Entered m Bwaad-GlMi Matter Jmmrj 18, 1Š1M, a* ike Post oAm Otoago, HHhom, und®r the Act of Augwt M, 1911. No. 25. Štev. 25. Chicago, 111., 3t. junija (Jone) 1915 Leto 1. Volume ' Lokalne vesli. — Nas domači žu-pnik Rev. A. Sojar se je po tritedenski odsotnosti povrnil čil in zdrav minulo soboto zopet nazaj v Chicago. V Steeltonu, Pa., se je mudil teden dni, kjer je uspešno vodil sv. misijon v ondotni slovenski cerkvi. Zatem je obiskal na iztoku 14 slovenskih naselbin, kjer imajo svoje domače cerkve ali fare. V nedeljo nam je izpred oltarja « omenil, da je našel izmed 14 slovenskih in hrvaških duhovnih sobratov na iztoku samo dva po-polponfa zadovoljna in še celo ta dva službujeta pri Slovakih. Kako spoštujejo in ljubijo verni Slovaki v Haverstraw, N. Y. svojega domačega župnika Rev. Al. L. Blaznika, rodom iz Ljubljane, — je posnemanja in občudovanja v vredno! Glede zidanja slovenske farne šole in novega farovža v Chicagu se bode izvolil najbrže kmala po- * sebni odbor, ki naj deluje nato, da bi se ta misel svoječasno, ali tedaj uresničila, kada bode že tretjina svote za zgradbo nabrana. — Minulo soboto sej je vršila v Maywoodu v Speedway parku prva velika mednarodna avtomobilska dirka. Navzočih gledalcev je bilo pri tej dirki približno k 80.000. Italijan Dario Resta je dospel s svojim Peugot strojem prvi na cilj. Prevozil je razdaljo 500 milj v 5 urah, 27 minutah in 6 sek. ali povrečno 87.6 milj na 1 uro, kar znači dosedaj še nedosegljivi svetovni rekard. Zmaga-lec je dobil $23.500 nagrade v gotovini. Pri vhodu se je pa plačalo $500.000 za vstopnino in sedeže. — V petek zvečer dne €5. t. m. so zvezni detektivi ustavili na 12. St. postaji potniški vlak, s katerim se je vozilo približno 200 1 srbskih in črnogorskih rezervni-kov. Vse te potnike so vladini uradniki natančno izprašali kam so namenjeni? itd. kajti iz Zed. • držav ni dovoljeno pošiljati vojaštva za zunanje armade. Dva izmed voditeljev Steve Mandič in Ivan Jankovič sta bila aretovana, ker sta se ustavljaja detektivom, poleg teh je bilo zadržanih še 23 drugih srbskih rezervnikov, koji so došli semkaj še pred 18 letom, ostali so odpotovali šele čez nekaj dni preko kanadske meje, da dospejo do cilja. — Zvon "Svobode" bode dospel v naše mesto na svojem potovanju proti zapadu v torek, dne 6. julija ob 5:40 pop. Tukaj bode t stal samo 6 ur in 25 minut, kajti isto noč ob 12:07 bo že nadaljeval svojo pot po Rock Island že-leznični progi. Za malo časa se bode vstavil v Peoria, Geneseo, Moline, Rock Island, 111.; Fort Wayne, Ind., Plymouth, Ind. in Gary, Ind. — V italijanskih krogih dobro-znano State Bank of Italy na 925 4 So. Halsted St. je dala oblast minuli teden zapreti vsled slabega poslovanja. Koliko bodo vložniki zgubili, še ni znano. Do tega ko-( raka je prignala to podjetje italijanska vojna, ker so stranke vsled tega tekom nekaj tednov dvignile več kot za $300.000 svojega naloženega denarja. — Glasom zadnjega uradnega poročila se nahaja sedaj v Chicagu 5820 odvetnikov, ali za 70 več kakor v minulem letu. Ameriške vesti. Dva Slovenca utonila. Iz Forest City, Pa., nam poroča naročnik J. O., da sta dne 20. junija t. L utonila v Erie jezeru dva Slovenca in sicer nadebudna mladeniča: Frank Novak, 22 let star, ter Josip Berenčin, 19 let star. Vozila sta se v malem čolnu, kojega sta najela od nekega Poljaka. Po pol ure trajajoči vožnji po jezeru sta nameravala zopet kreniti na suho; pa nesreča je hotela, da se jima je maj,hen čoln prevrnil. V nekaj minutah sta že oba zginila v valovih. Ker je stalo nekaj mladenieev na obrežju, ki so zapazili to katastrofo, so jeli ti klicati druge na pomoč. In res so prihiteli nesrečnikoma na pomoč z drugim čolnom a — prepozno. Šele po triurnem iskanju so spravili njih trupla na suho. Frank Novak je prišel s svoji' mi stariši semkaj pred 6 leti. Doma je bil iz Marčjega dola, fara Št. Lorenc, Dolenjsko. Tukaj zapušča svoje stariše, enega brata in 3 sestre. Pokojnik je bil član društva Marije Vnebovzete št. 77 K S. K. J. Josip Berenčin je bil doma iz Planine na Notranjskem, v Ameriki je bival 3 leta. V stari domovini zapušča stariše in šest sester; bil je član društva št. 124 S. N. P. J. Zelo ganljiv je bil pogreb teh mladeničev, ki se je vršil dne 22. junija v cerkev in iz cerkve na pokopališče, ker so nesli nesrečni žrtve v dveh rakvah k zadnjemu počitku. Ondotno pevsko društvo "Zvon" jima je zapelo v zadnji pozdrav nekaj ganljivih žalo-stink. Pogreba se je polnošte* vilo vdeležilo tudi društvo Marija Vnebovz. št. 77 K. S. K. J. ter mnogo drugega občinstva. Bodi jima lahka tuja žemljica! Važen odgovor Nemčije. Washington, D. C., 28. junija.— Na zopetno pritožbo, ali protest vlade Zedinjenih držav, da naj Nemčija preneha s svojo gonjo podmorskih čolnov napram nevtralnim, ozir. tudi ameriškim prekooceanskim parnikom, se semkaj iz Berlina poroča, da bode nemška vlada tej zahtevi ugodila v celem obsegu. Ko se jo konečno dognalo, da je bila edinole Nemčija kriva smrti tudi 134 Američanov na potopljenem parniku "Lusitania", se je sedaj nemška vlada izrazila, da ne bode več škodovala potniškim parnikom namenjenim v Evropo. Vendar si pridrži pri tem pravico, da sme vsak nevtralni in inozemski parnik preiskati, če nima nič municije ali blaga za vojno na svojem krovu — in da ne bodo ti potniški parniki brez povoda potapljali nemške podmorske čolne, koji se nahajajo v angleškem kanalu. Ta odgovor se smatra tukaj jako povoljnim, ker se v celem obsegu strinja z zahtevo predsednika Wilsona. Predsednik Wilson na počitnicah. Cornish, N. H., 28. junija. Pred-% sednik Woodrow Wilson je dospel semkaj s svojo družino na po* j čitnice/ kjer ostane v svoji vili Harlakenden za nedoločen čas. i K Sleparske volitve. Indianapolis, Ind., 28. junija. — Država Ind. je menda središče sleparskih volitev. Šele pred nedavnim časom je bilo namreč obsojenih v Terre Haute, Ind., več oseb radi tega prestopka; te dni je pa spoznala tudi v našem mestu velika porota nad 100 oseb iz Marion County krivim vsled sleparskih volitev minulega leta. Med obsojenci se nahajajo: Thos. Taggart, vodja državne demokratične stranke; župan Joseph J3. Bell; policijski načelnik Samuel Perrot. mestni pravdnik Fred Barrett in več drugih znanih mestnih uradnikov. Nadškof Quigley okreval. Atlantic City, N. J., 28. junija. Chikaški nadškof James E. Quig-ley, ki je zbolel že pred nekaj tedni na svojem potovanju v Washington^, D. C., je dosedaj toliko okreval, da se bo te dni povrnil za nekaj časa k svojemu bratu v Rochester, N. Y., ki opravlja ondi službo policijskega načelnika, kjer namerava prebiti nekaj tednov. Zatem še le se bo Rt. Rev. Quigley podal zopet v Chicago. Bankerotno mesto. Nahsville, Tenn.. 28. junija. — Vsled nepoštenih in goljufivih manipulacij v mestni upravi, je postalo naše mesto bankerotno. Naprosilo se je že sodni jo, da naj imenuje konkurznega oskrbnika. Bivši mestni blagajnik Karol Meyers je poneveril namreč večjo svoto mestnega denarja, poleg tega se je vršila tudi velika golju fija pri izdaji zadnjih mestnih bondov ($2,000.000) kateri so dandanes popolnoma brez veljave. Zaprisega Lansmga. WJashington, D. O., 25. junija.— Vlada Zedinjenih držav je danes uradnim potom obvestila vsa inozemska in tuk. vladina zastopništva, da je bil namesto prejšnjega drž. tajnika Wm. J. Bryana imenovan za ta urad Robert Lansing. Zaprisega Rob. Lansinga se je vršila včeraj v državnem kapito-lu na jako slovesen način. Umor in samomor. Philadelphia, Pa., 27. junija. V bevonu, predmestju Philadel-phije je včeraj ustrelil v vili trgovca Hastinga zamorski strežaj Joseph Thomas svakinjo lastnika vile Miss Hattie Watson, ker ga je vedno kregala in jezila. Morilec se je konečno v gospodarjevi šupi ustrelil in poleg tega še obesil. Priznal 13 umorov. Birmingham, Ala,, 28. junija. Preden so danes tukaj obesili zamorca Sid Jonesa je pod vislicami priznal, da je umoril v svojem življenju 13 oseb širom Zed. držav. Imena svojih žrtev vendar ni hotel izdati. Jonesa so obesili vsled tega, ker je nedavno umo ril nekega rudarja v Banner pre-mogorovu. Otvoritev nove podzemeljske železnice. New York, N. Y., 28. junija. Mi mili teden se je otvorilo tukaj no vo podzemeljsko železniško progo med Manhattenom in Queens predmestjem, koja teče pod East Riverjem do 42. ceste. Ta predor je veljal 11 milijonov dolarjev. Nesrečna vožnja. Gettysburg, Pa., 28. junija. Blizu Mason in Dixon postaje sta zadela sinoči dva ekspresna vlaka skupaj kar je povzročilo, da je bilo na mestu 8 os§b ubitih in 16 nevarno ranjenih. Vlada sta zade la skupaj na nekem mostu vsled neprevidnosti čuvaja. *■ ■■ Ciklon v Kanadi. Winnipeg, Man. (Kanada), 26. junija. Vsled velikega ciklona, ki je divjal včeraj v bližini Red Cliffe, Grassy Lake in Alberta Town zapadno od Calgary okraja, sta bili dve osebi usmrčeni, 25 pa nevarno ranjenih. Ciklon je poškodoval na tisoče akrov obdelanih poljan. Iz delavskega sveta. - — Toledo, O., 28. junija. Willys Overland izdelovalnica avtomobilov je minulo soboto povišala plačo svojim delavcem za 5%. Skupna mesečna plača te tvrdke svojim delavcem znaša sedaj $1,-000.000, povišanje plače pa $525,-000 na leto. . — Washington, D .0., 28. junija. Državni vojni department je odredil, da se plača mehanikom in drugim izkušenim delavcem v Frankford arzenalu, Philadelphia, Pa., poviša za 25%. To povišanje se je vsled tega odredilo, ker je zadnji čas mnogo arzenalskih delavcev zapustilo svoja mesta in prevzelo boljše službe pri privatnih tvrdkah, ki izdelujejo munici-jo za evropsko vojno. — Gary, Ind. Od leta 1912 se se ni v tukajšnjih železolivarnah nikdar delalo s tako polno paro, kot te dni Znana "Indiana Steel Co." je tekoče dni spravila v tir zadnje plavže. Tudi tuk. "Aetna" izdelovalnica smodnika dela s /polno paro. General Huerta aretiran. El Paso, Tex., 28. junija. — Bivši diktator Mehike, general Victoriano Huerta in general Pascual Orozco, znani vodja mehiških vstašev sta bila včeraj v Fort Bliss aretovana po ukazu washingtonske vlade vsled prestopka nevtralitete in revolucijar-nega delovanja. Huerta se je peljal na Chicago Rock Island & Pacific vlaku, ter je svojim tovarišem dospeti hiko preko meje v južnem su. Prvega so stavili pod varščine, generala Orozco pa $7500. Razprava ali obravnava se bode vršila v četrtek, dne 1. julija t. 1. Upokojenje angleškega general, konzula. New York, N. Y., 28. junija. — Po 40 letnem uradnem diploma tičnem službovanju se bode podal tuk. angleški generalni konzul za Zed. države Sir Courtenay Walter Bennett v pokoj. Diplo-matično službo v Zedinj. državah je opravljal 14 let. Slovo W. J. Bryana. Washington, D. C., 28. junija. Bivši državni tajnik W. J. Bryan se je minulo soboto poslovil od svojih znancev in prijateljev v Washingtonu. Odpeljal se je včeraj proti San Francisco na ondotno razstavo. Uradniki in uslužbenci državnega departmenta so izroč^i Bryano lepo spominsko darilo, za kar je vsakdo izmed njih prispeval 25 centgv. Inozemske vesti. Evropska volna. KRVAVA OBLETNICA. Predvčerajšnjim, to je dne 28. junija je minulo ravno leto dni, ko je v Sarajevu ustrelil dijak Gavrilo Princip avstrijskega pre-stolonaslednika Franc Ferdinanda in njegovo soprogo, kar je povzročilo sedanjo evropsko vojno, kakoršne še svet ne pomni Radi umora teh dveh oseb se bojuje dandanes že 10 držav oz. narodov; radi tega umora je v sedanji vojni že približno 6,000.-000 vojakov ubitih, ranjenih, ali pogrešanih; radi sarajevskega umora je bilo zadnji čas potopljenih nad 100 bojnih in 400 trgovskih ladij; radi tega umora Je popolnoma opustošena Belgija in Poljska. .Da na milijone in milijone vdov in sirot se je spominja' lo te prve krvave obletnice in je preklinjalo istega, ki je začel to nečloveško svetovno klanje. Uradno poročilo glede zavzetja Plave. Avstro-ogrski poslanik v Washingtonu, D. C., je prejel dne 26. junija t. 1. od svoje vlade z Du naja uradno poročilo, da se na haja Plava še vedno v avstrijskih rokab. Neresnična je torej vest, da so jo Italijani že pred nekaj dnevi zavzeli. Tozadevna brzojavka z Dunaja se glasi: "Ker se tlaie od strani glavnega italijanskega vojnega stana v svet krivična vojna poročila 6 zavzetju Plave na Goriškem, naj bode s tem omenjeno, da se nahaja ta važna strategična točka še vedno v naših rokah. Italijani dosedaj še niso prodrli skozi dasiravno je padlo za pridobitev Plave že več tisoč mož na sovražni strani. Pred našimi pozicijami leži kakih 3000 ubitih italijanskih vojakov, koje ne more sovražnik pokopati. Naše tozadevne izgube so primeroma majhne in neznatne." Odbiti napadi. Dunaj, Avstrija, 28. junija (via Berlin). Uradno se poroča, da so hotele italijanske čete dne 26. t. m. napasti zaliv pri Tržiču ob jadranskem morju, nedaleč od kopališča Gradež, — a naša pehota in kavaierija jih je uspešno odbila. V drugih krajih na Goriškem se vršijo le artilerijski boji. Nevrjetna vest. Milan, Italija, 28. junija. — Nek vojni poročevalec je brzojavil danes semkaj da so Italijani zavzeli mesto Gorico po 15 dnevnem hudem boju. Ta vest pa še ni uradno potrjena. Italijanski torpedni čoln potopljen. Dunaj, Avstrija^ 28. junija (via Berlin). Minulo soboto, dne 26. junija je eden izmed avstrijskih podmorskih čolnov potopil v severnem jadranskem morju nek italijanski torpedni čoln, ki se je na mestu pogreznil. Italijansko poročilo. Rim, Italija, 28. junija. — Na trentinski fronti v Južnih Tiro-lah so se vršili minule dni hudi| artilerijski spopadi. Našim gorskim strelcem se je posrečilo, da so porušile veliko avstrijsko elek trarno v Tonalih. Na koroški strani si je sovražnik te dni zelo prizadeval, dobiti nazaj važno gorsko točko Zollen kofel. Najhujši boji so se pa izvršili blizu Krna, nedaleč od Gorice in Tolmina. Ondi je naše vojaštvo zaplenilo 2000 pušk, 20.000 nabojev in več ročnih granat. V soški dolni rabi sovražnik pri napadih dušilne pline in ročne granate, ki grozno učinkujejo. Z zavzetjem obmorskega avstrijskega mesteca Tržič, je padlo v naše roke 11 trgovskih ladij, 24 jadrank, 5 aeroplanov, 2 superdreadnaughta v gradbi in 1 križarka ter številno torped, min, municije in 3 veliki topovi. Bojne ladje se bode dogradilo v nekaj mesecih ter zatem iste prepeljalo v Genovo. Naše čete so minulo teden tudi zavzele Globno, ki leži severno od Plave, tako da so sedaj vse važne gorske točke med Gradežem in Tržičem v naših rokah. V Gorici se nahaja sedaj samo še vojaštvo, kajti civilno ljudstvo je zbežalo v razne kraje iz mesta. Pričakovati je, da bode padla Gorica v kratkem času v naše roke. •V Ankono na Laško je pribežalo zadnje dni 270 Tržačanov, ki trdijo, da se nahaja v Trstu sedaj 250.000 mož vojaštva, da branijo mesto pred sovražnim napadom. Navdušenje vsled zmage. Dunaj, Avstrija* 28. junija (via London). Nepopisno je bilo navdušenje po celi monarhiji, ko se je uradno naznanilo in potrdilo veselo vest v zopetnem zavzetju mesta Lvov dne 22. t. m. Cesar Franc Josip se je vdeležil omenjeni dan v katedrali sv. Štefana slovesne zahvalne službe božje, istotako se je pelo "Te Deum" po vseh drugih cerkvah širom monarhije. Ko so korakale zopet avstrijske čete omenjeni dan pop. ob 4 uri v mesto Lvov pod poveljstvom generala von Boehm-Ermollija, jih je ljudstvo v Lvovu navdušeno pozdravljalo. Avstro-nemske čete sedaj tudi ob reki Dnjester tako vrlo napredujejo, da se bode moral sovražnik do cela umakniti nazaj. Dober plen. Dunaj, Avstrija, 28. junija (via London). Z zopetnim zavzetjem Lvova je padlo v naše roke 60.000 ruskih ujetnikov, 9 velikih topov ter mnogo streliva. Sestanek 2 cesarjev v Lvovu. Berlin, Nemčija, 28. junija. — Govori se v zanesljivih uradnih krogih, da se bosta v kratkem sešla v Lvovu nemški cesar Viljem in avstrijski cesar Franc Josip. Na tem sestanku se bode storilo in določilo konečne korake, kako bi se pregnalo sovražnika na celi črti z gališkega ozemlja. Ko se zaveznikom to posreči, bode njun glavni (cilj mesto Varšava. V to svrho je že na potu proti fronti iz znane Kruppove tovarne več vlakov najbolj modemih m močnih topov. Cesarjev sin avijatik. Amsterdam, Hokmdija, 28. junija. — Iz Berlina se semkaj poroča, da je najmlajši sin nemškega cesarja (Joachim) dovršil pred kratkim vojaški zrakoplov-ni kurz in da je bil vsled očetove želje dodeljen zrakoplovnemu koru na Flanderskem. Velike protinemške demostracije v Moskvi. Minuli teden so se vršile v tem mestu velike protinemške demonstracije, kojih posledica je bila, da se je opustošilo nad 500 nemških trgovin in tovarn ter več privatnih poslopij. Skupna tozadevna škoda znaša približno $20,000,000 Razjarjeno rusko ljudstvo je naj-prvo plenilo nemške trgovine, tovarne in hiše in konečno iste zanetilo. Le z velikim naporom se je posrečilo požarni hrambi in policiji omejiti veliko nevarnost, da ni celo mesto zgorelo. Zamena vojnih ujetnikov. Rotterdam, Holandija, 28. junija. — Vsled posredovanja danske vlade je prišlo do zaključka, da se bode vse nemške in angleške vojne ujetnike tekoči teden izpustilo v zameno. To pa velja samo za one, ki so že postarani, ali bolehni. Prevoz teh ujetnikov bode imela v oskri danska družba "Rdečega križa". Španija se pripravlja za vojno. London, Anglija* 28. junija. — Dasiravno je Španija nameravala ostati tekom sedanje evropske vojne strogo nevtralna, se poroča semkaj iz Madrida, da se bode najbrže že v kratkem pridružila zaveznikom (Angliji, Franciji, Italiji i dr.) V to svrho zbira že sedaj novince za armado, ki bode štela 500.000. Španija namerava pričeti z vojno začetkom septembra t. 1. ' Sv. oče bo zapustil Rim. Ženeva* Švica, 28. junija. — Sv. oče Benedikt XV. bode najbrže zapustil Vatikan in se bo preselil začasno v mesto Einsie-deln na Švicarskem. V tem mestu se nahaja namreč velik in znamenit samostan, katerega sedaj že prenavljajo za bivanje sv. očeta. ji sloven-tednik v Zedinjenih državah vsako sredo. NASLOV uredništva in upravništva: W. 22nd Place DL r - - sSSR* j • -1 ©gsfcST* 1 OFFICIAL ORGAN OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Issued every Wednesday OFFICE: 1951 W. 22nd Place Chicago, DL It inwHHH^li p* Hi * Pl h sv. Alojzija št. 74 K. 8. K. J. Chicago, m. Članom našega društva se tem potom naznanja, da smo dobili pismeno vabilo od društva Vitezi sv. Florjana št. 44 K S. K. J. So. Chicago, HI. in od društev v Chicagu, ki Upam, da se bodo li po temi S sobratskim pozdravom Frank Hochevar, I. tajnik. IZJAVA. Barberton, Ohio. _ Nižje podpisani uradniki dru-hrvaških Ištva sv. Jožefa št. 110 K. S. K. J. priredijo s tem potrjujemo in izjavljamo. piknik v korist njihove cerkve, da se je naše društvo na redni me-Oba ta piknika se vršita dne 4. ju- sečni seji dne 20. junija t. L eno-lija t. L Na ti povabila je naše glasno izrazilo glede poškodnine društvo sklenilo, da'se bode vde- in poškodninskega asesmenta, da ležilo piknika hrvatskih društev, naj ostane isti po starem do pri-ki se vrši označeni dan na So. hodnje konvencije. Central Park Ave in 30 ulici. Čla- S pozdravom do celega član-ni našega društva naj se zbirajo stva Jednote! na piknikovem prostoru dne 4. ju- Frank Bertoncelj, preds. lija t. 1. popoldne. Josip Lekšan, tajnik, Z bratskim pozdravom | John Rata j, zastop. John Wnksinich, tajnik Etna, Pa. NAZNANILO. I S tem dajem naznanje vsem Odborniki društva sv. Petra št. članom društva sv. Jurija št. 64 30. Calumet, Mich, naj se zbere- K- S. K. J. Etna, Pa., da bode ime-jo v navadni dvorani v nedeljo lo ^ društvo svoj piknik v ne-dne 4. julija, takoj po prvi sv. deli°. 