upokojencev Murska Sobota, odprl pa jo je generalni konzul v Monoštru Drago Šiftar, ki se je na gospoda Vilda spominjal z anekdotami iz svojih mladinskih let. »Dobri ljudje, šteri so več nej med nami, so pustili za seov dober duh. Ta dober duh bi rad, ka živi stalno tu v Porabju in da poveže nazaj, da smo Prekmurci pa Porabci bili v enom,« - je na koncu zaželel. Otvoritev razstave so z lepimi pesmimi popestrile Ljudske pevke iz Monoštra.
Nikoletta Vajda
Otvoritev razstave v Slovenskem domu
Občinstvo med ogledom razstave
Porabje, 7. januarja 2010
7
Doživetje prostora v treh muzejih
Dva vrabca, ki nosita na sebi barve slovenske in madžarske zastave - to je simbol muzejskopedagoškega projekta z naslovom »Sense of place - A megelt taj - Doživetje prostora«. Otroci na prekmursko-porabskem območju naj bi raznašali drobce kulturne dediščine tako, kot raznašata majhna ptiča semena po poljih.
Skupna vrednost projekta znaša nekaj nad 800 tisoč evrov in je delno sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt traja od 1. avgusta 2009 do 31. julija 2012, osrednja ciljna skupina so osnovnošolci (6 do 15 let) kot nosilci prihodnjega medkulturnega dialoga. Ti otroci bodo sodelovali v posebnem muzejskopedagoškem programu, ki se bo izvajal v treh sodelujočih muzejih (Pokrajinski muzej Murska Sobota
-	kot vodilni partner, Galerija
-	Muzej Lendava ter Muzej Avgusta Pavla v Monoštru). Ti muzeji delujejo na območju, ki ga naseljujeta madžarska narodna skupnost v Sloveniji in slovenska narodna manjšina na Madžarskem. Otroci bodo kulturno dediščino spoznavali preko tradicionalnih predmetov v teh muzejih. »Oni so naša prihodnja publika. Oni bodo dalje prenašali to znanje, ki ga mi hranimo v muzejih. Hranimo pa neko dediščino rodov, ki so živeli stoletja na tem prostoru in živijo tudi sedaj. Vsa
njihova znanja, vse njihove spomine bodo nosili otroci dalje. Ker je to kulturna dediščina, ki je nastala na etnično mešanem območju, zaradi katere smo mi takšni, kot smo, je pomembno, da ti otroci znajo te jezike, ki se govorijo na tem prostoru, «- je na tiskovni konferenci dejala direktorica Pokrajin-
skega muzeja Murska Sobota Metka Fujs.
Projekt gradi svojo vsebino na komunikaciji med pripadniki obeh manjšin z obema narodoma in med seboj. Program bo ponujal učenje obeh knjižnih jezikov in tudi dveh narečij (porabskega in hetiškega). Tako skrbijo sodelavci tudi za obstanek obeh dialektov in želijo znanje jezika sosedov razširiti tudi med tistimi, ki ne živijo na dvojezičnem območju. Vsak muzej zbere učence v svojem okolišu, ki nato skupaj sodelujejo na programih na nekateri od treh lokacij. Med spoznavanjem kulturne dediščine bodo otrokom v pomoč tudi učni pripomočki, med njimi interaktivni računalniški program, ilustriran delovni zvezek ter igra Spomin. S pomočjo le-teh bodo lahko sodelujoči spoznavali izraze za posamezne predmete in pojme v »štirih jezikih«. Besede bodo zapisane in tudi povedane. Pedagogi-etnologi že sedaj delajo na zgoščenki, ki bo obsegala šest tem: predstavitev muzejev in pred-
metov, stavbarstvo, glasbo, kulinariko, oblačila. Na posameznih mestih muzejev bodo postavljene točke za otroke, pri katerih jih bodo čakale vsebine v povezavi s temi temami. Na koncu vsakega programa bodo otroci preverili svoje pridobljeno znanje s pomočjo kviza. Šolarji bodo torej preko igre spoznavali jezik in kulturno dediščino drugih. »Vloga porabskega narečja bo pri muzejskopedagoškem programu velika. Zato smo mislili, da v ta program vključimo tudi člane Društva porabskih upokojencev. 'Babice in dedki' bodo prenašali kulturno dediščino na 'vnuke', da se bodo otroci tudi v živo
srečevali s porabsko govorico, ne le preko računalnika in zgoščenke,«- je poudarila etnologinja Muzeja Savaria Marija Kozar. Dodala je, da se bodo otroci naučili najenostavnejše besede, recimo pri kuhanju krompirjevih žgancev: mela - moka - liszt. Na tak način se bo bogatil njihov besedni zaklad.
