OGLASI Trgovina BLAGOVICA, KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE Z.O.O. Blagovica 10, tel: 041/370-437 Slovenska cesta 2, 4207 Cerklje Tel: 04/252 90 10, info@kzcerklje.si , www.kzcerklje.si Trgovina MORAVCE, Spremljajte naše aktivnosti tudi na naši facebook strani. Vegova ulica 7, tel: 01/834-56-84 • vse za hlev in oskrbo hlevskih živali DOMACE DOBROTE v naših trgovinah: • program pašništva Suhe mesnine (salame, klobase, narezki, zaseka, • vse za domaco delavnico ocvirki), domaci siri, testenine (makaroni, rezanci, • velika izbira in ugodne cene mineralnih in tekocih gnojil ribana kaša, mlinci, …), moke, kaše, zdrob … Ne glede na letni cas in vreme, vam nafto in kurilno olje priskrbimo po vedno ugodnih cenah. Poklicite nas! Na voljo tudi kurilni peleti. UV ODNIK UVODNE BESEDE Letošnje polletno dopustovanje, ki se po-casi izteka, je bilo za marsikoga drugacno od ustaljenega. Do sedaj smo vsako leto s prijatelji izmenjevali izkušnje in vtise iz potovanj v bližnje ali daljne dežele. Zaradi situacije, ki nam jo je zagodel koronavirus, pa smo se morali prilagoditi in svoje dopu­stovanje omejiti na Slovenijo in bližnjo oko­lico. Letošnje leto smo tako imeli priložnost raziskati lepote naše dežele, ki jih ni malo, in spoznati razlicne kraje, ki ponujajo cudovi-to naravo, odlicno kulinariko in prijazne lju­di. Turisticni boni oziroma vavcerji, ki nam jih je vlada dodelila kot ukrep za omilitev posledic, ki jih je koronavirus zadal sloven-skemu turizmu, so bili dobro sprejeti. Naj za tiste, ki te ugodnosti še niso izkoristili, omenim, da je njihova veljavnost omejena do konca letošnjega leta. Sam sem vavcer vnovcil za dopustovanje v Prekmurju. Po-leg naštetih lastnosti lahko za Prekmurje omenim še eno – razvito kolesarsko infra-strukturo. Prekmurje se ponaša s kilometri asfaltiranih kolesarskih stez, ki so zgrajene loceno od vozišca in nudijo prijetno in var-no kolesarjenje in uživanje v lepotah kraji­ne. Sam sem sicer imel kolesarsko nezgodo, vendar to ne spremeni splošnega zelo pozi­tivnega vtisa. V Obcini Lukovica je bilo po podatkih FURS-a na dan 9. 8. 2020 unovcenih 34 bo­nov. Podatek, ki me je v pozitivnem smislu presenetil. Obcina Lukovica ima razgibano pokrajino z mnogo vec turisticnega po­tenciala, kot ga lahko trenutno ponudi. In to je lahko izziv za nadaljevanje turisticne­ga razvoja obcine v prihodnje. Iztekajo se zadnji dnevi pocitnic. Kako bo potekal pouk v šolah, v trenutku, ko pišem uvodnik, še ni popolnoma jasno. Predvidenih je vec scenarijev, ki so odvisni od epidemiološke slike okužb. Upam, da bodo pristojni naredili vse, kar je mogoce, da se vsi otroci vrnejo v šolske klopi in da se pouk pricne po ustaljenem programu. Ucenje na daljavo pac ni enako ucenju v šoli; je manj ucinkovito, otroci so prikraj­šani za stike z vrstniki, kar je pravzaprav kljucnega pomena pri socializaciji in na­daljnjem osebnostnem razvoju. Iztok obreza Naslednja številka Rokovnjaca bo izšla 24. septembra 2020; rok za oddajo clankov je 15. september 2020, do 12. ure. Clanki, ki bodo poslani po tem roku, v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svoje clanke, dolge najvec 1500 zna­kov s presledki, pošljite po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si. Spre­jemamo le prispevke v elektronski (word, PDF) obliki. Za vec informacij pošljite sporocilo na zgoraj navedeni elektronski naslov. VSEBINA Uvodnik županje 4 Pocastitev dneva državnosti 6 Intervju: Cveto Sušnik in Tanja Šubelj 7 Reportaža: Moje 'solo-vandranje' 11 Rožnat sprejem obiskovalcev v KS Rafolce 15 Sveta maša za domovino 16 Poletne aktivnosti društev 18 Trial prvenstvo v Lukovici 21 Izzivov polno šolsko leto 2019/2020 23 Dosežki Petre Pavlic v TAK Domžale 25 Tudi otroci imajo svoje vsakodnevne bitke 27 Obvestila, vabila 30 Razpisi 36 Politika 38 Zahvale 39 Vošcilo ob obcinskem prazniku Spoštovane obcanke in obcani, ob prazniku Obcine Lukovica, 4. septembru, vam iskreno cestitamo. Srebrni jubilej, ki ga obeležujemo letos, naj nas opogumlja za nove korake, da bomo ponosni nasledniki pisatelja in politika Janka Ker-snika, ki je v 19. stoletju utemeljil našo upravno družbeno skupnost. Zaradi posebnih razmer letošnje slovesnosti ne bomo mogli prazno­vati skupaj. Tako vas vabimo, da obeležitev praznika spremljate pre­ko spletne povezave, in sicer na spletni strani Obcine Lukovica www.lukovica.si, v petek, 4. septembra 2020, ob 19. uri. Županja mag. olga Vrankar s clanI obcInskega sVeta In sodelaVcI obcInske upraVe Prireditve ob obcinskem prazniku Sobota, 22. 8. 2020, med 14. in 19. uro: Vransko – AMZS Center varne vožnje AMD Lukovica: Dirka za državno prvenstvo in rekre­ativno tekmovanje v TRIALU Opomba: Prireditev bo potekala brez gledalcev Nedelja, 23. 8. 2020, med 12.00 in 19.00 uro – AMZS Center varne vožnje AMD Lukovica: Velika nagrada Lukovice – Starodob­niki in Državno prvenstvo za kategorije mini moto, super moto in skuter Opomba: Prireditev bo potekala brez gledalcev Sobota, 29. 8. 2020, od 7.30 do 8. ure: križišce pred Vrtcem Medo AMZS in AMD Lukovica: »Še 365 dni« Akcija AMZS in AMD Lukovica Petek, 4. 9. 2020, ob 19.00 uri: Dvorana Janka Kersnika Lukovica Obcina Lukovica: Pocastitev obcinskega praznika Opomba: Predvajano bo v živo na spletni strani Obcine Lukovica www.lukovica.si Sobota, 5. 9. 2020, ob 16. uri: Avto Kveder Lukovica AMD Lukovica: Avto slalom Sobota, 5. 9. 2020, ob 17. uri: Vrba – zemljišce ob avtocesti Avto moto društvo Lukovica, Moto klub Rokovnjaci - Piknik za vse simpatizerje moto kluba z družabni-mi igrami, dobro glasbo in ugodno ponudbo Nedelja, 6. 9. 2020, ob 10. uri: Blagovica Planinsko društvo Blagovica: Pohod, pohod za mla­de in kolesarjenje proti Špilku Sobota, 12. 9. 2020, ob 8. uri: Prevoje pri Šentvi­du, Španov bajer Ribiško društvo Crni Graben: Ribiška tekma za pokal Obcine Lukovica Nedelja, 13. 9. 2020, ob 8. uri: Lovska koca »Cevca« Lovska družina Lukovica – Med družinsko strelsko tekmovanje za pokal Obcine Lukovica, ekipno strel­sko tekmovanje v lovski kombinaciji Sobota, 12. 9. 2020, ob 17. uri: Brdo pri Lukovici – Rokovnjaški gozdicek Cebelarska zveza Slovenije – Korak zase, korak za sladkorcke – zakljucek pohoda za sladkorcke in do-brodelni koncert za sladkorcke Petek, 18. 9. 2020, ob 18. uri: Brunarica v Rafolcah Šahovsko društvo Crni Graben v sodelovanju s Športnim turisticnim društvom Rafolce: Odprti ša­hovskih turnir ob obcinskem prazniku Sobota, 19. 9. 2020, od 7. do 16. ure: Gradiško jezero Nogometni klub Crni graben: Tekma z vlecnimi psi Sobota, 19. 9. 2020, ob 10. uri: Trnjava Športno konjeniško društvo Bregar: Marjanov me­morial s turnirjem v malem nogometu Nedelja, 20. 9. 2020, od 8. do 16. ure: Gradiško jezero Turisticno društvo Gradišce: 17. tradicionalni tek okoli Gradiškega jezera Petek, 25. 9. 2020 in sobota, 26. 9. 2020, zacetek ob 6. uri, pred stavbo Obcine Lukovica Obcina Lukovica v sodelovanju s Turisticno špor­tnim društvom Korenina: Pohod po meji obcine v znamenju 25-letnice Obcine Lukovica. ROKOVNJAC je glasilo Obcine Lukovica. Brezplacno ga prejemajo vsa gospodinjstva obcine Lukovica; zacasni odgovorni urednik: Iztok Obreza, uredniški odbor: Gregor Berlec, Andreja Cokl, Drago Juteršek in Petra Pavlic; ustanovitelj: Obcina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, t: 01/729 63 00, jezikovni pregled: Anja Andrejka; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkci­ja: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obracunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjac je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnicne in materialne možnosti. Nenarocenih clankov ne honoriramo. Clanki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na naslovnici: Ajda, foto: Katka Bohinc. UVODNIK ŽUPANJE Posebno leto 2020 Spoštovane obcanke in obcani, letošnje leto je v vseh pogledih posebno. Zaznamovala ga je svetovna pandemija, tudi Slovenija se, kot kaže, še ne bo izvila iz njenih krempljev. Naša obcina je sicer med tistimi, ki jih število okuženih ni prevec zaznamovalo in to kaže na našo skupno odgovornost. Naj­prej do sebe in bližnjih, potem do okolice in družbe, s katero pišemo skupno zgodbo. Tudi narava nam vse bolj kaže zobe in nam skuša dopovedati, da clovek ne more biti sveta vladar. Skoraj vsakodnevna neurja s toco, poplave in druge naravne katastrofe niso vec le bežen opomin, ampak rdeci alarm, da se naš planet spreminja s svetlobno hitrostjo, medtem ko clovek še vedno išce le najlažje poti do izkorišcanja naravnih dobrin, pri cemer najveckrat šteje le materialna korist. Obcani naše obcine smo imeli doslej pravzaprav sreco, saj je huda ura pustošila v bližnji okolici in nas najveckrat obšla. Pa vendar smo imeli kar nekaj klicev na pomoc, na katera so se naša prostovoljna gasilska društva odzvala profesionalno in požrtvovalno in tako kot vedno, pre­precila vecjo materialno škodo. Na tem mestu torej hvala vsem našim gasilcem za nesebicno pomoc, ki jo zagotavljate našim obcanom in ob­canom sosednjih obcin, kadar je klic stiske najvecji. Dobro zgodbo piše tudi Cebelarska zveza Slovenije, ki letos organizira pohod za sladkorcke – otroke s sladkorno boleznijo, ki nekatere lahko zaznamuje za celo življenje. Pohod bo 12. septembra in bo razveselil številne pohodnike, ki bodo združili prijetno s koristnim in z zbranimi financnimi sredstvi pomagali našim najmlajšim sladkornim bolnikom. Ne pozabite pa na naš 3. jesenski pohod po meji obcine Lukovica, ki bo letos potekal 25. in 26. septembra v znamenju 25-letnice Obcine Luko­vica. Upam, da se nam boste pridružili v cim vecjem številu, da skupaj prehodimo našo prelepo obcino. Srcno upam, da bodo naši šolarji prvega septembra prestopili šolski prag, se družili in srkali znanje skupaj z ucitelji. Tako bodo šole spet pol-ne, a upoštevati bo treba priporocila NIJZ-ja. V poletnih mesecih smo na obcini nadaljevali z deli, ki bodo naša prio­riteta tudi jeseni: Razširitev OŠ Brdo - II. faza: Projektna dokumentacija za preureditev stare telovadnice v ucilnice je izdelana na nivoju idejne zasnove. V fazi je pridobivanje projektnih pogojev, na osnovi katerih bo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Društveni dom Krašnja: Gradnja objekta je zakljucena in pridobljeno uporabno dovoljenje. Gasilski dom Blagovica: Objekt je gradbeno zakljucen, v teku je postopek za pridobitev upo­rabnega dovoljenja. Obnova vodovoda Prevoje – Vrba ( I. in II. faza): Gradnjo 2. faze vodovoda Prevoje – Vrba smo nacrtovali v poletnih mesecih, vendar je situacija z epidemijo povzrocila dolocene casov­ne zamike tudi pri gradnji oziroma pripravi objektov za gradnjo. Z gradnjo vodovoda nacrtujemo zaceti v zacetku septembra 2020 in jo zakljuciti v mesecu in pol. Komunalna oprema - obnova vodovodnega sistema: Z upravljalcem vodovoda JKP Prodnik d.o.o. je bila sklenjena pogod­ba o vodenju investicije za izvedbo obnovo krmilne, strojne in elektro opreme na vodohranu Zlato Polje, na crpališcu Trnjava in na hidrofor­ni postaji Trnjava. V teku so razpisi za opremo v posameznih objektih. Dela bodo predvidoma zakljucena septembra oziroma oktobra 2020. Kanalizacija Zaboršt: Tudi gradnja kanalizacije v Zaborštu se je zaradi epidemije zamakni-la. Z gradnjo bomo priceli v mesecu septembru 2020 in jo dokoncali v dveh mesecih. Obnova dela ceste Brdo – Zlato Polje: S pripravljalnimi deli za obnovo dela ceste na odseku pred križišcem za naselje Preserje pri Zlatem Polju iz smeri Lukovica, v dolžini pri­bližno 370 m, bomo priceli koncem meseca avgusta 2020. Zaradi zahtevnosti gradnje in varnosti tako gradbišca, kot udeležencev v prometu, bo za cas gradnje na tem delu cesta popolnoma zaprta. Obvoz bo potekal preko naselij Straža in Dupeljne. Obnova bo traja-la predvidoma dva meseca. Dostopna cesta in pešpot pri poslovilnem objektu Blagovica: V teh dneh se zakljucuje ureditev dovozne poti in pešpoti, kot del zunanje ureditve okolice poslovilnega objekta v Blagovici. Bliža se praznik Obcine Lukovica, ki bo letos zaokrožila svoj srebrni ju­bilej. Tudi zato je letošnje leto posebno leto, ki pa ga bomo zaradi za-šcitnih ukrepov pred virusom primorani praznovati drugace. V dvorani KD Janka Kersnika v Lukovici bomo pripravili posebno slovesnost, ki jo boste, spoštovani obcani, lahko spremljali preko spletne povezave. Ne glede na to pa moramo praznovati ponosno in z veseljem. Mora-mo pokazati hvaležnost za vse, kar so številni posamezniki storili pred nami, da imamo danes spet svojo obcino. V 25 letih je bilo veliko nare­jenega, dolžni smo nadaljevati delo naših prednikov. Pred nami je kar nekaj izzivov, ki pa jih bomo s skupnimi mocmi tudi uresnicili. Kot žu­panja ponavljam svojo obljubo, da bom vse napore usmerjala ne le v iskanje denarja za odplacilo starih grehov, ampak tudi za nekatere nove programe in projekte. O tem pa vec v naslednji številki Rokovnjaca. Resnicno si želim, da bi tudi mi živeli za naše kraje in dihali z njimi, tako kot nam kažejo naši veliki možje, ki so bili gonilna sila razvoja in kulture v naši dolini in so videli cez domace dvorišce. Da bi znali ohranjati staro in graditi novo. Samo mi bomo dali obcini svoj pecat, da nas bodo ce­nili naslednji rodovi, kakor mi cenimo svoje prednike. Obcani smo svoj praznik prvic obeležili leta 1998, ko je obcinski svet sprejel Odlok o obcinskem prazniku in z datumom 4. septembrom pocastil spomin na našo najmocnejšo osebnost, ki je prepoznavno umestila naše Brdo in celo dolino Crnega grabna v slovenski politicni in literarni prostor, s svojimi cvrstimi, resnicnimi, realisticnimi in malo­mešcanskimi podobami njenih ljudi 19. stoletja. To so literarni biseri našega pisatelja, liberalnega deželnega poslanca, grašcaka in sodnika Janka Kersnika. Vsem obcanom cestitam in želim ponosno praznovanje. VaŠa Županja OBCINSKA UPRAVA, OGLAS Vabim vas na 3. jesenski pohod po meji Obcine Lukovica (v znamenju 25-letnice Obcine Lukovica) v petek, 25. septembra 2020 in v soboto, 26. septembra 2020, z zborom ob 6. uri pred obcinsko stavbo. Pohod bo potekal v dveh etapah. Pridružite se nam lahko kadarkoli! 