4. julija t. 1. na Babi-maši, da pregledajo račune za pr 1 * u vih šest mesecev t. 1. itd. S spoštovanjem John R. Sterbenz, tajnik. Ion farmi (Creek Road) West Etna, Pa. Vsled tega je naprošen vsak član, da se piknika vdeleži in naj pripelje sabo svoje prijatelje in znance. Piknik se priredij v korist bolniške društvene blagajne ali v korist in podporo bolnih sobratov, .kojih imamo tekoče I NAZNANILO. Calumet, Mich. S.tem prosim vse člane in čla-1££7^o veHko"' nice društva sv Petra št. 30. K. S. ZaenQ naznanjam tudi našim K. J. Calumet, Mich., da mi izvo- članom> da je bilo na zadnji dru. lijo kar najprej e mogoče dopo- §tveni 8eji zaključeno> da 8€ u_ slati svoje certifikate (Policy,, deiežimo parade društva Andjeo ker jih zahteva glavni tajnik Je- čuvar odsijek 163 N. H. Z. kojo dnote v svrho izdaje novih. Pro-1 prjredi povodom blagoslovljenja sim osobito one člane, da upošte- gvo;je drugtvene zastave, ali vajo to naznanilo, ki soizvenme-U)ar.jaj.a sta ali na potnih listih; člani iz Zato se mora vsak član naše-mesta, ali iz okolice mi pa tndi vdeležiti parade, ki se lahko pošljejo certifikate po po- vrši u iulija t j £lani na. sti, ali jjh pa naj osebno prinese-1 §e^a društva se zbirajo ob 8. uri zjutraj v društvenih prostorih na 28 Bridge St. Etna, Pa. Prinesite seboj društvene znake! Kdor se ne bode vdeležil tega korakanja, plača globo. Prihodnja naša seja se vrši na nedeljo* dne 11. julija pred gori- to. da se ne kasneje izgovarjal, da Pridite vsi! Radi dal jaz to naznanilo .v lasilo kajti, kdor se ne bo držal tega, se bo postopalo ž njim po društ. pravilih stran 7§v točki 3 zgoraj, da zapade kažni. Izjema je le bolezen. Mi se zbiramo dne 5. julija ob 12 uri (opoldne) v dvorani sobrata Jos. Vudšenka, odkoder odkorakamo skupno z godbo na Čelu in drugimi društvi po mestu na določen prostor. Dalje omenjam, da je imelo naše društvo dne 13. junija t. 1. na 5. cesti majhen "Basket" piknik. Veselica se je dobno obnesla, ker je preostalo čistega dobička $32.70. To nam dokazuje in spričuje, da ste nam vsi dosti k temu pripomogli. Posebno lepa hvala gre našemu rojaku č. g. župniku Pr. Šalovnu v La Salle, II., za poslano brzojavko in vstopnino $1.00. Dalje se zahvaljujem sobr. Jos. Vudšenku, Antonu Barliču, in Antonu Uraniču za nam podarjeno pivo ali ječmenovec. Posebno se pa v imenu celega Vit. društva Še zahvaljujem sobr. Feliksu Kup-šek, marljivemu pivotoči. Hvaia konečno vsem - navzočim Slovencem in Slovenkam za Vaš obisk. Pozdrav do vseh članov in članic naše si. K. S. K. J. Anton Strnkel, II. vitez. navedeno. je bilo na zadnji glavni seji (1. 1914) sklenjeno, da se morajo te sv. maše vdeležiti vsi člani našega društva, je odbor društva trdno prepričan, da se boste odzvali temu pozivu celokupno in polnoštevilno; — le oni člani, ki delajo in bolniki so izvzeti. Kdor je namreč zoper sklep društva, ta ni naš sobrat in ni z nami. Ker smo si pa vsi sobratje, — bodimo tudi v vseh zadevah močni, složni in trdni; le na ta način bodemo spravili društvo na trdo podlago! Prosim konečno se enkrat vse člane našega društva, da naj se zbirajo v dvorani dne 4. julija dop. ob 9:45. Torej: Na svidenje pod zastavo sv. Cirila in Metoda! Z bratskim pozdravom Frank Mikolič, tajnik. za vložen denar 3% ali mogoče še toliko kakor ne? Ali ni vaš denar vreden te* ga, da bi vam nosil 6% obresti? Premislite malo, potem pa sami presodite., je li to društvo tudi za vas koristno ali ne. Prepričani smo, da bodete rekli: "Da, to društvo je zelo koristno!" Ako je torej koristno drugim, zakaj bi se ne poslužili te priložnosti tudi vi, da bi postali član tega društva" Za vsa pojasnila se je obrniti na tajnika ali bodisi kakega drugega odbornika. Želeč vsem rojakom širom A-merike mnogo vspeha in napredka, bilježim s pozdravom: Joseph Steblay, taj. 1840 W. 23rd St., Chicago, 111. jo meni! S sobratskim pozdravom John R. Sterbenz, tajnik. 2008 Calumet, Avenue Calumet, Mich. Joliet, 111. Iz urada društva sv. Frančiška I označeno parado, to pa radi tega, Šaleškega št. 29. K. S.'K. J. ker kasneje, ali po paradi ni mo-se prosi uljudno in naznanja čla- goče obdržavati seje. nom, da naj se udeleže prihodnje polletne in posebej sklicane seje, katera se vrši dne 4. julija v navadni društv. dvorani. Na tej seji bode dosti važnih točk na dnevnem redu, katere morajo biti rešene. Razmotrivalo se S pozdravom John Škoff, tajnik. Burdine, Pa. Iz urada društva sv. Jožefa št. 121. K. S. K. Jednote v Federal, Pa. roju uiti fcscuc. ivaziiiiuuivttiu »c i bode na tej seji tudi naša društv. Tem P°tom se naznanja vsem pravila v svrho izboljšanja, ker članom zgoraj imenovanega dru-so za nekatere stvari še pomanj- 8t™» s? naJ v Polnem številu _______I TTri /V I /\ r*/% n/\ n /v 1» n i rt %. n MA U /xrl A kljiva Torej je dolžnost vseh članov, da SC t^ 8C ^J O vdeleži j o v kolikor mogoče obilnem številu. Na tej seji se bode vršilo tudi poročilo vdeleže seje, katera se bode vršila dne 11. julija tega leta. Na tej seji imamo za rešiti nekaj zel«) važnih točk v prid društva, kakor tudi članov samih. Dolžnost veže vsacega člana, da se te seje vdele- Willard, Wis. Članom društva %v. Družine št. 136 K. S. K. J., kteri se niso udeležili zadnje seje se naznanja sledeče: Z ozirom, ker obhaja naše društvo letošnje leto petletnico svojega obstanka, se je sklenilo na zadnji seji, dne 6. junija, da priredi društvo v 'ta namen dne 4. julija veselico na g. Švigljevi farmi, eno in pol milje severno od Willarda. Isti dan se vrši tudi redna društvena seja in sicer ob deveti uri dopoldne; po seji se potem skupno podamo na veselični prostor. Ker je to prva veselica našega društva, se člani opozarjajo, da se gotovo udeležijo tega izleta, da tako skupno pripomore-mo k boljšemu uspehu! Vabijo se tudi vsi ostali rojaki in rojakinje v Willardu in okolice, da tako skupno v veseli družbi proslavimo slavnega četrtega julija. Za dober prigrizek se bode peklo tudi janca i. t. d. Vstopnina je nrosta za vse rojake! Toraj na svidenje dne 4. julija. Frank Perovšek, tajnik. Chicago, m. Cenjeni gospod urednik Glasila K. S. K. Jednote! Dovoljujem si sporočiti širši javnosti o napredku tukajšnjega "Stavbinskeg.. in posojilnega društva "Slovenski Dom." Društvo je bilo ustanovljeno dne 29. sept. 190$ inkorporira-no istega leta dne 10. nov. pod charterjem države Illinois (County of Cook). Od začetka poslovanja, to je približno sedem let, je bilo sprejetega $178,833.98 Društvo je izplačalo v teku omenjene dobe dve serije, in sicer v znesku........... $16.152.85 z dividendo.......... 3447.50 Na zemljiščih ima posojenega (Loan on Real Estate....... 55.300 00 Posojila na knjigah (On Stock)........... 6.040.00 Ročna blagajna...... 683.20 , , . i a I vnaccfta, ciaiui, uu »e ie se nadzornikov za prvo polovico leta U; „ + j u j i li x , . j v. zi, to pa zato, da bode lahko o finančnem stanju društva. _ , , . . vsak sam vedel za ktero točko da Dalje se tudi uljudno vabijo o- je glasoval in za ktero ne?, da se ni člani iz mesta in okolice, ki še na'ta način tudi izognemo nepo- morda ne spadajo v nobeno podp. trebnega govorjenja od strani ta- društvo, da naj pristopijo v dr. sv. ciht ki bi se morda seje ne vde- Frančiška Sales, št 29. K. S. K. J., ležili. Kar ^ bode pri skleni- in pod zastavo K. S. K. J. ki je h0f tako bode tudi ostalo in vsak največja slovenska podp. organi- Li]an bode moral biti g takim gkle. zacija v Zedinjenih državah ame- pom zadqvoljen riških. Sedaj se vam nudi lepa pri- Nadalje so prošeni vsi člani^ce', ložnost za to, ker je naše društvo U^oraj imenovanega društva, da znižalo pristopnino za nedolo- m| prinesejo, ali po pošti pošlje čen čas samo na $1. — h0 certifikate v najkrajšem času, Ravnotako naj bi bila dolžnost da se stvar preveč ne zavleče. Zah članov, da bi vsakdo tekom leta tevam jib pa zato tako hitro, da privedel in pridobil za društvo bodem imel vse pripravljeno po-vsaj enega novega člana; na ta slati jih na glavni urad. kadar se način bode napredovalo še bolj bode to zahtevalo. Če je pa kte-tudi naše društvo in naša si. Je- ri član (ica) izgubil (a) svoj cer-dnota. tifikat, in ga ne more najti, so isti S pozdravom do vseh članov prošeni, da naj pridejo k seji in našega društva in celega članstva ta^o napravijo prošnjo za novi NAZNANILO. Sheboygan, Wis. Iz urada društva sv. Cirila in Metoda št. 144 K. S. K. J., Sheboygan, Wis. Vsem članom tega društva se s tem naznanja, da se naj udeležijo v nedeljo dne 4. julija desete sv. maše, katera se bode bra* la v naši slovenski cerkvi sv. Cirila in Metoda povodom praznika naših društvenih zaščitnikov sv. Cirila in Metoda. God naših slovanskih blagovestnikov se pravzaprav obhaja dne 7. julija; Skupaj...........$62,023.20 Iz tega je razvidno, da je to društvo za napredek za tukajšno naselbino. Član (ud) tega društva zamore postati vsaka oseba, katera kupi dve ali več društvenih deležev, in podpiše svoje ime v društvenem imeniku, da se strinja z ustavo in s pravili društva. Omožene ženske, kakor tudi dekleta lahko postanejo članice in posestnice društvenih delnic; lahko obdrže. kontrolirajo in prene-so (transferirajo) svoj delež z vsemi pravicami kakor samske ženske. Deleži so razdeljeni r dva razreda, razred "A" in razred "B." Vplačila za delnice v raz-1 redu "A" so petindvajset centov za delnico na teden; vplačila v razredu "B" so dvanajst in pol centa za delnico na teden. Deleži se izdajejo v serijah in knjige za prodajo delnic so odprte vsake tri mesece. Ravno sedaj se nudi lepa prilika vsem onim. kteri želijo postati delničarji. Dne 6. julija t. 1. bo izdalo društvo 28. serijo kakor po navadi. Rojaki! Vsak izmed vas je gotovo že slišal. da je naše društvo eno najboljših gospodarskih društev, kar jih imajo Slovenci v Ameriki ln na to moremo biti ponosni. Vsak pa je tudi že slišal, da je denar naložen na posestva, to je na nepremičnine najvarnejše naložen. Čemu bi dajali denar v banke, So. Chicago, m. Cenjeni mi sobrat urednik:-— Izvolite priobčili sledeče vrstice v našem cenj. listu: S tem na* znanjam članom društva Vit. sv. Florijana št. 44 K. S. K. J., So. Chicago, 111., da bodemo imeli velik društveni piknik ali poletno veselico na dan 4. julija 1915 v Lake Side Grove. Radi tega se prosi in opozarja vse člane tega društva, da se v polnem številu udeležijo te veselice. Vsak član mora kupiti za en dolar tiketov, to je za pijačo. Pričetek bode ob eni uri popoldne od Columbusa in 92. ulice. Konečno naznanjam vsem članom našega društva, da bodemo imeli našo prihodnjo sejo v četrtek dne 8. julija. Pridite na to sejo polnoštevilno! S sob. poizdravom Št. 24-25. Jakob Smrekar, taj. ZAHVALA. Odbor društva sv. Janeza E vang. štev. 65 K. S. K. J. se tem potom javno zahvaljuje Članom, ki so pripomogli, da je naša veselica dne 30. maja t 1. tako lepo izpadla. Hvala vsem onim, ki so kaj darovali za to veselico. Posebno pa se še iskreno zahvaljujemo gosp. Josip Svete-tu v Lorain, O. kot bivšemu delegatu zadnje konvencije, ker nam je poslal dobrega vina, pri kojem smo se prav dobro zabavali. Bodi torej izrečena še enkrat vsem skupaj iskrena zahvala! Z bratskim pozdravom Odbor. ZAHVALA. Prečital sem v 'J- zadnji till "Glasila K. S. K. J." zanimivi p* topiš g. M. Pogorelca, ki nam koncu obljublja, da nam ob prilj. ki popiše tudi Brockway (zfoj St. Stephen), Minn. Upamo, dalj to kmalu zgodi, ker potopisi Ve4 no zanimajo ne le izobražen«, ampak tudi priproste čitatelje. Pri omembi Brockwaya g. nj. satelj tudi pristavlja, da je fr kraj najstarejša slovenska far. merska naselbina v Ameriki Da to se je že trdilo in pisalo toliko, krat, da je postalo že skoraj sploj. no priznano. Zato bo morda mno-jgokoga presenetilo zvedeti, da j* to zgodovinska pomota. Sicer seš jaz eden izmed tistih, ki nimajo neomejenega zaupanja v vsako novotari jo, in zato le nerad jemljem pero v roko. da napišem te vrstice; ali resnici na ljubo pg treba konstatirati, da Brockway! ni najstarejša slovenska farmer-ska naselbina v Ameriki. Stari Brockwayci sami so mi namreč pripovedovali, da so se Slovenci v Kraintownu še nekoliko prej naselili nego v St. Stephenu. Krain-[town se mora torej prištevati med starejše naselbine kot Brockway Še prej nego v Kraintownu in St. Stephenu so se naselili Slovenci v Fryburgu, Clarion Co. Pa., kakor mi je pretečeno zimo pripovedoval mil. g. škof Trobec. Naselili so se tam okrog leta 1850 in se sčasoma poženili in pomešali z ondotnimi Nemcj^n Amerikanei. Doma so bili menda večinoma iz Bele Krajine. Mnogo let jih je v dušnem oziru oskrboval č. g. Andrej Skopec, ki je tam misiji naril celih 24 let. Škof Trobec |je obiskal 1. 1864 ali 1865; bi sta namreč oba iz iste župai doma — iz Polhovega gradca | Ljubljano. Brezdvomno je bD naš g. Skopec v zvezi z ustanoi I vijo te naselbine, kakor je bil pozneje Father Pirec povod, da so se Slovenci kompaktno naselij v Kraintownu in Brockwayu. Ali je ostalo še kaj sledov o teh naših naseljencih v Fryburgu, mi pa ni znano. Bilo bi vsekakor zanimivo, da bi kdo to zadevo pre-iskal in popisal to najstarejšo slovensko naselbino v Ameriki. Omaha, Neb. 26. junija 1915. J. L. Žaplotnik. IVERI. Zdolaj podpisani se najiskrenej-še zahvaljujemo vsem, ki so nas obiskali in prišli na pomoč ob tako žalostni in nesrečni smrti našega ljubljenega sina, oziroma brata FRANKA NOVAK. Posebno se zahvaljujemo pevskemu društvu "Zvon", ki mu je pelo tako krasne pesmi v cerkvi in na pokopališču in pa tudi društvu Marije Vnebovzete št. 77 K. S. K. J., ki se je tako polnoštevilno vdeležilo pogreba. Frank in Mary Novak, stariši, Ignac Novak, brat, Rozi Novak, Mary Zaverl in Amalija Bečaj, sestre. V Forest City, Pa., 24. jun.?H915. Tudi za najslabšega moža se dobi žensko, ki bo našla kaj dobrega rfh njem. K. S. K. J. John Lekan, tajnik. NAZNANILO. Bridgeport, Ohio. Iz urada društva sv. Barbare št. 23 K S. K. J. Bridgeport, O. Tem potom prosim in opominjam vse člane gorioznačenega društva, da se naj redno udeležujejo društvenih sej, in da naj redno plačujejo svoje doneske. Ako kakemu članu ni mogoče tega storiti iz tega ali onega važnega vzroka, naj naznani to pri seji. Nadalje opominjam člane izven mesta, ali na potnih listih, da naj pošiljajo svoje prispevke in pisma vedno pravočasno da dospejo k tajniku še pred sejo, ki se vrti vsako drugo nedeljo v mesecu. | certifikat. Torej ste prošeni še enkrat, dr. I to vpoštevate, kar je zgoraj omenjeno, ker le na ta način se bode-I mo izognili neprijetnim sitnostim, ki bi morda nastale v slučaju brezbrižnosti kakega člana ali čla-I nice. Z bratskim pozdravom John Krek, tajnik. Naznanilo. La Salle, Bi. Članom društva Vit. sv. Martina št. 75 K. S. K. J. naznanje! Dne 16. maja t. 1. je naše viteško društvo sklenilo, da se korporativno udeležimo parade dne 5. julija t 1. ker bode ta dan razvilo društvo sv. Marka št. 460 N. H. Z. svojo krasno novo zasta-' vo. Zatorej nas veže dolžnost, da se udeležimo te prireditve vsi SLOVENSKI DELAVSKI SOKOL CHICAGO Vas vabi najuljudneje na VELIKI SOKOLSKI PIKNIK . kteri se vrši dne 4. in 5. julija, to je na nedeljo in pondeljek v Garden City Grove, v Riversidu Ustopnina je 15 centov Velike priprave: znameniti svetovni cirkusi, nastop mladih Sokolov itd.itd. itd. Domača kuhinja, — domače vino, — domača zabava, — ples, — petje. Kako pri- Peljiie se z 22., Ogden ali ktero drugo karo ki Vas pripelje do 48. Ave. in 25. £k»%g> H*9 St (poteg Western Electric Co.) od tam vzemite Lyons karo in se peljite skoro UCIC_do vode (en blok manj) od tam imate eno minuto do vrta, kjer je piknik. Ne pozabite priti. Na Sokolskih zabavali |e vsele| naf bo*| lastno. /ta Z, d ar! /fa Snidenje! Aa Zrfar/ Sffiffi m * Vsako dejanje, ki ti povzroča izgubo takega prijatelja je podobno koncu ponesrečene igre. • Ložje, ceneje in boljše je zate če živiš oženj en kakor da bi ostal vedno zapuščen samec do--- smrti. • O mrtvih govori le dobro; — včasih pa privošči tudi živim kako dobro besedo. • Kolike vrednosti bi bil dolar za takega moža, ki ima morda samo dve desetice denarja v svojem žepu! • Nekaj ljudi je vedno tako slabo razpoloženih, da se bodo celo razjezili, ako bi jih prigovarjal k smehu. Zakonski stan I slepoto ljubezni. ozdravi včasih Mož, ki prodaja svojo nespa-fmetnost na debelo, nima niti za | vinar modrosti. • Nekateri ljudje iščejo neprilike sam» radi tega, da jih dajejo tu-|di drugim. Zaljubljencem se zdi svet pono-1 |či bolj svetel nego podnevi. • Naša dejanja ali dela se redko-kedaj ujemajo z našimi dobrinu nameni. Ko se mladenič prvič zaljubi, se zelo čudi, kaj ga je zadelo t Nobena deklica naj bi se ne smela preje možiti, predno ne zna skuhati dobre juhe, mesa in okusn? prikuhe. Mož, ki ima pri sebi vedno dovolj denarja je prva pomoč--* samemu sebi. (Konec.) Lvov 2. septembra izpraznjen. Tam zbrane čete bi bil& brez vsakega počitka zapletene v boje in bi se vsled sovražnikove obko-litve ne mogle ganiti, med tem ko je bil potreben vsak mož za bitko na prostem polju, ki se jc pričakovala. Saj je potrkal so v razni k že 1. septembra zvečer iz Kulikowa sem na mestna vrata. Lvov so zato izpraznili 2. sep tembra. Vsa vzhodna skupina se je umaknila za Wereszyco, ki tvori skupno z verigo mlak, skoz katere teče, pri Grodeku izboren obrambni odsek. Tu so lahko čete počivale in se okrepčevale, do kler jih ni pozval na nova deja nja spopad Auffenbergove armade s sovražnikom, ki se je pomikal proti severozahodu. Anffenbergova armada 3. septem bra pri Eawanuki. Auffenbergova armada se je pomikala proti Rawaruski, kamor jc došla 5. septembra. Med pohodom naj pride njeno desno krilo na železnico, ki vodi iz Ja-vorova v Lvov, kjer naj se strne na severnem krilu s črto Were-szvca. L ju ti boji prednjih čet se izpre-mene v bitko. 