Sodelujoči v projektu načrtujejo tudi skupne poletne tabore, ki bodo namenjeni medsebojnemu druženju, spoznavanju in tudi učenju ob igri. Za pričetek bo tabor pilotski, po ovrednotenju izkušenj pa lahko sledijo še nadaljnja druženja. Za sodelujoče učitelje in mentorje bodo namenili dve delavnici
na temo muzejske pedagogike in muzeologije, zanje bo izdan tudi dvojezični priročnik. (Dejavnosti organizira muzej v Murski Soboti.) Nastala bo tudi javna digitalna baza informacij o kulturni dediščini narodnostnih manjšin, ki bo dostopna na spletu. Za potrebe projekta se bo nabavila računalniška oprema in digitalna kamera.
Po treh letih, po izteku projekta, se bodo dejavnosti nadaljevale kot permanentni izobraževalni program, ki ga želijo snovalci znova in znova nadgrajevati in vanj vključevati nove generacije.
V vseh treh muzejih bodo prenovljeni in opremljeni prostori za trajno izvajanje
projekta. Na Gradu v Murski Soboti bodo prenovili prostore v pritličju za izvajanje muzejskopedagoškega programa (pedagoška delavnica, učilnica, kuhinja). V Lendavi bodo prav tako izoblikovali 22 m2 velik prostor za pedagoške namene. Na madžarski strani je projektni partner Direkcija železnožupanijskih muzejev, ki vsebinsko in finančno vodi ter koordinira dela na Madžarskem. Na področju raziskovanja sodeluje pri izboru tipičnega muzejskega gradiva in izdelavi seznama kulturnih elementov, ki bodo zastopani v skupnih izdelkih projekta. Največja naložba v projektu je povezana z monoštrskim Muzejem Avgusta Pavla. De-
lež investicije znaša 60 odstotkov vseh odobrenih sredstev za Monošter. Tukaj bodo sezidali prizidek velikosti 85 m2, ki bo omogočil neoviran dostop do prostorov za izvajanje muzejskopedagoškega programa (stopnice na severni strani). V prizidku bo tudi sprejemnica, pisarna vodij delavnic in skladišče muzejskopedagoškega programa. Z adaptacijo pritličja (podrli bodo dve steni), nastanejo trije veliki prostori za delavnico in pripadajočo novo stalno razstavo Življenje Slovencev v Porabju. Staro razstavo, ki šteje že nad 25 let, bodo namreč posodobili in preuredili primerno muzejskopedagoškemu programu. Sodelujoče otroške skupine bodo vedno narodnostno mešane in štele 10-15 oseb.
Poleg pedagoškega dela je v projektu poudarjen tudi raziskovalni del, saj bodo sodelavci vseh treh muzejev raziskovali dediščino svojega območja, rezultate pa bodo prenesli v pedagoški program in konkretne učne pripomočke. »Za delovni zvezek in zgoščenko je treba zbrati etnološko gradivo na terenu, v muzejih in v različnih ustanovah. To je izjemna priložnost tako za Prekmurje kot za Železno županijo oziroma za Slovenijo in Madžarsko, odpiramo novo poglavje v sodelovanju na muzejskem področju. Tega je doslej bilo zelo malo, mi smo s tem projektom do 2012 postavili temelje, in upam, da bomo z delom nadaljevali tudi po tem datumu, saj je mednarodno sodelovanje izjemnega pomena,«- je izpostavil kustos lendavskega muzeja Zoltan Kepe.
O metodah in učnih pripomočkih so lahko novinarji na tiskovni konferenci že dobili bežen vtis, saj so morali iz velikih lesenih črk sestaviti ime projekta.