25. september – južna etapa: Zbor udeležencev bo ob 6. uri v Lukovici, od koder nas bo pot vo­dila v Rafolce in naprej po meji mimo Prevoj, Vrbe, Imovice, Prevalj, Spodnjih Kosez, Preserij pri Lukovici, okoli Gradiškega jezera in na Limbarsko goro, kjer bo malica. Nato bomo pot nadaljevali na Golcaj in od tam do Trojan. Po toplem obroku bo poskrbljeno za prevoz do Lukovice. 26. september – severna etapa: Zbor udeležencev bo ob 6.uri v Lukovici, od koder se bomo orga­nizirano odpeljali do Trojan. Zacetek pohoda s Trojan bo ob 7. uri, od koder bomo krenili preko Prvin in Gaberij do Vrha nad Krašnjo, kjer bo postanek za malico. Pot bomo nadaljevali preko Zlatega Polja, skozi Dupeljne in Rafolce nazaj v Lukovico, kjer bo zakljucek pohoda z okrepcilom za vse pohodnike. Pohodniki, ki bodo sodelovali oba dneva, bodo prejeli spominsko majico in kapo. Tisti, ki se bodo pohoda udeležili le posamezen dan, pa bodo prejeli spominsko majico. Lepo povabljeni na aktivno druženje v naravi. Prijave in dodatne informacije do 23 .9. 2020: TŠD Korenina, bogdan.capuder@gmail.com pohodnIŠkI pozdraV, Bogdan Capuder 041 318 642 mag. olga Vrankar, Županja OBCINSKA UPRAVA Pocastitev dneva državnosti V torek, 23. junija 2020, smo v Obcini Lukovica pocastili praznik dneva državnosti. Praznovanje, ki je v preteklih letih sovpadalo s prire­ditvijo ob zakljucku šolskega leta, je letos zaradi epidemije Corona virusa potekalo nekoliko drugace, a vendar nic manj slovesno. Veterani vojne za Slovenijo so v sodelovanju z veterani Maneverske strukture narodne zašcite in veteranov vojne za Slovenijo, veteranov okoliških združenj, veteranov Združenja Sever in ostalih domacih pra­poršcakov slovesno dvignili zastavo ob pomniku Lokvanj na Mali Lašni. S tem simbolnim dejanjem so se spomnili 30 letnice nastanka tajne organizacije Maneverske strukture narodne zašcite, ki je imela velik po-men za osamosvojitev Slovenije. Slovesnemu dvigu zastave na Mali Lašni je sledilo osrednje prazno­vanje na trgu v Lukovici. Vabilu na praznovanje so se odzvali številni veterani Maneverske strukture narodne zašcite in veterani vojne za Slovenijo, veterani Združenja Sever, castna straža OZSC, Janez Gre­goric, predsednik Pokrajinskega odbora veteranov vojne za Slovenijo – Ljubljana z okolico, Maksimiljan Karba, koordinator združenja Sever za obmocje Domžal, Milan Obreza, predsednik Društva upokojencev Ministrstva za obrambo, nadporocnik Miran Stopar, clan predsedstva slovenskih castnikov in koordinator za osrednjo slovensko regijo zveze slovenskih castnikov, major Milan Narat, predsednik OZSC Domžale, Bojan Koncan, nekdanji podpredsednik pokrajinskega odbora Ministr­stva za notranje zadeve, dr. Anja Podlesnik Fetih, ravnateljica OŠ janka Kersnika Brdo, Cveta Rošer, vodja VVE Medo, svetnice in svetniki Obci­ne Lukovica ter ostali predstavniki javnega življenja Obcine Lukovica. Nova slovenska zastava je tokrat slovesno zaplapolala na osrednjem trgu v Lukovici. Obcina Lukovica je namrec letos namestila nov masi­ven drog za zastave, ki bo še veliko let služil svojemu namenu. Slavnostna govornica županja mag. Olga Vrankar se je v svojem na­govoru dotaknila pomena dneva državnosti, dogodkov iz naše bližnje preteklosti, ki so botrovali nastanku samostojne Slovenije, pa tudi naše aktualne situacije, ki jo doživlja Slovenija in ves svet. Svoj govor je za­kljucila z besedami: »Zdaj si naša država Slovenija. Preživljaš mnoge preizkušnje, nove pasti nevarnih stranpoti, nazadnje si zgledno pre­magala nevidni neznani virus pandemije. Ce se boš še naprej branila z lepoto svojega naravnega raja lepote pod Triglavom, ce se boš branila z ljubeznijo svojih državljanov in z demokraticno ureditvijo, boš uspe­šno in prepoznavno krmarila po razburkanem morju tretjega tisocletja v zavetju Evrope. Ponosno izobesimo slovensko zastavo in si nazdra­vimo ob najvecjem državnem prazniku. Ponosni pa moramo biti tudi na tajno organizacijo Maneverske strukture narodne zašcite, ki je delo­vala na kraju tedanje domžalske obcine. Ustanovljena je bila 17. maja 1990, z namenom organiziranja tajnih skladišc za orožje, ki je še ostalo Teritorialni obrambi ter organiziranja tajnih bojnih enot, ki so vodile oborožen odpor in tako zavarovali nastajajoco državo Slovenijo. Prav te enote so bile udarna sila TO v vojni za Slovenijo leta 1991. 28 clanov organizacije te Maneverske strukture na obmocju Upravne enote Dom-žale je bilo iz Obcine Lukovica, med njimi sta bila najbolj aktivna povelj­nik jurišnega odreda major Janez Kušar in poveljnik specialne enote za proti diverzantska dejstva nadporocnik Miran Stopar. Leta 2000 je predsednik Republike odlikoval vse pripadnike Ministrstva za notranje zadeve z najvišjim vojaškim odlikovanjem Zlatim castnim znakom svo-bode Republike Slovenije. Danes ob 30 – letnici pa mi dovolite, da se vam zahvalim tudi jaz v imenu vseh, ki smo želeli imeti svojo domovino. Slovenija srecno.« Kratkemu kulturnemu programu, v katerem so sodelovali: Godba Lukovi-ca, Mešani pevski zbor Šentviški zvon z zborovodjema Špelo in Matevžom Kinkom, harmonikaš Žiga Svetlin, je sledilo še eno simbolno dejanje. Pra­por Obmocnega združenja Slovenskih castnikov je dobil novo podobo. Obcina Lukovica je pristopila k nakupu novega traku, ki sta ga slovesno pripela Milan Narat, predsednik OZSC Domžale in mag. Olga Vrankar, žu­panja Obcine Lukovica. Prav je, da s takimi simbolnimi dejanji ozavestimo pomen državnega praznika in pustimo pecat našim zanamcem. besedIlo: obcInska upraVa, foto: domŽalec.sI Povabilo k sodelovanju pri dogodku »Dobrodošli v Domžalah – Obcina Lukovica se predstavi« Obcina Lukovica se bo letos, v kolikor bodo razmere to dopušcale, že cetrtic zapored predstavila na dogodku »Dobrodošli v Domžalah – Obcina Lukovica se predstavi«. V lanskem letu je dogodek skupaj soustvarilo preko 130 nastopajocih in številni lokalni ponudniki na stojnicah. Letošnji dogodek, ki ga bomo pripravili skupaj z domžalsko obcino, bo potekal v soboto, 10. oktobra 2020, med 8. in 13. uro, na vecnamen-ski plošcadi domžalske tržnice. Vsa zainteresirana društva in lokalne ponudnike vabimo k sodelo­vanju in vas prosimo za naslednje vhodne informacije: • v primeru sooblikovanja programa prireditve med 9. in 13. uro: kra­tek opis, predvideno število nastopajocih, program nastopa, željeno uro nastopa, • v primeru ponudbe na stojnicah: kratek opis ponudnika/ponudbe, predvideno število oseb, ki bodo na dogodku sodelovale. Število stojnic je omejeno na 12. Podatke posredujete na elektronski naslov: katka.bohinc@lukovica.si do petka, 11. 9. 2020. Obcina Lukovica bo po prejemu podatkov pripravila skupni program in razpored nastopajocih, o katerem boste sodelujoci tudi obvešceni. Verjamemo, da se bomo skupaj uspešno predstavili in obiskovalcem ponudili dobrote doline Crnega grabna. mag. olga Vrankar, Županja INTERVJU Cveto Sušnik in Tanja Šubelj, grof in grofica z Dvorca Rus »Dve dopolnjujoci se energiji v tandemu sta rušilna moc!« Ceprav smo se dogovorili, da intervju opravimo v troje, je prvi del pogovora potekal le z grofico, Tanjo Šubelj. Grof Cveto Sušnik se nama je pridružil šele proti koncu, saj ima vedno polne roke dela. Njegova avtomehanicna delavnica je rešitev za mnoge avtoprevoznike, saj nihce ne popravi tovornjaka tako kot Cveto in njegovi fantje. Tako ga lahko srecate le v dveh opravah: v delavski halji ali v barocnih grofovskih oblacilih. In medtem ko je grof naš obcan, domacin, je Tanja v Lukovici aktivna zadnjih dvanajst let. Živi sicer v Šmartnem pri Ljubljani, a poznajo jo marsikje. O njej je Ivan Sivec napisal knjigo Slepa grofica, Televizija Slovenija pa posnela dokumentarni film Groficino popoldne. V obeh izvemo, da je Tanja od nekdaj želela biti grofica in živeti v dvorcu. Zdaj s Cvetom živita svoje sanje, ki so se zacele v isto smer odvijati pred dobrim desetletjem. Gospa grofica, kaj vas je takrat pripeljalo v naše kraje? Lukovico sem imela že prej rada, všec mi je bil Crni graben, Kersnikovo življenje, Jara gospoda, veliko sem brala. Zanimali so me tudi rokovnja-ci. Tu sem veliko hodila na sprehode, tu smo prodajali kruh, saj imamo doma potujoco pekarno. Za dobre domace jedi sem se veckrat ustavila v Gostilni pri Bevcu in enkrat sem prišla na kosilo s prijateljem, ki je moral še nekaj poslovno urediti s Cvetom. Takrat je bila tu pri Rusu, v Šentvidu pri Lukovici, še gostilna, a mi ni bila všec. Bilo je temno, vse je padalo name, saj sploh v temnejših prostorih ne vidim … Potem mi je Cveto predstavil, zakaj je kupil gostilno, kakšne nacrte ima s hišo, kaj vse bi lahko tu naredili in to mi je postalo všec. Potem sem spoznala še Meto Jarc, tudi ona je imela veliko dobrih idej, všec mi je bila njena energija. Energetsko sva se zelo ujeli, ona je bila bolj tiha, mirna, jaz bolj eksplozivna … In tako sva skupaj zaceli to zgodbo, midve in Cveto. Nastalo je društvo Skrinjca, društvo za ohranjanje in oživljanje kulturne dedišcine. Od takrat se je zgodilo ogromno, šli smo skozi razlicne spre­membe, prijatelji so prihajali, odhajali, nekateri so ostali. Kar nekaj let ste bili zelo aktivni v naši obcini, tako v sklopu dru­štva kot sicer, kako so vas in vaše aktivnosti sprejeli domacini? Nekateri zelo dobro, nekateri z odporom. Odlicno smo sodelovali z Marjano Flis Lederer, ki je bila takrat še uciteljica in vodja turisticnega krožka na brdski šoli, pa z Vero Beguš iz Krašnje in še z nekaterimi posa­mezniki. Težava pa je bila, ko smo želeli narediti kaj vecjega in vkljuciti društva, ki delujejo v lukoviški obcini, na primer turisticna društva. Ve­dno znova sem naletela na isto oviro: spor med društvi. Karkoli si želel narediti, povezati vec društev v skupno dobro, so takoj zaceli govoriti drug cez drugega, kaj je katero društvo naredilo, cesa ni naredilo, pa bi moralo itd. Ko sva s Katarino Karlovšek organizirali prvi izlet za no-vinarje po Crnem grabnu, turisticna društva niso bila sposobna stopiti skupaj, vsako bi delalo po svoje, niso zmogli pozabiti starih zamer in vsako zase so društva spala na nekih starih lovorikah. Zanimivo je, da so na mnogih prireditvah, ki ste jih organizirali, sodelovali ali si jih vsaj ogledali številni obiskovalci iz sosednjih obcin, Ljubljane, vseh koncev Slovenije, celo iz zamejstva. Naših obcanov pa skoraj ni bilo … Tudi Kristus ni naredil cudeža v svoji vasi, je šel drugam (smeh). Prišli pa so ljudje od vsepovsod, drži. Ljudi namrec pritegneš z zgodbo, samo zgodbe vlecejo. Ce narediš dobro zgodbo, lahko ta temelji na enem samem kamnu. To sem doživela v Grciji: vsi smo drveli gledat nek ka-men, kljub 40 stopinjam, samo zato, ker so tamkajšnji turisticni delavci okoli njega spletli celo zgodbo, ki je ljudi pritegnila. Tu pri nas pa lahko pokažemo precej vec, ne le kamnov. Ko bi le vsa obcina stopila skupaj, vsa društva, turisticni ponudniki … A tu je treba dodati še nekaj: delo v društvih je prostovoljno, društva nimajo financnih sredstev. Tempo življenja pa je vse hujši in prostovoljstva je vse manj. Zato je manj aktiv­nih clanov, društva marsikje stagnirajo. Vendar prav na turisticnih dru­štvih sloni turisticni razvoj, sploh v manj turisticno obleganih krajih. V Sloveniji so društva gonilna sila turizma. Crni graben je zlata jama, a ni vam potrebno iskati francoskih zakladov, zaklade ponuja sam po sebi. Samo skupaj bi morali stopiti! Na domaciji Rus