7. septembra se je to izvedlo, a ne brez ljutih bojev. Ob vsakem koraku naprej proti Lvovu je naraščala množica sovražnikov, ki so se upirali prodiranju; boji prednjih čet so se hitro razvili v bitko in napočil je zato za bojno črto ob Wereszyci trenutek, da poseže vmes. Naložila se ji je na loga, naj reši zmagovito odloči tev in se je tudi popolnoma za vedala važnosti trenutka. popustil njih premagovale^ pri trebno> Komarowu, so pričeli z novimi o- P četudi med boji, ki niso made ob času, ko je poizkušal bili neznatni in z izgubami tre-srednjegališki zbor, da z desnim na» spretno ločila od sovražnika obkoljevalnim napadom ob Wie- in Je nato neovirana prekoračila przi premaga sovražno poštojan- San- TJa je došla že tudi Danko pred Lublinom. Samoobsebi se klova armada, ki je imela naj-je moral ta načrt opustiti, ko so spretnejše uresničiti svoj namen, se pokazali od Cholma došli Rusi da Je pridobila trenu čas v te-ob Wieprzi. Opustiti se je moral žavnem ozemlju Tanew. Severna tudi načrt, da bi se s pomočjo armada se je tako v zadnjem tre Woyrschovega domobranskega nutku umaknila ruski premoči, zbora, ki je bil med tem priteg- ki i° Je že samo z zavestnim na-njen čez Vislo, istočasno napadla menom izzvala, da se po skoraj postojanka pred Lublinom. Zbor tritedenskih domala neprestanih je bil radi izpremenjenih okolno- bojih odsope in da zbere nove si-sti veliko potrebnejši, da ojači' Poželo stiskano desno krilo in je odkorakal proti Tarnawi v postojan ko ob Porbachu, kamor sta se morala poslati srednjegališki in požunski zbor nazaj. SVOJIM DRAOIM NA Pošilj« jamo denar v staro domovino: V stari domovini izplača denar c. k. pod ta: Vse nafte poslovanje je jamčeno. Najnižje denarne cene: nas 5 kron pošljemo za.. ..$ 0.90 10......1ET77.. L 170 25. immmM 4.20 60..... 8.20 100.......... 16 25 600 .. . .^J^v..... 81761 1000 . . ' • Pošiljat ve in pisma naslovite na: AMEBIKAN8KISLOVENEC Joliet, Illinois. Z novimi udarci korakoma, se približujemo svojemu smotru. Nalogo, ki jo je zarisal splošen I tel.: canal 6027. PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA MLEKARNA F. GRILL'S DAIRY ISIS W. 2 2nd St.. Chicago. III. Pdzor gospodinje! Ako rabite pri gospodinjstvu sveže mleko, dobro sladko, ali kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma narejeno maslo, (Butter) oglasite v moji mlekarni. Jaz prodanem mleko, ki je pasterili-zirano; dobivam ga naravnost od farmerjev. Mleko je preje natančno pre- 8. septembra v bitki pod Boroevi-čem med drugim tudi gTaški zbor. Rusi, ki so resnično stanje teh neutrudljivih čet zelo podcenje vali, in ki so mislili, da so že po polnoma opravili ž njimi, to mne nje je morebiti potrjevalo tudi ker se je Lvov izpraznil brez bo ja — niso bili malo presenečeni ko so videli, kako se je 8. septembra valil mogočen napad čez nižino Wereszyca. Graški in lvovski zbor poveljeval jima je general pehote pl. Boroevič, sta vzela onostranske višine ob in se verno od grodeške ceste in velik gozd Janow. Na jugu pri Koma-rusu sta prodirala temešvarski in po železnici pripeljani budimpe štanski zbor proti ruskim utrdbam. medtem je armadni poveljnik pl. BoehmErmolli odposlal v bitko tudi sedmograški zbor. 9 in 10. septembra doseženi uspehi. — Graški zbor 10 km pred Lvovom. Boj, ki se je bil z veliko lju-tostjo, se je 9. in 10. septembra nadaljeval. Armari Boehm-Er moli i in Boroevi« sta korakali od uspeha do uspeha. Južno krilo je pridobilo skoraj 20 km prostora naprej, graški zbor se je vojskoval komaj 15 km pred Lvovom. Auffenbergova armada ni le vzdržala sovražnih napadov, marveč priborila je tudi z des nim krilom znatne uspehe. Značaj modernega boja. Moderni boj znači, da je hitra odločitev, ki vrže sovražnika na tla. nadomestilo borenje, ki je trudapolno in ki zahteva pred vsem čas. Vrženi sovražnik lah ko vedno zopet zasede nove postojanke in se vsled velike odbi* jalne sile lahko brani. Potrebni so dolgi boji in dokler se ne pri« bori popolna zmaga. Naše čete so hodile po dolgi poti, da dosežejo opisani smoter, a potrebovale so še nekoliko časa, a ta čas jim ni bil usojen. Rusi odposlali močna ojačen ja v prostor med Vislo in Bug. V tistem trenutku že, ko se je sklenilo, naj prodirati obe armadi čez Wereszyco, je postajal na severu položaj nevaren. Silovit pritisk, ki sta ga izvajali Danklo* va in Auffenbergova armada zadnje dni avgusta, je napotil rusko vojno vodstvo, da je napotilo vsa razpoložljiva ojačenja in dohajajoče nove čete v prostor med Vislo in zgornjim Bugom. položaj vojske naši severni arma-. merjev. Mienojep di za uvodno vojsko, je izpolnila skušeno in pregledano od Mestnega Danklova armada se pred premoč- v popolnem obsegu. V velikih pofeftJX SS^SSjj jo umakne na višine Kras- tezah tu načrtani razvoj dogod- garantiram ali jamčim, da je naravno. nik-Frampol in nato na kov dopušča komaj, da slutimo M1®ko ta£e vr>te j« posebno priporo-ozemlje Tanew. množino junaškh bojev, činov po-1 ^Mle^aTa^mp^h točno vsak Danklova armada se je vztraj- kovalne hrabrosti in veselo pre- dim o pravem času. no do 9. septembra upirala pre- pečenih naporov. Poznejši dobi | obllna naročila se toplo pnporo-moči. Ko je pa bilo ta dan levo J® pridržano, da prepeva slava krilo, Kummerjeva skupina, po-1 mnogoterih junakov, ki so se v tisnjena znaten kos nazaj in ko je mreži neprestanih bojev za stiska ruski napad ob Porbachu kljub 110 domovino hrabro in vztrajno najhrabrejši obrambi vtisnil po- vojskovali. Težko delo se ni moglo stojanko pri Tarnowi, ni preosta I dopolniti brez izdatnih izgub; zelo drugega, kakor da se armada |l° veliko jih je pokrivalo s krvjo je varno shrani Priporočamo se Sloveneem, da ulagajo denar pri nas bodiei na čekovni ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej kalantno postrežbo. Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun. Mi podpiramo Slovenee in m torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nas lakko nalagate denar če živite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Zdrni. držav. Dva člana K. 8. K. Jednote ita nafta dolgoletna uslužbenca: g. Jos. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. 8. K. I. In g. Jos. F. Skrinar. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. PoiUjamo denar ▼ staro domovino zanesljivo in po najnižjem kurau. Oddajamo v najem rarnnetne Skrinjice po $3.00 na leto sa shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno vame pred ognjem ln tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje. Poslopje, v katerem so nafti uradi je lastnina te banke. Nafta banka je d»pozitni urad za mesto Joliet, za okraj državo Illinois in sa vlado Združenih držav. Will, The Joliet National Bank JOLIET. ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000. rHAAJC CHILL, lata W. 22nd t.. Chicago. III. JOSIP ZALAR JAVNI NOTAR HHH 1004 N. Chicago Ave., Joliet, HI. vzame premoči in da se predvsem I napojeno bojišče. Težka izguba ni | izdeluje vsakovrstne pravoveljavne li-vzame nazaj na vrhove Krasnik- mogla zrahljati ogrodja armade Frampol, in ko se prepelje tren Kljub vsem menjajočim še sluča-s težavo skozi ozemlje Tanew, za iem vojske, kljub poznanju stiska to. joče premoči hrabrega in dobro Čas, ki je bil potreben, da se Popravljenega sovražnika je izšla izvede opisani načrt, je dopustil najdragocenejša lastnost naše ar ||<>5|n|( PPlKAVSPk še kratek rok, med katerim se je made nepoškodovana iz trdih ii-11 * UIIB * VinuiJVii nadaljeval velik boj pri Lvovu, kušenj uvodne vojske. Nezlomljen kjer je priborilo južno krilo zo- ie mt9X drzen napadalni duh in pet uspehe. preden so Rusi mogli pričakovati, ko so šele pričeli s pripravami pr-. Vedno večja nevarno* na severu. I vega velikega vojnega pohoda, » Na severu je poetajala tem nevarnost vedno večja. Pro-I ^ ^ tlaženje ^ moži dirale so namreč od Cholma med Avstro.0 k je bUo dejangko le Wieprzom m Huczwo ruske «le. uvod dolgi vrsti neminljivih veli- Kavkazam, grenadin in garde. ,, . . v . ' ° 'kih dejanj nase in zavezniške ar *tine in izvrftuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Države in staro domovino. Chicago tel. 1048 N. W. 770. 720 Market Street WAUKEOAN, ILLINOIS. "NASLOV" V slučaju da bi kterikoli iitateljev po raznih državah kadarkoli potreboval kaj za nakup pohifttva (hišne oprave) kakor: petij, postelje, omare, preproge itd. ali vse kar k temu spada, naj se obrne za eene ia pojasnila na sledeči naslov: A. GRBINA, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. Blago pošiljam v zadovoljnost odjemalcev; to jamčim s svojim poštenjem. Ker trgujem že nad 11 let, imam že dovolj skuftnje ia upam da marsikomu točno postrežem in mu prihranim kak dolarček. Z odličnim spoštovanjem se priporočam , ANTON OBDINA, trgovec ln pogrebnih. Se toplo priporoča Sloveneem v Wan-Ikegan in okolici. za smo- Vedno bolj so se približali vsled , . , . , m_ • v A v • - made, ki se, zvesta svoji nalogi, pomanjkanja cet nezabranjeni . J .. Jv ii •• j i~v U1 A naj drobi številno premoč Rusije, luknji med Danklovo m Auffen- # , . . f . , . J ' . j ., , . , ... j z vedno novimi udarci korak bergovo armado. Ako bi bili vdrL , ....v li Rusi v odprta vrata, bi bili do-|^akom Pnbl,zava 8v0Jemu bili prosto pot za hrbet bojne čr te. Zvečer dne 10. septembra je bil general pehote Auffenberg prisiljen, da je vzel nazaj sredi šče in levo krilo, ki se je borilo pri Rawi Ruski in da je v družbi s skupino nadvojvode Jožefa Ferdinanda otvoril proti severu obr- NAZNANILO. Pozor slovenski gostilničarji! Tukaj se Vam nudi prilika, da si prihranite denar, ako kupite od tvrdke A. HOBWAT. To pa radi tega, ker jas ne plačujem dragih agentov ali " managerjev'' ia opravljam sam vse posle. Moje tvrdka je prva in edina samostojna tvrdka, ki importira iz Kranjskega: brinjevec, tropinovec ln sli-vovko. Pomnite, da so .v resnici samo one pijače pristne, ki nosijo na steklenici napis: "IMPORTED". Tudi izdelujem iz kranjskih zelišč Grenko Vino in Kranjski Ghren-čec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilne, kolikor jih je bilo še kedaj na trgu. Prodajam samo na debelo. Pišite po cenik. A. HORWAT, 600 N. Chicago St., Joliet, IU. 2 zdra tru. Vsakdo je lastne sreče. pospeševalec svoje NA PRODAJ. S tem naznanjam, da se je ne- j kaj naših domačinov naselilo v novi katoliški naselbini v Alaba mi, kjer ni snega, ne slane in ne| neurja. Podnebje v tej državi je fino, I zemlja in voda dobra. Od tu se lahko pridelke proda in drugam | pošilja. i To naselbino je priporočila: Prej ko se selite na farme, Vam |« The Catholic Colonization Society of U. 8. A." Priporočena je| tudi od škofijskega urada v Ala-bami. Pišite meni za pojasnila I Lahki | kupni pogoji! Math Cesar, 1900 W. 22nd St., Chicago, 111 Telefon Canal 80. njeno bojno črto. Navedena ar- podpisani rojak in član K. S. K. mada se je torej 11. bojevala bolj Jednote svetujem, da si ogledate proti severnemu sovražniku ka- tukaj stare lepo obdelane farme, kor proti svojemu pravemu so- kjer boste imeli dobre dohodke vražniku. Le hladnokrvni vz- Tu je že več Slovencev naseljenih, trajnosti vodstva in dobri kako- Navedem Vam tu dve jako lepe vosti čet se moramo zahvaliti, da farme in sicer: je armada divjemu razburjenemu Prva farma velika 96 akrov, vse valovju okoli in okoli pritiskajo- orodje, 1 kobila stara 6 let, 8 krav, čih moči neomajljivo mogla kiju- 1 telica, 1 tele, 25 kokoši. Vse po-|2-10—8.10 15 jovati liki daleč v morje se raz- slopje je v najboljšem stanju prostirajoča skala. |Lep sadni vrt, vse lepo obsejano in kaže dobre pridelke. Šola in Glavni namen dosedanjih bojev I mlekarna je 1 miljo oddaljena. dosežen. |Cena $2400. — Polovico je treba Pozor krajevna društva K. S. K. J. Kadar potreba j. te nov« društven« pravila, pisma ali korart«, ratopnica sa rana t»h lic. ali drufe tiskovine, obrnit, se tudi na: Narodno 2144-2150 BLUE ISLAND AVE. Tiskarno CHICAGO, ILLINOIS Ta Vam bod« izvriila vse tiskovin, v najboljšo zadovoljnost {lede cen. in ličnefa dela. Pri nas j. vse osobj« nnijsko. Imamo tudi Slovence zaposlene.—O so bito Vam priporočamo zelo pripravne in prikladne "Vpla£ila. knjižice" za člane, ali Članice, katere rabijo tajniki ali blagajniki pri mesečnih sejah. Te knjižic, so sestavljm« z.lo praktično za vsako druitvo. Imajo posebno razdelbo vplačevanj in potrdila za 10 ali 20 let. Razdelba ases-mentov je narejena na posebni tatelici in na podlagi "National Fraternal Confresa Rate". Knjižic, ao tiskan, ali narejen, v malem žepnem formata in so trdo vezan«. Piiite po vzorec, kojega Vam dopoiljcmo takoj brezplačno. Opomba: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote." PRIPOROČILO. Rojakom sobratom v Waukega- Martin Nemanich V najobsežnejši meri je bil iz-l^« tak°j. <>«al° P« na lahk«|lu„^orth svojo trgovino z moškimi obleka-1 f polnjen glavni namen dosedanje , , . , , ^ . x. ga borenja Sile, ki jih je mogla Dniga farma obsega 137 akrov. K^01* tudl .z* d°čke' Rusija po izvedbi prve pohodne Bobra zemlja v ravnini; veliko proda34un po cenah razvrstitve še postaviti, smo pri- sadnih dreves, lep gozd, dobra mem doblte Primerno na-15 j^qq yj 22nd St. tegnili nase. v Izdatna premoč! studenčna voda, fino noslopje, F®Jeno* ali K°tovo obleko ^»IK* proti našim težko se vojskujočim mlekarna in šola pole» farme. Ta do — Ker 86111 saml četam ni le stala na vzhodu in se- farma se nahaja v lepem kraju p*0^ obleko popravim veru, marveč tudi v prostoru juž- eno miljo od trga in tri milje od p6 Vam ne Pnstoja dobro, no od Dnjestra so se zbirale ru- ve^jega mesta in železnice. Pro- Izdelujem tudi elegantne obleke ske sile, katerih število je hitro da se radi starosti lastnika. Cena P<> naroČilu, ali meri; pridite k naraščalo in so se njih prednje $2?00. — Naplačati je treba | meni in pripričajte se 1 wvxxxv\\\vwxw\\v\\\x\v\\\\\\v\\w\\\v\\v\\\vxxv\vo slovenska gostilna In restavradfa Rojaki Slovenci vedno dobrodošli! Zaloga in prodaja pristnega domačega vina. Telefon: Canst 80. Chicago, IU. čete pričele čez Stryj približevati že Drohobyczu. Z našimi nenadnimi sunki smo zmedli ruske ar made, ki so pretrpele težke izgu->e. Kakor se je pokazalo, so potrebovale več tednov, da so se odpočile od «le teh bojnih dni in $1000. — ostalo na obroke. Za vsa nadaljna pojasnila obrnite na Mihael Kramar P. O. Fly Creek, N. Y. (OWego County.) 27. Za obilna naročila in poset se se I toplo priporoča I Joseph Stirn, slovenski krojač in | trgovec s moško obleko 1603 — 10 St; vogal McAllister av. | Waakegao, HL (Adv. «. 17.) JOS II3 PERKO SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. Wood Str. Telflfoa: Oaaul 8M Chicago, Illinois Se priporote rojakom Stoveneem za obilen poaet. "Dobre in dobre plječe", to je moje geslo. lakaja vsako sredo. Kraajsko-Sloveaske Katoliike Jednote t Združenih driavah _ameriikih.__ Uredništvo ia npravaiftro: 1W1 Wert 22nd Place, Chicago, 111. Telefon: Carnal 2487. Naročnina: Sa tlane, aa leto.........t......$0.60 Za aetlane......................01.00 ta inozemstvo...................$1.50 Lee Richard lrginia; Lee Franci« Lightfoot, •Virginia; Lewis Francis, New York; Livingston Filip, New York ;Lynch, Jr., Thos., S. Carolina; M'Kean Thos., Delaware; Middleton Arthur, S. Carolina; Morrk Lewis, New York, Morris Robert, Penn.; Morton John, Penn.; Nelson Jr., Thos. Virginia; Paca William, Maryland; Paine Robert Treat., Mass. Bay;.Penn John, N. Carolina; Read George, Med najbolj znamenito zgodovinsko relikvijo Zedinjenih držav moramo po vsi pravici prištevati "Zvon Svobode", katerega bodo prepeljali te dni iz Philadelphije, Pa. na svetovno panamsko rasta-vo v San Francisco, Oal. Dne 6. julija se bodo ta velepomemoni zvon ustavil tudi v Chicagu. < Ker bode morda tega ali onega OFFICIAL ORGAN of the »BAND CAKNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION ___of the UNITED STATES OF AMERICA. Issued every Wednesday. rned by the Grand Oarniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. « OFFICE * 1961 Wert 22nd Place, Chicago, X1L __Phone; Canal 2487. subscription rate: for Members, per year..........$0.60 For Nonmembers................$1.00 •or Foreign Countries...........