Andela Frančic, Medimurska prezimena (Zagreb 2002)
Janez Keber
IZVLEČEK: V prispevku je predstavljena knjiga hrvaške imenoslov-ke Andele Frančic Medimurska prezimena, kije nastala na osnovi njene doktorske disertacije. Knjiga je sestavljena iz dveh delov. Med poglavji prvega dela je treba izpostaviti poglavje Analiza medimur-skih prezimena, medtem ko drugi obsežnejši del tvori Rječnik medi-murskih prezimena. Knjiga vsebuje tudi vire in obsežno literaturo o priimkih, v kateri so navedeni tudi v besedilu citirani slovenski raziskovalci.
Andela Frančic, Medimurska prezimena (Surnames in Medimurje (Zagreb 2002)
ABSTRACT: The article presents a book on Medimurje surnames which is based on A. Francic's doctoral thesis. The book consists of two parts. In the first part the Chapter 4: Analysis of Medimurje surnames deserves special attention. The second part bears the title Dictionary of Medimurje surnames. The book includes an exaustive list of sources and relevant literature on surnames-quoted here are also Slovenian researchers working in this particular field.
Med bolj redkimi imenoslovnimi knjigami pri nas, a tudi na Hrvaškem, se posebno razveselimo vsake knjige, katere tematika so priimki. Med temi je delo Andele Frančic Medimurska prezimena, ki je po avtoričinih besedah nastalo kot nova verzija njene doktorske disertacije, ohranjene leta 1999 na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Njeno delo je zanimivo tudi za slovenske imenoslovce, saj so v njem obravnavani priimki s področja, ki meji na Slovenijo v njenem vzhodnem delu.1 Prav tako je treba poudariti, daje avtorica precej upoštevala izsledke slovenskih imenoslovcev, kar je razvidno iz besedila in opomb ter iz seznama virov in literature.
Knjiga obsega 559 strani in je razdeljena na dva dela. Prvi del, ki obsega 170 strani, je ob kratkem predgovoru sestavljen iz naslednjih poglavij: 1. PRIIMEK - MESTO V IMENSKEM SISTEMU, NASTANEK, TERMIN, ZAKONSKE ODREDBE
Z delom Andele Frančic bi glede na zemljepisno zajetost lahko primerjali slovensko Korenine, Priimki na Murskem polju avtorja Juša Makovca (Murska Sobota 1987).
Janez Keber: Andela Frančic, Medimurska prezimena (Zagreb 2002)
2. MEDMURSKA ZGODOVINA IN ZGODOVINA POIMENOVANJA V MEDIMURJU
3. KLASIFIKACIJA PRIIMKOV
4. ANALIZA MEDMURSKIH PRIIMKOV
5. DVOJNI PRIIMKI, KATERIH SESTAVINE SO MEDMURSKI PRIIMKI
6. KOLIKO SO STARI MEDMURSKI PRIIMKI?
7. POGOSTNOST PRIIMKOV V MEDIMURJU (po stanju 8. julija 1997)
8. MEDMURSKI PRIIMKI PO ŠTEVILU ZLOGOV
9. DELEŽ MEDMURSKIH PRIIMKOV V SODOBNEM PRIIMKOVNEM FONDU MEDIMURJA
10. PODROČJE RAZPROSTRANJENOSTI MEDMURSKIH PRIIMKOV
11. STRNJEN PRIKAZ ZNAČILNOSTI MEDMURSKIH PRIIMKOV
12. MEDMURSKI PRIIMKI V PRIMERJAVI S PRIIMKI OSTALIH HRVATSKIH POKRAJIN
13. ZAKLJUČEK
14. SUMMARY
15. SEZNAM VIROV IN LITERATURE
16. PRILOGE
Drugi del knjige (str. 171-559) zavzema RJEČNIK MEDIMURSKIH PREZIMENA. V njem so zapisi medmurskih priimkov od najstarejšega zapisa do leta 1997. Predstavo o priimkovnem fondu2 in o pogostnosti medmurskih priimkov poleg slovarja dopolnjujejo v prvem delu podpoglavji 16.1 KAZALO MEDMURSKIH PRIIMKOV in 16.2 POPIS DVOJNIH PRIIMKOV (od katerih je vsaj ena sastavina medmurski priimek) (str. 154-168) in poglavje 7. POGOSTNOST PRIIMKOV V MEDIMURJU (po stanju 8. julija 1997), v katerem je tabela 100 najbolj pogostih medmurskih priimkov s frekvencami od 4595 (1. Novak) do 200 (100. Hunjadi).