ste stopili skupaj ljudje razlicnih znanj in energij, kot bi rekli vi … Tako je nekdanja gostilna kmalu postala Galerija Rus, z društvom Skrinjca ste pripravili veliko zelo razlicnih priredi­tev, razstav, predavanj, delavnic, dobrodelnih projektov. V vas pa je ves cas tlela želja po lastnem dvorcu. Zato sta najprej domacijo preimenovala v Dvorec Rus … Menim, da vsak dober gospodar stremi k napredku, tudi družina Rus je. Hiša je bila najprej precej manjša, scasoma so prizidavali in dodajali prostore. In vsi veleposestniki, sploh jara gospoda, so se vedno zgle­dovali po grašcaku. Ce ne bi prišla druga svetovna vojna in ce Rusi ne bi bili izgnani, bi gotovo scasoma iz hiše nastal pravi dvorec, to kažejo tudi obstojeci oboki. A vzeto jim je bilo vse, prišla je agrarna reforma, ljudje so rinili skozi okna in skoraj izropali hišo, so mi povedali viri, vse imam posneto. A svoje grajske sanje sta želela udejaniti v še vecji meri, zato sta se zacela ozirati po pravem gradu oz. dvorcu širom Slovenije. Našla sta dvorec Štatenberg v Obcini Makole blizu Slovenske Bistrice in za­dnjih nekaj let vsak prosti trenutek preživela tam. Vanj sta vložila ogromno casa, denarja, dela, ga prenovila, uredila v njem cudovite sobane in poskrbela, da je obiskovalcev vse vec ... Po približno petih letih delovanja tam pa sta moci spet usmerila v Lukovico. Zakaj? Dvorec Štatenberg sva v nekaj letih s pomocjo prijateljev in podjetja Impol, ki je lastnik dvorca, res lepo uredila, postal je zelo privlacna toc­ka za obiskovalce, skozi vse leto se tam odvijajo poroke … V njegovo delovanje so se bolj vkljucili tudi domacini, dvorec »živi sam«, tudi ta­krat, ko nisva prisotna. Rusova hiša v Lukovici pa je v tem casu zacela propadati – ce clovek v neki hiši ne živi, hiša propada bolj hitro, kot bi, ce bi v njej živeli. In ko imaš drugje vse urejeno in »popedenano«, kot midva na Štatenbergu, obenem pa ti propada hiša na domacem dvorišcu, je cas za ukrepanje. Veliko hodiva naokoli in ljudem vedno poveva tako za dvorec Štatenberg kot za Dvorec Rus, povabiva jih na INTERVJU obe lokaciji. Zato vsekakor ne smeva dovoliti, da bi pri Rusu pa propa­dalo! Okna so bila zanic, okenski okvirji so padali dol, v hiši so se zacele rediti miši ... Zato sva se odlocila, da z najmanj poškodbami in najnižjimi stroški hišo v Šentvidu preurediva. Ker ima status kulturnega spomeni­ka lokalnega pomena, sva morala na kranjski enoti Zavoda za varstvo kulturne dedišcine najprej dobiti vsa dovoljenja, k sreci s tem ni bilo težav, saj nisva želela veliko spremeniti. Želela pa sva ustvariti zgodbo, s katero bi se Dvorec Rus sam preživel. Ce je hiša živela vec kot 320 let, mora še naprej, škoda bi jo bilo pustiti, da propade, propadlih stavb je v Lukovici že dovolj. Zato smo v casu epidemije novega koronavirusa s Cvetom in tremi prijateljicami – hvala Bogu za korono, da so bile doma (smeh) – zavihali rokave, prebelili, zamenjali okna, preuredili vse sobe, nasadili rože … In zdaj lahko v Dvorcu Rus že prespite, nudimo štiri raz­košne sobe oz. suite, opremljene z lepo obnovljenim starim pohištvom v razlicnih slogih. Zakaj prav prenocišca? Pogovarjala sem sem z mnogimi ljudmi, ki so me, ko sem jim opisovala Dvorec Rus, spraševali, ce je tu možno tudi prespati. Ko sva govorila z ekipo Gostilne pri Cebelici, sva ugotovila, da imajo premalo sob. Glav­na »brca« pa je bil pogovor z enim od clanov viteškega reda, katerega clanica sem, ki mi je zaupal, da želi k nam pripeljati svoje poslovne par-tnerje, saj ti ne marajo biti v hotelu. Iskal je hišo, kjer bi lahko nastanil ljudi za dva, tri tedne. V pogovoru s priznano violinistko Ingo Ulokina sem potem še izvedela, da glasbeniki ne smejo vaditi v hotelih, tu pri nas bodo lahko. Imamo tudi dva klavirja. Prav tako gredo starejši ljudje z višjimi prihodki v tujini radi za celo poletje ali jesen živeti nekam dru­gam in v najem vzamejo tako hišo v celoti. Dva ali trije pari, kolesarijo, se sprehajajo. Vse to mi je dalo misliti in z grofom sva se odlocila, da nekdanja gostilna postane majhen buticni hotel za vse, ki cenijo prete­klost, ki se obdani s starim pohištvom dobro pocutijo. Glavni namen pa je tako ali tako, da hiša živi, da ne propada. In da se sama preživi. Kaj vse torej ponujate gostom? Ne gre za obicajne sobe ali apartmaje. Gostom so na voljo tri suite (poimenovane Josephine, Emilia in Anto­nietta), ki poleg spalnice in zasebne kopalnice nudijo še dnevni pro-stor, knjižnico, celo glasbeni koticek. Cetrta enota je dvoposteljna soba, nosi ime Grof in grofica. Skupne so kuhinja (imenovana Joži po gospe Križman, ki je bila vedno duša naše kuhinje), jedilnica, ki je tudi neke vrste družabni koticek, kjer si bodo gosti lahko sami pripravili hrano, pa sprejemnica s pianinom, tudi ta je namenjena druženju. Kmalu pride še finska savna, izposojali bomo kolesa, gostje bodo lahko ribarili, jahali konje v bližini … Urejamo tudi okolico dvorca, ob ribniku nacrtujemo nekakšno »mini plažo« z ležalniki za pocitek ali branje … Ciljate zlasti na tujce? Res je, predvsem racunamo na tujce, ceprav bomo zelo veseli tudi Slo­vencev. In na take, ki bodo tu dlje casa. Za družine z majhnimi otroki suite zaradi starinskega pohištva niso najbolj primerne. Promovirali se bomo prek spletnega portala Booking, imamo tudi novo spletno stran (www.dvorec-rus.si), kjer si lahko naše suite ogledate. Sicer pa, dobrodošli so vsi, ki jih zanima zgodovina in bi radi prespali ali celo za-casno bivali v sobi, ki ni podobna obicajni hotelski. Poleg tega želimo, da tujci in Slovenci iz drugih koncev naše države spoznajo te kraje in njihove zgodbe, zato se bomo potrudili, da bomo gostom cim bolje predstavili okolico. Toliko imamo, težko našteješ vse zgodbe, pa na tako majhnem obmocju. Marsikje se trudijo in išcejo nekaj, kar lahko opišejo in »prodajo«, tu pa je toliko zanimivih tem – rokovnjaci, furmanstvo, cebelarstvo, slamnikarstvo, Kersnik, cerkvice z zanimivo zgodovino, po­hodništvo, kolesarski izleti, Gradiško jezero … Ogromno imamo, je pa res, da marsicesa ne znamo izkoristiti. Primer tega so na primer jezero, cebelarski dom, kolesarske poti, severni del Atransa … Še domacini ne vedo recimo za bronasti kip Marka Avrelija, ki je bil najden na Ucaku. Niti vsi obcinski svetniki tega ne vedo. Ali pa za obelisk na Ucaku, ki je bil postavljen ob 200-letnici napada rokovnjacev na Francoze, še za Frana Milcinskega in njegovo spominsko tablo marsikdo ne ve. Zgodb je torej dovolj, samo predstaviti jih moramo znati. Glede na slišano ste neke vrste ambasadorka, promotorka naše obcine in njene bogate preteklosti, ceprav niste od tu in tudi nikoli niste živeli v Lukovici. Drži. Meni je preprosto všec zgodba Crnega grabna. Tudi ko smo govo­rili, kaj narediti s to stavbo … Gostiln je že precej okoli, pa životarijo, po-leg tega bi bilo treba ob ponovni vzpostavitvi gostilne tudi prostorsko hišo precej spremeniti. To se mi je zdelo nesmiselno. Razmišljala sem, kako uporabiti staro pohištvo, ki ga Cveto že dolgo zbira, pa zgodbo Rusov, kako to dvoje povezati. In neke noci sem se domislila: bilo je pet bratov, torej lahko vklopimo pet obdobij in uporabimo pet slogov po­hištva. Zavedam se, da moramo imeti in znati prodati zanimivo zgod­bo. In vsak od bratov je povezan z našo »hotelsko« zgodbo. Josip Rus je bil gostilnicar, zato v dvorcu najdete gostilniško omaro. Mavricij Rus je bil zdravilec in ima svojo omaro v eni od sob ... Tu je bila nekoc tudi znana tobacnica, v kateri so prodajali po kosih, torej en »cik«. Imamo tudi sef, saj je bila tu sposojevalnica denarja, in družabni koticek. Tu je bila namrec igralnica, v katero je hodil sam Kersnik. Tu je bilo zakarta­nih veliko kmetij. Vse te podatke sem dobila iz pogovorov z gospodom Naratom, gospo Majdo Pavlic, pa s Kersnikovim »Tacem« … Gostilniško opremo v kuhinji smo vrgli ven, prostor je takoj postal bolj svetel in dobil boljšo energijo. Tako smo stavbi naredili najmanj škode, saj nismo nic podrli, razbili, prezidali, samo preuredili smo obstojece prostore v spalnice. Dodali smo pohištvo in ustvarili še eno zgodbo, zgodbo šti­rih grofic. Vse to pocnemo v cast njim ter v cast Rusom. Družina Rus je moja posebna zgodba, njim je vse posveceno, pohištvo, zgodba … Kako so se potem v zgodbi našle grofice? Ker sama pravim, da morata biti v življenju vedno prisotni moška in ženska energija. Tudi pozitivna in negativna energija, vedno oba pola. Pet bratov Rus je ustvarilo to, kar smo poznali, štiri grofice pa smo po­tem ustvarile današnjo zgodbo, s pomocjo grofa, seveda. Ko govorim o groficah, mislim prijateljice, ki so nama pomagale urediti dvorec in ki z nama potujejo tudi po Sloveniji in širijo zgodbi Dvorca Štatenberg in Dvorca Rus. To so Maja Hribar, imenovana tudi grofica Josephine, Metka Debevec (grofica Emilia) in Alenka Klešnik (grofica Antonietta). Po njih Spalnica v suiti Josephine INTERVJU so imenovane suite, dvoposteljna soba pa po nama kar Grof in grofica. Pa še Tamaro Tišlaric moram omeniti, ki je oskrbnica Dvorca Rus. Petim bratom Rus smo torej namenili sloge pohištva, Rusov koticek, »banko«, vsepovsod je nekaj Rusovega. Hkrati pa smo v današnjem casu grofice in grof vse to združili, dopolnili in tako naredili novo zgodbo. Vsi, ki se vozimo skozi Šentvid, morda vseh teh sprememb v notra­njosti dvorca niti nismo opazili, je pa gotovo nemogoce spregle­dati impresiven vozni park pred dvorcem: starodobniki razlicnih znamk, od malih pisanih Piaggiovih trikolesnikov, bolj znanih pod imenom Ape, do pravega londonskega taksija in najnovejše prido­bitve – rožnate limuzine, dolge kar devet metrov. Nekateri od avtomobilov so namenjeni temu, da jih bomo posojali go-stom. S taksijem jih gremo na primer lahko iskat na letališce, roza limuzino pa bo moc najeti. Imenujemo jo Ljubezen v avtu, z njo pa želimo spodbu­diti moške, ki so vse premalo romanticni, da bi svoje boljše polovice po­vabili na romanticno vožnjo. Primerna je tudi za deklišcine, vožnjo na ma-turantski ples in še kaj. Za bolj »klasicno romanticne« imamo na voljo dve kociji (brez konjev, saj vozita na elektriko). Prva je Pepelkina, cudovito pra­vljicna in bele barve, zelo radi jo na primer najamejo za poroke. Druga je crno-zlata, v stilu carske Rusije, zelo primerna tudi za prevoz jare gospode (smeh). Obe lahko najamete skupaj z voznikom »modre krvi« in v primerni opravi. Pa potujocega dvorca ne smeva pozabiti! Ker vsakdo ne more ali ne utegne priti do Štatenberga ali Lukovice, smo kupili star avtobus, ga od zunaj »preoblekli« v podobo Kersnikovega gradu na Brdu, notranjost pa opremili kot pravi dvorec. Z njim se lahko nekam odpeljemo, ga postavi-mo na primeren prostor, pred njim pogrnemo preproge, razstavimo nekaj pohištva in že uživamo v improviziranem dvornem življenju. Mimoidoci se nam lahko pridružijo in si ogledajo notranjost dvorca na kolesih. Seveda tudi tu ne gre brez primerne dvorne oprave oz. oblacilnega videza, ki nas popelje v preteklost, za kar poskrbimo grofice in grof. Prav ta vajina oprava je poleg vozil tista, ki vzbuja precej zacudenja … Vrsto let se z grofom že »preoblaciva v preteklost«, vcasih sva Preše­ren in Jelovškova Ana, spet drugic navdušujeva v barocnih oblekah, pa tudi v rockabilly obdobje naju potegne obcasno. Predvsem v gro­fovski opravi naju je spoznal že velik del Slovenije, redno naju vabijo tudi v Opatijo, kjer z groficami sodelujemo pri ponazoritvi obdobja najvecjega razcveta Opatije, ko so tam dopustovale kronane glave Av-stro-Ogrske. Tudi na drugih dogodkih radi sodelujemo, vabil je vsako leto veliko, letos je žal zaradi epidemije marsikaj odpadlo. Sama se zdaj manjkrat preoblecem, saj sem ta del življenja in nošenja krinolin že do-živela, zdaj imam drugo vizijo. Svoje obleke sem podarila violinistki Ingi Ulokini. Cveto se še oblece, jaz pa to zdaj prepušcam drugim, to morajo »odživeti« še ostali. Ostajam pa grofica in to tudi vedno bom. Letos ste skupaj z Majo Hribar oz. grofico Josephine postali tudi del viteškega reda templjarjev v Sloveniji (Ordo Supremus Milita­ris Templi Hierosolymitani), sliši se precej skrivnostno … Del tega reda sva že nekaj casa, bili sva postulantki, letos sva napre­dovali v oprodi. Do viteškega naziva (oz. naziva dame za ženske) je še dolga pot. Pritegnile so me njihove vrednote, ogromno delajo na hu­manitarnem podrocju … Spoznala sem veliko zanimivih ljudi, o samem redu pa marsikdaj kroži napacno mnenje. Predvsem zato, ker ga lju­dje slabo poznajo. Sicer pa je vedno tako, ljudje si preveckrat ustvarijo mnenje o nekom ali necem zgolj na podlagi prvega vtisa ali govoric. Tudi o meni se je in se še veliko govori, nekateri imajo naju z grofom za malo cudna, posebna, drugi za popolnoma zmešana. A se nisem