$1.50 31 Proglašenje neodvisnosti. H Dne 4. julija letos bode poteklo že 139 let, ko se je vršil v zgodovini Zedinjenih držav najbolj pomenljivi dan, — dan proglaše-nja neodvisnosti in dan ustanovitve naše nove domovine. Naša sveta dolžnost je torej, da se ga a vso vnemo spominjamo dne 4. ozir. 5. julija t. L,; tedaj ko bomo obhajili največji praznik v Zedinjenih državah in zrli s ponosom na našo mogočno Unijo, katera je tudi nas sprejela v svoje varstvo kakor svoje sinove in hčere. Pohitimo ta dan v duhu v te daj še malo mestece Philadelphi jo, Pa., kjer so se zbirali v kongresu pijonirji naše nove domovi ne. Ti pijonirji so bili zastopniki tedanjih 13 terit. kolonijalnih držav: Md., N. H., Mass., Conn., Pa., Va., N. J., N. V., Del., So. Carol., N. Carol., Ga. in R. Isld. Vse te je navduševala misel, da bi se že enkrat oprostili angleškega tiranstva ali jarma in da bi zamogli postaviti svojo domovino na podlagi osvobodenja in neodvisnosti. Že na kontinentalnem kongresu 5. sept. 1774 v Philadelphiji se je sestavilo in odposlalo prošnjo angleški vladi, da dovoli tedanjim 13 kolonij alnim državicam v Ameriki svojo lastno upravo ali neodvisnost. Prošnjo se je jed-nostavno zavrnilo. Tedaj je izdal ta kongres tudi oklic na ljudstvo naj se pripravlja z vsemi silami in z združenimi močmi na to, da se osvobodi angleškega jarma. Leto kasneje (1775) se je vnela ta želja med ljudstvom še v ^ečji meri, kajti zbiralo se je pod orožje staro in mlado, da bi osvobodilo svojo tedanjo tuž-no domovino. Leta 1775 se je iz ročilo vrhovno poveljstvo cele armade tedaj komaj 431etnemu generalu George Washingtonu, ki je večkrat usc^šno odbijal angleške napade. In konečno se je ljudstvu v resnici izpolnila vroča želja, ko je nastopil 4. julij 1776 dan pro-glašenja neodvisnosti. Kakor znano, je podpisalo to velevažno listino 56 domoljubnih mož, ki so zaeno v prilog iste jamčili s svojim lastnim življenjem, premoženjem in častjo. Imena onih, ki so se podpisali na tej listini so: Adams John, Mass. Bay; Adams Samuel, Mass. Bay; Bart-lett Josiah, N. Hamp.; Braxton Carter, Virginia; Caroll Charles, Maryland; Chase Samuel, Maryland f Clark Abraham, N. Jersey; Clymer George, Penn.; Ellery William, Rhode Isl.; Floyd Wm., New York; Franklin Benjamin, Penn.; Gerry Elbridge, Mass. Bay; Gwinnett Button, Georgia; Hancock John, Mass. Bay; Hall Lyman, Georgia; Harrison Benj., Virginia; Hart John, N. Jersey; Hewes Joseph. N. Carolina; Hey-ward, "Jr., Thos., S. Carolina; Hooper Wm.. N. Carolina; Hopkins Steph., Rhode IsL;- Hopkin-son Francis, N. Jersey; Huntington Samuel, Ct..; Jefferson Thos., Delaware; Rodney Caesar, Dela- čitatelja zanimala kratka zgodo-ware; Ross George, Penn.; Rush vina "Zvona Svobode", hočemo Benjamin, Penn.; Rutledge Ed., na tem mestu podati o njem ne S. Carolina; Sherman Roger, Ct.; kaj historičnih črtic. Smith James, Penn.; Stockton "Zvon Svobode" tehta 2080 Richard, N. Jereey; Stone Thos., funtov ulit je bil L 1753 y phi Maryland; Taylor Geo., Penn.; iadeiphiji, Pa., kjer je visel Thorton Matthew, N. Hamp.; | državnem kapitolu. Takrat, ko Walton George, Ct.; Whipple se je raz balkon tega kapitola William Ct.; Williams William, pr0Klasil0 ameriško neodvisnost Ct.; Wilson James, Penn.; Wit- (4. julija 1776) je donel ta zvon hrespoon John, N. Jersey, Wol- naznajajog ta velepomemb cott Oliver, Ct.; Wythe George, ni dof?odek. Temu zvonu so sle , . v , dili zatem še drugi zvonovi po Marsikdo je ze morda opazo- raznih cerkvah tedanjih 13 drža val imena ulic tega ali onega me* yic ^ 1781 ge je 2KradUo za sta ter m vedel ali znal, kdo je ta zvon poseben in bolj trden zv0 bil pravzaprav ta ali om mož, nik iz b ke> kajti je vige kojega ime nosi te cesta ali uli-1 le*enem stolpu kapitola, kjer ca ? Skoro v vsakem mestu boste ge je bilo bati< da bi ge gtol vgled našli ceste in ulice, katere nosijo teže ne udrj v trajen spomin imena onih mož, ki so podpisali proglašenje ne- Dne 11 ^^ 1777 8e Je zbirala odvisnosti. P" Brandywine potoku, 25 mil; i Izmed teh 56 domoljubov je oddaljeno od Philadelphije gene bilo po poklicu 26 odvetnikov, 8 ral Washingtonova in angleška trgovcev, 6 zdravnikov, 6 farmer- armada, kjer so topovi naznanje jev, 2 častnika, 2 državnika, 1 vali hud boj med obema stranka tiskar, 1 zemljemerec, 1 duhov ma- Krog 10. ure dof>. se je čulo nik, 1 planter, 1 mornar in 1 najbolj jako grmenje topov, koje čevljar. jo na večer malo potihnilo. Zal Prvi je podpisal to listino John da 80 bile tedaj naSe ameriške Hancock, ki je veljal za glavnega čete poražene od Angležev. Mesto poljtičnega vodjo iz države Mass. Phildephia je bilo v neposredni 3il je po poklicu bogat trgovec in nevarnosti, da je bode angleški je bil imenovan predsednikom | general Howe napadel, ali za- žgal. To je dalo povod, da je bilo ljudstvo po mestu zelo zbe gano. • Marsikateremu domoljubnemu kontinentalnega kongresa za časa proglašenja neodvisnosti, kasnee je bil tudi dolgo vrsto let guverner države Mass. Zadnji podpis na tej Velepomembni I Američanu je bilo hudo, ako je listini je bil podpis kongresnika pomislil, da bode sovražnik uničil iz N. Carol. John Penna. Dva iz- tudi državni kapitol z zgodovin N. Carol. John Penna. Dva iz-Lkim zvonom "Svobode", vsled med podpisancev John Adams in tega je dne 18. sept. istega leta Thomas Jefferson je doletela Aleksander Hamilton stavil pred kasneje čast, da sta bila izvoljena log v začasni kongresni zbornici predsednikom Zedinjenih držav. v Lancaster, Pa., da naj se ta Najstarejši izmed podpisancev zgodovinski zvon pravočasno reši je bil James Smith 66 let; naj- in prepelje v Allentown, Pa., 50 mlajši pa Rutledge Edward 26 milj oddaljeno od Philadelphije. let- Zaeno naj bi se spravilo tjakaj Ko se je označeni dan 4. julija tudi več drugih zvonov iz raznih 1776 prečitalo pred kapitolom v cerkva, da ne bi padli sovražni Philadelphiji zbranemu ljudstvu kom v roke. Težka in naporna je to proklamacijo neodvisnosti, je bila pot pri selitvi tega zvona, postala tisočera množica nepo- ker so bile tedaj ceste še zelo v pisno navdušena. Zvonovi vseh slabem stanju. Blizu Betlehem, cerkva so naznanjali ta velepo- Pa., se je potrl voz z označenim membni dogodek, kar je tudi po- zvonom, kar je delalo dosti za-zdravljalo grmenje topov in pušk prek; morali so ga naložiti na ter urnebesni klici domoljubnega drug voz. Po težavni vožnji se ljudstva. je konečno le posrečilo spraviti Tako se je tedanje ameriško to zgodovinsko relikvijo na svoj ljudstvo otreslo po dolgotrajni cilj. In 26. sept. 1776 so zavzeli fcorbi angleškega jarma, kajti res Angleži tedanje glavni mesto Angliji ter drugim evropskim Zedinj držav Philadelnhijo, kjer državam ni konečno preostajalo so ostali do leta 1778 do svojega druzega kakor to, da so priznale poraza, neodvisnost tedanjih 13ih Zedinjenih držav. Kot pravi domoljubi, sinovi in posinovljenci naše mogočne Unije moramo povdarjati, da je naša ameriška zastava izmed vseh dru gih najlepša in tudi najbolj pomenljiva. N&akega cesarskega grba, krone, ali drugih insignij ne najdete na njej. Popolnoma priprosta je, sestojoČa iz treh barv: bele, modre in rodeče in tvoreča 48 rail utisnjen na višnjevem križ-natem polju še en pokoncu sto ječ rodeč križ. Prvo ameriško zastavo, katero so v kongresu 1 777 odobrili je izgotovila znana ietsie Ross iz Philadelphije, Pa Vašo sedanjo obliko ameriške zastave se je pa določilo in odobrilo v kongresu meseca aprila 1. 1818 Naj spregovorimo torej še ne-saj o ptvi ameriški zastavi sprejeti v kongresu 1. 1777 ali kmalu po proglašenju neodvisnosti. George Washington je kmalu >otem, ko se je proglasilo ameriške države neodvisnim gledal in mislil na to, da bi se omislilo zanje novo ameriško zastavo, povsem drugačno od svojih prednic. Istočasno je stanovala na Arch St. v Philadelphiji žena tapetnika Ross-a, Betsie Ross, koja je bila daleč na okolu znana vsled svoje spretnosti v ročnih delih. Elizabeth Ross je bila rojena dne 1. jan. 1752 in je umrla 1. 1834; Skupaj bila je poročena trikrat. Tako se je George Washington oglasil nekoč pri tej tapetnikovi ženi, da mu izdela načrt za novo ameriško zastavo. Betsie Ross, je kmalu zatem naredila obris in sicer je vzela 6 belih in 7 rudečih podolgatih pasov (skupaj 13). Pri vrhu zgoraj je bilo na 4 oglatem plavem polju umetno vdelanih v kolobarju 13 zvezdic. Dasi-ravno se je istočasno delalo zyezde na raznih drugih zastavah šestimi vogali, je rabila ta mojstrca samo zvezde s petimi robovi ali vogali kar je Washingtonu še posebej ugajalo. Načrt in delo nove zastave je George Washington precej odobril; še isto leto dne 14 junija 1777 se je to zastavo v kongresu odobrilo ter proglasilo kot edino pravo zastavo Zedinj. držav ameriških. Ta dan se še dandanes praznuje ali obhaja. Takoj naslednji dan se je Betsie Ross poročila z stotnikom Josip Ashburnom, kojega so kasneje Angleži ujeli; umrl je v angleškem zaporu. Še dandanes hranijo v veliki "Independence Hall" v Philadelphiji prvo oficijelno ameriško zastavo izdelano od domoljubne Betsy Ross. V zgodovinski "Christ" cerkvi, na 2. cesti Phila- Predsedniki Zedinjenih držav. V prvem zasedanju kongresa, ki se je vršilo v Philadelphiji, Pa. še pred izvolitvijo prvega pred sednika Zedinjenih držav George Washingtona se je dlje časa debatiralo o imenu ali nazivanju naj višjega eksekutivnega uradnika Zedinj. držav. Nekaj izmed kon-gresnikov je priporočalo, da bi se ga nazivalo z "Njega Ekscelen-ca", ali "Njega Visokost"; šele zatem se je določilo, da naj se imenuje ta uradnik "Predsednik Zedinjenih držav", ker se ni zdelo kongresu umestno rabiti kako drugo ime za to in ker bi bil kak drug naslov direktno v protislovju z konstitucijo ali ustavo Zedinjenih držav. Od leta 1789 do današnjega dne je bilo v Zedinjenih državah že 28 predsednikov. Ko se je na prvi ustavni konvenciji debatiralo o službenem poslovanju ali terminu predsednika so bili eni zato, da naj bi se določilo 71etni termin, drogi pa celo za večji termjn, konečno se je določilo samo 41et-no uradovanje predsednika, kar je še dandanes v veljavi. Tukaj hočemo navesti tabelico ali razporedbo predsednikov Zedinjenih držav in sicer od prvega do sedanjega z označbo letnice inauguracije, dolgosti uradova-nja, in drugih podrobnosti. 1. George Washington, roj. 22. !:ebr. 1732 v državi Va. po poklicu zemliemerec in veleposestnik; vere episkopalne; politične stran, te: federalist; termin od 30. aprila 1789 do 4. marca 1797; umrl dne 14. dec. 1799 za pljučni co ,star 67 let. 2. John Adams, roj. 30. okt 735 v državi Mass. poklic: odvetnik; vere unitarijanske; pol. stranke federalist; termin od 4. marca 1797—4. marca 1801; umrl dne 4. julija 1826 vsled telesne oslabelosti star 90 let. 3. Thomas Jefferson, roj. 13. aprila 1735 v državi Va. poklic: odvetnik: vere liberalec; polit, stranke republikanec; termin od 1801—1809. umrl dne 4.. julija 826 vslec^ krvnične bolezni že-odca, star 83 let. 4. James Madison, roj. 16. marca 1751 v državi Va., po poklicu odvetniki vere episkopalne; polit, stranke republikanec; termin od 1. 1809—1817. umrl dne 28. junija 1836 vsled telesne osla belosti, star 85 let. 5. James Monroe, roj. 28. apri la 1758 v državi Va., poklic državnik; vere episkopalne; pol stranke republikanec; termin oc 1. 1817—1825; umrl dne 4. julija 1831 vsled telesne oslabelosti starosti 73 let. 6. John Quincy Adams, rojen dne 11. julija 1767 v državi Mass., poklic: odvetnik; vere unitarijanske; polit, stranke republikanec; termin 1825—1829; umrl dne 23. febr. 1848 vsled mrtvouda, star 80 let. 7. Andrew Jackson, rojen dne 15. marca 1767 v državi N. Carol., poklic: odvetnik; vere presbite-rijanec; polit, stranke demokrat; termin 1829—1837, umrl dne 8. jan. 1845 za j etiko v starosti 78 let. 8. Martin Van Buren, rojen 5. dec. 1782 v državi N. Y., poklic odvetnik; vere reform. Dutch; polit, stranke demokrat; termin 1837—1841; umrl dne 24. julija 1862 vsled naduhe, star 79 let. 9. William Henry Harrison, rojen 9. febr. 1773 v državi Virgi nia; po poklicu farmer; vere episkopalne; polit, stranke Whig, predsednik od 4. marca 1841 do 4. aprila 1841; umrl dne 4. aprila 1841 vsled vnetja prsne starosti 68 let. J 10. John Tyler, rojen 29. _ ca 1790 v državi Va., poklic: vetnik; vere episkojMji* stranke demokrat; termin 1845, umrl dne 17. jan. 1862 trebušne bolesni, star 71 let. 11. James Knox Polk, roj dne 2. nov. 1795 v državi N. rol., poklic: odvetnik; vere sbiter.; polit, stranke demokrati termin 1845—1849; umrl dne jun. 1849 vsled kroničnega nepri bavljenja v starosti 53 let. * 12. Zachary Taylor, rojen dne 24. sept. 1784 v državi Va., poklic: častnik; vere episkop.; poi stranke Whig; termin od 5. marca 1849 do 9. julija 1850; umrl 9. julija 1850 za vročinsko boleznjl jo, star 65 1st. 13. Milferd Fillmore, rojen 7. jan. 1800 v državi N. Y., poklic: odvetnik; vere unitarijanske-polit, stranke Whig; termin od ■ 9. julija 1850 do 4. marca 1853; umrl dne 8. marca 1874 vsled oslabelosti v 74 letu svoje dobe. 14. Franklin Pierce, rojen 23. nov. 1804 v državi N. H., poklic:. odvetnik; vere episkopalne; polit, stranke demokrat; termin 1853— 1857; umrl dne 8. okt. 1869 vsled vnetja želodca, star 64 let. 15. James Buchanan, rojen 22. aprila 1791 v državi Penna.. po-riic: odvetnik: vere preebiter.; >olit. stranke demokrat; termin ; 1857—1861: umrl dne 1. junija 1868 vsled revmatizma, star 77 let. 16. Abraliam Lincoln, rojen 12. febr. 1809 v državi Ky., po poklicu odvetnik; vere presbiter.; pot stranke republikanec; termin od 4. marca 1861 do 15. aprila 1865; umorjen dne 15. aprila 1865 v starosti 56 let. 17. Andrew Johnson, rojen 29. dec. 1808 v državi N. Carol.; p§-_ klic: odvetnik; vere metodistov. f ske; polit, stranke republikanec; termin 1865—1869; umrl dne 3L * julija 1875 vsled mrtvouda v sta- | rosti 66 let. 18. Ulysses S. Grant, rojen 27. aprila 1822 v državi Ohio; poklic častnik; vere metodist.; polit. stranke republikanec; termin g 1869—1877; umrl dne 23. juL 1885 za rakom, star 63 let. 19. Rutherford Birchard Hayes, roj. dne 4. okt. 1822 v državi Ohio; poklic: odvetnik; vere metodist.; polit, stranke republikanec ; termin 1877—1881; umrl dne 17. jan. 1893 vsled srčne hibe, star 70 let. 20. James Abram Garfield, roj. dne 19. nov. 1831 v državi Oho; poklic: odvetnik; vere Disciples; polit, stranke republikanec; termin od 4. marca 1881 do 19. sept 1811; umorjen dne 19. sept. 1881 v starosti 49 let. 21. Chester A. Arthur, rojen 5. okt. 1830 v državi Vt., poklic:! odvetnik; vere episkop.; polit stranke republikanec; termin 1881—1885, umrl dne 18. nov. 1886 za "Brightovo" boleznijo v starosti 56 let. . 22. Grover Cleveland, rojen 18. marca 1837 v državi N. J., poklic : odvetnik; vere: presbiter.; polt. stranke demokrat, termin 1885—1889; umrl dne 24. junija 1908 vsled telesne oslabelosti v 71 letu starosti . 23. Benjamin Harrison, rojen 20. avg. 1833 v državi Ohio; poklic: odvetnik; vere presbiter.; ( polit, stranke republikanec; termin 1889—1893; umrl dne 13. marca 1901 za pljučnico v starosti 67 let. 24. Grover Cleveland zopet izvoljen za termin 1893—1897. 25. William McKinley, roj. 29. jan. 1844 v državi Ohio; poklic: odvetnik; vere metodist.; polit stranke republikanec; termin od 4. marca 1897 do 14. sept. 1901; umorjen 14. sept. 1901 v starosti 58 let. 26. Theodore Roosevelt, rojen 27. okt. 1858 v New Yorku, poklic: državni uradnik; vere ref. Dutch; politične stranke republikanec; termin 1901—1909. 27. William H. Taft, roj. 15./9. 1857 v Cincinnati, Ohio; poklic: odvetnik; vere unitarijanske; polit, stranke republikanec; termin 1909—1913. 28. Woodrow Wilson, rojen 28. dec. 1856 v Staunton, Va., poklic profesor; vere presbiterijanske; polit, stranke demokrat; inaugi-rian dne 4. marca 1913. K« S. K« Jednota I Oitanovljena v Jolietu, EL dne 2. aprila 1891 Inkorporirana v Jo-lietn, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048 Od ustanovitve do 31. maja 1915. skupna izplačana podpora $1,469.625.50. GLAVNI URADNIKI: predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, m. L Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N .Chicago St, Joliet, 111. H. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Olair Ave., Cleveland, O. •lavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago 8t., Joliet, HL Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. 7. •lavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, I1L Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Mnhič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, HI. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, HI. Frank Frančič, 293 Reed St., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2027 W. 23. St., Chicago, HI. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6712 Bonna ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, 111. Frank Plemel, Rock 8prings, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, III Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo ■a glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, HL iopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 1951 W. 22nd Pl„ Chicago, 111. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. J. Zborovanje glavnega odbora K. S. K. Jednote se prične dne 12. julija 1915 ob deveti uri zjutraj v glavnem uradu. Gospode nad-zornike se službeno opozarja in prosi, da se gotovo in pravočasno' tega zborovanja vdeležiti blagovolijo. V slučaju, da ima kako društvo ali kteri izmed članov (ic) kaj poročati oziroma kako prošnjo ali pritožbo odboru v presojo in re-' šitev predložiti, naj to stori do zgoraj omenjenega dne. Vsa ona društva, ki so zelo počasna s pošiljanjem denarja v po-kijtje mesečnih ases., se prosijo, da pošljejo denar v najkrajšem, času, da zamorem knjige zaključiti in pravočasno izdelati račun. Z bratskim pozdravom, JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K J. Joliet, HI., 24. junija 1915. NOVO DRUŠTVO SPREJETO V JEDNOTO. Društvo Kraljica Majnika 157, Sheboygan, Wis., 7428 Ribič Ana 17, 500. — 7429 Blapnik Jožefa 19, 500. — 7430 Suhorepec Marija 19, 1000. — 7431 Ribič Frančiška 21^ 500. —7432 Prisland Marija 25, 500. — 7433 Babic Liza 26, 250. — 7434 Eržen Marjeta 32, 250. — 7435 Kronovšek Jožefa 34, 250. — 7436 Suscha Johana 28, 500. — 7437 Kropovšek Marija 30, 500. — 7438 Sebanz Marija 34, 500. — 7439 Jerale Ana 40, 500. Bpr. 3. jun. 1915. IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC. 20692—Simon Mrvoš, član dr. Mar. Sedem Želosti mountain, Mich., operiran 5. marca 1915. Opravičen do $50.00. 3102-^-Ana Adamič, članica dr. sv. Antona Pad., Joliet, 111., operirana 10. aprila 1915. Opravičena do $50.00. 5929—Helena Strojin, članica dr. sv. Treh Kraljev, 98, Rockdale, 111., operirana 8. aprila 1915. Opravičena do $50.00. 5208—Ana Mušič članica dr. sv. Genovefe 108, Joliet, 111., o-perirana 6. maja 1915. Opravičena do $50.00. ' 3623—RoziMance, članica dr. sv. Genovefe 108, Joliet, 111., operirana 10. aprila 1915. Opravičena do $50.00. IME BOLNEGA ČLANA. ^ 12763—Frank Pekleng, član dr. Marije Sed. Žalosti 84, Tri-mountain, Mich., prijavil bolnem 6. Bept. 1914. Pripada na Jed-noto od 6. marca 1915. Opravičen do podpore od 6. marca do 6. maja 1915! — $40.00. . PRISTOPILI ČLANL K dr. sv. Jan. Krstn. 