V nadaljevanju se bom najprej bolj ali manj izčrpno dotaknil posameznih poglavij prvega dela.
Ad 1. Avtorica določi mesto priimkov v imenskem sistemu in poimenuje vedo, ki preučuje imena in priimke: antroponomastika. Priimki se pojavijo kot zahteva razvite družbe. Ker so stopnje razvoja v posameznih deželah različne, je različen tudi čas njihove pojavitve. Priimki, kot tudi vsa druga imena, so leksični podsistem, ki se delno ujema z občnoimensko leksiko, a se tudi razlikuje od nje ter je v mnogočem specifičen. Prav specifičnost in kompleksnost priimkovnih oznak, katerih nastanek sega daleč v pretekli čas s pogosto pičlimi pisnimi viri, terja od raziskovalcev previdnost pri razlaganju.
Avtorica v nadaljevanju spregovori tudi o začetkih poimenovanja, ko so se Slovani poimenovali samo z osebnim imenom, kar poimenuje enoimenska,
2 Današnji priimkovni fond Medimurja šteje okrog 6000 priimkovnih enot. Od tega je medmurskih samo 23%, a je z njimi poimenovano 81 % vseh prebivalcev te pokrajine. To pomeni, da ima večina na novo prinesenih priimkov majhno število nosilcev.
Janez Keber: Andela Frančic, Medimurska prezimena (Zagreb 2002)
osebnoimenska formula. Ta naj bi bila pri Slovanih na splošno v veljavi do konca 10. stoletja, pri Poljakih npr. do konca 12. stoletja. Hrvaške raziskave so pokazale, daje bila v Zagrebu v 14. stol. še večinoma v veljavi enoimenska formula, v Zadru in okolici pa je bilo dvočlensko poimenovanje dvakrat večje od enoimenskega. To dvoimensko poimenovanje oziroma formulo je ob imenu najprej tvoril vzdevek, ki ni bil deden. Ko se to je drugo poimenovanje ustalilo in se začelo dedovati, lahko govorimo o dvoimenski, (osebno)imensko-priimkovni formuli. Proces tvorbe priimkov ni bil enkratno dejanje, ampak dolgotrajen, neenakomeren, ki muje včasih zaradi maloštevilnih virov težko slediti. Začetki nastanka priimkov segajo v fevdalizem, njihova pojavitev pa je odvisna tudi od družbeno-ekonomske razvitosti. Razvojna pot evropskih priimkov se začne v razvitih mestih severne Italije v 8-9. stol., v južni Nemčiji (Bavarski) v 12. stol., v Sloveniji in Poljski v 13. stol., na Madžarskem in Češkem v 14. stol., na Danskem v 15. stol, na Švedskem v 16. stoletju. Na Hrvaškem se proces nastajanja priimkov začenja v 12. stol. in se formalno konča v 18. stol. z jožefinskim patentom 1780, s katerim je bila uzakonjena (osebno)imensko-priimkovna formula. Priimki so bili najprej privilegij pripadnikov višjih slojev, ki jim zagotavljajo dedno pravo, prenos pridobljenega imetja, položaja na potomce. Priimke so kasneje dobili srednji in nižji sloji ter prej v mestih kot na podeželju. V vaškem okolju imajo priimki še danes manjši obseg identifikacije kot družinski vzdevki in hišna imena. Na ustaljevanje priimkov krščanskega prebivalstva evropskih držav je vplivala odločitev na Tridentskem koncilu (1545-1563) o obveznem vodenju matičnih knjig.
V podpoglavju 1.2 avtorica govori o priimku v primerjavi z imenom in vzdevkom, ki imajo funkcijo identifikacije in diferenciacije posameznika v družbi, medtem ko za večino osebnih vzdevkov velja tudi latinski rek nomen est omen. V preteklosti so bili vzdevki eden od virov priimkov, a danes je lahko tudi obratno. Pomembna je tudi ugotovitev, da meje med osebnoimenskimi kategorijami niso vedno trdne. Tako lahko enakobesedno osebno ime, npr. Stanko spada k imenom, priimkom in vzdevkom.