nikoli prevec obremenjevala s tem, tudi v moji domaci vasi vam bo deset ljudi povedalo deset razlicnih mnenj o meni in mojem pocetju. Res se ne obremenjujem s tem, kaj si mislijo ljudje, ali nas imajo za maškare ali kaj drugega. Pomembna je energija, ki jo oddajaš. Vem, da sem dosegla veliko, na predstavitvi Sivceve knjige o mojem življenju so bili številni znani in uspešni Slovenci, politiki (razlicnih politicnih opcij), glasbeniki, umetniki … In moji prijatelji, družina, sosedi, vseh sem bila vesela! Da lahko pocneš vse to, kar pocnem jaz, moraš imeti prijatelje, razumeva­joco družino … Le tisti, ki so vam bolj blizu, poznajo tudi vašo bolezen. Retinitis pigmentosa je huda dedna bolezen oci, zaradi katere ljudje sprva slabo vidijo ponoci, nato se jim vidno polje zmanjša v t. i. tunelski vid, z napredovanjem bolezni pa lahko clovek scasoma popolno-ma oslepi. Pravega zdravila zanjo ni, vi ste dali cez že vec razlicnih stopenj, od delne do popolne slepote, zdaj vidite le odstotek vi-dnega polja. A moram reci, da to zelo dobro »skrivate«. Ja, ljudje ne verjamejo, da ne vidim, ker ne nosim crnih ocal in ker moje oci ne izgledajo »mrtve«. Del tudi vidim, približno en odstotek vidnega polja, kot bi gledala skozi slamico, lahko celo berem … Težko je to razu­meti, tudi zato smo letos skupaj s prijatelji ustanovili društvo Svetloba, društvo obolelih z redkimi boleznimi oci. Moja bolezen je tako nera­zumljiva, morda jo res razumejo le moj zdravnik, dr. Marko Hawlina, in še dva zdravnika. Ker se nisem hotela vdati in priznati, da sem slabovi­dna ali slepa, sem doživela mnogo udarcev. Vidim, pa ne vidim … Za­kaj bi morala vsem ljudem razlagati, kako je z mojo boleznijo? Ko smo v društvu, ki ga podpira tudi ljubljanska Ocesna klinika, posneli prve promocijske filmcke o tej bolezni, o njej so govorili omenjeni zdravniki, sem rekla: »Hvala, da ste vse to povedali. Ce bi sama vse to vedela pred Grof in grofice na dvorišcu Dvorca Rus Dnevni prostor v suiti Emilia INTERVJU Knjižnica v suiti Josephine Spalnica v suiti Emilia tridesetimi leti, bi mi bilo prihranjeno 300.000 evrov.« Toliko sem dala za zdravljenje, da bi videla. Vseh vrst pigmentoz je 543, 146 nas ima v Sloveniji to recesivno obliko, kot je moja. Ljudje me tudi zaradi te bole-zni radi »opravljajo«, ker veckrat držim razlicne ljudi (tudi moške) pod roko, da se kam ne zaletim. Med pogovorom o Tanjini bolezni se nama pridruži še Cveto, grof. Pogovor se spet vrne k novi vlogi Dvorca Rus. Cveto: Ideja za sobe je Tanjina, so pa tu bila že nekoc prenocišca. V 20. letih 20. stoletja, pa potem po vojni … Takrat je bilo precej uniceno. V zadnjih nekaj mesecih smo trdno delali, bil je cas »korone«, ki je bila za nas pravzaprav skoraj dobrodošla. Grofice doma niso dolgo zdržale in so prišle pomagat. Le elektricarja sem narocil, ostalo pa so vse naredila dekleta. Naucil sem jih številnih hišnih opravil, pleskale so, cistile, nosile ven odvecne kose, sestavljale pohištvo … Tanja: In »špohtljale«, barvale okna … Cveto nam pravi Amazonke! (smeh) Cveto: Ja, marsicesa so se naucile. Vec, kot znaš, bolj si uspešen, tudi pri svojem poklicu in sicer v življenju. Ozko usmerjeni mislijo, da so pojedli modrost vsega sveta, pa je resnica dalec od tega. Dodobra smo spreme­nili kuhinjo, prej je bila to »industrija«. Dolgo sem iskal izgovore, da bi kaj iz gostilne obdržal, saj sem za to pohištvo in gostinsko opremo pri naku­pu hiše placal posebej. Prav mora me je tlacila, nisem želel tega metati ven. A ko so me le prepricale, smo ven odnesli vse do zadnjega žeblja. In na novo opremili s pohištvom, ki ga kupujem pri poznavalcih v Italiji in pri nas … Tega starega pohištva je v tujini kar precej. Aristokrati umirajo, dedicev pa ne zanima, saj je pohištvo, kristal, lestence treba cistiti. Zato staro opremo prodajo starinarjem in hiše opremijo minimalisticno. Naj­boljši kosi žal potujejo v Ameriko, celi kontejnerji pohištva gredo cez lužo … Mi imamo slabše, bolj revne kose, a za naše razmere še vedno dobre. Beneški slog pohištva seveda kupujem v Italiji, altdeutsch stil v Nemciji prek eBaya, veckrat v Slovenijo pride tudi starinar iz Bruslja in kose pro-daja v Ljubljani. Zaceli smo po malem, obrnili vsak evro … Ko smo opre-mljali Štatenberg, smo že kupovali cele tovornjake pohištva, cena je bila za cel tovornjak opreme nižja, kot ce bi kupovali posamezne kose. Vendar je dostikrat to pohištvo v slabem stanju, potrebna so šte­vilna popravila, cišcenje … Cveto: Pri transportu se veliko poškoduje, to je treba popraviti. V mlado­sti sem nekaj casa delal tudi pri mizarjih, se naucil osnov dela z lesom in to mi zdaj pride prav. Tudi del delavnice sem opremil z mizarskim orod­jem. Tako je to pohištvo tudi ceneje. Restavratorji so sicer zelo dragi. Pri vaju vlada odlicna kombinacija: grof ima rocne spretnosti, ro­kodelsko znanje in ljubezen do starega pohištva, grofica pa ener­gijo, ki preprica, da se necesa sploh lotita. Bi vsak zase sploh lahko delovala na tak nacin? Cveto: Dve energiji v tandemu sta lahko rušilna moc! Sploh ce se do-polnjuješ. In potem se pojavi še tretja energija, tista nevidna … Ko en-krat verjameš v neko zgodbo, ti stvari same prihajajo naproti. Stvari, ki so se vcasih zdele misija nemogoce, pridejo same od sebe, samo verjeti moraš v zgodbo! Ce podvomiš, ne gre. Jaz imam zagon bolj kratkotra­jen, potem zacne malo šepati … Tanja: Na svetu sta dve vrsti ljudi: generatorji in manifestorji. Cveto je manifestor, jaz sem generator. In ce se najdeta taka dva cloveka, je to najboljša kombinacija. Manifestor vidi stvari koncane, ko je na 75 od­stotkih. On jih ne more speljati do konca, ker že vidi nov projekt. Tudi zdaj pri urejanju dvorca je vmes že našel nov projekt, rožnato limuzino. Ampak ker ga jaz mocno držim nazaj, da to pa moramo speljati do kon-ca, še delamo. Sicer je že parkrat vmes želel vse pustiti. Cveto: Vcasih mislim, da sem temu nacrtu namenil že dovolj, celo pre­vec casa. Tanja: Ja, potrebuje generatorja, ki ga potegne naprej. Pri meni je pa težava v tem, da sem odlicen generator, a žal ne vidim, ne dovolj dobro. Vse bi lahko sama potegnila naprej, a žal ne gre. Poleg pigmentoze sem prebolela kožnega raka, imam težave z ledvicami, saj imam samo eno, pa še ta dela težave in proizvaja prevec beljakovin. Veckrat moram v laboratorij in zato sem v zaostanku … A po drugi strani, tu mi je tudi Cveto odprl oci, ce bi bila zdrava, bi bila »ena zoprna baba«, hodila bi v neko dolgocasno službo, po njej prišla domov, kuhala, prala, pospra­vljala in to bi bilo to. Torej sem vec dosegla, ker ne vidim, zaradi tega sem lahko izživela veliko sanj … Zadnjic so me v društvu Svetloba vpra­šali, kaj bi dala, da bi spet videla. Nicesar ne bi vec dala, prav nicesar, ker niti ne želim vec videti. Ne želim »normalnega« življenja, dolgocasne službe, verjetno bi me tudi prestrašilo, kaj vse bi videla na sebi, ce bi zdaj kar naenkrat spet dobro videla: podocnjake, zatecene noge, dlake na bradi … Vse to imam, a jih ne vidim, ni to super? (smeh) Imata ogromno idej, nacrtov, nekatere sta speljala, ene so ostale odprte, morda pozabljene … Tanja: Grof vedno rece: »Od tisoc neumnosti mi bo ena gotovo uspela!« Cveto: Od stotih bo ena gotovo »vžgala«. Brez idej, nacrtov, tudi neu­mnosti, pa ni nic. Moraš delati neumnosti. Seveda ne gre vse vedno po planu, ne udejani se vse, tudi ni vse dobickonosno. A ljudje bi morali biti zadovoljni že s tem, da zjutraj vstanemo živi in zdravi, to je že lep dosežek. Ce pa potem tekom dneva še kaj storiš, še toliko bolje! besedIlo: andreja cokl, foto: arhIV dVorca rus, andreja cokl REPORTAŽA 11 Moje 'solo vandranje' iz Ljubljane do Pirana Sreca v podobi gospoda Franka in gospe Sonje Obetal se je vroc julijski petek. Štart tik pred sedmo z Dolgega mostu. Ceprav je bilo v planu vsaj ob šestih, ampak v redu – jutro ni moglo mimo brez mojih vsakodnevnih 'joga vaj' in meni najboljšega možnega zajtrka. Kot vselej iz mešalnika: deci sojinega mleka, domace jabolko, crna granola, 'natur kosmici', pa šcepec prahu aronije – domnevno 'kraljice jagod'. Paketek kosmicev, ki jih oglašujejo kot 'natur', je pristal še v mojem ogromnem rdecem nahrbtniku. Za jutra, ki sledijo – z mojo lastno 'romarsko' potjo. Ali pa pac z lastnim 'solo vandra­njem' iz Ljubljane do Pirana, ce želite. Ko danes pogledam na svojo 3-dnevno pohodniško pot, ki se je zacela na Dolgem mostu, zakljucila v meni res ljubem Piranu, vkljucevala pa tudi moje študijsko mesto Koper, je res minila, kot bi mignil. In ce me je na zacetku še malcek zmotilo, ko me je domala vsak, ki sem mu jo ome­nila, z malce izbuljenimi ocmi vprašal: »Ja, a kar sama si šla?!«, se danes na to le nasmehnem. »Ja, kako pa naj bi šla?« si mislim. Saj si vendar solo vandranja ne predstavljam v dvoje ali celo vec – koliko vec kom­promisov bi bilo najbrž potrebnih in po vsej verjetnosti bi to pomenilo tudi manj lastnega 'ocišcenja'. Ne, to je bilo le moje 'solo vandranje'! (Ce bi to pisala v kak sms, bi dodala še kakšnega nasmejancka.) Dan 1: Z Dolgega mostu do Postojne Prvi dan s približno 45 opravljenimi kilometri je zahteval približno enajst ur hoda. Hja, nekaj znancev je bilo kar presenecenih, da se nisem striktno merila – casa, kilometrov, celo korakov. Ampak moje vandranje pac ni bilo namenjeno temu. Niti ni bilo namenjeno zbiranju kakšnih žigov na romarskih postojankah, na kar sem sicer naletela ob predho­dnem pregledovanju poti. In ja, Slovenija ima res krasne poti, tako da nam prav res ni treba ne-vem--kako dalec na tiste najbolj spromovirane romarske poti, da bi našli sebe. Kakor koli, moja odlocitev je bila, da grem cisto po svoje in da nimam na tej moji poti nobenih tistih, da nekaj moram, bodisi doseci neko tocko bodisi se nekje 'poštempljati'. Zastavila sem si le cilj, da pridem prvi dan do Postoj­ne, drugi do Kopra in tretji do Pirana, to je pa to. In seveda uredila rezerva-cije nastanitev, pri cemer sem bila pozorna, da so obetale cisto sobo in mir, saj sem predvidevala, da malo utrujena pa vendarle bom in da se bo po­sledicno prilegel globok spanec (navadno, ko spim zdoma, nimam ravno globokega spanca, zato sem temu še posebej namenila nekaj pozornosti). Prvi dan je bil, skratka, cisto super – minil je sploh, kot bi mignil; del poti z Dolgega mostu do Drenovega grica me je spremljala prijateljica Urška, s katero sva klepetali, saj se že res doooolgo nisva slišali, sko­zi Drenov gric, kjer me je pot koncno vodila stran od lokalne ceste na makadamsko pešpot, pa sem si obcasno pisala z najstarejšo prijateljico Sanelo, ki je bila moja najboljša prijateljica v nižjih razredih osnovne šole. Kako pomenljivo: na to mojo prvo pot 'do same sebe' sta me cisto spontano takole pospremili najstarejša prijateljica, s katero se vidiva ravno enkrat na leto, a je vedno tako, kot da cas vmes sploh ni minil, in prijateljica, ki je v mojem življenju pravzaprav šele zadnjih nekaj let, a ker se lepo ujemava, so najina druženja pogostejša. Sprehod skozi življenje … Morda bi kdo pomislil, da so to neumnosti, ki jih prenašam iz misli zdaj na papir, pa vendar so ravno tovrstne reci tiste, ki dobijo težo na takšnem podvigu. Podobno kot, na primer, misel na ficka – prvi avto, ki ga je kupila moja maticna družina, ko sem bila še v mali šoli, in za katerim sem jokala, ko smo ga prodali. To misel je, denimo, sprožil nek starodobnik, ki je peljal mimo mene nekje pri Logatcu. Ali pa misel na najlepše pocitnice, ki sem jih imela s kolegico Špelo, ko sva pred nekaj leti poleteli v redko komu znano afriško deželo Gvinejo Bissau. Misel na to je sprožil, na primer, pogled na eno posebno hiškico. Ja, takole asociacije na polno zaživijo, s tem pa tudi sprehod po lastnem življenju. A ce se navežem še na samo pot z 'zunanjega vidika': Najlepši del poti – vsaj v mojih oceh – me je vodil cez Planinsko polje, torej za Logatcem in tik pred Planino. Bil je to del, posejan s pašniki, kjer so se spokojno pasle krave (In joj, kakšen šok je ena 'pol-tonašica' doživela, ko sem šla mimo, ona pa je zasanjano žvecila listje z drevesa! Jo je ubogo revo kar odneslo z loka­cije, tako da je spravila celo credo v dir! Sem jim opravicljivo pomahala in se podvizala dalje, kolikor hitro sem pac po že dobršnem delu opravljene poti lahko.) ter dobesedno kricali škržati. A ce ne bi bilo njih, ne bi imela edinega video posnetka s celotne poti, ki sem ga delila z mojim Tomažem. No, noben video ali fotografija pa ne moreta zajeti prijetnega vetrica, za­radi katerega mi ni bilo prav nic vroce – cetudi sem imela potem kar 'fasci­nantne' ožganine. Prav tako ni mogoce opisati cudovitega vonja, ki me je spremljal skozi notranjsko-primorske gozdove. Zaradi njega mi niti zadnji kilometri v klanec med Planino in Postojno – tisti, ki ga imajo motoristi do-mnevno tako radi – niso bili prav nic naporni in ko mi je s svojim potoval­nim kombijem ustavila mlada Nemka in mi ponudila prevoz, ceš, da je tako vroce, mi jo je bilo težko zavrniti zgolj zaradi njene prijaznosti. Dan 2: Od Postojne do Kopra 'Dan 2' mi je prinesel sreco. Cisto zares in cisto poosebljeno – iz mesa in krvi. Jutro sem zacela z zajtrkom brez mojega 'granola miksa s šcep­cem kraljice jagod', so pa kljub temu noro teknili tisti 'natur kosmici', ki sem jih namocila že prejšnji vecer. Prav tako sem z lahkoto naredila svoje vsakodnevne joga vaje in zadovoljno ugotovila, da si telo neverjetno hi-tro opomore, ce clovek 'le' hodi (in ne tece ali kolesari oz. se bolj fizicno peha), pa cetudi hodi – no, malo dlje. Iz hotela sem krenila ob 6. uri zjutraj in že takoj mi je pot prekrižal vidno zaspan Postojncan srednjih let, ki sem ga povprašala, ce kaj ve, ali bom lahko prišla peške mimo gradbišca, ki se je kazalo na obzorju sive ceste pred menoj, ali pa bi morala tudi jaz ubrati 'obvoz', kot je to veljalo za vozila. Pa me je najprej vprašal, kam namera­vam (verjetno je opazil moj ogromen rdec nahrbtnik). »V Koper,« sem odvrnila. On pa: »Na štop?