11, Aurora, 111., 20888 Rehberger Matija, 21, $500, spr. 6. jun. 1915. K dr. sv. Jan Krstn. 13, Biwabik, Minn., 20889 Kunič Matija, 37, $1000 — 20890 Tahija Josip, 39, $1000, spr. 11. jun. 1915. K dr. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 20891 Planinšek Ignac, 22, $1000, spr. 6. jun. 1915. Kdr. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 20892 Černe Martin, 23, $500, spr. 6. jun. 1915. K dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 20893 Heraner Josip, 29, $1000, spr. 13. jun. 1915. K dr. sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 20894 Kočevar Anton, 17, $1000, spr. 31. maj. 1915. K dr. sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 20895 Špehar Josip, 30, $1000, spr. 13. jun. 1915. K dr. Vitezi sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 20896 Ste-fanič Lovro, 28, $1000 — 20897 Pavlinič Jurij, 28, $1000 — 20898 Kopriva Jakob, 30, $1000, spr. 13. jun. 1915. K dr. sv. Nikolaja 677; Steelton, Pa., 20908 Nemanič Marko, 45, $1000, spr. 4. jun. 1915. K dr. sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., 20899 Wamber-ger Alojz, 16, $500 — 20999 Kovačič Franc, 20, $500 — 20901 Miller Štefan, 24, $1000 — 20902 Erman Josip, 27, $500 — 20903 Rajer Josip, 32, $500 — 20904 Heimmebeich Alojzij, 32, $250 — 2090£ Murn Alojz, 33, $500 — 20906 Krajnc Alojz, $500 — 20907 Ribič Ivan, 27, $500, spr. 13. jun. 1915. K dr. sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 20909 Bokan Ivan, 28, $1000, spr. 6. jun. 1915. K dr. sv. Družine 109, Alliquippa, Pa., 20910 Vipavec Ivan, 19, $1000, spr. 29. maj. 1915. • K dr. sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 20911 Gre-gorič Ivan, 25, $1000, spr. 6. jun. 1915. K dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo,, 20914 Jaklevič Anton J., 16, $1000 — 20915 Papež Jakob J., 16, $1000 — 20916 Zrnec Pavel, 17, $1000 —20913 Kraševec Joeip, 31, $1000, spr. 14. jun. 1915. K dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 20912 Kamin Rudolf, 16, $1000, spr. 13. jun. 1915. K dr. sv. Jožefa 43. Anaconda, Mont., ^0917 Ujčic Ivan M., 21, $1000 — 20918 Zatkovič Mihael, 22, $250 — 20919 Grguraš Matija, 22, $1000 — 20920 Pavlakovič Ivan, 23, $1000 — 20921 Gorše Josip, 23, $500 — 20922 Burlovič Josip F., 26, $1000 — 20923 Popovački Josip, 26, $1000 — 20924 Kanduth Franc, 29, JilOOO — 20925 Domitrovič Frank, 30, $1000 — 20926 Errath Josip, 31, $1000 — 20927 Kosovac Fabijan, 36, $1000 — 20928 Šegina Mihael, 37, $1000 — 20929 Krabina Jakob, 39, $1000, spr. 15. jun. 1915. K dr. Mar. Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 20930 Markulin Anton, 26, $500, spr. 13. jun. 1915. K dr. sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 20931 Ogrizek Matija, 37, $1000, spr. ll jun. 1915. (Konec prihodnjič.) 10. 11. 12 not available for the payment of claims under contracts 9f insurance, and the "non-admitted assets," other than certificate liens and loans; provided that the total of such indebtedness on any certificate included in the statement of assets shall not be greater than the excess of the present value of the benefit over the present value of future contributions under said certificate as shown by such Prospective Valuation. When furnishing copy of the Annual Beport to the Actuary or Accountant unless he has personal knowledge of the facts) the Secretary (or other qualified officer) of the Society shall definitely give the amounts of the non-admitted assets and of the expense fund and of other funds held for relief or other special purposes and not primarily for the payment of claims, and shall answer the following Questions: Does the society issue separate certificates promising disability benefits! Answer: No. If so, specify same. Are the net contributions for disability benefits kept in a fund separate from all other benefit and expense funds t Answer: Yes. If so, state the increase, or decrease, of the funds in the year 1914. How many assessments were actually collected last yearf Answer: Death 12. Disability 2. Expense 2. Combined death, disability and expense 1«. Date when the society last changed the number of assessments to be collected each year. Answer: August, 1914. 13. What proportion of first and subsequent years' contribution may be used for management expenses? Answer: First year...................... Subsequent years.................... 14. Are there and reserve liens (not certificate loans or premium loans) out- standing against certificates in forcef Answer: No. If so, state amount, $.................... 15. Are certificate loans or premium loans granted! Answer: No. If so, state conditions and amount outstanding................ I hereby certify to the correctness of the foregoing answers and to the items 24, 25, 26, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, and 39 of the Valuation Exhibit. JOSEPH ZALAE, Supreme Secretary. 16. A synopsis of the forms of certificates and the formulas employed for valuing the benefits and contributions under each form, together with the amount of insurance in force, must be given by the actuary or accountant with answers to the following questions: State the method of valuation used (whether level premium, preliminary term, etc.). Answer: Level Premium. State the Mortality and Interest Assumptions employed in the Valuation. Answer, (Use Schedule A). 17. 18. VALUATION EXHIBIT. ASSETS—Actual and Contingent #19. Present Mid-Year Value of Future Net Contributions........$2,572,876.35 #20. On (Form of) Certs., Death Only ...................... •21. On (Form of) Certs., Death and Dis....................... •22. On (Form of) Certs............................. >23. On (Form of) Certs................................ 24. Admitted Assets, less $4,078.08 Exp. Funds not available for Claims............................................... 311,028.87 25 Liens, Loans and Interest thereon, on certificates valued according to the Prospective method.......................... POPRAVEK. V štev. 20. Jednotinega Glasila je bil pomotoma poročan med suspendovanimi člani Valentin Mrcina, cert. štev. 15528, od dr. sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo. — Imenovani je prostovoljno odstopil, kar naj se blagovoli vpoštevati. JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J. Naznanilo štev. 7—15, aa mesec julij 1915. , 1965—Ana Karfč, stara 37, članica dr. sv. Jan. Krstnika 13, iBiwabik, Minn., umrla 11. junija 1915. Vzrok smrti: Porod. Za varovana za $500.00 Pristopila k Jednoti 6. julija 1903. R. 24. 1190—Frank Zupan, star 62 let, član dr. Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., umrl 14. maja 1915. Vzrok smrti: Srčna napaka. Zavarovan za $1000.00 Pristopil k Jednoti 27. nov. 1897. R. 44. 5486—Fr. Oražem, star 30 let, čl: dr. sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., umrl 6. maja 1915. Vzrok smrti: Pljučna jetika. Zavarovan za $1000.00 Pristopil k Jednoti 7. junija 1903. R. 18. 19117—John Maradin, star 24 let, član dr. Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., umrl 9. maja JL915. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 9. marca 1913. R. 22. 10452—Frank Štajduhar, star 28 let, član dr. Marije Sedem Žalosti, 50, Allegheny, Pa., umrl 22. maja 1915. Vzrok smrti: O-peracija na slepiču. Zavarovan za $500.00 Pristopil k Jednoti 25. okt. 1906. R. 19. 13910—Frank Tlakar, star 38 let, član dr. Mar. Zdravje Bolnikov 94, Sublet, Wyo., umrl 7. maja 1915. Vzrok smrti: Poškodovan v premogokopu. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 23. aprila 1909. R. 32. IMENA POŠKODOVANIH IN OPERIRANIH ČLANOV IN ČLANIC. 6058—Alojzija Duša, članica dr. sv. Cir. in Met., 8, Joliet, 111., operirana 12. aprila 1915. Opravičena do $50.00. 1018—Marko Oernič, član dr. sv. Jan. Krstnika 14, Butte, Mont., operiran 25. febr. 1915. Opravičen do $50.00. 20128—Frank Pocek, član dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, operiran 4. maja 1915. Opravičen do $50.00. - i 3094—Marija Babič, članica dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, ni., operirana 5. maja 1915. Opravičena do $50.00. 13205—Mihael Mukavec, član društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., operiran 9. aprila 1915. Opravičen do $50.00. 20584—Mato Renko, član dr. sv. Alojzija 47, Chicago, m., operiran 18. maja 1915. Opravičen do $50.00, 6396—Josip Ule, član dr. sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., operiran 15. aprila 1915. Opravičen do $50.00. 1 4802—Marija Markovič, članica dr. sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., operirana 10. maja 1915. Opravičena do $50.00. Vsem članom in članicam K. S. K. Jednote se uradnim potom naznanja, da je v današnji številki Jednotinega Glasila priobčeno POROČILO VREDNOSTI CERTIFIKATOV (Valuation Report of Certificates) za leto 1914, kakor se zahteva na podlagi držav, zakona bratskih podpornih organizacij (Mobile Law) pod točko 23 (Letna poročila). * x Zakon določuje, da se ima poleg letnega poročila (Annual Statement) poslati tudi zgoraj omenjeno poročilo (Valuation Report) na državni zavar. oddelek in kopija tega poročila mora biti objavljena oziroma tiskana in vročena članom in članicam organizacije. ► 'Vsled tega se službeno prosi, da vsak član in članica naše slavne Jednote priobčeno poročilo prečita in pregleda. Ako se bode zahtevalo od strani članstva slovenski prevod tega poročila, bodemo istega kasneje priobčili na tem mestu. Za K. S. K. Jednoto Joseph Zalar, gl. tajnik K. S. K. J. Joliet, 111., 25. junija 1W5. 26 37, 38. 127. 128. 129. 130. tSL 32. 33. 34. 35. Total......."......................................$2,883,905.22 Amount of General or Expense Fund........................$ 4,078.08 Amount of "Non-Admitted Assets"........................ 5,191.17 Liabilities—Actual and Contingent Present Mid-Year Value of Promised Benefits...,..........$3,327,849.46 On (Form of) Certs, Death only $........................ On (Form of) Certs., Death and Dis........................ On (Form of) Certs...................................... On (Form of) Certs..............................;........ Accrued Liabilities........................................ Value of Unpaid Installments.............................. Net Sick and Accident Fund and Disability Fund........... Credits to Certificates valued on the "Accumulation Basis' 36,843.91 727.20 Fraternal Benefit Societies—Valuation Report. 36 Total..............................................$3,365,420.57 39. Accrued Claims on General or Expense Fund................ $823.10 40. Assets (Item 26) to Liabilities' (Item 36) 85.69%. Form of Explanation for Publication. (N. B. The following is to be used only where the ration of assets to liabilities is equal to or in excess of 100%). 41. The above Valuation indicates that, on the basis of the..............table of mortality with interest at..........per cent, the future assessments of the society, at the net rates now being colleced, together with the now invested assets, are sufficient to meet all certificates as they mature by their terms, with a margin of safety of $............( or......%) over and above the statutory standards. N. B. The following is to be used when the ration of assets to liabilities is less than 100%). 42. The above valuation is in conformity with statutory requirements, and is not to be regarded as a test of financial solvency in any action that may arise but is made to determine the amount the Society should have on hand to pay its future obligations without change in the basis of collection on the assumption that its mortality will be same as that set forth in the National Fraternal Congress mortality table and that the rate of interest earned will be four per cent. State of Tennessee ) County of Davidson )ss.: Abb Landis, being duly sworn, deposes and says that he is the actuary (accountant) who made the foregoing computations and answers to the questions above set forth concerning the condition of Grand Carniolian Slovenian Catholic Union as of December 31, 1914, and that the same are correct and true to the best of his information, knowledge and belief. ABB LANDIS, Actuary or Accountant. Subscribed and sworn to before me this 9th day of June, 1915. (Official Seal if any) AGNES SELLEY, Notary Public. * If the net reserve method is employed make no entry opposite^these items, t If the net reserve method is employed enter opposite these items the amount of reserve applicable thereto. 1. 2. 3. Made by Grand Carnolian Slovenian Catholic Union as of December, 31, 1914, to the Insurance Department of the State of MONTANA, pursuant to the requirements of law. n IMPOST ANT—Before filling oat this form note carefully the following: This report must be filed on or before the First day of March, 1915. The Valuation Exhibit must give in separate items for each form of certificate the present mid-year value of future net contributions as contingent assets, and the present mid-year value of promised benefits as contingent liabilities, or in lieu thereof the mid-year net value of such certificates. This Valuation Beport must be certified by a competent accountant or actuary, or verified by the actuary of the department of insurance of the State in which the society is domiciled. If separate funds are maintained under the laws of the society for different forms of certificates a separate Valuation Exhibit and "Form of explanation for publication" shall be attached in respect of each such form and be furnished to all members, irrespective of class, through the official publication of the society, or otherwise. The items of actual assets and liabilities must correspond with the same items in the annual report and shall be furnished by an official of the society to the actuary or accountant which the latter shall include in the Valuation Exhibit as indicated. Publication in official journals (or in lieu, communications to individual members) shall be made of the results of valuation in form identical with that of the Valuation Exhibit to Insurance Departments, with explanations. 5. 6. 7. In the determination of the per cent of Assets to Liabilities, according to the Prospective method of valuation, there must be eliminated the funds (D Mortality and Interest Assumption Used SCHEDULE A (a) In calculation "of Bates (b) In Valuation of Certificates N. F. C. 4% (2) Form of Certificates Whole Life. (3) Certificates in Force Dec. 31, 1914. No. Amount $10,724,500. (4) Formula Used in Valuation X Value of Benefits—Ax+n-f %Sx-fn. 12 12 X Value of Contributions—PxXAx-f n-f %Sx-f n. IN RE-EXCLUDING EXPENSE FUND. In the valuation report, under the 1914 edition of the valuation blank, the amount of the expense fund may be included in total assets (item 26) for obtaining the ratio of assets to liabilities (item 36). I have not assumed that the expense fund was available for the payment of claims and henee have not included it in the funds for the protection of the sums insured, nor in securing the ration of assets to liabilities. It is permissible, under the new blank, and some societies include it for securing ratios of assets to liabilities, and, therefore, increase the ratio over what^E consider the better and safer practice of excluding it. The increase in the ratio of this society would be by the amount of the net expense fund added to item 26. See items 37 and 39. ABB LANDIS. Nashville, Tennessee. 'j§ i !