V podpoglavju 1.3 je govor o priimku in zakonu, tj. Zakonu o osebnem imenu, kije bil sprejet na zasedanju Sabora Republike Hrvaške 14. oktobra 1992. Po njem uradna imenska formula, ki jo tvorita ime in priimek, lahko vsebuje največ štiri besede, torej po dve ime in priimek (npr. Ivan Stjepan Horvat Novak).
Za nastanek obravnavane knjige je pomembno omeniti tudi podpoglavje 1.5, ki govori o razlogih in cilju preučevanja medmurskih priimkov. O fondu teh je bilo doslej malo napisano. Avtorica je v raziskavi upoštevala 20 različnih virov iz več časovnih obdobij. Izbrani so bili priimki, ki so ustrezali dvema pogojema: 1. da sega prvi zapis najmanj 150 let v preteklost in 2. da so tudi danes sestavni del medmurskega priimkovnega fonda. Ti priimki so poimenovani kot medmurski priimki, vsi ostali kot priimki Medimurja ali priimki v Medimurju. V nadaljevanju je na kratko skicirana vsebina prvega in drugega dela knjige. Drugi del - Rječnik medimurskih prezimena vsebuje podatke o današnji uradni obliki priimka, o oblikah zapisov priimka v različnih dokumentih skozi zgodovino, o času in kraju izpričanosti ter kratko opombo o (verjetni) motivaciji priimkovne podstave.
Janez Keber: Andela Frančič, Medimurska prezimena (Zagreb 2002)
Poglavje 1. se končuje s podpoglavjem 1.6, v katerih so opisani viri z navedbami pojavitev priimkov.
Ad 2. V tem poglavju nas avtorica v luči s medmurske zgodovine seznanja z zgodovino poimenovanja v Medimurju. To nakazujejo tudi naslovi podpoglavij: 2.1 Na kratko o medmurski zgodovini (str. 23-27), 2.2 Razvoj imenske formule, priimkovni začetki in ustaljevanje priimkov v Medimurju (str. 28-37), 2.3 Zapisi priimkov skozi zgodovino (str. 38-43), 2.4 Medmurska kajkavščina in medmurski priimki (str. 43-47), Enojezični leksemi v medmurskih priimkih (str. 48-51).
Ad 3. V tem poglavju je govor o klasifikaciji priimkov glede na njihov izvor, etimologijo, motiv nastanka. Glede na to se priimkovni fond po pomenskem ali strukturnem kriteriju deli na več skupin, katerih število variira od 2 do 20. Kot je razvidno iz 4. poglavja (natančneje 4.1), seje avtorica odločila za klasifikacijo v 4 skupine:
1) priimki motivirani z osebnimi imeni
2) priimki motivirani z vzdevki
3) priimki motivirani s poklicnimi poimenovanji
4) priimki motivirani z etniki in etnonimi.
Ad 4. To poglavje (str. 53-106), ki vsebuje analizo medmurskih priimkov, je za pojasnjevanje izvora teh priimkov najbolj pomembno. Po uvodnem podpoglavju 4.1 Uvodne opombe sta osrednji podpoglavji v njem 4.2 Motivacijsko - tvorbena analiza medmurskih priimkov (str. 56-76) in 4.3 Rezultati in komentar (str. 77-100). V podpoglavju 4.1, ki vsebuje že omenjeno razdelitev na 4 skupine, je treba omeniti še strukturno razdelitev priimkov. Tako so ti glede na besedotvorno strukturo lahko nastali:
1. brez (pravega) besedotvornega procesa
2. v besedotvornem procesu.