« Jaz: »Ne, peš.« On: »O, Mari-ja! Meni se še na kavo tjakaj na 'pumpo' ne ljubi!« Pa sva šla smeje sku­paj do bencinske crpalke – on na kavo, jaz naprej cez nekaj gradbenih lukenj mimo krožišca v delu dalje po sivi cesti. Nekaj kilometrov naprej me je pozdravil spomenik z zapisom, ki ne bi mogel biti bolj na mestu. »Nekoc smo tudi mi hodili po tej poti. Živeli skromno tiho in iskali sre-co.« Le kako naj ne bi clovek bil hipoma srecen? REPORTAŽA A bil je to zares dolg dan in dolg, dolg sprehod. Po – podobno kot prejšnji dan – kakih enajstih urah hoda, ko sem – proti koncu že zelo pocasi – pri­pešacila do zgornje avtobusne postaje na Crnem Kalu, sem se usedla na plocnik. En razlog je bil, da sem želela preveriti vremensko napoved, ker mi je aplikacija – to mi je pred odhodom naložil moj skrben mož, ki je že vse od cetrtka malo 'panicaril', da bodo v soboto popoldne hude nevih­te – signalizirala neka opozorila. Vezana na prihajajoce nevihte, seveda. Drugo preverjanje je bilo namenjeno avtobusnim prevozom, saj si res ni­sem želela zadnjih približno 13 kilometrov prehoditi ob bicanju istrskega neurja in vsega, kar to prinese zraven. To me je še zelo živo spomnilo na hudo neurje, ki naju je s Tomažem leto poprej ujelo med kolesarjenjem po slovenski Istri, tako da sva se vracala dobesedno po reki namesto po gozdni poti, po kateri sva zacela takratni kolesarski podvig. No, avtobusa na Crnem Kalu na sobotno popoldne kakopak ni bilo. Sreca v podobi gospoda Franka in gospe Sonje Okej, grem naprej, kaj pa naj? Ce bo hudo, se pa zatecem nekam pod streho in poklicem taksi, sem obljubila Tomažu po telefonu. Ko sem pri­pešacila do spodnje avtobusne postaje na Crnem Kalu in se zopet usta­vila, da bi popila malo vode z rehidracijskim praškom in pojedla neko vegansko 'boost' plošcico, ki sem jo kupila v Tušu na Kozini, kjer sem imela sicer pravi 'reload' z naravnim sokom, mineralno vodo in orešcki, sem ugotovila, da sem pravkar v doživljanju svoje prve psiho-fizicne krize. No, vsaj po mojem se temu tako rece. Nisem je še nikdar doživela; ne med hribovskim polmaratonom, ne med gozdnim kolesarjenjem, skratka nikoli. Tokrat prvic. In to s hojo. Morda se mi je to videlo, ko sem šla vendarle naprej in med hojo mimo legendarnega Viki burgerja na Crnem Kalu (baje imajo zdaj tudi odlicne vegi burgerje, kar sem izvedela malo kasneje), saj sta se iz lokala na poti v svoj avto proti meni obrnila zakonca srednjih let in mi ponudila prevoz do Kopra. Ceš, da se bliža huda nevihta. In ker sem si nekaj minutk pred tem na postaji rekla, da bom naslednjemu, ki mi bo ponudil prevoz, rekla samo še: »Ja, lepo prosim!« (edinole, ce bi bil že videti malo 'cuden', potem najbrž res ne), sem gospodu Franku in gospe Sonji odvrnila: »JA, LEPO PROSIM!« In ja, tisti dan so mi pred njima še trije vozniki prijazno ponudili prevoz. Prvi je bil delavski kombi in v njem vidno delovna priletna gospoda, ki sta me v kleni primoršcini vprašala, ce je treba kaj pomagat (pomagat sta izgovorila 'pomahat'). Drugi je bil angleško govoreci turist, ki je pripeljal iz nasprotne smeri, zavrl in me vprašal, ce me lahko kam zapelje, pri tem pa pokazal nje-mu nazaj, torej, da je pripravljen peljati popolno tujko tudi v drugo smer, v katero je bil namenjen. In tretji je bil malo 'razlupan' siv avto, ki je sprva peljal mimo mene, potem pa – morda mu ni dalo miru – ustavil in že dal v vzvratno, ko sem mu zacela s palci gor kazati, da sem v redu in mu veselo mahala, naj kar pelje naprej. Voznik me je še z gesto vprašal, ce res ne rabim prevoza in ko sem mu še enkrat pokimala in to še podkrepila z obema pal-cema gor, mi je odmahal ter me pozdravil z vsemi žmigavci. Kako lepo spoznanje, da so tam zunaj tako prijazni ljudje. In gospa Sonja ter gospod Franko med njimi. Kako dobro se jima je zdelo, ko sem jima povedala, da je Koper moje študijsko mesto. Ugotovili smo tudi, da ima-mo oboji pasje posvojencke, ki jih drugi niso marali. Pa da vsi obožujemo najboljši sladoled na svetu – iz Sladoledarne na koprski tržnici. Da je res najboljši, sem si še enkrat potrdila nekaj minutk zatem, ko sta me odložila prav tam. Zeleno jabolko z baziliko, banana-višnja, marelica in banana. To so bili okusi, s katerimi sem zakljucila soboto. Pa s hudim neurjem, ki je divjalo zunaj. (Hvala, gospod Franko in gospa Sonja!) Dan 3: Od Kopra do Pirana (pa dvakrat okoli solin!) Za mano je bila malo manj mirna noc, in sicer zaradi najstnikov, ki so ga žurali skoraj do štirih zjutraj v eni od sosednjih sob. A sem bila ocitno kar dobro zdelana, saj vseeno nisem obcutila takšnega divjega besa nad njimi kot nek ata, ki je imel ocitno vsega dovolj in se je rjovece spravil na njihova vrata. Kot sem še slišala, je ob obilici kletvic rohnel, da zdaj je pa dovolj in da naj izginejo ven, potem pa me je še za dve urici zmanjkalo. Hja, nisem dobro pogledala, da sem najela sicer prijetno sobico – v ho-stlu. (Ce bi bilo to sms sporocilo, bi bil tukaj 'emojko' z navzdol zavitimi ustnicami in ce bi obstajal 'emojko' s podocnjaki, bi dodala še tega.) Tudi to jutro sem izvedla raztezne vaje, a sem tokrat izpustila pocepe, ki jih sicer malo 'vštulim' med svojo obicajno kombinacijo joga vaj. Na svoj najljubši zajtrk (zdaj že veste, 'granola miks s šcepcem kraljice jagod') tudi pomislila nisem, tako so se mi 'usedli' moji natur kosmici. No, cim sem sto­pila z mestnih ulic na obalno promenado, ki je bila že obsijana s soncem, je vame zavel najbolj svež morski vetric, kar sem si ga lahko zaželela. Zraka so bile vesele tudi moje ožuljene noge (žulji so nastali šele drugi dan, ko sem pohodne natikace zamenjala za nogavice in superge), ki sem jih zdaj spet razveselila z natikaci. (Ce bi le pogruntali pohodniške natikace s podplati, kot jih imajo superge! (Mogoce bi šla potem peš kar do Dalmacije …)) Od Kopra do Pirana naj ne bi bilo vec dolgo; to pot bi sicer z lahkoto tudi pretekla, sem razmišljala. A se mi je ocitno 'nekdo' malo posmehnil in mi namenil, da sem prakticno dvakrat obhodila soline. Ko sem namrec prišla na sicer krasen strunjanski gric, mi je en smerokaz kazal, da jo lahko uberem po 3-kilometrski poti, ki bi me vodila mimo belega križa na klifu, ali pa jo do Strunjana mahnem po 2-kilometrski asfaltni poti, po kateri še nisem šla. Ko si že tako dolgo peš na poti, ti je pomemben vsak meter, kaj šele kilometer (!), zato sem seveda izbrala drugo opcijo. Ta me je vodila – no, v Strunjan, seveda, ampak vedela sem, da moram priti mimo solin in potem dalje še v en klancek, za njim pa pridem do (ta-da!) mojega cilja. Nak! Ni bilo tako. Ko sem prišla v Strunjan, sem se znašla na koncu solin, morala pa sem priti na drug konec njih. In sem šla. Ko sem prišla do za­stavljenega 'solinskega cilja', pa sem naletela na – gradbišce na solinah! Še nikoli nisem videla, da bi imeli na solinah gradbena dela. Ce bi se mi to zgodilo prvi dan poti, bi to veliko lažje pogoltnila, tako pa so bili tukaj žulji, ožgana ramena, ki so nosila ogromen rdec nahrbtnik in pa – roko na srce – zdaj že precej sitne noge. A ni bilo drugega, kot da jo, ob veselo kricecih dopustnikih na strunjanski plaži, mahnem v isto smer, po kateri sem prišla. Na prvi konec solin. Zadnji delcki poti so mi ostali v le bežnem spominu. Vem, da sem prišla v svoj ljubi Hotel Piran (uf, kako božanske zajtrke imajo! (Moj 'granola miks s šcepcem kraljice jagod' je bil skorajda pozabljen!)), se želela pri­javiti, pa so mi rekli, da bo moja soba nared šele ob dveh. Imela sem še dve uri, tako da sem le odložila ogromen rdec nahrbtnik, se preoblekla v kopalke, sprostila svoje (jah, malcek sitnobno) telo v nadvse osvežu­joci morski vodi (narava je res enkratna; nobena mišica ni vec rabila masaže, ko sem naredila le nekaj plavalnih zamahov), potem pa nehote trdno zaspala na hotelski plaži, tako da sem si za piko na i 'privošcila' nekaj dodatnih ožganin še po hrbtu in nogah. Klasicno dopustovanje s 'svaljkanjem na plaži' ni zame; sem prevec neodgovorna, priznam. Danes, ko to pišem, ožganin ni vec, tudi žulji so že v prvih dveh (morda treh?) dneh izginili, glava pa je ocišcena in cilji za naprej jasnejši. Da ne pozabim srece, ki sem je bila deležna na tem mojem, sicer le 3-dnev­nem solo vandranju. Ta itak živi zdaj v meni. Do naslednjega vandranja. (Uganite, kateri 'emojko' bi bil tukaj, ce bi bilo to sms sporocilo.) besedIlo In foto: alenka lena klopcIc DOGODKI 13 Kapelica Žalostne Matere Božje v Krašnji Današnja kapelica Žalostne Matere Božje v Krašnji stoji namesto kapelice pri župnijskem hlevu in je bila blagoslovljena leta 1899, in sicer 1. avgusta. Kapelico so postavili v spomin ob 50-letnici vladanja cesarja Franca Jožefa, na kar nas opozarja tudi napis na njej. Cas in vreme naredita svoje in kapelica je bila v letošnjem letu deležna kar nekaj pozornosti v obliki obnovitvenih del. Veliko lažje je, ce je v kraju doma kakšen slikar, kot je Štefan Cerar, ki ve, kako se copic suce in barva zmeša. In dobremu mojstru ni težko dobiti pomocnikov, ki priskocijo na pomoc, da je delo hitreje opravljeno. Kapelica v središcu Krašnje bo kmalu takšna, kot je bila tistega davnega leta. Sijoca, v novih barvah, v ponos krajanov in krajank in obenem ogledalo kraja in prebivalcev v njem. besedIlo In foto: drago juterŠek Ko se fantje na vasi zbero Kje so tisti casi, ko so se fantje iz vasi zbrali in zapeli kakšno dekletom pod oknom, in ceravno jih ni vec, se fantje še zberejo in naredijo kakšno dobro delo. Letošnje muhasto vreme je že kar nekajkrat povzrocilo ta­kšne in drugacne nevšecnosti. In ker se da kakšno tudi preventivno pre­preciti, so se zbrali fantje iz vasi Trnjava in se odlocili, da podrejo dreve­sa, preden se zrušijo na cesto. Veter, ki je pihal, jih je namrec podrl samo na pol. In so prišli Bregarjevi s strojem, clani ŠKD Bregar z motorkami – ja, pred leti so pripravili tecaj o varnem delu z motornimi žagami, ki jim je tokrat prav prišel – in še clani PGD Lukovica, ki stanujejo v Trnjavi. Zapeli sta žaga in vitla in ena, dva je bilo drevje pospravljeno in ni vec ogrožalo prometa na cesti skozi Trnjavo. Cestitke mladim za opravljeno delo, ki so se ga lotili samoiniciativno v slogu dobrega gospodarja, ki priskoci na pomoc sosedu, in ce ga ni, opravi delo namesto njega. besedIlo In foto: drago juterŠek Praznik je – ste obesili zastavo? Ko se tako radi zgleduje-mo po naših sosedih, se žal ne vedno po dobrih stvareh, med katerimi je zagotovo ponos na zastavo. Sosede Hrvate bomo ob vsakem prazni­ku, poroki ali pogrebu videli nositi zastavo in to s ponosom dvignjeno visoko. Nic drugace ni cez lužo, kjer na vsakem dvorišcu plapola zasta­va. Kaj pa pri nas? No, je že res, da jo na pogrebih vidimo v sprevodih, a žal marsikje kaj dlje kot do cerkvenega praga ne pri­de. Ob praznikih, ki jih ni veliko, a so naši, je izobe­šenje zastave za mnoge neznanka, spoštovanje naših slovenskih državnih simbolov pa … in že z izobešeno zastavo bi dali vedeti, da je Slovenija naša domovina, tako moja kot tvoja. besedIlo In foto: drago juterŠek Zakljucek veroucnega leta na Brdu Letošnje šolsko in veroucno leto je bilo nekaj posebnega, tako za ucen­ce kot veroucence, saj je epidemija pridobivanje novih znanj na podro-cju splošnih znanj in vere postavila na glavo. Pokojni župnik Vlado Pec­nik je vedno zatrjeval, da Cerkev zacne rasti v družini in letos je to prišlo še kako do izraza. Svoje znanje vere so mladi prejemali doma preko elektronskih medijev in ga utrjevali ob pomoci staršev in starih