-dm-
Vrabci, ki raznašajo kulturno dediščino
Takšna bo delavnica v Muzeju Avgusta Pavla
Porabje, 7. januarja 2010
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS, 10.45 ENKRATNI DUET, DOK. FILM, 11.00 ENAJSTA ŠOLA,
11.30	TO BO MOJ POKLIC, 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TRGOVINA Z OTROKI, DAN. DOK. ODD, 14.05 KNJIGA MENE BRIGA, 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI
-	HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 MIHEC IN MAJA, OTR. SER, 16.05 IZ POPOTNE TORBE: JADRO, 16.25 SLOVENSKI VODNI KROG: VOGLAJNA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME,
17.20	POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 KOT ATA IN MAMA: ŽUR NAJŽUREJŠI, OTR. NAN.j 18.35 VIPO, RIS, 18.45 ZAKAJ?, RIS, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.50 GLEDAMO NAPREJ, 19.55 MILE IN EVA IN LJUBOSUMNA ANJA, DRUŽ. TV NAN, 20.30 SLOVENSKI AVTO LETA 2010, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME,
23.00	POLNOČNI KLUB: NIKOLI NI PREPOZNO, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 STRASTI, TV NAD, 1.00 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI,
1.55	INFOKANAL
Petek, 08.01.2010, II. spored TVS
6.30	ZABAVNI INFOKANAL, 7.00 INFOKANAL, 10.20 TV PRODAJA, 10.50 GLASNIK, 11.15 PISAVE, 11.45 EVROPSKI MAGAZIN, 12.45 ČRNO BELI ČASI, 13.00 SKRIVNOST V SRAČJEM GNEZDU, NOVOLETNA PRAVLJICA ZA OTROKE, 14.00 CITY FOLK, DOK. ODD, 14.30 EDWARD CLUG, VALENTINA TURCU IN MARIBORSKI BALETNI PLESALCI, 15.40 TV PRODAJA, 16.10 CIRCOM REGIONAL, 16.40 MARIACELJSKI KOLAČ, DOK. ODD, 17.20 MOSTOVI - HIDAK, 17.55 V DOBRI DRUŽBI Z BLAŽEM, 18.55 ZLATA ŠESTDESETA - FARAONI, 20.00 NOSTRADAMUS: RESNICA, DOK. ODD, 20.45 DRUŽINSKA SKRIVNOST, IT. NAD, 21.45 SLADKI ČASI, AM. FILM, 23.35 ZBORNICA, AM. FILM, 1.15 JASNOVIDKA, AM. NAD, 1.55 INFOKANAL
* * *
Sobota, 09.01.2010,1. spored TVS
6.15	KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: JADRO, 7.20 ZAJČEK BINE: SLIKAR, LUTK. NAN.; MIHEC IN MAJA: BOLHE, OTR. ODD.; SEJALCI SVETLOBE: LOVILEC SENC, OTR. NAN.; RIBIČ PEPE: ČRKA E
V	SLOVENSKIH GRADOVIH, OTR. NAD, 9-10 KINO KEKEC: PAPIRNATI PRINC, SRBSKI FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB: NIKOLI NI PREPOZNO, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.10 FOYLOVA VOJNA: INVAZIJA, ANG. NAD,
15.55	SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 ZDRAVJE,
16.30	USODA, 16.35 ALTERNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOBOTNO POPOLDNE, 17.25 ZAKAJ PA NE, 17.40 NA VRTU, 18.05 NAGRADNA IGRA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 POZABLJENI IGRAČI, RIS, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 KEKEC, SLOV. ČB FILM, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRI BAR, 23.35 USODNA NESREČA, AM. NAD, 0.30 STRASTI, TV NAD, 1.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 09.01.1992,1.30 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI,
2.15	INFOKANAL
Sobota, 09.01.2010, II. spored TVS
6.30	SKOZI ČAS, 6.40 TV PRODAJA, 7.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 09.01.1992,7.35 POSEBNA PONUDBA, 7.55 MARIACELJSKI KOLAČ, DOK. ODD, 8.35 NOSTRADAMUS: RESNICA, ANG. DOK. ODD, 9.55 MAGAZIN
V	ALPSKEM SMUČANJU, 10.25 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 11.55 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 12.45 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 14.15 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 16.00 POZDRAV AFRIKI, 16.30 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 17.45 ROKOMET, TEKMA LIGE PRVAKINJ: KRIM MERCATOR - METZ, 20.00 VELENJE: MALI NOGOMET, FINALNI TURNIR, 21.45 BLEŠČICA, ODD. O MODI, 22.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.40 DNEVI RADIA, AM. FILM, 0.05 TRANZISTOR, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL

Nedelja, 10.01.2010,1. spored TVS
7.00	TELEBAJSKI, OTR. NAN.j MALA LOKOMOTIVA, RIS. FILM; SNEŽENI MOŽ, RIS. FILM; MARČI HLAČEK, RIS, 10.20 VELIKANI V SREDOZEMLJU, FR. DOK. NAN, 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SLOVENSKI AVTO LETA 2010, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 15.00 GLASBENI TROBOJ, 15.15 ŠPORTNE NOVICE, 15.20 GLASBENI TROBOJ, 15.40 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.50 ŠPORT, 16.00 DRUŽABNA, 16.25 KUHARSKA ODDAJA Z NIGELLO LAWSON, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 17.15 NAGLAS!, 1730 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS, 18.50 POKUKAJMO NA ZEMLJO, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 TAM, KJER SEM DOMA, 21.15 INTERVJU, 22.10 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.40 PINOCHET V PREDMESTJU, ANG. TV FILM, 0.10 STRASTI, TV NAD, 0.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 10.01.1992,1.05 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL
Nedelja, 10.01.2010, II. spored TVS
6.30	INFOKANAL, 7.00 TV PRODAJA, 730 SKOZI ČAS, 7.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 10.01.1992,8.10 GLOBUS, 8.40 TOMIZZA BREZ MEJA,
9.10	SLOVENSKI MAGAZIN, 9-35 ZGODBE FRANCA ŠTURMA 1948/49
-	2008/2009: 60 LET GLASBENE ŠOLE FRANC ŠTURM, 10.25 SV. POKAL
V	ALPSKEM SMUČANJU, 12.25 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU,
13.25	ADELBODEN: SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 14.15 TAUPLITZ: SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 17.00 MARIBOR: ODBOJKA (Ž), FINALE SLOVENSKEGA POKALA, 18.30 KORAK K SLAVI: ŽENSKE IN ZOI, ŠPORTNI FILM, 20.00 NAJVEČJE STARODAVNE ZGRADBE, ANG. DOK. SER,
20.50	UMESTITEV ŠKOFA PETRA ŠTUMPFA, 21.50 CRANFORD. ANG. NAD,
22.45	NA UTRIP SRCA, 23.40 BERLIN ALEXANDERPLATZ, NEMS. NAD, 0.40
BABETTINA GOSTIJA, DANSKI FILM, 2.25 INFOKANAL *
Ponedeljek, 11.01.2010,1. spored TVS
6.30	UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 SMRKCI, RIS, 10.35 RISANKA, 10.45 ANIMALIJA, RIS, 11.10 IZ POPOTNE TORBE: JADRO, 11.30 SLOVENSKI VODNI KROG: VOGLAJNA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NAŠI VRTOVI, DOK. ODD, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MLADI ZNANSTVENIK JANKO: OPAZOVANJE KOLES, RIS. NAN, 15.55 FELIKSOVA PISMA: FELIKS V PARIZU, RIS, 16.10 BINE: ZIMSKO VESELJE, LUTK. NAN,
16.25	RIBIC PEPE: ČRKA E V SLOVENSKIH GRADOVIH, OTR. NAD, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1730 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6,18.40 PINGU, RIS, 18.45 TONI IN BONI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POLEMIKA, 21.00 STARA NERGAČA, ANG. NAD, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OPUS, 23.25 GLASBENI VEČER, 0.55 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 11.01.1992, 1.20 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL
Ponedeljek, 11.01.2010, II. spored TVS
6.30	INFOKANAL, 10.15 TV PRODAJA, 10.45 SOBOTNO POPOLDNE, 12.55 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 13.40 ZGODBE FRANCA ŠTURMA 1948/49
-	2008/2009:60 LET GLASBENE ŠOLE FRANC ŠTURM, 13.55 SLOVENCI V ITALIJI, 14.25 POSEBNA PONUDBA, 15.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK
11.01.1992.15.45	OSMI DAN, 16.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.00 PRVI IN DRUGI, 1730 TO BO MOJ POKLIC: PODJETNIK, 18.00 JESENIN, RUS. NAD,
18.50	ROŽNATI PANTER, RIS, 19.00 ZDRAVJE, USODA, ALTERNATIVA,
20.00	ZEMLJA - MOČ NARAVNIH SIL, ANG. DOK. SER, 21.00 STUDIO CITY,