Po prvem načinu so priimki nastali z onimizacijo občnega imena v priimke oziroma z transonimizacijo ene imenske kategorije v drugo, tj. v našem primeru iz imen, vzdevkov ali krajevnih imen v priimke. Struktura občnega imena in imena pri onimizaciji občnih imen (kovač> Kovač) oziroma transonimizaciji imena ostaja nespremenjena (ime Dominik > priimek Dominik, vzdevek Sraka > priimek Sraka). Tu gre v bistvu za konverzijo posebne vrste. V zvezi z drugim načinom, tj. nastankom priimkov po besedotvornem procesu, avtorica poudarja, da se onimizacija ne nanaša samo na neizpeljana občna imena (npr. Jug), ampak tudi na izpeljanke in zloženke. Tako sta priimka Medved in Kovač nastala iz enakobesednih medved in kovač v onomizaciji, ne pa z zlaganjem ali sufiksacijo, do katere je prišlo na občnoimenski, ne pa na imenoslovni ravnini. Zaradi časovne odmaknjenosti, ki se meri v stoletjih, pa je danes včasih težko določiti motiv nastanka. Avtorica navaja tip Vuk (ali iz vzdevka ali iz zaščitnega imena) in Jesen (ali letni čas ali vrsta drevesa), dalje problem razmejevanja občnoimenske ali imenske tvorbe v priimkih tipa Puklavec (je priimek nastal iz vzdevka puklavec ali je vzdevku puklav dodan
Janez Keber: Andela Frančic, Medimurska prezimena (Zagreb 2002)
sufiks -ec) ali problem definicije in ločevanja priimkovnih sufiksov (ali je npr. sufiks -ek v priimku Blažek imenski ali priimkovni).
V podpoglavju 4.2 avtorica, kombinirajoč motivacijski in besedotvorni kriterij, razvrsti vse medmurske priimke v dva osnovna obrazca:
l.Asufiksalni priimki = motivirajoči leksem (P = Y)
II. Sufiks alni priimki = podstava (motivirajoči leksem + (priimkovni sufiks
Prvi obrazec (P = Y) obsega vse tiste priimke, ki so nastali z onimizacijo in transonimizacijo. Odvisno od motivirajočega leksema se ta izhodiščni obrazec deli na štiri obrazce:
1.1. Priimek = osebno ime (P = Y)
1.2. Priimek = vzdevek (P = N)
1.3. Priimek = poklicno poimenovanje (P = Z)
1.4. Priimek = etnik / etnonim (P = E).
Po teh obrazcih potem v podpodpoglavjih 1.1 do 1.4 razvršča in v številnih opombah pojasnjuje medmurske asufiksalne priimke (str. 58-68).
Drugi obrazec (P = Oy + S) obsega vse priimke, ki so nastali z dodajanjem posebnih priimkovnih sufiksov priimkovni podstavi, ki jo predstavlja osebno ime, vzdevek, poklicno poimenovanje ali etnik oziroma etnonim. V medmurskih priimkih je avtorica ugotovila naslednje sufikse: -ovič/-evič, -ič, -ek, -ec, -ak, -ac in -ic. Z zamenjavo oznake S v obrazcu P = Oy + S z naštetimi sufiksi se ta obrazec nadalje deli v sedem obrazcev:
II.7. P = 0 +-ic.
Z zamenjavo oznake y se pride do nadaljne razdelitve znotraj navedenih obrazcev (gl. str. 57-58).
Sufiksalni priimki P = Oy + S so glede na sedem navedenih obrazcev podrobneje obdelani s številnimi opombami v nadaljevanju (str. 69-73) v podpodpoglavjih od ILL P = O + -ovič/-evic do II.7. P = Oy + -ic. Tem sta na str. 74-76 dodani še podpodpoglavji II.8. ostalo in Priimki z nepoznano motivacijo ter tabela 2 Tvorbeno-motivacijska struktura medmurskih priimkov, Slika 1 Zastopanost posameznih motivacijskih podstav v medmurskih priimkih, Slika 2 Zastopanost posameznih priimkovnih sufiksov v medmurskih priimkih, Slika 3 Razmerje asufiksalnih (P=Y) in sufiksalnih (P=Y+S) priimkov.
V podpoglavju 4.3 avtorica navaja rezultate in komentar raziskanega v predhodnem podpoglavju. Iz njega v nadaljevanju navajam nekatere ugotovitve.
4.3.1. Tvorbeni aspekt
Tako se npr. opaža prevlada asufiksalne tvorbe nad priimki sufiksalne tvorbe (razmerje 802 : 485). Med sufiksalnimi priimki so najpogostejši priimki na -ič (274),
(P = Oy+S)
ILL P
11.2. P
11.3. P
11.4. P
11.5. P
11.6. P
O + -ovič/-evič
Janez Keber: Andela Frančič, Medimurska prezimena (Zagreb 2002)
2
^    redkejši so priimki na -ovič/-evič (93), še bolj priimki na -ec (58) in -ek (45). Priimki m    na -ak, -ac in -ic skupaj tvorijo samo 3 % sufiksalnega priimkovnega fonda. N 4.3.2. Motivacijski aspekt
*"* 4.3.2.1. Priimki iz osebnih imen
^ Osebno ime se nahaja v podstavi 444 (=32 %) medmurskih priimkov.