staršev. Kljub temu da niso hodili k verouku, so ob koncu leta prejeli spricevalo, ki je odraz njihove zavzetosti pri spoznavanju vere. Domaci za svojo pomoc sicer niso prejeli spriceval, so se pa nanje spomnili pri sveti maši v nedeljo, 21. junija, na Brdu, ravno tako kot na katehistinje. Hvala je beseda, ki jo premalokrat izrecemo, a je kljub skrajšanemu srecevanju v ucilnici tokrat bila tako v zahvalo kot v priporocilo za prihodnje vero-ucno šolsko leto izrecena tako staršem kot katehistinjam. Upamo, da bo naslednje leto z Božjo pomocjo in pod Marijinim varstvom celo leto trajalo tako, kot mora, v ucilnicah in ob druženju tako veroucencev in veroucenk kot katehistinj in katehetov, ne doma pred ekrani. besedIlo In foto: drago juterŠek DOGODKI Krištofova nedelja v Krašnji V letošnjem »koronaletu« smo naredili nekaj kilometrov manj kot obicajno, a smo kljub temu na Krištofovo nedeljo, 26 julija, k svetemu Tomažu v Krašnjo k blagoslovu pripeljali svoje jeklene konjicke in ostala prevozna sredstva. Letošnja akcija »MIVA Slovenija« poteka že 33 let zapovrstjo in je s tem vstopila v zrela »Kristusova leta«, a kljub letom ne kaže, da bi se s tem njeno poslanstvo zakljucilo, saj so potrebe naših misijonarjev po prevoznih sredstvih še vedno zelo velike in nekatera prevozna sredstva, ki so jih dobili v dar od Mive Slovenija, so tudi že dosegla castitljivo starost in kilometre. Misijonarji in misijonarke prevoznih sredstev ne uporabljajo samo za širjenje evangelija, ampak še za veliko drugih stvari. Služijo jim pri na­kupu in transportu hrane, šolskih potrebšcin, gradbenega materiala, pri prevozu ljudi k obhajanju bogoslužja do oddaljenih cerkva, veliko je tudi nujnih prevozov bolnikov, nosecnic in ostarelih v bolnišnico. Brez prevoznih sredstev bi bilo njihovo poslanstvo precej drugacno in številni ljudje v odrocnih krajih tretjega sveta bi bili prikrajšani tako za pomoc kot tudi za veselo oznanilo, ki ga je Jezus zapovedal oznanjati vsem ljudem po svetu. Slogan »Z veseljem darujem – življenja rešu­jem!« ima zato v letošnjem »koronaletu«, ko so se življenjske razmere v deželah tretjega sveta zaradi pandemije krepko poslabšale, še poseb-no težo. Koronavirus naših misijonarjev in misijonark zagotovo ne bo ustavil in ob naši pomoci bodo še bolj zavzeto delovali na vseh koncih sveta. In ce nam je župnik Anton Potokar v uvodu predstavil svetega Krištofa, nam je v nagovoru spregovoril o Salomonu, ki je prosil za ra­zumno srce in ne za bogastvo, dolgo življenje ali smrt sovražnikov. In vse svoje življenje je veljal za resnicno modrega in razumnega vladarja, kajti njegova modrost je izvirala iz njegove ponižnosti, saj se je zanašal na Božjo moc in modrost. Na koncu je povedal še misel, ki jo je v svoji knjigi Pot zapisal Nejc Zaplotnik: »Kdor išce cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.« Sledil je še blagoslov vozil, voznikov in voznic ter nalepk pred cerkvijo. NAJLEPŠA HVALA za naš dar in naj dobri Bog obilno povrne našo dobroto. besedIlo In foto: drago juterŠek Poromali smo k svetemu Roku K svetniku, ki je poleg tega, da je priprošnjik proti kužnim boleznim tudi priprošnjik proti boleznim kolen in kolkov, je namenjeno romanje iz župnije Brdo na Rokovo, torej 16. avgusta. Ivan Povšnar, ki je tokrat daroval sveto mašo, nas je zbrane ponovno popeljal v zgodovino ca-šcenja in priporocanja se svetemu Roku. Najprej smo se ustavili kar 606 let nazaj, v letu 1414, ko je v nemškem mestu Konstanz ali Konstanca potekal Konstanški koncil oziroma Konstanški vesoljni cerkveni zbor. In ravno takrat je v kraju izbruhnila tudi crna smrt ali kuga. Po podrob­nejši predstavitvi svetega Roka, procesiji in sveti maši njemu v cast se je zgodil cudež in crna smrt je prenehala svoj unicujoc pohod, kajti nihce vec ni umrl. V Dravljah, nekoc majhni vasici na obrobju Ljubljane, danes pa delu Ljubljane, stoji cerkev, posvecena svetemu Roku in leta 1644, ko je bila kuga najhujša in je zahtevala 100 žrtev, je bilo v Dravljah 250 prebivalcev. Ta nesreca je bila povod za gradnjo cerkve sv. Roka, zave­tnika proti kugi. Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske piše: »Ko je bila leta 1644 v tej vasi kuga, je v 14 dneh nad 100 ljudi padlo v grob. Ljubljanski gospodje in draveljska soseska so se zaobljubili, da bodo sezidali cerkev sv. Roku. Kuga je takoj prenehala, da niti en clovek za to boleznijo ni umrl.« Tako je v Dravljah v zahvalo že naslednje leto stala zaobljubljena cerkev. Tja je 16. avgusta, na dan sv. Roka, vsa Lju­bljana romala v zahvalni procesiji, ki se je zacela v ljubljanski stolnici. Udeležencev je bilo vec tisoc, duhovšcina, plemstvo, deželna oblast in ostali mešcani. In ko so se prvi že vrnili pred stolnico, so mnogi še cakali, da odrinejo na romarsko pot. In danes, v casu virusov, v casu korone, se ponovno obracamo na svetega Roka s priprošnjo za pomoc. Svoje razmišljanje je tokrat strnil z besedami: sveti Rok – prosi za nas. Svoje so tokratni zaobljubljeni sveti maši dodali še pevci na koru s cudovitim pe­tjem. Ob koncu je spregovoril še domaci župnik Jure Ferlež, ki je najprej pozdravil romarje ter nam na koncu zaželel zdrave kmecke pameti, da ne bomo iskali, kdo ima sedaj prav in kdo se laže, ali stroka ali politiki, ampak naj po zdravi kmecki pameti tudi mi položimo temelj naši veri, ki ga bo Bog z veseljem nadgradil in vse nam bo jasno. besedIlo In foto: drago juterŠek DOGODKI 15 Spomin na ustanovitev Šlandrove brigade na Šipku Vsakoletna spominska svecanost ob obletnici ustanovitve VI. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Slavka Šlandra je bila to-krat zaradi danih razmer koronovirusne bolezni izpeljana po smernicah NIJZ, v zmanjšanem obsegu in z manj udeleženci. K spomeniku so venec položili županja mag. Olga Vrankar, predsednik ZB Lukovica Marjan Križman ter predsednik ZB Kamnik Dušan Božicnik. Povezovalka slovesnosti Irena Pustotnik je z možem Jožetom recitirala pesmi pesnika Petra Levca. Slavnostna govornica županja mag. Olga Vrankar je v svojem govoru orisala zgodovino dogajanja na Šipku: Na Šipku nad Blagovico je bila 6. avgusta 1943 ustanovljena VI. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada Slavka Šlandra. Komandant je bil Janko Sekirnik – Simon, komisar pa Mitja Ribicic – Ciril. Brigada je bila ustanovljena, da nemškim okupacijskim enotam onemogoca prome­tne zveze v Crnem grabnu, Tuhinjski dolini in Zgornji Savinjski dolini. Na zbornem mestu so se zbrali Kamniški, Zasavski in Savinjski partizan-ski bataljon. Skupaj so šteli 350 starih borcev in okrog 400 novincev; imeli so le 287 pušk in 12 strojnic. Poseben pomen je brigada imela, ker je delovala na obmocju, ki ga je hotel Hitler ponemciti. Brigada se je takoj po formiranju premaknila na Menino planino. Premiki brigade so bili potrebni, da bi se izognili morebitni nemški hajki, saj je bilo v enoti veliko neoboroženih novincev. Že 14. avgusta so enote doživele ognje­ni krst, od takrat dalje pa vse do osvoboditve je bila brigada nenehno v premiku in spopadih. Jeseni 1943 ni nobeni drugi brigadi v Slove­niji uspelo toliko ofenzivnih akcij kot prav Šlandrovi brigadi. Brigada je zaradi ofenzivnosti in uspešnih akcij že kmalu dobila naziv udarna brigada. Poleg bojnih akcij je nenehno skrbela za mobilizacijo novih borcev, njihovo vojaško usposabljanje in politicno vzgojo. Izvajala je tudi preskrbo svojih borcev z orožjem, strelivom in prehrano. Imela je razvito kulturno-prosvetno dejavnost, v njej je deloval slovenski pesnik Peter Levec – Boris, ki je bil moj stric. Harmonikar Uroš Križman je zaigral nekaj partizanskih pesmi, slove­snost pa se je zakljucila z zahvalo predsednika tov. Marjana Križmana ter recitalom pesmi tov. Slobodana Stevanovica. Verjamemo, da bo v naslednjem letu prireditev stekla v polnem obse­gu in omogocila tudi udeležbo še živecih borcev druge svetovne vojne. besedIlo In foto: mojca omahen Rožnat sprejem obiskovalcev v KS Rafolce Clani sveta KS Rafolce so že lansko leto razpravljali, da bi poskusili olepšati vhod in izhod iz naše krajevne skupnosti. Naslednja faza bi bila tudi nastanek kakšne turisticne dejavnosti. Obcasno kakšna skupina obišce razstavo kmeckega orodja pri Ivanu Iglicu, apiterapijo in cebelarstvo pri Tonetu Cirerju ali podružnicno cerkev sv. Katarine. V Dupeljnah V Vrhovljah Bilo je vec predlogov, nekaj podobnega smo videli že v drugih krajih in zakaj ne bi cesa takšne­ga naredili tudi pri nas. Podpredsednik KS Rafolce Vili Gošte je že imel izkušnje iz prejšnjih let, ko so postavili kozolcek sredi vasi v Vrhovljah. V pomoc mu je priskocil še Boštjan Povše in v delavnici v Praprecah sta izdelala 2 kozolcka, za Rafolce in Vrhovlje ob cesti na Rova ali Dupeljne. Zajcev Dušan iz Dupeljn pa je kar samostojno izdelal kozolcek za Dupeljne, seveda ob pomoci svoje žene. Blagajnik ŠTD Rafolce Marko Pavlic je izbral lepo cvetje za ta cas in uredil vse v ko­ritih za uspešno rast. Bojan Andrejka je povaril obešala, Aleš Barle je izrezal napis, Leon Jazbec pa je daroval vecino lesa, soseda Natalija Butalic pa pridno zaliva cvetje. Cakamo pa še vašcane Straže, da okrasijo vas in cim prej pridobijo asfaltno cesto. Hvala vsem za material in delo, ob vec denarnih sredstvih pa gremo skupaj z Obcino k vecjim zadevam. Ohranimo lepe vasi še naprej. besedIlo In foto: VIktor jemec DOGODKI Srecanje starejših v župniji Blagovica V župniji Blagovica smo zadnjo nedeljo v juniju popestrili z vsakoletnim, že tradicionalnim srecanjem starejših. Povabljeni so bili vsi krajani, starejši od 70 let, iz KS Blagovica in KS Cešnjice. Srecanje je organiziral KORK Blagovica - Cešnjice v sodelovanju z župnikom Dragom Markušem. val domaci župnik Drago Markuš, ki je v uvodu pozdravil vse starejše, ki so se odzvali povabilu. V molitvi smo se spomnili vseh starejših, ki so zaradi bolezni morali ostati doma, in tudi vseh, ki so bili lansko leto še med nami, sedaj pa so že v vecnosti. Bogoslužje je s petjem ob orgelski spremljavi organista Matjaža Pestotnika polepšal domaci pevski zbor. Starost je jesen življenja in cas, ko se clovek s hvaležnostjo ozre na prehojeno pot in na sadove, ki jih je obrodilo njegovo delo. Mlajši se zavedamo, da so starejši dragoceni cla­ni župnijske skupnosti, ki jih krasijo srebrni lasje in zlato srce! So temelj družbe, naši vzorniki ter vir bogatih izkušenj in modrosti. Veseli smo, da jih še imamo v naši sredi in se jim zahvaljujemo za vso pomoc, nasvete in za priložnost, da lahko nadaljujemo njihovo poslanstvo! Po blagoslovu je sledilo spominsko slikanje pred cerkvijo. Odzvalo se je lepo število pova­bljenih, nam pa je bilo v veselje in cast, da smo jim polepšali delcek ne­deljskega dopoldneva. Ganljivo je bilo gledati, kako se jim je med klepe-tom s prijateljem iz mladosti na zgubanem obrazu narisal iskren nasmeh in se prižgala iskrica v oceh, ko so se zasanjali med daljne spomine! Ker je tradicionalno druženje v prostorih KS Blagovica zaradi korona razmer odpadlo, smo clanice KORK Blagovica - Cešnjice doma napekle pecivo in v soboto zvecer z njim napolnile škatle. Ob odhodu domov smo vsakemu povabljencu podarile škatlo s sladko vsebino. Ob slovesu nas je vodila misel, da cim prej premagamo »ko­rona nadlogo« in da se zdravi ter veseli ponovno srecamo cez leto dni! Za konec gre iskrena zahvala za trud in pomoc vsem, ki so pomagali pri izvedbi srecanja! besedIlo: malcI leVec, foto: zdraVko slapar Sveta maša za domovino V soboto, 20. junija, so se v cerkvi svetega Vida v Šentvidu pri Lukovi­ci pri vecerni sveti maši spomnili domovine in njej v cast pripravili še krajši kulturni program. Tokratno že deseto sveto mašo za domovino je daroval domaci župnik Bernard Rožman ob somaševanju duhovne­ga pomocnika Ivana Povšnarja, ki je bil tudi mašni pridigar. Za svecano petje so poskrbeli pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Šentviški zvon pod vodstvom Špele in Matevža Kinka. Poleg številnih faranov in farank se je svete maše udeležila tudi županja Obcine Lukovica mag. Olga Vrankar. V pridigi je Ivan Povšnar dejal: »Spoštovani, zbrali smo se pri maši za domovino. V cetrtek, 25. junija, bomo praznovali dan držav­nosti. Na ta datum leta 1991 je namrec Slovenija formalno postala ne­odvisna. Na isti dan je bila sprejeta Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki DOGODKI 17 je bila slavnostno razglašena naslednji dan, 26. junija, na Trgu republike v Ljubljani. Dva dni kasneje, 27. junija, se je z napadom Jugoslovan­ske ljudske armade zacela slovenska osamosvojitvena vojna, v kateri je naša domovina obranila neodvisnost. Za našo samostojno državo in za našo domovino se zahvaljujemo Bogu in ljudem ter nanjo klice-mo obilo Božjega varstva in blagoslova in se s tem vzgajamo za pravo