Zadnji šopek
Nič več ni rožic,  Mati mila, da pletla šopke Ti bi v  dar. Glej, zadnjega sera danes zvila, ki denem ga na Tvoj altar.
Oh, srčece bridkost obhaja, mi vzel je mraz za cvetom cvet; Oj, kje ste zdaj cvetice maja? Nič več vas ni, ves pust je svet!
Kako, Marija, namestiti Ti hočem rožic vonj  in kras ? Kako  altarček Tvoj  krasiti, presladka Mati, zimski čas? —
Ljubezen srčeca naj vroča Ti vrtni šopek namesti;          kot vrtnica lepo cvetoča
za Jezusa, za Te žari.
Žari cvetičica ta draga dobrote večne rajski žar; oj sprejmi jo, o Mati blaga, Ti klije v srčecu vsekdar.
176
In ko bo  spet potnlad priklila,
o,  takrat spet  veselih  lic
bom šopke pletla in nosila
Ti, rajska Cvetka  —  vseh cvetic!
Radoslav