O     Sufiksalnih priimkov, ki temelj ij o na osebnem imenu, j e znatno več kot asufiksalnih
priimkov (288 : 160). Tudi tu prevladujejo sufiksalni priimki na -ic. r* 4.3.2.2. Priimki iz vzdevkov
O Na vzdevkih temelji 397 (= 28 %) medmurskih priimkov. Asufiksalnih je
< 286, sufiksalnih 111, od tega 70 priimkov s sufiksom -zc, 19 s sufiksom -ovič, 13 s sufiksom -ek in 9 s sufiksom -ec. Tvorjenk z ostalimi priimkovnimi sufiksi ni v tej motivacijski skupini medmurskih priimkov.
4.3.2.3. Priimki iz poklicnih poimenovanj
Takih priimkov je skupno 227, od tega asufiksalnih 153, s sufiksi 74. Slednja >    so večinoma tvorjena s sufiksom -ic (tip Kovačič) ter v manjši meri s sufiksom -ec -g    (tip Mlinarec) in -ek (tip Mesarek), a samo en priimek na -ovič (Popovič). *"* 4.3.2.4. Priimki iz etnikov in etnonimov
^ V celotnem priimkovnem fondu je 229 priimkov (16 %) motiviranih z
>~ etnikom oziroma etnonimom. Večina od teh so sufiksalni priimki (203, 89 %), a bolj prepoznavni priimkovni sufiksi -ič, -ovic/-evič, -ec in -ek so bili uporabljeni pri tvorbi samo 25 (11 %) priimkov te motivacijske skupine. Prevladujejo priimki
^    z etnikom nad priimki z etnonimom v podstavi (razmerje 197 : 32).
# 4.3.2.4.1. Priimki iz etnikov
Ti priimki odkrivajo mesto prebivanja njihovih prvih nosilcev. V podstavi
o    teh priimkov je v glavnem ime naselja (tip Kanižaj) ali pokrajine (tip Posavec), od
T koder seje doselil prednik njihovih današnjih nosilcev. Koje prispel v novo okolje, je bil priseljenec najlažje identificiran po kraju, pokrajini, kjer je prej živel. Medtem ko s prepoznavanjem imen pokrajin in večjih znanih krajev raziskovalec nima težav,
^ pa je veliko težje prepoznati imena manj znanih zaselkov, zlasti pa osamljenih kmetij in ledinskih imen v priimkovnih podstavah. V teh podstavah so prepoznavna naselja znotraj Medimurja, npr. Beličanec (priseljenec iz Belice), Bukovčak, Bukovščak, Bukovec (priseljenec iz Bukovca, Bukovja), Leskovec (priseljenec iz Leskovca, po transonimizaciji), drugi hrvaški kraji in pokrajine, npr. Karlovčec (: Karlovac), Komorski (: Komor), Posavec (: Posavina), Požgaj (: Požega), Zagorec (: Zagorje), iz Slovenije, npr. Bohanec / Bohnec, Buhanec (slabšalno za Prekmurca), Dolenec (: Dolenjska), Kočevar (: Kočevje), Koroš, Korošec (: Koroško), Hranjec, Kranjec, Kranjčič (: Kranjska, Kranj), Želežnjak / Železnjak (: Železno) itd.
Avtorica posebej opozarja na problem identifikacije priseljenca v primeru, ko obstaja več naselij z istim imenom. Navaja šest naselij z imenom Novo Selo in se sprašuje, s katerim od njih so motivirani priimki Novosel in Novoselec in ali sploh so ali pa je bil tako poimenovan novi naseljenec v (katerikoli) vasi.