in pristno domoljubje. Temu cilju so namenjene tudi te moje besede. Naredimo kratek zgodovinski pogled nazaj v preteklost. Slovenci smo pred vec kot 1000 leti živeli na ozemlju, ki je segalo vse do sedanjega Muenchena. V mestu Freising ali po slovensko Brižnik pri Muenchenu so po letu 972, zelo verjetno pa leta 998, torej pred vec kot 1020 leti, nastali najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenšcini in najstarejši la­tinicni zapisi v katerem koli slovanskem jeziku. Te zapise imenujemo Brižinski spomeniki. PRVI in TRETJI Brižinski spomenik sta obrazca splo­šne spovedi. DRUGI Brižinski spomenik pa je najstarejša pridiga v slo­venskem jeziku in vabilo k spovedi, hkrati pa je srednjeveška retoricna mojstrovina. Bogu in ljudem smo za te spise – spomenike zelo hvaležni! Naše domoljubje hranimo nocoj vsaj z bežnim pogledom na nekatere velike osebnosti iz naše narodne zgodovine. Takšen slovenski duhovni velikan je bil npr. blaženi Monald Koprski, ki se je rodil okoli leta 1208 v okolici Kopra, umrl pa je leta 1278 prav tako v Kopru. Že kot majhnega decka ga je naucil brati in pisati eden od piranskih kaplanov. Študiral je pravo na tedaj najbolj znani pravni fakulteti, na Univerzi v Padovi. Bil je redovnik franciškan. Osebno je poslušal slavnega pridigarja sv. An-tona Padovanskega. Leta 1227 se je v Assisiju srecal s sv. Franciškom Asiškim. Bil je najvecji pravni strokovnjak ne samo svoje dobe, ampak je bil cenjen tudi v kasnejših stoletjih. Njegovo svetovno znano delo je »Summa Monaldiana«. Monald Koprski je bil blag clovek, kreposten in svetega življenja. Ob njegovi smrti so se zacela dogajati zlasti cude­žna ozdravljenja. Njegovi posmrtni ostanki se danes nahajajo v Trstu, v cerkvi sv. Marije Snežne, kamor ljudje radi romajo. Temu velikemu Slovencu se priporocajmo tudi mi. Naše domoljubje utrdimo s kratkim zgodovinskim pogledom na življenje Žige Herbersteina, ki je bil rojen 23. avgusta 1486 v Vipavi, umrl pa je na Dunaju, 28. marca 1566. Bil je eden najvecjih diplomatov v svetovnem merilu. Kot diplomat je opra­vil 69 potovanj v Švico, Španijo, na Dansko, Ceško, Madžarsko, Poljsko, Rusijo. Kot pogajalec je leta 1541 uspešno zakljucil pogajanja o pre­mirju s turškim sultanom Sulejmanom. Njegovo najvecje in mnogokrat natisnjeno in v razlicne jezike prevedeno delo so »Moskovski zapisi«. Bog je našo domovino obdaril s cudovitimi rekami. Romal sem na grob mojega osebnega prijatelja dekana Stanka Uršica v Kred, Borjano in Breginj. Tam blizu je izvir reke Nadiže, ki tece skozi Cedad. Most nad Nadižo v Cedadu je visok preko 30 m. Reka Nadiža ima cudovito zelen­kasto-modro barvo in je nekaj posebnega, v Italiji jo imenujejo Natiso- Vrholci pocistili vaško cesto Kljub Korona virusu so se v Vrhovljah koncem aprila zbrali vašcani pod mentorstvom podpredsednika KS Rafolce Vilija Gošteta, vzeli v roke metle in lopate ter odstranili vso nesnago, ki se je preko zime nabrala na in ob cesti skozi vas. Jože Jerin je kar devet krat odpeljal smeti s svo­jo kiblo na traktorju. Vsaka hiša je prispevala cloveka in tudi kaj za pod ne. Slovenija se v Evropi uvršca na cetrto mesto kot gozdnata dežela, saj gozd obsega kar 11.802 km2 površine naše domovine. Slovenija je tudi dežela cerkva, saj jih je okoli 3000, od tega je kar 318 posvecenih Sveti Božji Materi Mariji. V njeno materinsko varstvo izrocimo našo lju­bo in drago domovino, Cerkev na Slovenskem, in vse njene prebivalce, da bi bilo vsem dobro! Za sklep tega kratkega premišljevanja pa stoje, radostnih src zapojmo našo državno himno. Naj Bog živi našo drago in ljubo domovino Slovenijo,« je še dejal za konec Ivan Povšnar. Po li­tanijah smo se zbrani odpravili na trg pred cerkvijo k osamosvojitveni lipi, kjer smo prisluhnili krajšemu kulturnemu programu. Program so pripravili in izvedli clanice in clani Mešanega pevskega zbora Šentviški zvon skupaj z zborovodjema Špelo in Matevžem Kink. Slišali smo nekaj slovenskih narodnih pesmi in recitacij, namenjenih domovini. Preden smo skupaj zapeli himno, je župnik Bernard Rožman prižgal simbolicni kres domovini v cast. besedIlo In foto: drago juterŠek in za na zob…V nekaj urah so ocistili cesto, da kamenje in pesek nista vec ovirala voznikov in pešcev, jaški so spet postali pretocni in tudi kake cudne vonjave se niso vec pojavljale. Hvala vsem za solidarno akcijo in prijetnejšo okolico. besedIlo In foto: VIktor jemec DRUŠTVA Po 91 dneh spet skupno muziciranje Pandemija koronavirusa ni ustavila aktivnosti clanov in clanic Godbe Lukovica, le prilagodili so se novim razmeram. Ob vladnem spro-šcanju omejitvenih ukrepov pa je naposled napocil že kar težko pricakovani trenutek, ko so lahko opravili skupno vajo. Tako so se v godbenih prostorih zbrali 9. junija in ob primerni medsebojni distanci opravili prvo skupno vajo po kar 91-ih dneh. Godbeniki so še kako pogrešali skupno muziciranje, ki je vsekakor ne­kaj povsem drugega kot vaje doma. Ko konca junija je bilo potem na sporedu še nekaj vaj. Sprošcanje ukrepov pa je omogocalo tudi izved­bo tradicionalnega godbenega piknika. Tokrat so se godbeniki in nji-hove družine zbrali na športnem igrišcu v Rafolcah. Prijetno snidenje po dolgem casu. Prisotni pa so se pomerili tudi v številnih igrah, tako smo lahko spremljali tekmo v vlecenju vrvi, metanju podkev in nogo­metno tekmo. Na otvoritvi SiTi Teatra BTC pod zvezdami Po kar nekaj mesecih pa so se lukoviški godbeniki zopet predstavili na nastopu »v živo«. 18. junija je namrec SiTI Teater v ljubljanskem naku­povalnem središcu BTC odprl novo privlacno kulturno-družabno prizo­rišce. Godbeniki pa so kot gostje Lada Bizovicarja zaigrali v Predstavi za vsako priložnost. Tako se nadaljuje dobro sodelovanje med priznanim televizijskim voditeljem in igralcem ter Godbo Lukovica. Do konca meseca junija so imeli nato godbeniki še dva nastopa. Na povabilo brdskega župnika Bernarda Rožmana so zaigrali pri mladinski maši. 23. junija pa so na obcinski proslavi na osrednjem trgu v Lukovici pocastili dan državnosti. Aktivnosti v Zvezi slovenskih godb Godba Lukovica je že vec let clanica Zveze slovenskih godb. Krovna organizacija na podrocju godbeništva je 13. junija v Laškem pripravila 27. zbor ZSG. Na njem sta kot delegata Godbo Lukovica zastopala njen predsednik Sandi Oražem in clan upravnega odbora Vili Gošte. Prisotni so med drugim sprejeli sklep, da skladba skladatelja Bojana Adamica »Tratata, zdaj igra naša muzika«, za katero je besedilo napisal Fran Mil­cinski - Ježek, postane uradna himna slovenskih godb. besedIlo In foto: leon andrejka OGLAS 19 8.DOBRODELNIPOHOD MODRIH NOVIC DOBRA VOLJA, DOBRA DRUŽBA, DOBER NAMEN. Tokrat z ustrezno varnostno distanco in upoštevanjem priporocil NIJZ. Start – pri Domu Vegrad na zacetku poti na Sv. Primož (uporabite lahko parkirišce pri Calcitu), kjer placate simbolicno prijavnino 5 evrov (otroci brezplacno), s katero bomo letos pomagali šolskemu skladu OŠ Mengeš. Start bo od 8. ure dalje. Pohodniki boste prejeli majico in bon za malico. Celoten izkupicek prijavnin gre v dobrodelne namene! DRUŠTVA Kljub koroni aktivno v Društvu podeželskih žena Lukovica Letošnje leto je res cudno. Po uspešnem obcnem zboru, predavanju sestre Irme in pobrani clanarini smo tudi po društveni strani ostale v mirovanju v »karanteni«. V mesecu juniju pa smo ugotovile, da pogre­šamo druženje, izmenjavo mnenj in dogaja­nje. Tako smo 1. julija prisluhnile dr. Andreju Ovci. Dvorana v Lukovici je bila ravno prava za upoštevanje pravil in poslušanje zanimive teme »Zagotavljanje higiene in varnosti živil v domaci kuhinji«. Na prijeten in zelo zanimiv nacin nam je posredoval veliko koristnega. Med drugim tudi: vec kot razkužujemo, vecja je odpornost bakterij. Mesa ne odtajujmo na pultu, temvec v hladilniku. Uporabljajmo oce­tno kislino in toplo vodo … Še mnogo kori­stnega pa izveste od gospoda Andreja, ki se mu prijazno zahvaljujemo in se že sedaj vese-limo ponovnega srecanja z njim. V petek, 17. julija, pa smo se zbrale na regij­skem srecanju kmetic. Tudi tokrat zaradi sla­bega vremena na Lovskem domu v Lukovici. Prijazna zahvala lovcem, gospodarju in pred­sedniku za uporabo prostora in koce. Zaradi znanih razmer so se nam pridružile le prijate­ljice iz Blagovice in Tuhinja. Upoštevale smo vse nasvete in pravila za zdrav­je. Druženje sta nam s svojim prihodom pope-strili predstavnici društva Joga v vsakdanjem življenju iz Domžal. Gospa Olga in Irena sta prav vseh 40 udeleženk pritegnili k sodelova­nju. Po uvodu s predstavitvijo pomena pravil­nega dihanja in zdravega življenja smo skupaj še telovadile oziroma opravile par preprostih vaj v lepi naravi in na svežem zraku. Tako smo vsaj ta dan pozabile na viruse, stres in na vse težave. Dogovorile smo se tudi za naslednji do-godek. Že v cetrtek, 6. avgusta, so nam pred­stavnice Društva upokojencev Lukovica pripra-vile krasno delavnico izdelave cvetja iz papirja. V društveni pisarni so nas Lojzka, Mimi, Toncka in Marija naucile, kako izdelati vrtnice, nageljne in še marsikaj zanimivega. Hvala vam, res vas obcudujemo. Nas pa boste morale še kdaj obi-skati, da nas naucite vsaj osnov. Hvala vsem za pomoc. Kot razberete, sodelu­jemo z domacimi ljudmi in društvi in prizna-mo, da nam je prav lepo in prijetno. Vesele bomo, ce se nam bo kdo od omenjenih pri­družil na izletu 3. septembra ali pa na tecaju 'žar mojster' konec septembra. Ostanite zdravi in se nam pridružite. besedIlo: druŠtVo podeŽelskIh Žena lukoVIca, foto: arhIV dpŽ lukoVIca Junij in julij pri upokojencih Letošnje leto je zaradi virusa v našem društvu odpadlo kar nekaj pla­niranih dejavnosti. Do sedaj še nismo imeli izletov, tudi nekaj poho­dov je odpadlo, prav tako nismo imeli plesa v vrsti. Takoj, ko se je malo sprostilo, pa smo zaceli z delavnico rocnih del. V mesecu juniju in juliju smo izdelovali 3D origami. Iz zloženih košckov papirja smo sestavljali razlicne figurice. Tiste najbolj spretne so že na drugo delavnico prinesle lepe izdelke, kot so labodi, vaze in pišcancki. Delavnico origami je vodil Silvo Osolnik. Res je bilo malo naporno z maskami, ampak veseli smo bili, da smo se ponovno srecali in zaceli ustvarjati. Ker pa upokojenci ne moremo brez druženja, imamo od julija dalje vsak tretji ponedeljek v mesecu ob devetih dopoldan balinanje pri Bev-cu. Prvo balinanje je za nami. Udeleženci ga niso mogli prehvaliti, saj je balinanje potekalo v zelo prijetnem druženju. Pohodi potekajo po planih in tudi kolesariti smo zaceli. Srecanje upo­kojencev našega društva s sosednjimi društvi bomo skušali organizirati septembra. Izlete pa bomo imeli takoj, ko bo to mogoce. Do takrat pa se udeležite ostalih dejavnosti, ki potekajo v društvih. besedIlo: danIca osolnIk, foto: sIlVo maselj DRUŠTVA 21 Nadgradnja vasi Gradišce V letošnjem letu smo na pobudo Janeza Cerarja izvedli nadgra­dnjo vasi Gradišce. Pri tem gre tako za pomoc obiskovalcem vasi pri njihovi orientaciji kot tudi za ohranjanje kulturne dedišcine ter zgodovine kraja. V mesecu marcu smo tako v okviru delovne akcije na v naprej izbranih mestih namestili lesene stebre, ki obiskovalca vasi ob pomoci hišnih številk usmerijo do tistih hiš in domacij, ki se ne nahajajo neposredno ob cesti skozi vas. V juniju pa smo med 16 domacij razdelili lesene table z vgraviranimi hišnimi imeni. Gre za t.i. »domaca« imena, ki so v preteklosti nastala iz potrebe po lažjem locevanju domacinov med seboj in so se kljub menjavi lastnikov in njihovih priimkov obdržala še danes. Hišna imena so bila po­membna zlasti v casih, ko še ni bilo zemljiških knjig. V tem letu pa je v nacrtu tudi tabla z zemljevidom celotne vasi in vrisanimi vsemi hišnimi številkami, ki bo predvidoma namešcena na »Mackovem« podu ob cesti sredi vasi. Tabla bo tako v pomoc obiskovalcem vasi Gradišce, sploh v primerih, ko zataji elektronska navigacija ali mi­moidoci domacin, ki ob vprašanju po hišni številki pogosto v zadre­gi obiskovalca usmerja kako in kam. besedIlo: andrej oVca, foto: sImon jerIn, tanja cerar, erIka cerar, andrej oVca Trial prvenstvo Slovenije v Lukovici Malce na glavo so tokrat postavljene številne prireditve in že znane raz-mere krojijo tudi število pokroviteljev, vendar je AMD Lukovica ob pomoci AMZS, Obcine Lukovica, Avto-Kveder Lukovica, Gradbene mehanizacije Hribar in Jelke Blatnik pripravilo prvenstvo Slovenije v trialu. Tako smo si po daljšem premoru v Lukovici lahko ogledali zanimivo športno prireditev. V soboto, 20 junija, je AMD Lukovica ob sodelovanju z Moto klubom Ro­kovnjaci izpeljalo trial prvenstvo Slovenije v vec razredih. Tekmovalcem in tekmovalkam je poleg zahtevne proge težave povzrocalo še deževno vre-me, ki je dodobra razmocilo teren. Kljub temu so tekmo izpeljali do konca, v zadovoljstvo tekmovalcev in tekmovalk, ki so po dolgem casu sedli na motorje in se pomerili med seboj, ter maloštevilnih obiskovalcev. Slednji so imeli možnost videti in okusiti car vožnje trial motorjev. In kako se je tokrat razpletlo? V kategoriji T1 modra je prvo mesto pripadlo Kukurinu Vedranu, drugo Damjanu Maxu Zorku in tretje Maxu Dežnaku. V kategoriji T2 rumena je prvo mesto osvojil Siniša Smolic, drugo Silvester Pavlovic in tretje Sreco Tonjko. V kategoriji T3 bela je tretje mesto pripadlo nežnejše-mu spolu Barbari Dežnak, drugo Lovru Setnikarju in prvo Robertu Šunjara. Severin Sajevec, Ali Al Hiasat in Uljanic Franko so si razdelili mesta od prve­ga do tretjega v kategoriji GP rdeci, v kategoriji GP rumena pa je Lucija Sa­jevec ugnala Tjašo Fifer. Proga pri Avto Kveder v Lukovici je pri voznikih trial motorjev zelo priljubljena in tokrat smo jih nekaj opazili tudi z elektricnimi motorji. Prihodnjo tekmo v trialu bo AMD Lukovica gostilo na Vranskem konec avgusta ali septembra, vse je odvisno od že dobro znanih razmer, ki krojijo letošnje športne prireditve. besedIlo In foto: drago juterŠek 22 DRUŠTVA TD Gradišce organiziralo tecaj prve pomoci V Turisticnem društvu Gradišce smo 20. 