22.00	POZDRAV AFRIKI, 22.30 KNJIGA MENE BRIGA, 22.50 CITY FOLK,
23.15	ZAVETNIK ODTUJENIH, AM. FILM, 0.55 ZEMLJA - MOČ NARAVNIH SIL, ANG. DOK. SER, 1.50 ZABAVNI INFOKANAL
Torek, 12.01.2010.1. spored TVS
6.10	KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, 7.05 DOBRO JUTRO, 10.10 DEKLICA DELFINA IN LISICA ZVITOREPKA, 10.25 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS, 10.35 FELIKS V ZRAČNIH VIŠAVAH, RIS, 10.45 RIBIČ PEPE: ČRKA E V SLOVENSKIH GRADOVIH, OTR. NAD, 11.10 BINE: ZIMSKO VESELJE, LUTK. NAN, 11.25 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN, 11.55 INTERVJU, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 OPUS, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK,
15.45	MARČI HLAČEK, RIS, 16.10 SEJALCI SVETLOBE, OTR. NAN, 16.25 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1730 SLOVENSKE ALPE, DOK. SER, 18.00 JAMBORNA CESTA, DOK. ODD, 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FLETNI GAJI, RIS, 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS,
19.00	DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 SLOVENKA LETA, 21.00 USKOŠKA DEDIŠČINA BELE KRAJINE, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 HITLERJEV MUZEJ, NEMŠ. DOK. SER, 23.55 PRAVA IDEJA!, 0.20 SLOVENSKE ALPE, DOK. SER, 0.50 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 12.01.1992, 1.15 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL
Torek, 12.01.2010, II. spored TVS
6.30	INFOKANAL, 730 TV PRODAJA, 8.00 DOBER DAN, KOROŠKA, 8.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 9-25 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 12.01.1992,10.20 NLP, 13.25 BLEŠČICA, 13.55 STUDIO CITY,
14.50	POZDRAV AFRIKI, 15.20 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.50 TV PRODAJA,
16.20	GLASNIK, 16.45 MOSTOVI - HIDAK, 17.20 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 18.30 SLOVENCI PO SVETU, 19.00 VEČERNI GOST: ORLANDO FIGES, 20.20 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 21.15 GLOBUS, 21.45 PRAVA IDEJA!, 22.10 NESMRTNO LJUBLJENA, ANG.-AM. FILM, 0.05
NOTRANJOSTI, AM. FILM, 1.35 INFOKANAL * * *
Sreda, 13.01.2010,1. spored TVS
6.10	KULTURA, 6.15 ODMEVI, 700 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 MARČI HLAČEK, RIS, 10.35 RISANKA, 10.40 SEJALCI SVETLOBE: RAZLITO SONCE, OTR. NAN, 11.00 POZABLJENI IGRAČI, RIS, 11.10 ZLATKO ZAKLADKO: KOVAČNIKOVA DOMAČIJA, 11.30 SLOVENSKE ALPE, DOK. SER., 12.00 USKOŠKA DEDIŠČINA BELE KRAJINE, DOK. FILM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLEMIKA, 14.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA,
15.10	MOSTOVI - HIDAK, 15.45 SKRIVNI SVET MEDVEDKA BENJAMINA, RIS, 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 1700 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1730 TURBULENCA: INOVATIVNOST, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ROBOTKI, RIS, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 ZA OGRAJO, AVSTRAL. FILM, 21.35 KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 SVETO IN SVET, 0.20 TURBULENCA: INOVATIVNOST,
1.10	IZ ARHIVATVS: TV DNEVNIK 13.01.1992,1.35 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL
Sreda, 13.01.2010, II. spored TVS
6.30	ZABAVNI INFOKANAL, 9.05 TV PRODAJA, 9.35 TAM, KJER SEM DOMA,
10.55	HRIBAR, 11.55 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 13.01.1992,12.50 PRAVA IDEJA!, 13.15 KNJIGA MENE BRIGA, 13.35 GLASBENI VEČER, 15.05 TV PRODAJA, 15.35 ČRNO BELI ČASI, 15.55 ODBOJKA, TEKMA LIGE PRVAKOV: ISTANBUL - ACH VOLLEY BLED, 18.00 K1NGDOM, ANG. NAD, 18.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 19.00 NA VRTU, 19.25 Z DAMIJANOM, 21.45 ŽIČNICA VON PANTZ, DOK. FELJTON, 22.15 AUGUST STRINDBERG: GOSPODIČNA JULIJA, 23.15 SLOVENSKA JAZZ SCENA: ANDY SCOTT & SAX ASSAULT, 0.05 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