Avtorica v medmurskem priimkovnem fondu posebno izpostavlja tiste priimke, ki imajo podstavo v slovenskih krajevnih imenih. Ti kažejo na bližnje sosedstvo, sožitje in skupno usodo v nekaterih zgodovinskih obdobjih, kar se kaže tudi v podobnostih priimkovnega fonda. Avtorica tu opozarja na v slovenski in
Janez Keber: Andela Frančic, Medimurska prezimena (Zagreb 2002)
medmurski antroponimiji skupen tip priimkov, tj. na priimke na -ščakI -ščak/ -čak. Na to slovensko-kajkavsko paralelo je opozoril P. Skok, podrobneje pa obdelal J. Keber. V Medimurju se areal takih priimkov ujema z arealom naselbinskih imen z enakim sufiksom. Tak tip priimkov in naselbinskih imen je značilen za gornje Medimurje.
4.3.2.4,2. Priimki iz etnonimov
Če v skupini priimkov iz etnonimov izvzamemo priimke Horvat, Horvatič ter Tot, Tota, Toth, se srečamo samo z imeni narodov, s katerimi so Hrvati v Medimurju v toku zgodovine imeli take ali drugačne stike. Gre za priimke Madar, Madjarič / Madarič; Vugrinčič, Vogrin / Vugrin, Vogrinec / Vugrinec; Nemec, Nemet, Dojčič, Dovečar / Dovečer; Torok, Turek, Turk, Turkovič; Olah, Vlah, Vlahek, Vlahovič, Vlašič in Cigan. Avtorica poudarja, da navedeni priimki, izpričani v Medimurju več kot 150 let, ne pomenijo vedno tudi nacionalno pripadnost njihovega (prvega) nosilca, kar je sicer tudi drugod splošno znano dejstvo.
V nadaljevanju se posebej posveti tudi priimkoma Horvat in Medimurec. Prvega so že razlagali nekateri drugi imenoslovci (npr. Petar Šimunovič). Drugi priimek - Medimurec - je že prej (leta 1998) raziskala avtorica sama in tu navaja samo bistvena dejstva. Najstarejši poznani zapis priimka Medimurec, ki temelji na horonimu Medimurje je iz leta 1550 v podravskem naselju Peteranec. Današnji nosilci priimka Medimurec in njegovih variant v Medimurju so verjetno potomci povratnikov iz Podravine (ki so medtem dobili priimek).
Ad 5. V tem poglavju so obravnavani dvojni priimki, katerih sestavine so medmurski priimki. Ti so v Medimurju sestavina skupno 438 dvojnih priimkov, od tega 193 z obema sestavinama, 147 kot prva sestavina in 98 kot druga sestavina. Avtorica se med drugim dotakne tudi problema pisanja dvojnih priimkov. Ti se v Medimurju pišejo z vezajem ali brez njega. Zaradi enakosti nekaterih imen in priimkov pa lahko kljub pravilu, da se najprej piše ime in potem priimek, pride do dvoma, kaj je ime in kaj priimek, npr. Dražen Vinko Novak. Pri dvojnih priiimkih se razen načina pisanja pojavi tudi problem njihovega sklanjanja, zaradi njihove dolžine pa tudi problem njihovega zapisovanja v uradni rabi.
Ad 6. V tem poglavju je govor o starosti medmurskih priimkov. Najstarejši so izpričani v 16. stoletju, a se mnogi niso obdržali do danes. Po gradivu navaja avtorica naslednje najstarejše priimke: Antolič, Blagus, Cvetko, Čižmešija, Domjanič, Farkaš, Glavina, Goričanec, Grabant, Haramija, Horvat, Horvatič, Hrupič, Jakšič, Jankovič, Jelenčič, Kalšan, Kamenar, Katona, Kečkeš, Kirič, Kočiš, Kolarič, Kovač, Kovačič, Kožar, Kozarič, Kramar, Kranjec, Krištofič, Krznarič, Levak, Lovrek, Lukačič, Ljubic, Martan, Mihalkovič, Nad, Novoselec, Perko, Podgorelec, Požgaj, Sabo, Sakač, Šafar, Šebeštijan, Takač, Tkalec, Vaš, Vinkovič, Vlašic, Vrančič, Zadravec, Zagorec, Zidarič.