| f§' 1 i£pSB' ' * I viharji, ki so se vanj za-80 grad oropali barve, ga pobelili, mu odrgnili robove, stolpa v kotu zre orel s kačo kljunu kakor okostnica dol na ka-meneno sfingo na majhnem pri stanskem nasipu. Od tega pomola je odrinila barka, ki je z njo nadvojvoda Maksimilijan zapusti kopno, da tvega pustolovino i Mehiki. Orel in sfinga životarita mirno dalje, zatopljena v premišljevanje ; lahko pljuskanje valov in vetric s Krasa, to je sdino, kar more sedanjost se krog njih ustvariti. Sicer pa sta grad in vrt za puščena. Nihče ne razmišlja, nih če ne trpi več po drevoredih in dvoranah, ako se iz cvetličnih čas ne vzdigujejo sence, ki vijejo roke, trkajo na šipe in plavajo skozi temna vrata in zavese, kakor da so to njim podobna bitja iz vzduha in pozabljenosti, ne pa o-prava, ki jo je iz pozemeljskega gradiva naredila človeška roka. Iz vseh okenj je razgled na morje. Vsako okno je okvir za drug odsek: voda, nebo in izpre-menjeno ozadje iz skalovja, mesta, obrisa. Povsod pa, skozi vsako okno je morje videti enako pusto in prazno: nobenega parnika s kadečimi se dimniki, nobene ladje z napetimi jadri, — samo neskončno, mrtvo, zadavljeno morje ob zalivu velike avstrijske trgovin ske luke. Morje je sinje in srebrno se svetlika. Enake barve so in podobnega leska zavese po grajskih sobah. Če jih odgrneš, se ti zdi, da se morje nadaljuje v modrini zaves in da se je otožna, prazna neskončnost naselila v gradu samem. _ Globoko doli pod balustrado se zibljejo aloje v lahni struji; voda priteka do temeljev zidovja, se na njih odbija, sem in tje, v večni e-noličnosti. V jasnih, prozornih vodah vidiš, kako bajni veter vrhove aloj — potopljen gozd — stresa v ubranem gibanju, ki je lastno smrti in spominom. Na done-čem parketu prostorov, ki smo jih za hip vzbudili v življenje, imajo naši koraki podoben ritem, moii lastni, nežni koraki dragega bitja ob moji atrani, pa tudi koraki starega kastelana pred nama. Kakor da bi morje tam zunaj njegovega hrepenenja po svetu ne moglo nasititi, si je dal nadvojvoda, preden je postal mehikan-ski cesar, sobe, v katerih bi naj v Miramaru bival, pregraditi v ladijske prostore. Videti je posnetke spalne kabine in častniške obednice, kakor sta bili na korve-ti "Novara," njegovi ladji za potovanje okrog sveta. Na nekem mestu je strop okroglo stekleno dno akvarija. Lahko si mislimo, kako je tod hodil mož, ki ga je bila sama fantazija, mož zaznamovan od usode, brez miru, poln koprnenja, z v srce uklesanim rekom: Navigare necesse! Slike po stenah nam kažejo njegov začu deni, prisluškujoči obraz z valovito plavo brado in prozornimi oč-obraz iz morske mitologiie, mi obraz bitja, kije zgrešilo svoj življenjski element, ki so ga njegove zvezde prevarile, ki mu je zlokob-na sreča prisodila prokletstvo, da mora bloditi in tavati okrog, iskati, zasledovati, se radovedno povpraševati, kam pravzaprav spada, vse življenje pričakovati od zunaj glasu in odgovora, ki mu ga notranjost noče dati. Slika Manetova, ki kaže ustre* litev, se nam zdi kakor dovtip, če jo primerjamo s pošteno in suhoparno, a s tolikim spoštovanjem zamišljeno stensko sliko neznane ga umetnika, ki je ovekovečil prizor, ko stoji mehikansko odposlanstvo v mali dvorani grajskega stolpa pred možem usode. Stari gradnik nam odpira vrata, odgrinja zavese ter razlaga s tihim glasom, kaj je s tem prostorom, kaj z bližnjim, kdo je tukaj stanoval, kdo je tam naslikan; šestdeset let zgodovine, šestdeset -nesreče, gorja, žalosti do vrha napolnjenih, prekipevajočih let človeške skupnosti, nad katero vidno plava krona, je v teh prostorih zaprtih. k Kakor pravljica o prikaznih se vse to čuje, in glas starca, ki je vse pokojnike poznal, je tihoten kakor je lasten ljudem, ki bivajo v zapuščenih hišah, v katerih „ nego tukaj je spal Rudolf, tam je imel svojo delavnico, in če ti je notranjost popolnoma zbrana, moreš opaziti med drevjem, kako mimo cvetja, morja in skal brez miru gor in dol plavajo dekliško nežne, mile sence Elizabetine. V pestri, zračni, s svilo obloženi sobi a kitajskimi pagodami in metuljčki pa so še do nedavna imeli svojo igralnico otroci Frana Ferdinanda in njegove soproge Sofije, ki so jo smatrali za neenakorodno — še po njeni enakorodni smrti. Z morja nas spremljajo dolgi žarki zahajajočega solnca iz sobe v sobo, pogledajo z nami vred v prostore, ki jih stari gradnik za hip odreši iz temine, da jih že pri hodnji trenotek za našimi koraki zopet pahne v isto temo. In to je prav, da se bitja iz pravljic in resničnosti druga drugih ne mo tijo. Le sanje in žalost se ti kakor težki ogrinjali ovijata okrog ram in ti bolj in bolj tiščita grlo, čim več imaš od dvorane do dvorane dalje nositi Le ena živa reč ostane, ko smo vse to prehodili. Na pragu prostora, ki imamo vanj stopiti, ob vratih sobe, ki se je za nami zaprla, postojimo in poslušamo. Kakor brezdišno utripanje srca se čuje tu in tam v zaklenjenih, zatemne-lih dvoranah in sobah tiktakanje ur. Ponekod gredo ure z jasnim naglim, drugod zopet s sonornim, mračnim glasom. Jutro za jutrom obhodi stari kastelan ves grad, da navije ure v tej bajki, ki je pozabila na prostor in čas. Tudi alge na dnu morja se pregibljejo, kakor da bi jih gonilo kolesje ure, a to je ura, ki kaže plimo in oseko, polnoč in poldan, resničnejša kakor čas gori v zakletem gradu Krog grada se širijo gozdiči la-vorike, jasmina, južnega listnatega drevja, čez ograjo vrtne galerije pa vise težki, lilabarvni grozdi cvetoče glicinije globoko dol do naših kvišku stegnjenih prstov. Kmalu bo tudi njih doba mi nila. Čez milijone majhnih, odpadlih cvetnih čašic koraka težki črevelj samotne hrvatske straže in njegov dobri, topi obraz se e-crene z velikim, skoro prestrašenim pogledom kvišku, če se na soncu drevoreda kdo prikaže. Vojak v sivi uniformi pričakuje menjave. Po mali terasi, s katere v mirni dobi dva stara topova z odprtimi žreli zijata na morje .koraka z nasajenim bodalom gor in dol, po dvajset korakov naprej in onoliko zopet nazaj. Topova pa ležita zadaj v grmovju in spita zdaj, ko je postalo resnobno na svetu. Tudi njedva sta šla med strahove in pošasti v času, ki jih je prehitel. Po drevoredu prikoraka izmena. Prodec škriplje pod vojaškimi obuvali. Kmalu je zopet mož z nasajenim bajonetom edini svedok sedanjosti po poteh ob osamljenem, počasi pogrezajočem se gradu. "Slov." Zadnji dnevi v Brdih. Gorica v petek 21. maja 1915. Nisem mogel, da bi se ne poslovil od njih, od mojih Brd. Mesto je mirno, le malo živahnejše, nego po navadi.* Sedli smo v voz proti večeru in se odpeljali preko soškega mostu. Straža nas je pustila naprej in z radostnimi očmi smo pozdravljali Furlansko Nižino z bogatimi polji, z dobrim ljudstvom. Pri Ločniku smo srečali kmete z vozmi, naloženimi s teleti, spremljanimi s čredami krav in volov. Po polnoči je namreč prišel nenadoma ukaz: vsa živina z vozmi mora takoj preko Soče. In šli so v hleve ti ljudje, objemali vso govejo živi no zaporedoma in darovali zad njo oporo domovini, z bolestjo v srcu, a brez mrmranja, brez u-pora. Iz oči sem jim bral pogum, odločnost, udanost. "Iz kod ste?" sem vprašal starca Furlana. "Iz Chioprisa!" je rekel in po-1 gobec breji kravi, ki se je trudno vlekla naprej. In ista vprašanja so se ponavljala in isti odgovori ob vsej poti neštetokrat. Kmalu smo imeli vso Brdo pred seboj. Na vsakem griču vas s cerkvije, kamor je seglo oko, dokler ni odrezal obzorja venec zasneženih Dolomitov na jugu, na severu pa sta se dvigala iz zeie- ' izumrlo, dojenčki so prihitele k vratom iz nizkih hiš in gledale začudeno za nami. Solnce se je sunkoma potapljalo; njegovo zlato se je še igralo z rdečico zrelih črešenj in z belino cvetočih akacij ob potu, dokler ga niso popile sence, ki so se mehko plazile iz dolin. Cerkev na griču je pošiljala cerkvi na griču Zdravo Marijo z polnimi ubranimi glasovi, vsa Brda so zapela iskreno moli-£ev. Biljana, 22. ma.ia 1915. Odprl sem okno. Pred menoj na nasprotnem griču se je kazala Kozana v jutranjem solncu. čuv stvo sreče in miru je ležalo v mo jem srcu, ko sem pil z očmi to le poto najboljših slovenskih krajev Tam v ozadju leži Gorica še v ju tranjem mraku. Iz vseh briški cerkva vabijo zvonovi k sv. maši in moje misli se vpletajo veselo v to zvonenje, pozabile so na vse le uživala bi moja duša, uživala brez konca. ■ Šel sem v cerkev. Vsa vas je bila že -zbrana in molila. Vsa Ne, ostali so le otroci, žene in starci. In iz teh zlatih src je lila mo litev, iskrena in goreča. Kaj vse so prosila ta srca ? Kaj vse so pro sile matere, žene, sinovi in hčere v vojni se nahajajočih? Kaj ne veste, kaj starci t Ali so slutila bližnje gorje? Skozi gotsko okno cerkve se je razlil plamen solnč nih žarkoy na župnika pri oltarju. ki je opravljal sv. daritev. Ka kor da bi nebo blagoslavljalo te ljudi in jih vzelo pod svojo o-brambo. Moj Bog, moj Bog, ču vaj jih in reši jih! Medana, 22. maja 1915 Na medanskem griču smo stali Deževalo ni več. Iz polj in vino gradov je zaduhtelo opojnosveže, temnoplavo nebo je zasijalo iz raztrganih oblakov. Pred nami leži Italija, pokrita z ognjenim plaščem megla prejšnje nevihte in brezžarko solnce je viselo kot žareč balon v njih y razkošnem bakrenem zlatu. In naše misli so se vprašale boječe, ali res pride od tam vse "brezmejno gorje vojne mogoče jutri že? notranjost se je hipoma uprla tej misli. "Ne, ni mogoče!" Razum je za ta hip molčal, vsa čuvstva je objela sladkost tihe sreče brez slutnje temnih dni trpljenja Fojana, 24. maja 1915 Veselo so potrkavali zvonovi ko sva se z biljanskim župnikom bližala Fojani. ki leži na skrajnem griču ob laški meji. Shod Je Ob poti skozi vas so že bili mec zelenjem postavljeni štirje oltarji dO podružnice Sv. Duha na nasprotnem slemenu griča. Kmalu se je uvrstila procesija, banderi in dolgi svileni trakovi križa so zaplapolali v hladnem pišu. Ljudstvo je molilo, župnik je pod bal-dahinom blagoslavljal z Najsve tejšim domov j a, polja in vinograde. Bilo je čudovito lepo jutro. Daleč je segal pogled v Benečijo, do naših gor s Krnom in Mata-jurjem, do Trnovskega gozda in doli do Krasa, ki je ležal v sivi sopari. Srca so jecljala udane prošnje, in strahu ni bilo v njih in ne bolesti. Upanje je sijalo iz udanih oči, moč in udanost Kozana, 25. maja 1915. Na vse zgodaj sem se poslovil od Biljane. Med jutranjim petjem ptic sem hitel skozi vinograde v Kozano, ki leži na nasprotnem griču, da se popeljem s pošto do Gorice. Ko pridem v do-ino, ki meji obe vasi, zaslišim nenadoma ropot v zraku. Postal sem in zapazil v višini 2000 m temno piko. Laški aeroplan je plul nad mano proti Gorici, njegova krila so blestela v prvih solnč* nih žarkih. Na vojno nevarnost sem v Brdih že pozabil, zdaj me je zaskelela kruta resnica. V Ko-zani ni bilo več pošte. Hotel sem iti peš, pa se mi ponudi 80 let stari Kozanec. da me popelje s parom konj v Gorico. Z veseljem som mu stisnil roke in se med tem časom pogovarjal sredi vasi s Kozanci. Ko sem šel po vasi do hiše, kjer me je čakal voz, je stopila iz hiše starka, na palico naslonjena in se zagnala proti meni. Pozdravil sem jo, a ona je dvignila roko proti meni in za-vpila s strašnim glasom: "Kam greš? Zakaj me zapuščaš zdaj, ko si naš! Jaz sem te s temi rokami pestovala in hranila z lastno krvjo, a ti greš proč!" Oči so ji gorele v blaznem ognju, tresla se je po celem životu. sem se ozrl na ki so mirno ležala v jutranjem solncu in hitel mirno domov. Domovina, domovina, kaj bo teboj in kdaj te zopet vidim?.. W' Alojzij Res. - Nova prorokovanja o koncu vojne. II "Journal d' Amiens" pripove duje: Eden izmed naših priznanih slikarjev je imel kot model Bre-tonea močne telesne konstrukcije in strogo vojaškega obličja, ki mu je sedel za številne slike iz voja skega življenja. Meseca julija preteklega leta, par tednov preč izbruhom vojne, je prišel Breto nec k slikarju, ter zelo vznemirjen izjavil: "Vojna bo!" "Dobra šala," je rekel slikar. "Ni to šala.-Vojna izbruhne 2 avgusta." "Tako? In kdaj bo končana? "Dne 22. maja." £ "Torej pridi 23. maja k meni. "Ne gre." • "Zakaj?" "Ker bom v drugi polovici me seca novembra padel." "Journal d' Amiens" dostavlja: Prvi del prorokovanja se je izpolni.Vojna je izbruhnila dne 2 avgusta in slikarjev model je pa del kot prostovljec dne 27. nov Treba je še počakati na 22. maj. Žal, da prorok ni povedal leta Našel pa se je tudi v Zagrebu prorok. Ta se drži besed generala Hindenburga, ki je pred kratkim rekel, da moreta le logika in matematika določiti konec vojne. Hrvaški prorok si je napravil matematično schemo, iz katere se da na podlagi izkušenj iz preteklosti določiti bodočnost, in je natančno izračunal dan, ko mora biti mir med trojnim sporazumom in trozvezo podpisan. Račun je sledeči: Veli ka vojna proti Napoleonu se je pričela leta 1813., ter končala 1. 1814. Če te dve številki 1813+1814 seštejemo, dobimo 3627. Ta kočna številka se razdeli v dva dela 36 in 27, in zdaj se ti dve številki zopet se štejeta in sicer 3+6=9 in 2+7=9. Ta rezultat je 9 in 9. V resnici je bil 9. dne v 9. mesecu (septembru) mir podpisan. Nadalje: Nemsko-franeoska vojna se je pričela leta 1870, ter se končala leto 1871. Če seštejemo ti dve številki 1870— 1871, dobimo 3741. Če razdelimo to število na dve polovici, dobimo 37 in 41. Sestejmo zdaj 3+7 in 4+1 tedaj dobimo številko 10 in številko 5. In mir je bil v resnici 10. dne v 5. mesecu (maju) sklenjen. Zdaj smo dospeli k sedanji vojni. Izbruhnila je leta 1914. in njen konec smemo pričakovati v leta 1915. 1914+1915 znaša 3829. Po danem vzorcu se ta številka razdeli v dva dela in dpbimo 38+29. Če seštejemo zdaj 3+8 in 2+9, tedaj je rezultat 11 in 11; torej bo mir podpisan 11. novembra 1915. — Tako je vsaj izračunal zagrebački prorok. DVA SLOVENCA se vzameta na hrano in stanovanje pri slovenski družini. Za pojasnila se obrnite na Mrs. Gottlieb, 2307 S. Lincoln St., Chicago, BL (Blizu slovenske cerkve). Ad v. št. 25. lx ROJAKI POZOR! Imam še nekaj akrov najboljše zemlje na prodaj. Zemlja se nahaja blizu mesta, železnice, premo gokopov, tovarn in žag, kjer je podnebje najbolj ugodno, kjer ni zime in ne hude vročine. Dobite je zemljo po jako nizki ceni. Pišite takoj za pojasnila na: J. Potoshnik 1035 E. 71. st St. Seattle, Wash. Advr. št. 25. — 32. L, obsegajoča 243 obdelane zemlje z vsemi i poslopji, 28 glav goveje živine. Farma je oddaljena 3 milje od mesta. Cena $5000. — Naplačati je treba $1000. — ostalo pa na lahke obroke. Št. 2. Farma, 160 akrov obdelane zemlje z vsemi gospodarskimi poslopji; 18 glav goveje živine, 2 konja, 2 prašiča, 100 kokoši in pure in vse gospodarsko orodje in poljedelski stroji. Cena $4200. — Polovico je plačati takoj, o-stalo pa po 5% odplačila. Lepa prilika za naše Slovence. Za natančna pojasnila se obrnite na: John Bajec R. D. 3 Cooperstown, N. Y. Ad. štev. 24.-27. Spodaj p daj v okolici wood, Wisconsin, dosti vitne zemlje; torej če veseli isto kupiti, ali iti na naj mi piše, ali naj se pa oi obrne na spodaj podpisanega: Gregor Seliškar R. 5. box 26 Greenwood, Wis. Ad. 5. 5. — 11. 5. V\v ALOJZ STRITAR slovenska GR0CER1JA IN MESNICA NAZNANILO. 2018 West 2L Place CHICAGO, ILL. Priporoča rojakom svojo veliko zalogo grocerijskega blaga. Fino namizno, ali solatno olje po 90e galona. Osobito priporočam vsa kovrstno sveže in doma prekajeno meso, fine domače suhe klobase, reber ca, gnjati, krače in prekajeno slanino. 5. 26—6.26 Rojčevo solidno, dvonadstropno poslopje, na petih lotih bo prodano 6. julija, 1915 na licitanti. Kdor ima nekaj tisoč dolarjev na razpolago, ter zraven tudi sposobnost za trgovino, se mu nudi sedaj izredno lepa prilika. Ker nam je vojska začasno vse nekako zaprla, bo šlo vse le za prenizko ceno. Podjeten Slovenec ali Hrvat bi se nastavil prav v sredino svojega naroda, in sicer v poslopje, ki 29 E. Madison St. Room 1112. po lepoti in velikosti nadkriljuje M. POGORELC trgovec z zlatnino vse druge v okolici Na vogalu je prostor za veliko trgovino, zraven je "Pool soba," potem brivnica, naprej moderna gostilna s kegliščem, zgoraj dve dvorani. V enej teh zboruje šest društev, druga dvorana je pripravna za vsakovrstne predstave; enajst sob je pa za stanovanje; v ozadju je lična hišica za stanovanje. Naj bi že res bila nesreča enega Slovenca, — bila bi sreča vsaj za drugega rojaka. Natančneje se izve pri: Mr. Walter L. Predovich, Trustee 219 Broadway, Pueblo, Colorado. Adv. §tev. 24—25. CHICAGO, ILL. Pišite po cenik! PETER CULIG JAlVJVI JVOTA.H 1245 So. Santo Fe Avenue, Izdeluje vsakovrstne pravov«-ljavne listine, spadajoče v notarsko stroko za Združene države io staro domovino. CZA VSEBINO OGLASOV je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor določa zakon*3 ČLANI FEDERAL RESERVE BANKE UitaiofijfM lata 1857 I laeijeaalize-raialiti 1884 •J L "tih i i wT ml m j Pod nadzorstvom vlade Zedinjenih držav NALAGAJTE VAŠ DENAR v najstarejšo, največjo in najbolj močno BANKO V JOLIETU ki daje- 3% 3% pripisuje polletno k glavnici Mi pošiljamo denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. (Prva Naclfonalna Banka) FIRST NATIONAL BANK KIZZTZZ. $5,000.009.01 RADA BI ZVEDELA za svojega brata Jakoba Špeh, po domače Špep, doma iz Gornjega Grada na Štajerskem. Sedaj je že v drugič v Ameriki. Prvič je bil v Sublet, Wyo in sedaj se menda nahaja nekje v Washingtonu. Ker je delal vedno v jami, se :>ojim, da se mu ni prigodila kaša nesreča. Kdor ve za njegov sedanji naslov, naj mi ga blagohot. naznani, ali naj se pa brat sam pismeno javi meni, njegovi sestri sedaj omoženi Vertačnik. Marija Vertačnik 1034—34 St. Milwaukee, Wis. Ad. štev. 24—28 W////////// ■ZZZZZZ vZZZZZ/ DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA kakor DELAWARE, CATAWBA In CONKORD prodaja 1780-82 E. 28tti St., Lorain, OHIo CONCORD RDEČE VINO CATAWBA BELO VINO 60c. galona. 80c. galona Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan. —Vina so popolnoma naravna, kar jamčim.— Naročilu je treba pridejati denar ali Money Onier. Novice iz stare domovine. KRANJSKO. — Umrli so v Ljubljani: Mari ja Kepec, zidarjeva vdova-hiral-ka, 82 let. — Panteleon Rebryk, topničar 6. trdnjavsko-topniške-ga bataljona. — Marijana Keber, mestna uboga, 80 let. — Helena Čolnar, delavka v tobačni tovarni v p., 83 let. — Fran Mirtič, sm skladiščnega delavca, 3 mesece in pol. — Alojzija Dobravec, rejen-ka, 8 mesecev. — Matija Kunčič, čevljar, 67 let. — Neža Kukovič, vdova tržnega stražnika, 37 let. — Katarina Božič, gostja, 72 let — Alojzil Manfreda, sin strojni« kove vdove, 5 let. — Katarina Jereb, kaznjenka, 42 let. — Anton Bučar, trgovec, 64 let. — Marija Kos, cestarjeva lici, 19 let. — Ma« rija Lamovec. mestna uboga, 86 let. — Adela Komatič, hči trgov« skega zastopnika, 15 let. -i- Ja-nos Baranyi, vojaški voznik. — Helena Lavrič, zasebnica, 76 let. — Raj ko Pirkovič, stavec, 45 let — Josip Intihar, posestnik, 25 let. — Martin Bernik, bivši rudar, 32 let. — Josip Leitner, črnovoj« nik, in Mihael Gacsi, pešec peš-polka št. 101. * — Umrl je v deželni bolnici g. Anton Bučar, trgovec in posestnik na Vrhniki. — Cerkvenik ponesrečil. Iz Bele Krajine se poroča: Na Vinici se je 15. maja ponesrečil farni mežnar. Padel je v stolpu od ure na dolenji oblok; ko so ga našli, je bil že mrtev. — Nesreča v Rudniku. Dne 25 maja je padel v Rudniku 491etni zidarski pomočnik Jernej Žulj pri zidanju neke hiše 12 metrov visoko. Zlomil si je desno nogo in je tudi notranje poškodovan. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. — Umrl je dne 20.-maja v neki ogrski bolnišnici Janez Skok, organist v Špitaliču pri Kamniku za rano, dobljeno v Karpatih. — Bil je dober organist in v vsakem ozl-ru vrl mladenič. — Smrtna kosa. Iz Stare Loke nam poročajo: Dne 23. maja je umrl č. g. Franc Šolar, duhovnik v pok. Pokojnik je bil posvečen 1. 1864. Pogreb je bil dne 24. maja ob 5. uri popoldne. Pri poroča se duhovnim sobratom molitev. N. v. m. P.! — Avtomobilska nesreča. 