PFTRTFK' l4 rti 9010 1 SPDRFn TVS
6.10	TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI: JANA SE ODPRAVLJA NA POT, OTR. NAN, 10.35 MALE SIVE CELICE,
11.20	BERLIN, BERLIN: GENERACIJE, NEMŠ. NAN, 11.45 SVETO IN SVET: KATOLIŠKA CERKEV V SLOVENIJI, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME,
13.20	DANES DOL, JUTRI GOR, 13.50 SLOVENKA LETA, 15.10 MOSTOVI
-	HIDAK, 15.45 ANIMALIJA, RIS, 16.10 SKOK, OBRAT, ZDRS, DOK. FILM EBU IZ IRSKE, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1720 GLEDAMO NAPREJ}, 1730 KOT ATA IN MAMA: KAM S STARO TETO, OTR. NAN, 17.55 RDEČI NOSKI - KLOVNI ZDRAVNIKI,
18.25	ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 SIMFONOR1JE, RIS, 18.45 PUJSA PEPA, RIS, 19.OO DNEVNIK, VREME, ŠPORT, GLEDAMO NAPREJ, 19.55 TEDNIK,
20.55	ŽIVLJENJE PO ZIDU, NEMŠ. DOK, ODD, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 GLOBUS, 0i05 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 14.01.1992,0.30 DNEVNIK, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI,
1.30	INFOKANAL
Četrtek, 14.01.2010, II. spored TVS
6.30	INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.35 V DOBRI DRUŽBI, 11.35 TEDENSKI IZBOR, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 POMAGAJMO SI, 17.00 TEDENSKI IZBOR, 19.00 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA MILČINSKI, 20.00 NAJLEPŠA LETA, NEMŠ. FILM, 21.30 TRANZISTOR, 22.05 BRANILKE ZAKONA, AM. NAD, 22.50 PISMO ANI, ŠVICARSKO-RUSKI DOK. FILM, 0.15 INFOKANAL
Licijin kalendar za leto 
2010
Vsikši listič lüka en mejsec znamemije. V šterom je sau süja ostala, tisti mejsec de süji, v šterom pa vlažna ali mokra - v tistom mejseci de dež ali snejg. Poglejmo, ka je kazo Licijin kalendar 13. decembra 2009 za leto 2010.
Siiji do: maj, oktober pa november. Januara, februara in decembra de dež ali snejg. Deževni baudejo marec, april, junij, julij, augustuš pa september. Največ deži bau marciuša.
-mkm-
KUD BUDINCI, OBČINA ŠALOVCI IN PORABSKO KTD ANOOVCI VABIJO NA
POHOD TREJ KRALOF NA POUTI PO DOLAJ, PA BREGAJ V SOBOTO, 9. JANUARJA 2010
START OB 10.00 URI PRI VAŠKO-GASILSKEM DOMU V BUDINCIH
PO IUIRANJEM POZDRAVU GREMO DO ANDOVCC HA MADŽARSKEM. O
ANDOVCi: SPOMENIK ŽIVIM, MAU TRIGLAV-SIMBOL SLOVENSTVA, ŽIVI BETLEHEM (OKREPČILO). \.J
Pohod po porabskem gozdu do nekdanje karavle v Budincih. 
Nadaljevanje poti ob mejnih kamnih do najsevernejše točke Slovenije.
ClU: VAŠKO-GASILSKI DOM V BUDINCIH (ZAKLJUČEK Z MAUCO).
Prijavnina: 6 € za odrasle in 3 € za ouake. Za mlajše otroke ni prijavnine.
Vsak pohodnik bo prejel mauco, toplo puačo ter spominsko darilce.
Dolžina poti: približno 12,4 km ‘Težavnost: gozdna pot po gričevju
Oprema: pohodniška obutev m pohodniške palice, nahrbtnik, voda, sadje Zaradi gibanja v obmejnem pasu imejte s sabo osebni dokument.
Prijave: Andrej Lainšček do 7.1.2010 na tel št.: +386 (0)2 55912 46, +386 (0)41963 752 po e-pošti: andrej.iainscek@skh.net in pred začetkom pohoda
Poslušalcom Radiona Monošter
Že se pa čiije Radio Monošter na gorenjesinčarski frekvenci 97,7 MHz.
•Zveza Slovencev na Madžarskem Magtaronzagi Szlovenek Ssdvetsege;
Zveza Slovencev na Madžarskem
Gardonyjjeva 1
9970 Monošter/Szentgotthard Telefon: 00 36 94 380 206 0036 94 552 596 E-pošta: info@zveza.hu
zveza.hu
Porabe
ČASOPIS
SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter, Gardonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk:
TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1: 9000 Murska Sobota: Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357,
SWIFT koda: OTPVHUHB