Ad 7. V tem poglavju je prikazana pogostnost priimkov v Medimurju po stanju 8. julija 1997. Avtorica navaja tabelo 100 najbolj pogostih medmurskih priimkov s frekvencami. Ti zajamejo 43.882 nosilcev. Za ponazoritev navajam prvih
Janez Keber: Andela Frančič, Medimurska prezimena (Zagreb 2002)
15 priimkov s frekvenco v oklepaju: 1. Novak (4595), 2. Horvat (4055), 3. Kovačič (1050), 4. Zadravec (985), 5. Mesaric (881), 6. Kovač (833), 7. Oršuš (785), 8. Oršoš (772), 9. Škvorc (756), 10. Pintarič (721), 11. Posavec (709), 12. Varga (701), 13. Kolarič (580), 14. Bogdan (574), 15. Vidovič (556). V tem spisku so tudi priimki, ki so znani v Sloveniji. Prva dva sta prav tako najbolj pogosta v Sloveniji. V nadaljevanju med drugim izvemo, da ima 40 medmurskih priimkov samo po enega nosilca. Ta pojav je še veliko bolj značilen za priimkovni fond v Sloveniji, v katerem je več kot 40 % priimkov s po enim nosilcem (tj. okrog 31.000 leta 1997).
V podpoglavju 7.1. je avtorica opisala najpogostejši medmurski priimek Novak, kije najpogostejši še v Sloveniji, Poljski, na Češkem.
Ad 15. V tem poglavju je izčrpen popis virov in literature, uporabljenih v predstavljeni knjigi (str. 134-153). V njem so tudi slovenski raziskovalci imen in priimkov.
Ad 16. To poglavje vsebuje priloge 16.1. KAZALO MEDMURSKIH PRIIMKOV (154-164), 16.2. POPIS DVOJNIH PRIIMKOV (str. 165-168) in 16.3. KAZALO TABEL IN SLIKOVNIH PRILOG (str. 169-170).
O drugem delu obravnavane knjige, ki jo tvori RJEČNIK MEDIMURSKIH PREZIMENA, je bilo nekaj rečeno že na začetku in tudi pri nekaterih poglavjih prvega dela. Uporabniku slovarja so na začetni strani namenjene UVODNE OPOMBE, v katerih je opisana zgradba slovarskega članka, in sicer na priimku BERLJAK * BRLJAK, za posamezne možne razlage motivacije pa so upoštevani še priimki Benko, Sabo, Zajec, Dervenkar, Zagorec. Iz slovarskega članka lahko uporabnik izve:
a) današnjo obliko priimka z možnimi spremembami pisanja v novejšem času,
b) izpričanosti priimka, razporejeno kronološko (pisano z originalno pisavo z velikimi tiskanimi črkami),
c) imena naselij (po abecedi), v katerih se določen priimek pojavlja; - razen imena naselja se v nekaterih virih (gornje Medimurje) pojavljajo imena vzpetin, na katerih so bila posestva. Ta so v virih 18. stol. označena z lat. mons 'gora, hrib, breg', prav tako s sestavinama major 'večji5, minor 'manjši';
d) kratko razlago priimkovne tvorbe in motivacije: - Benko [Ben(o)- (< Benedikt < lat. Benedictus) + -ko]; - Sabo [< madž. szabo 'krojač']; - Zajec ['zec']; -Dervenkar ['kdor izdeluje drvenke, lesene posode, ki so služile kot mera za žito']; - Zagorec [< Zagorje; zagorje, (kije) za goro]; - če je priimek nastal po sufiksaciji, se priimkovni sufiks navaja izven oglatega oklepaja, pred oznako M; - za oznako M (= motivacija) se navaja eno od štirih motivacijskih izhodišč: osebno ime, vzdevek, poklic, etnik / etnonim; - pri nekaterih priimkih sta dve ali več razlag; - priimki z neprozorno motivacijo so brez opombe.
S tem končujem svoje bežno listanje (upam, da bo kdaj čas tudi za natančnejše branje zlasti slovarskega dela) skozi zajetno ter podatkovno in vsebinsko bogato
Janez Keber: Andela Frančic, Medimurska prezimena (Zagreb 2002)
knjigo. Ta bralcu ponuja nazorno predstavo o nastajanju priimkov nasploh in zlasti v Medimurju. Za raziskovalca je zelo uporaben tudi slovarski del in samo želeli bi si, da bi kdaj v takem ali podobnem slovarju lahko dobili vse hrvaške ali slovenske priimke. Delo Andele Frančic Medimurska prezimena je brez dvoma vabljiva vzpodbuda za ustvarjalce česa takega.