71etna deklica nevarno ranjena. — Ko je vozil dne 25. maja popoldne z avtomobilom Frančišek Sindelar skozi Sap, se je umakni nekemu vozu in za vozil proti gru či otrok, ki so se igrali. Avtomobil so sicer takoj ustavili, vendar je bila že udarjena 71etna posestnikova hči Franica Perov-šek iz Sapa. hišna številka 16, po Perovškovi je prizadejana nevarna zevajoča rana na temenu. Prepeljali so mlado ponesre čenko v deželno bolnišnico. — Od straže obstreljen. — Ko je 26. maja Andrej Tarman, po sestnik iz Loga št. 3, občina Kra-njskagora, šel po 80 do 90 kora kov od železnice oddaljeni občinski poti, mu je klicala straža, naj bi se odstranil. Ker je pa Tarman gluh, je straža stekla za njim. Ko je Tarman videl stražo teči za seboj, je tudi Tarman pričel bežati. Ker Tarman pri tretjem klicu ni obstal, je straža streljala nanj Tarmanu je strel hudo poškodoval desno nogo, zdrobil mu je kost. — Vlom v Semiču. Ponoči na 18. maja so neznani storilci vdrli v trgovino trgovca Ivana Zuro v Semiču in so ukradli blaga in to baka v vrednosti 2018 kron. Na Vrtači so vlomili zločinci v hiše dveh posestnikov in ene posest-nice. — O roparskem umoru v Gor. Logu, v župnji Vače, se poroča: V zelo imoviti Marnovi hiši se je zgodil okoli polnoči od 21. na 22. maja t. 1. grozen roparski umor. Sledilo se je dva lopova, najbrž nista bila od daleč, ki sta prišla iz gozda nad hišo, poizkušala vlomiti pri stranskih vratih, a so bile zaplohane, nakar sta na strehi odstranila opeko in prišla v hišo. V večji sobi je ležala že sedem let bolna stara mati Helena Primožič, stara nad 83 let. Eden lopov ji je s trdim orodjem zadal na glavi globoko zevaj očo rano, vsled česar je nastopila smrt. V stranski sobi je ležala njena hči Frančiška Primožič, tudi ona je dobila na glavi globoko rano. vsled česar so jo prepeljali v deželno bolnico, kjer je dne 26. vsled ran tudi umrlar Lopova sta po stanovanju vse odprla, vse prebrskala in prevrnila, a morala menda praznih rok oditi proti Litiji. Komisija je našla denar in devetnajst hranilnih knjižic. Izsledilo se jih najbrž zopet ne bo. — Oče in sin pri vojakih. Iz Gorjuš v Bohinju pišejo: Od tu sta odšla k vojakom gospodar Matevž Torkar, ki služi kot črno-vojnik pri topničarjih, in njegov sin Ivan Torkar, ki služi pri 27. domobranskem pešpolku. Doma so ostali še štirje otroci brez matere, ki je umrla 19. januarja letos. — Letošnjih birmanoev v ljubljanski stolnici o binkoštih je bilo 750 in sicer 325 dečkov in 425 deklic. Približno tretjina drugih let. * — Avstrijska rdeča knjiga o našem razmerju do Italije je izšla v nemškem jeziku. V prvem delu prinalša zgodovinski popis, kako se je razvijala italijanska nezvestoba. V drugem delu so objavljeni razni diplomatični akti. "Rdeča knjiga" je grozna obtožnica pred celim svetom. — Živahnejše življenje v Ljubljani. Naše mesto je postalo zopet živahnejše. Po ulicah opaziš razne noše, razne starosti, posebno pri ženskah, od otroka do sivolase ženice ter čuješ razna narečja siromakov-beguncev, slovensko, nemško, kakor preje, vr-hutega pa tudi zelo mnogo italijanskega. Narečja so pa večinoma domača, goriška in istrsko-hr-vataka. — Oglaševanje tujcev. Z oži-rom na vojno na jugu je toliko iz ozirov na varnost lastnine kakor tudi iz državno varnostnih ozirov potrebno, da se vse dohajajoče o-sebe na podlagi svojih osebnih spisov po svojem stanovanjedalcu točno pri policijskem ravnateljstvu prijavijo in po odpotovanju tudi odjavijo. Stanovanj edalce se tem potom opozori na dolžnost točnega prijavljenja in odjavlje-nja po veljavnem zglaševalnem redu, ker v slučaju neizpolnjevanja zglaševalnih predpisov se i" majo nadejati najstrožje kazni. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil gosp. Stanko Velkavrh, poročnik 27. pešpolka. Svojim staršem piše, da je zdrav in da se nahaja v Kazalinsku v Turke-stanu. — Iz ruskega ujetništva je pisal Novomeščan Gustav Vidic. • . — Medicinec Ivan Lovšin živi! Za mrtvega proglašeni član slov. kat. akad. društva "Danica", I-van Lovšin iz Ribnice je pisal iz ruskega ujetništva gosp. županu Oražmu v Moste, da je v ruskem ujetništvu v Omsku, in sicer v vojaški bolnici. Pošilja prisrčne pozdrave. Dopisnica je bila oddana 13. aprila in je prišta v Moste pri Ljubljani na binkoštni ponedeljek. — Imenovan je za poročnika pri 53. pešpolku g. Ivan Šusteršič, sin g. deželnega glavarja dr. I-vana Šusteršiča. — Meščani, združeni v Kamni-ci so podpisali drugega vojnega posojila v znesku 10,000 K. — Podaljšanje črnovojne dolž nosti in črnovojno pregledovanje. Po črnovojni noveli z dne 1. ma ja 1915 se podaljša črnovojna dolžnost od 18. do 50. leta. S 1. majem so potemtakem stopili v črnovojno dolžnost rojstni letniki 1897 in 1865 do 1872, in sicer vsi oni, ki so bili vojaki in oni, ki niso bili vojaki, pa so bili do 42. leta podvrženi črnovojni dolžnosti. Vsi ti črnovojniki pride* jd k črnovojnemu pregledovanju, ki se vrši za mesto Ljubljano od 2. junija do 6. junija t. L V tej dobi pridejo k pregledovanju tudi črnovojniki rojstnih letnikov 1878—1890, 1882, 1893, 1894, ne pa v dobi od 12. do 15. unija, kakor je bilo razglašeno. Razvrsti te v se pozneje oglasi. Zglasitve za letnike 1897, 1865—1872 ni, pač pa je v interesu posameznikov, da se do 1. junija zglase v mestnem vojaškem uradu v "Mestnem domu." - Čmovojnik z zastarelimi na-membnicami morajo takoj k svojim četam! Ker so se prigodili slučaji, da nekateri črnovojniki vsled tega niso odšli v vojaško službovanje, ker imajo namem -nice z opazko: "Č%kati na vpoklican je v kraju bivališča" (Ein- berufung im Domizile abwarten), se dotični opozarjajo, da se te namembnice kot zastarele niso odvzele in da imajo brez odloga takoj odriniti v vojaško službovanje k svojim četam. — Prve ranjence z italijanskega bojišča so pripeljali dne 24. maja v Ljubljano. Za 25. maja je bil naznanjen večji transport ranjencev iz Tržiča (Monfalco-ne.) — Izkopavanje in prevoz na bojišču padlih in umrlih. Glede izkopavanja na vojnem polju padlih, .v vojnih bolnicah umrlih vojaških oseb veljajo sledeča določila: Prošnje za izkopavanje in prevoz naj stranke vlože pri pristojnem vojaškem poveljstvu prosilčevega bivališča. 'V slučaju dovolitve se pozove prosilec, da naznani čas nameravanega izko pavanja pravočasno brzojavnim potom. Izkopavanja se smejo izvršiti samo iz posamičnih grobov. Pripomniti je še, da je do voljeno v Avstriji izkopavanje, o-ziroma prevoz mrliče v na pegastem legarju, kozah, koleri, ali kugi (na Ogrskem pa tudi na škrlatinki in davici) umrlih, še le po preteku enega leta po smr-it. Prošnje za izkopavanje in prevoz mrličev, pokopanih v kra jih, v katerih tačas politične obla sti I. instance, oziroma vojaška uprava (okrožno poveljstvo) še zavrnejo. ne poslujejo, se sploh Občinstvo se dalje opozarja, da je najboljše, da se odloži izkopavanje in prevoz padlih in na bojišču umrlih za čas po vojni, ker nameravajo železniške uprave za takratne prevoze dovoliti 50% popust tovornine. — Po demobili-zaciji veljajo glede izkopavanja mrličev predpisi, ki veljajo za mirne čase. — Stoletnina šmamiske pobož nosti. V hrupu svetovne vojske se obhaja letos stoletnica, odkar je papež Pij VII., ko se je vrnil iz francoskega ujetništva, obdaroval šmarniško pobožnost z odpustki in jo tako priporočil celemu svetu. To se je zgodilo dne 21. marca 1815. Letos., ob stoletnici, pa je bilo dano papežu Benediktu XV., da je pridejal tej Dobožnosti novih odpustkov in pa molitev za mir. I)a pa se je majniška pobožnost po zasebnih hišah obhajala že mnogo preje, priča zgodovina. Tako n. pr. je kapucin Lovrenec iz Tnueffise iz leta 1692 izdal knjižico o majni-ški pobožnosti. V Italiji so ob hajali to pobožnost že leta 1713. Pred sto leti pa se je razširila po vsem svetu in ljudstvu zelo priljubila. — Iz ruskega ujetništva se o- Sflašajo in pišejo: Alojzij Močilar je bil odšel z drugimi slovenskimi vojaki-junaki vred v Galicijo, da tvega kri in življenje za dom in cesarja. Mnogi mlad junak je padel. In padel je bil, med mr tvimi je bil tudi Alojzij Močilar. Tako sta vsaj dva Lojzetova pri jatelja pisala Močilarjevim. Pre-žalostno je bilo to poročilo za Močilarjevo družino, ali naposled so se vdali v božjo voljo in molili za Lojzetovo dušo. Ali Lojze ni bil padel na bojišču, ampak še gleda zlato solnce, kakor priča pismo in pečat, ki so ga nedavno dobili Močilarjevi od Lojzeta iz Skobeleva v Turkestanu, kjer se nahaja z več Slovenci v ruskem ujetništvu. — Jožef Kožuh, doma iz Kosez, hiš. štev. 16 pri Ljubljani, se je boril proti ruski premoči in vdano prenašal napore in lakoto, ki jo je trpela premišelska posadka. Kožuhovi so pač prejeli par pisem iz Przemysla od Jožeta, ali nato je nastal več mesecev trajajoči mučni molk, da so bili starši v silnih skrbeh zaradi sina Jožeta. Kožuhov Jožet pa je še med živimi, kar je potrdil s svojim pisanjem. Piše. da se nahaja v ruskem ujetništvu v mestu Saratov, ki leži v saratovski gu-berniji ob velikanski reki Volgi. Pravi, da ni bil nič ranjen, in da je še dosti zdrav. 4' Štiri mesece so nas Rusi oblegali, ko nam je živeža zmanjkalo, smo se morali vdati, sicer bi bili vsi od lakote počepali in pomrli. Ko bo vojake konec, pridem še domov v Koseze. — Frido Lenard. vojak 17. pešpolka, se nahaja, kakor je pisal pred par dnevi prijatelju, v ruskem ujetništvu v Ashabadu v transkaspiškem distriktu. V re-čenem mestu je več Slovencev. — Dolgo dobo, celih sedem mesecev, niso Mezetovi v Črni vasi hiš. št. 17 prejeli nobenega pisma, nobenega glasu od Edvarda, ki se je bojeval na severnem bojišču. Sedaj so prejeli pisanje od Edvarda samega iz daljnega sibirskega mesta Tornska, da je še živ. — I-van Tršan je stal v ognju na severnem bojišču. Njegova mati, Ant Tršan, ki prebiva na Poljanski cesti hiš. št. 73 v Ljubljani, ni dobila dolgo časa nobenega glasu od svojega sina. Ivan je te dni sal, da je v Samarkandu v vročem Turkestanu, kjer se pasejo po pašnikih črede kamel. — Fr Modic je pisal in sporočil svojemu očetu Urbanu Modicu, ki bi va pri Sv. Gregorju blizu Ortne ka, da se nahaja v ruskem ujet ništvu. — Anton Čopi je pisa svoji materi, ki živi v Rovcu hiš št. 25 na Goriškem, da je na Ruskem v vojnem ujetništvu. — Iz ruskega vojnega ujetništva Skobelevu, kjer je več Slovencev se je oglasil Andrej Kalan in je z rečenim pismom žalostno ženo Frančiško Kalan in otroke, ki bi vajo v Vaša h pri Medvodah, nepo pisno razveselil. — Ulrih Konjar se je oglasil iz sibirskega mesta Omska. . Piše ženi Frančiški Ko njar, bivajoči v Smledniku pri Medvodah, da se nahaja v voj nem ujetništvu. — Ivan Modic pi še materi Mariji Modic v Mateni na Igu, da je ruski vojni ujetnik — Josip Janežič piše iz Atkarska v saratovski guberniji. ' Pismo pisano v Atkarsku dne 8. aprila je prejel ondan Jožetov stric Janez Janežič, ki biva v Škopačniku na Igu. .— Iz ruskega ujetništva se je oglasil enoletni prostovoljec g. Maksimiljan Gliha, sin trgov ca M. Gliha iz Unca pri Rakeku Pisal je dve dopisnici, datirani z dne 27. aprila. Nahaja se v mestu Sysram, simbirska gubernija Rusija. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Franc Kunstelj, po sestnik na Poljšici-Gorje. Pisal je bratu iz mesta Samara; pravi, da je še dosti zdrav, a v veliki bedi Najbrže bo tam še več vojakov je že z več dopisnicami oglasi artileristov, ki so branili Prze-mysl. — Iz ruskega ujetništva se Jožef Kramar, ki ima svojo družino v Bruckhausnu ob Reni. Piše, da se mu ne godi preslabo, a hudo mu je, ker nima nobene vesti od svojih dragih: žene in o-tročičev. Priporoča se v molitev in hrepeni po boljših časih, da bi mogel zopet k svojcem. Nahaja se v sibirski guberniji. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Matevž Brajec, mlinar iz Spod. Grabna. brat župnika na Trati. Na haja se v Samarkandu, provinciji Turkestan v Aziji. Svoji ženi pi se z dne 14. aprila: Bog daj, da bi bil kmalu mir, da nas bodo spustili domov, ker tukaj mi ni za žive ti. Naša kompanija je še zmirom vsa skupaj, vsi smo sami Slovenci. Boril se je pri Przemyslu. ŠTAJERSKO. — Žena obsojena na vislice. V Gradcu je bila dne 21. maja ko-čarjeva žena Marija Lan iz vasi Fuenflig na nemškem Štajerju obsojena na vislice, ker je dne 24. marca primešala svojemu 20 let starejšemu možu v žganje strupa. — Celjski trgovec Robert Zan-ger je bil nevarno ranjen na severnem bojišču. -s- Umrl je v Gorici pešec Josip Divjak iz Št. Ivana pri Mariboru. 3 — Za begunce z juga je zelo dobro preskrbljeno na Štajerskem. Begunci iz Pulja so plačali na Celju za 1 guljaž 1 K 60 vin., v Mariboru za 1 liter mleka I K 50 vin. Koliko denarja potrebuje družina 12 ljudi na dan? — Krušne nakaznice uvedejo na Štajerskem od 13. junija 1915 nadalje v vseh občinah. Begunci z italijanske meje. Mariborska "Straža'' poroča, da je te dni prišlo v Maribor veliko beguncev z italijanske meje. Tudi v Ljubljani in drugod po Kranjskem jih je polno. — Državni poslanec Gloeckl, ki je bil aretiran, je zopet izpuščen na povelje štacijskega poveljstva. Ovaden je bil v Pragi od neke privatne osebe. Izroči se baje garnizijskemu sodišču v Plznu. ci 181etna Terezija Mahkočeva. Pokojnica, ki je bila doma iz Šma-rij na Krasu, je zapustila svoj poklic — bila je likarka — in se vdala lahkoživstvu. Kot taka se je seznanila z 221etnim Evgenoru Stokovcem, ki je imel že večkrat opraviti s policijo in s sodiščem. Štokovec je bil pa pred nekaj tedni potrjen k vojakom, a se skrival, ker se mu ni ljubilo imeti o-pravila s puško. Zahteval je od Terezije Mahkovčeve, da ga ona vzdržuje. Ta mu je res pomagala nekoliko časa, a ko ni mogla več, mu je odpovedala vsako podporo. In ravno vsled te odpovedi jo je Štokovec zabodel z nožem. Policija je sicer Štokovcu na sledu, a dosedaj ga vendar še ni dobila. — Dva samomora. V Jakobo-vici se je obesil pod streho pre-vžitkar Miha Godešfi. V Budanju se je pa obesil 441etni posestnik Franc Kodelja iz Budanja. — Deželni odbor goriški se je preselil na Dunaj, in sicer deželni glavar dr. Piausig in dr. Flego ter nekaj uradnikov. Del deželnih uradov je ostal še v Gorici. Tako poročajo tržaški listi. — Iredentovec deserter. Poveljnik črnovojniške obmejne straže v Krminu črnovojniški nadporočnik notar Seculin, hud krminski Italijanaš, je ušel čez mejo v Italijo. Vojaška oblast je takoj poskrbela, da ne bo mogel škodovati. IREDBNTA. PRIMORSKO. — Umrl je c. kr. asistent pri davkarji v Sežani g. Danilo Če-bular. — Umrl je na Reki pomorski kapitan Rudolf Deškovič. — Vojaški begunec morilec. U-mrla je v mestni tržaški bolnišnr Pod besedo "iredenta" je treba razumeti sistematično hujskanje, katero uganjajo od ustanovitve italijanske države proti naši monarhiji in katero je dovedlo do dobro organiziranega gibanja v javnem življeniu Italije. "Odrešenje" italijanskega ozemlja Avstrije je bil le del tega progra ma, kojega glavna točka je raz rušenje in razdelitev habsburške monarhije, kakor je učil Mazzini Že avgusta leta 1882, torej kratko po sklepu trozveze, je prišlo do rredentističnih nemir6v, s kateri mi je bil v zvezi tudi poizkušen napad na nadvojvodo Karola Ludvika., protektorja razstave Trstu. Septembra leta 1882. je sledil zvani bombni napad Vil je ma Oberdanka. Usmrtitev Ober-danka je imelo za posledico nemi re v Rimu, Milanu, Turinu in Bo logni, ki so prav tako potekli kakor vojne demonstracije zadnjega tedna. Seveda so vse ita lijanske spominske dneve, kakor Garibal4ijevo stoletnico, porabili za protiavstrijske demonstracije. Poleg tega so časopisi, gledišča in kinematografi pripravljali ljudstvo za iredentistični program, pri čemur so imele prostozidarske lože glavno delo. V zadnjih letih se je pričel boj za italijansko vseučilišče, ki je z e-nim udarcem odkazal nov cilj i-redentističnemu hujskanju. Vprašanje italijanskega vseu čilišča v Trstu se leta 1910. ni hotelo pomiriti. Na južnoitalijanski meji so si stali nasproti celi polki. .Ni čuda, da je prišlo do spopadov, ki so povzročili burne razprave v državnem zboru in občinskih zastopih. Iredentistična agitacija se je obrnila tudi proti Nemčiji, hotela je začeti vojsko proti osvojitvi Gardskega jezera po Nemcih. Zveza "Trento e Trieste," rimski list "Giornale d'I-talia" in nacijonalistično italijan-ska zveza za Gardsko jezero, ki so vodili to agitacijo, so pa to kmalu morali opustiti, ker so proti temu nastopili italijanski >rebivalci ob Gardskem jezeru sami v interesu tujskega prome ta. Iredenta v Italiji in na južnem Tirolskem ni nikdar počivala. Še zadnja leta so imela avstrijska sodišča opravka z vohunskim procesom. Tako je šlo leta in leta. Vsak najmanjši slučaj je povzročil demonstracije v Italiji, katere je vlada mirno trpelaj da ne rečemo več. Vedno se je delalo po trdnem načrtu, katerega so i-redentistične organizacije naj-skrnejse pripravile. Kupujte pri trgovcih in podpirajte podjetja, katera oglašujejo v našem listu. FARME IN FARMERSKA ZEMLJIŠČA __-T V okolici Jump River, Taylor County, Wis., imajo vse prednosti, katere so potrebne za uspešno kmetovanje. Rodovitna zenr lja, zdravo podnebje, dovolj dežja, dobre železniške zveze, dobre ceste, dobre šole. Cena farmer-skih zemljišč akr $20.00 in više. Plačilni obroki 8 let. Pri čiščenju zemlje; se dela življenje z "bolci," "tajsi," klafterskimi dr vami in z žganjem oglja. Edina slovenska naselbina, ki se peča z žganjem oglja. Oglejte si kraj, zberite kos zemlje, zasigurajte si zdravo delo v naravi, kruh in neodvisnost ter blagostanje ameriškega farmerja. Obdelane in o-premljene farme po raznih cenah. WM. BRUMSHBUD, (Ad.) Jump River, Wis. UGODNA PRILIKA. Na prodaj je en blok od slovenske cerkve v Chicagu lesena hiša z dvema stanovanji po 4 sobe. Skupni mesečni rentni dohodki znašajo $18.— Hišo prodaja vdova, ker ne može več vzdrževati plačil, ki pridejo na hišo to leto. Cena hiše $1425.00. Gotovine je treba samo $500.00; potem pa mesečno po $10.00. Za pojasnila se obrnite na Frank Kosmach, 2116 W. 22. St., Chicago, I1L Telefon: Canal 2138. (Advert.) Mednarodna I Tiskarna« (Poprej ''Slovenski Narod.") L J. Mensinger, lastn. 117 NMlhera Ave. Paeblo, C#l». Izvršuje vsa, v tiskarsko stroko spadajoča dela točno in najeeneje. Priporoča se društvom in trgovcem itd. širom zapada. Pišite po cene! 5.5.15—5.5.16. JOHN MOŽINA slovenska grooerija in mesnica 1039 Prescott St. vogal 11th St. North Chicago, 111. (Telefon št. 466) Priporočam svojo zalogo raznovrstnega vedno svežega grocerij-skega blaga in mesnico. NIZKE CENE, DOBRO BLAGO IN TOČNA POSTREŽBA je moj« geslo. ROJAKI K ROJAKU-2. 3. — 5. 3. 11. Marija Sluga i 4134 West 31st St. Ckieago, m. TELEPHONE: Lawndale 8390. izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA M uljudn« priporoča slovenskim in hnra&kim POZOR! Imam dosti svežega pelina, katerega prodajam po 20 centov funt; ako pa kdo želi suhega, tak je pa 40c en funt. Kdor ga želi, naj se zglasi pri: Fred Udovich, R. F. D. 35—box 125, Elm St. Barberton, Ohio. (Adv. 6/9.—7.7.) ŠOLA za učenje vožnje z avtomobili. Kdor se hoče temeljito in kmalu priučiti vožnje z avtomobili, ali iste popravljati, naj pride k nam v Solo, ker mi vse to učimo. Poduk se vrši podne-vu in ponoči! Mi garantiramo, da dobi učenec " Licence* ' ali dovoljenje. Pridite se torej učit k nam! PENN AUTO ŠOLA 1 Murtland Ave. and Kelly 8t. (55.—11. 5.) Pittsburg, Pa. Dr. Martin J. Ivec Slovenski zdravnik Pliysl*lan-Siir|»tn Vrhovni zdravnik K. S. K. J. 900 N. Chicago St. Corner Clmy St., JOL1ET, ILL. Urad zraven alov. cerkve. Telefon N. W. 1012, all Chicago telefona: Urad 1354 J. Dom 2182 L. ....... m cago JI SKRIVNOST Pove§t, —• ta slovensko ljudstvo priredil A. K. IV. V nedeljo popoldne po večerni-sah je pridrdrala pred Lokarjevo hišo na Zlatem brdu gospodska kočija. Gospodar France je sedel pobit in žalosten v družinski sobi in je premišljal nesrečne razmere, v katere je bila zadnji čas zapletena njegova hiša. Ko je ugledal pred hišo iskra vranca in svetlo vprego, je šinil kvišku in stekel^ na dvorišče, da bi se prepričal, komu velja nenavadni obisk. Gost, ki je stopil z voza, je bil postaren mož, gospocuco oblečen, na roki so mu blesteli zlati prstani, na svilnatem telovniku x>a zlata verižica. Lokar še ni nikoli videl moža s tako dostojanstvenimi potezami na obličju, tako črnimi, žarečimi očmi, ki so kar gorele pod osivelimi obrvmi in s katerih je odsevalo nekaj ponosnega in visokega. " Veselilo bi me, če bi mogSl govoriti s posestnikom Lokar-jem," je dejal došli gospod in se vljudno poklonil. 'To sem jaz,'' je dejal Lokar v zadregi, kakršne še ni zlepa doživel. "Potem bi vas prosil, da stopi va v hišo, ker se moram z vami nekaj važnega pomeniti. Samo četrt ure ali nekaj dalj . . . Nalašč sem se pripeljal iz Gorice, da vas obiščem. Moje ime je grof Borghetti." Lokar je spoštljivo odzdravil in spremil visokega posetnika v družinsko sobo. Ko sta korakala po veži, se je oziral tujec pazljivo, skoro radovedno po vseh kotih. V izbi je primaknil gospodar k mizi dva stola in povabil gospoda, naj sede. 'Najprej moram prositi odpuš-čenja," je dejal tujec, "da sem vas nagovoril kar z vašim domačim imenom. Nisem vedel, kako se pišete." "Pišem se Ravnik — France Ravnik," je odgovoril gospodar nezaupno. Grof se je vnovič nalahno priklonil ter nadaljeval: "Oprostite, če pričnem brez na-daljnih ovinkov. Moj današnji o-bisk pravzaprav ni namenjen vam, ampak vaši ženi. Veselilo me bo, če jo pokličete in ji poveste, kdo da sem." "Žal mi je, gospod da vam ne morem ustreči, kajti jaz nimam žene," je odvrnil Lokar skoro kljubujoče, ker se je bal kočljivega vprašanja. "NeT" je osupnil tujec. "Menda so mi vaščani pokazali pravo hišo . . . Ali niste v tej hiši vzgojili neke najdenkef" "Da, gospod grof!" Lokarja je spreletela lahna zona. "Ali ni mladi hišni gospodar vzel te najdenke za ženo? Vsaj govorilo se je tako!" "Seveda, gospod! Toda moje žene ni doma . . . Sicer pa odkrito povem, da jako nerad govorim s tujci o svojih družinskih zadevah." "Gospod itavnik, zdi se mi, da ste nekoliko preveč nezaupni nasproti meni . . . Morda vseeno ne bo odveč, ako kaj natančnejšega čujete o pokolenju in stanu svoje soproge." Pri teh besedah je mlademu Lo-karju izginila z lic vsa rdečica. Zdrznil se je in odgovoril se bolj kljubovalno: "O pokolenju in stanu t Moja žena je po pokolenju in stanu to, kar smo vsi drugi Lokarjevi, in to je dovolj." "Kaj pa, če bi vaša žena nenadoma izpremenila svoje priprosto ime ter ga zamenjala z drugim, plemenitaškim ? Menim, da bi vas njeno povišanje ne spravilo v ne-voljo ..." Lokarja je spreletelo po vsem životu, kri mu je zaplula v lice, v duši je začutil nekaj strašnega. Šinil je kvišku, lovil besede, toda izpregovoriti ni mogel drugega nego: 'Jezus, Marija . . . vaše besede so nesreča!" "Jaz ne vidim nesreče v tem, če bi bila vaša žena iz kakega višjega rodu," ga je izkušal pomiriti grof. "Velika stanovska razlika med zakonskimi še ni nikoli rodila sreče," je odvrnil Lokar razburjen; "to se ve, da ne verjamem, da bi bila Tilka plemenitega rodu. Če bi bilo le količkaj resnice na tem, bi bila stvar že zdavnaj na jasnem . . . Najbrže vas je zapeljala kaka prevara ali zmota." "Lahko! Ampak meni so znani razlogi, da smem trditi "popolnoma mirno in gotovo, da je vaša žena moja hčerka," je nadaljeval grof s svečanim povdarkom. Lokar j eve odločne besede so vzbudile v grofu nekoliko nevolje. "Vaša hčerka," je vprašal Lokar kakor omamljen in šinil kvišku, "gospod grof, prosim vas... Tako predrzna trditev, nihče vam ne bo vrjel . . . Gosposka hči — moj Bog, kaj takega . . .!" Grof Borghetti je pričel poča si in natančno pripovedovati skrivnost, ki mu jo je bila razode-la Lucina Tramonti, bivša dojilja in odgojiteljica njegovih otrok. Lokar je sedel pred njim kakor okamnel, temna rdečica mu je žarela na obličju, a od hipa do hipa je pobledel kakor mrlič. Žile na čelu so mu nabrenknile, srd in ogorčenje sta mu švigala izpod košatih, jezno nagubančenih obrvi .. . Ko je grof končal svoje pripovedovanje, se je Lokarju še huje nagrbančilo lice; dolgo časa ni mogel izpregovoriti ničesar, sled njič je dejal s tresočim glasom: "Ne verjamem, bogme, da ne verjamem! To italijansko ženšče Lucina, ali kako ji je ime — mora biti pravo vražje seme, da se pajdaši s tem potepuhom! Če vas je že poprej ukanila, vas je tudi zdaj . . . Zdi se mi iz vašega pripovedovanja, da kuje ta ženska nove sleparije ..." "Ni mogoče, o tem ni da bi govoril," ga je zavrnil grof. "Samo nemirna, pekoča vest je pritirala Lucino do tega, da mi je odkrila skrivnost. Ko je govorila o tej stvari, se je tresla kakor šiba, trepetala in jokala, kakor da bi gledal pred seboj dušo v vicah. Bilo je ni drugega nego strah, sramota in grenko kesunje." Prava reč za ženske — tako ginjenost zna hliniti vsaka, zlasti če se pretaka po njej vroča i-talijanska kri! Nemara pričakuje nesramnica, da ji te spletke izno-va napolnijo prazni mošnjiček, gospod grof!" 'Tako daleč ji ni treba, ker je sama precej petična. Ničesar drugega me ni prosila nego odpuščanja, naj ji pnzanesem, naj je ne peham v nesrečo, v ječo. Pripravljena je bila pretrpeti vsako kazen, ko bi jo bil naložil za njeno hudobijo, dala bi bila vse svoje i-metje siromakom, samo da bi ji bilo vse odpuščeno." "Gole zvijače, gospod grof!" "Slednjič je potrdila vse svoje tyesede s prisego ... s prisego pri živem Bogu.' "Kaj potem? Dovolj nespameten bi bil, da bi verjel tej ženski, tej pretkani lisici, ki je lagala že od mladih nog." "Razen tega vam lahko navedem1 dokaze, ki jasno potrjujejo izpoved naše bivše dojilje . . . jasno kot beli dan." "Katere, prosim?" "Marietta, najin prvi otrok, to se pravi otrok, ki sva ga z gospo smatrala za svojega, ni imel niti sledu kake podobnosti z našo družino in našimi sorodniki. Njegovo obličje je bilo popolnoma tuje, tako da so znanci kar strmeli, odkod te tuje poteze. Tudi najinemu drugemu otroku, Juliji, ni bil prav nič podoben. Deklici sta si bili kakor noč pa dan: Julija krotka, ljubezniva, zaupljiva — Marietta svojeglavna, trmasta, jezljiva . . . prizadela nama je mnogo žalosti in nevolje." 'Gospod grof, to so slučajnosti, ne pa dokazi." "Nisem še vsega povedal, gospod Ravnik . . . Nadaljni dokaz je čas rojstva. Dva dni po - rojstvu najinega prvega otroka se je narodila tudi onemu potepinu, ki ga imenujete Jošta, deklica — to mi je povedal gosp. župnik iz krstne knjige. Dalje, in to je najvažnejše, najin pravi otrok je nosil na životu neko posebno znamenje. Opazili smo takoj po rojstvu, da je imel na levi nogi dva prstka popolnoma zraščena. Pozneje pa na otroku, hočem reči na otroku, ki je bil zamenjan, nismo videli niti sledi kake prirojene napake." Lokarja je jelo duši ti. Čez nekaj časa se je oglasil, rekoč: == oziroma to napako je imela resnično moja lena." Zopet je nastal molk; hudo, neusmiljeno je vrfielo Lokarju v prsih. "Vidite torej," je pričel grof nekako zbadljivo, "da ste prisiljeni priznati, da je vaša žena moj otrok, ali pa rajši recite, če vam je bolj ljubo, da je potomkinja o-nega zloglasnega Jošta." "Jošta?" je siknil Lokar v div jem srdu, "morilca, požigalca, potepuha?" "Ne bojte se, gospod Ravnik Trdno sem prepričan, da je vaša žena moja rodna hčerka. — Odkar mi je bila Lucina razodela to čudno skrivnost, mi ni dalo miru in pokoja, moral sem semkaj, da vidim svojega izgubljenega otroka. Upam, da bo njegova postava in podobnost jasneje pričala resničnosti mojih besedi, kakor vsi drugi dokazi. Nemara bo čutilo to sorodstvo tudi njegovo srce njegova kri . . . Hotel sem biti prvi, ki bo razodel mojemu otroku, da si odslej sme nadeti ime grofica Borghetti." "Grofica Borghetti! — Grofica Borghetti!!" se je zdrznil z neko notranjo grozo mladi Lokar; zde lo se mu je, da tava po temi in ne najde izhoda iz nje. "Zdaj tudi vidite, gospod Rav nik," je nadaljeval grof, "da i mam pravico, da ste dolžni seznaniti me s svojo ženo "Moje žene ni doma," je odgovoril Lokar v skrbeh. Bilo mu j' čimdalje huje. "Če je ni, na pride! Saj dovoli te, da počakam?" "Ne pride več ..." "Kako, da ne? Kaj hočete t tem reči? Moj Bog, saj menda ni umrla?" "Ni umrla, pa sva se ločila!" "Gospod Ravnik, vi govorite skrivnostno ... Za Boga, kaj je z ženo, zakaj sta se ločila?" "Ker ni poznala zvestobe!" "O Bog — nezvesta? — Otrok moj . . ." "Ne umevajte napak mojih be sedi, gospod grof! — Niti senci madeža nisem opazil na njej, pre pričan sem celo, da je bila poštena do dna duše; toda zakrivila ie pred mano čudne skrivnosti, bila je nezaupljiva, molčeča kakor zid . . . Prikrivala jih je s tako trmo, da se je rajše ločila od mene, kakor da fci mi bila povedala." "Kake skrivnosti vendar?" "Gospod grof, to je ravno skrivnost, da ne vem . . . Vem samo to, da mi je izmaknila hranilno knjižico, vredno štiristo kron in nekaj zlatih cekinov, ko sem bil doma. Ako bi bila nesrečnica vsaj priznala, kam in kako je denar vporabila!" "In vi trdite to žalitev resno?" je vprašal grof strašno ogorčen Zavrelo je po starem plemenitni-ku ob Lokarjevih besedah in bil je kakor ubit. "Ovadila se je sama za tatico!" "Moj Bog!" je zdihnil grof, navsezadnje še to! Moja hčerka — tatica! O, to je grozno! Seveda, prišlo je samo zategadelj tako daleč, ker je bila vzgojena v nižjih slojih." "Gospod grof," ga je prekinil Lokar, globoko užaljen, '' odkar stoji naša hiša, sta bili tod doma poštenost in zvestoba . . . stali sta tako trdno kakor njeni zidovi .. . Sicer pa svoje žene ne i menujem kar naravnost tatico; vzela je denar, pa ga tudi vrnila Zapustila mi j.3 vso materino ded ščino. Ni mi bilo do denarja, ali bolelo me je, da mi je tako trdovratno in sumljivo prikrivala skrivnosti, morda celo nepoštene . . ," "Zdi se mi, da niste ravnali pošteno in možato, ko ste samo zaradi malo utemeljene sumnje za podili ženo iz hiše . . . Obžalovali boste to krivico "Mir in medsebojno zaupanje v zakonu, čast hiše — vse to je bilo v nevarnosti vsled njenega ne odkritega ravnanja. Pohujševali so se posli, govorila je cela soseska o naših razmerah, treba je bilo stvar naglo udušiti in s tem ie povedano vse." Lokarjeve odločne besede so grofa spravile v nevoljo, naveličal se je nejasnosti in negotovosti ter je dejal: "Nimam vzroka, da bi se še nadalje z vami prerekal. Samo to želim še izvedeti od vas, kod naj iščem svojo hčerko." (Dalje.) Smešnlce. *» TATVINA Z DOVOLJENJEM. Premeten tatič gre v cerkev čakat priložnosti za svoje dolge prste. V nekoliko temnem kotu stala je spovednica, v kateri je rav no spovedoval duhovnik. Tatič zapazi, da ima lepo zlato uro in zlato verižico. Brž mu šine dobra mi sel v glavo. "Danes hočem enkrat brez greha krasti!" mrmra natihoma in poklekne k spovedi Ko je začetne molitve opravil in začel grehe naštevati, stegne roko po uri in jo začne spretno in počasi izmikati. "Gospod duhovni oče, jaz kra-dem!!! spoveduje se dalje. "Pri spovedi govori se v preteklem času in se reče: kradel sem!" pouči ga spovednik. A že je imel tat uro v žepu in za to brž popravi svojo napako in reče: "Da, gospod, vkradel sem!" "Kaj pa si vkradel?" "Gospod, zlato uro z verižico!" "Vidiš, če se hočeš prav poboljšati, moraš uro kot ukradeno bla-•go vrniti.*' "Gospod spovednik, tukaj je u-ra!" Tat pomoli vkradeno reč du hovniku, kateri je pa ne pogleda in reče: "Kaj bodem jaz z vkradeno u-ro? Jaz je nočem!" "Oh gospod, kaj pa naj storim, ker tisti, kateremu sem uro vkradel, nje noče nazaj?" zdihuje tat. "Če je pa noče nazaj — kar je gotovo čudno — tedaj jo pa obdrži!" "Hvala!" reče še tat, ko je bil se spovedjo gotov in se umakne Ko hoče spovednik kmalu potem na uro pogledati, spozna celo prevaro in skoči iz spovednice, a o tatu ni bilo nobenega sledu več. DRAGA SUKA. Imeniten slikar je stopil za kratek čas po ulicah Dunajskega mesta. Tu pride do hiše, v kateri so ravno razprodajah pohištvo uboge vdove, katera ni mogla najemnine plačati. Surovi gospodar sam kupoval je najraje ter je gledal, da spravi celo ropotijo na se. Ravno pride stara, zakajena podoba na vrsto. Ceni se na eno krono. Slikar pa stopi bliže, začne podobo ogledovati in zakliče: "Jaz dam dvajset kron!" Brž zakliče gospodar sam: "Petdeset kron!" "Sto kron!" oglasi se slikar. "Dve sto dam pa jaz!" zadere se zopet gospodar. Tako sta poganjala ceno vedno više, dokler ne obljubi gospodar pet sto kron. Ker slikar molči, dobi prvi podobo. Brž stopi k slikarju in mu reče: "Gospod, kdo pa je slikal to staro podobo, ker ima za vas toliko vrednosti?" "Tega vam pač ne morem povedati!" bil je odgovor. "Koliko je pa tedaj vredna?" "Koliko? Hm!" "Še ene krone ne!" "Čemu ste pa jo hoteli za štiri sto petdeset kron kupiti?" "Ker sem vedel, da bode te vi še več ponudili in ker sem vas hotel kaznovati za vašo nevsmilje-nost. Vdovi bode nekoliko poma-gano in sama bode tako pametna, da si poišče druzega stanovanja." NADLEŽNO POSOJILO. Prebrisan rokodelčič potoval je z nekim Židom v bližnje mesto. Razun male torbice moral si je še nesti težak plašč. Ko prideta do prve gostilne in spijeta vsak svojo četrtinko vina, reče rokodelčič: "Moj Bog, zdaj nimam nič denarja, da bi plačal. Bodi tako do ber in posodi mi goldinar. Kadar prideva v mesto, hočem ti ga vrniti" Žid mu seveda noče posoditi, dokler mu rokodelčič ne zastavi plašča. V potu svojega obraza vleče potem žid zastavljen j>lašč do mesta, rokodelčič pa prav polahno stopa se svojo torbico. Ko prideta do zaželjenega kraja, seže rokodelčič v žep in privleče iz njega goldinar, katerega vrne upniku rekoč: "Tukaj ti vračam posojeni goldinar in se ti prav lepo zahva-jujem, da si mi moj plašč tako daleč zastonj nesel!" FLORIDA. — FLORIDA. ^ S tem naznanjamo, da gremo zopet dne 6. julija t L ob pol eni pop. iz Chicaga v Florido z več rojaki, ki so se odločili kupiti zemljo v Vilas, Liberty, County, Florida. Vožnja od tukaj do Port San Joe, Fla, traja 30 ur. Kdor kupi zemljišče, se mu vožnja povrne! Kdor namerava iti v Florido glede nakupa zemlje, naj se pismeno javi pri nas najkasneje do 5. julija. Lahko nas tudi s postaje pokliče po telefonu, da ga pridemo iskat. S poštovanjem BI Launch & Co., 1900 W. 22. Place, Chicago, 111. Telefon: Canal 5777. (Ad.) POZOR! ROJAKI POZORi Rešite se sužnosti in postanite svoji gospodarji! Kako težko je dobiti danes delo in kako mora ravno naš narod v tej deželi opravljali najtežja dela?, to ve gotovo vsakdo, zato pa: odslovimo to sužnost in po-stanimo svoji gospodarji l Nisem se bal lansko jesen precejšnjih stroškov pri izberi ali preiskovanju dobre zemlje in lepega kraja v državi Wisconsin. Posrečilo se mi je dobiti res to, kar sem iskal in kjer upam, da bode vsak prav zadovoljen. Moja želja je, da se zbere kakih 10—20 kupcev, kteri bi prevzeli skupno lep kos zemlje od 1000 — 2000 akroV: eden 40, drugi 80, itd. koliko bi kdo želel in bi tako vsta-novili novo lepo slovensko naselbino. Kdor želi res biti svoj gospodar in kdor hoče imeti z zaupnim in poštenim rojakom opraviti, naj se takoj oglasi pismeno pri meni, da mu odpošljem natančen popis tega sveta, ali naše bodoče slovenske farmarske naselbine. Posebno opozarjam in prosim rojake Primorce, da se obrnejo do svojega rojaka. Pišite takoj! Ven v čisto naravo in na zdrav zrak! Vaš F. Seljak 1412 W. 18th St. Chicago, 111. '''ZA VSEBINO 001 odgovorno ne uredništvo, pravništvo."0 Telefon: 617 R. LOUIS M. PTi oblastv. potrjeni POGREBNIH 210 St. M ar K* Strict PERU. ILL. I Se toplo pri v Peru, La Salle, Ogles roe a rojakom Slovencem ■P sby in Depue, I1L, za oskrbo pogrebov. Jaz sem rodom Ceh in sem edini pogrebnik v tem kraju ter okolici, ki je tudi član K S. K. J. Na razpolago imam vedno ambulantni voz, ter kočije za razne prilike: porok* krstije, itd. Člaai podpirajte člaaa! United Undertaking Go. POGREBNIKl Podjetje, s katerim ao ▼ zvezi tudi Slovenci. Na vogala Union & D. St., Pueblo, Colo. Se priporoča Slovencem gohotno naklonjenost. 3.17.16 bla- Važen nasvet Ako ste v zadregi, da morda potrebujete ODVETNIKA ALI ZAGOVORNIKA obrnite se za zaupno na: August W. Kerr-a ki Vam bode stal na strani m pripomogel do Vaših pravic. Ta odvetnik je prijatelj delavcev, ker je vrhovni svetovalec in odvetnik velike unije United Mine WorKer* of America, "District 12. Osobito se priporoča delavcem v odškodninskih tožbah. Njegov naslov je? A. W. KERR, ROOM 810-811 FERGUSON BUILD INC Springfield, Illinois. Za zastave, regalije in vse dmštvene potrebščine priporočamo prvo in nafstaraišo domačo tvrdko F. Kerže Co. 2711 So. Millard Avenue Chicago, IIL Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. — V zalogi imam še nekaj obeskov na spomin 20. letnice K. S. K. J. kot so jiK prejeli delegat je zadnje konvencije. Pozlačeni in čisto zlato. V zalogi jih imam samo jaz in nikdo drugi ne. IMENITNO NAZNANILO. Pred kratkim bila je ura ukradena, katera je vredna petdeset goldinarjev. Ce jo tat nazaj prinese, povemo mu zastonj, kje lahko ukrade uro, katera je vredna dvakrat toliko. Z $1.00 se o tvori lahko pri nas hranilno vlogo katera se n obrestuje po ... . Joliet Trust & Savings Bank 114 N. Chicago Street JOLIET, ILL. Ta banka je pod državnim nadzorstvom.