6. 2020 za vse clane in tudi ostale zainteresirane vašcane or-ganizirali tecaj prve pomoci dojenckom, otrokom in odraslim. Tecaj je vodil g. Mihael Veider, diplomi­rani zdravstvenik, reševalec v nujni medicinski po­moci in licencirani predavatelj ter inštruktor prve pomoci Rdecega križa Slovenije. V okviru teoretic­nega dela tecaja smo se seznanili oz. smo obnovili temeljne postopke oživljanja, uporabo avtomat­skega defibrilatorja, postopanje v primeru opeklin in imobilizacijo v primeru poškodb. V prakticnem delu pa smo se pod vodstvom inštruktorja na po­sebnih lutkah preizkusili v postopkih oživljanja, reševanja dihalne stiske in odstranjevanja tujkov iz dihalnih poti, v masaži srca in rokovanju z defi­brilatorjem. Tecaja se je udeležilo 30 udeležencev, med njimi številni šolarji ter celo predšolski otroci, ki so skupaj z odraslimi z zanimanjem prisluhnili nazornim teoreticnim razlagam g. Mihaela ter se z veseljem preizkusili tudi v prakticnih postopkih nudenja prve pomoci. besedIlo In foto: andrej oVca Zlatopoljci dejavni kljub omejitvam Zadnje mesece je koronavirus mocno omejil tudi dejavnosti v društvih, še zlasti na tekmovalnem podrocju. So pa clani zlatopoljskega društva v tem casu poskrbeli za vec delavnih in cistilnih akcij, ceprav je bila letošnja cistilna akcija Ocistimo Sloveni­jo zaradi dogajanj manj odmevna. Ob redni košnji in cišcenju okolice igrišca so se lotili saniranja spodnjega dela pobocja brežine ob kapeli. Strojno so sanirali skalovje, vse prekrili z zemljo ter posejali travo. Po pobocju so nasadili okrasno grmicevje, podpredsednik Janko Kuhar pa si je omislil in naredil celo nekaj lesenih klopi ter jih vgradil pod okrasne lipe ob cesti. Lotili so se tudi cišcenja zapušcene zlatopoljske osnovne šole nad igrišcem, ki že desetletja sameva neurejena tako v notranjo­sti kot tudi njena zunanjost in okolica. Cistilni akciji se je odzvala tudi županja Obcine Lukovica mag. Olga Vrankar, ki je izrazila zadovoljstvo nad delavnostjo navzocih, poskrbela pa je tudi za napitek in malico. Organizirana in dobro obiskana je bila tudi sobotna cistilna akcija za­pušcenih nekdanjih župnijskih vrtov nad zlatopoljskim pokopališcem. Slednjo je vodil clan društva in kljucar Janko Jamšek. Na njegovo povabilo se je odzval tudi brdski župnik – upravitelj gospod Bernard Rožman. Ob prigrizku, ki ga je prinesel kar s seboj, smo poklepetali in izmenjali mnenja. Ob zakljucku moram omeniti tudi izvedbo turnirja v malem nogometu, že deveti memorial Marjana Korošca iz Obrš, nekdanjega clana društva. Kot že vsa dosedanja leta sta se tudi tokrat odzvali ekipa Bregar iz Trnja­ve in ekipa Laseno. Z minuto molka smo pocastili spomin na pokojne­ga, nato pa medsebojno odigrali tekme. Predsednik društva Matic Oražem je ob koncu podelil pokal zmagoval­ni domaci ekipi, skupaj pa so se poveselili ob prijetnem druženju vseh treh ekip. besedIlo: tone habjanIc, foto: janko kuhar ŠOLA 23 Izzivov polno šolsko leto 2019/2020 V avgustovskih dneh se ucenci pocasi poslavljajo od brezskrbnih pocitniških dni in z zanimanjem ter radovednostjo zrejo v prihodnost. Pred vrati je novo obdobje - novo šolsko leto, za nami pa prav posebno leto, ki se nam bo vsem vtisnilo v spomin. Preden bomo odprli vrata novemu šolskemu letu, je prav, da si v spomin še enkrat priklicemo zanimive dogodke in osvetlimo izzive, ki so se zgodili v prete­ klem obdobju. Ucitelji in ravnateljica OŠ Janka Kersnika Brdo dr. Anja Podlesnik Fetih smo skupaj nacrtovali ra­znoliko življenje ter dogajanje na šoli, uresnicevali in izvajali smo zastavljene naloge. Zavzemali smo se za vkljucevanje v najrazlic­nejše aktivnosti, ki so vse udele­žence obogatile z razlicnimi in za življenje pomembnimi izkustvi. V svojo sredo smo novembra po­vabili obiskovalce in se z njimi družili na BOŽICNEM BAZARJU. Letošnji bazar je poleg stojnic z rocnimi izdelki ucencev, ki so bile postavljene v avli – osrednjem prostoru bazarja, ponujal tudi najrazlicnejše ustvarjalne koticke, menjalnico rabljenih knjig, stojni-co s piškoti in sladki koticek. V zacetku februarja smo pripravili kulturno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. V šolskem prostoru so ucenci pod mentor-stvom uciteljic prireditev vodili v celoti sami, v okviru obcinske prireditve pa smo kot šola sodelovali s predstavniki vrtca, obeh podružnic in maticne šole. Uciteljska ekipa se je skupaj s starši lotila prenove vzgojnega nacrta. Vsi skupaj smo se strinjali, da je to proces, ki potrebuje cas, zato smo si to zadali kot cilj za daljše casovno obdobju, torej je še v teku. V okviru mednarodnih projektov Erasmus+, v katere je vkljucena naša šola, smo sodelovali s šolama na Finskem in na Kalabriji. Uciteljska eki-pa se je v jesenskem obdobju z namenom nacrtovanja izmenjave na­ših ucencev v maju 2020 udeležila mobilnosti na Kalabriji, vendar smo morali zaradi višje sile (epidemija zaradi virusa COVID 19) potovanje naših ucencev odpovedati. Prav tako smo konec jeseni še uspeli gostiti uciteljsko ekipo s Finske, izmenjava njihovih ucencev pa je žal iz istega razloga prestavljena na kasnejše obdobje. Niti v sanjah pa si nismo predstavljali, da bomo zaradi virusa in s tem nalezljive bolezni, ki je presenetila cel svet, morali sredi marca zapre-ti šolska vrata, ostati doma in zaceti s poukom na daljavo. Življenje se nam je obrnilo na glavo, ustaljeni ritem dela, razvedrila in pocitka se je povsem spremenil. Na zacetku smo se tolažili, da takšen nacin dela ne bo trajal dolgo, da se bomo kmalu vrnili v ustaljene tirnice … Vendar temu ni bilo tako. Nastala situacija je mocno vplivala na potek šolskega leta, na delo ucencev in na izvedbo ustaljenih aktivnosti, ki se izvajajo v drugi polo-vici šolskega leta. Zagotovo so nastali primanjkljaji v znanju, pri neka­terih vecji, pri drugih zanemarljivi, delo ucitelja je prvenstveno delo v razredu z ucenci in ga v celoti ni moc nadomestiti z nobeno obliko še tako napredne tehnologije. Kljub epidemiji so svoje delo ucitelji odlocno opravili in šolsko leto ne glede na izredne razmere zakljucujemo z uspehi naših ucencev na po­drocju slovenšcine, anglešcine, biologije, glasbe in športa. Ponosni smo na 10 ucencev, ki so izjemen ucni uspeh dosegli vseh devet let osnov­nošolskega izobraževanja in so s ponosom zapustili osnovno šolo. Generacije devetošolcev odhajajo, prihajajo pa številcno vedno vecje generacije mlajših. Tako skrb za stavbe in prostore za naše ucence in zaposlene na vseh lokacijah ostaja naša stalnica, z njimi upravljamo kot dober gospodar in se vsako leto lotimo veliko manjših adaptacijskih in investicijskih projektov, skrbimo za dobre pogoje dela ter red in cistoco. Skupaj z Obcino Lukovico pa premišljeno in uspešno usklajujemo zadnje podrobnosti potrebne gradnje prizidka šole na Brdu, ki bo kmalu zacel nastajati na lokaciji obstojece stare šolske telovadnice. Projekt je zasno-van po zahtevanih standardih in skladno s potrebami šole, kjer imamo vsako leto vec ucencev, to leto imamo vpisanih kar 678 ucencev. Šolsko leto je bilo res posebno, vendar uspešno in vsem je prineslo nova znanja, nove spretnosti in zavedanje, da je sodelovanje in dobra komunikacija vredna zlata. Ponovno smo dokazali, da skupaj zmoremo veliko, da smo skupaj v sodelovanju celoten kolektiv, starši in ucenci, premostili tudi nepricakovani izziv – zaprta šolska vrata zaradi razgla­šene epidemije – in kljub delu na daljavo v prilagojenih okolišcinah iz­peljali vse, kar se je izpeljati dalo. ŠOLA, VRTEC Rokovnjac Na pragu novega šolskega leta Pocasi se bliža cas, ko bodo naši najmlajši in malce manj mladi po­novno zakorakali v šolo, da bi v šolskih klopeh nabrali nova znanja. Da se resnicno bližamo zacetku novega šolskega leta, za katerega sicer še ne vemo, kakšno bo, smo lahko prepricani, kajti maskote AMZS, Anja, Marko in Zdravko, nas z odštevanjem dni do zacetka pouka že opozarjajo na posameznih prehodih pred šolami in vrtci. Tudi letos bo AMD Lukovica ob pomoci AMZS pripravilo preventiv-no akcijo ozavešcanja udeležencev v prometu – da se bliža pouk, da bo treba prilagoditi hitrost in upoštevati, da so na cesti tudi udeleženci v prometu, ki jih do sedaj ni bilo. Zagotovo bodo poleg tudi policisti in policistke PP Domžale, ki bodo, upajmo, samo opo­zarjali in ne pisali kazni. V želji, da bi bilo slednjih cim manj, prilago­dimo hitrost vožnje ne samo razmeram na cesti, ampak tudi glede na prometne znake. Naj bo korak v šolo in nazaj varen in vesel in naj tak tudi ostane cez celo šolsko leto. besedIlo In foto: drago juterŠek Obvestilo o zacetku pouka v novem šolskem letu 2020/2021 Navodila za prvi dan pouka bodo letos objavljena samo na šolski spletni strani, ker v casu oddaje obvestila še nismo dobili navodil ministrstva, kako bo organiziran pouk v novem šolskem letu zara­di razširjenosti virusa COVID-19. raVnateljIca dr. anja podlesnIk fetIh Razstava Palckov iz VVE Medo v Knjižnici Domžale V tem casu pogosto slišimo, da nikoli vec ne bo tako, kot je bilo nekoc. Pa je res tako? Otroci iz skupine Palc­ki iz VVE Medo se radi likovno izražajo in obenem spoznava­jo zgodovino. Skozi šolsko leto so pod vodstvom mentoric Nataše B. Jug in Špe­le Obreza ustvarjali z razlicnimi likovnimi tehnikami (od slikanja do kiparjenja) in tako so v mesecu juniju pri­pravili razstavo v domžalski knjižnici. Razstavljeni so likovni izdelki, ki prikazujejo življenje dalec nazaj. Že predšolski otroci lahko pokažejo, koliko umetniškega duha premo­ rejo njihovi mali prstki. besedIlo In foto: VeronIka hrIbar junij 2020 ŠPORT IN REKREACIJA 25 Petra Pavlic blestela z dvema novima državnima rekordoma! Težko atletski klub Domžale je v mesecu juniju v moški konkurenci po dramaticnem boju v finalu osvojil naslov ekipnih državnih prvakov v olimpijskem dviganju uteži. To je po letu 2013 prvi naslov za domžalski težko atletski klub. Naša soobcanka Petra Pavlic iz Podgore pri Zla­tem Polju se je odlicno odrezala, saj je bila ponovno najboljša posameznica. Postavila je državna rekorda v kategoriji do 64 kg in prakticno sama prinesla bronasto kolajno ženski ekipi TAK-a iz Domžal, saj je sama prispevala prav vse tocke za skupni seštevek, kar je ob obeh rekor­dih še en zavidljiv podatek, ki prica o Petrini izjemni kvaliteti. Mimogrede, ostali klubi so tekmovali z dvema ali celo tremi tekmovalkami. Sijajna Petra ni skrivala veselja: »V potegu sem dvignila 80 kg, v sunku pa 95 kg, kar sta nova državna rekorda v obeh disciplinah. Treningi v zadnjem obdobju so bili precej naporni, nekaj zadnjih treningov pred tekmovanjem smo opravili tudi skupaj, s celotno ekipo. Takšni treningi so vedno dobro­došli, ker vsaj nekoliko omilijo rutino vsakodnevnih treningov. Cilj je bil, da popravim državni rekord v sunku, za kar sem si v zadnjem obdobju zelo prizadevala, zato sem resnicno zadovoljna in vesela teh dveh rekordov.« Zadovoljstva po tekmi ni skrival niti predsednik Težko atletskega kluba Dom- Pohod Rogla–Lovrenška jezera–Koca na Pesku Prvi ponedeljek v juliju smo se upokojenci DU Lukovica zgodaj zjutraj od­peljali proti Zrecam in Rogli. Zjutraj je kazalo na bolj slabo vreme, ko pa smo prispeli na Roglo, se je zjasnilo. Najprej smo si hoteli ogledati stolp, ker pa je bil ta še zaprt, smo se od Hotela Planja po lepo oznaceni poti odpravili proti Lovrenškim jezerom. Ker je ta pohod v pocitniškem mesecu, je bilo z nami kar lepo število naših vnukov. Pot je bila lahka in prijetna. Kmalu smo prispeli do razglednega stolpa. Tam smo si privošcili tudi malico iz nahrbtnikov. Po leseni potki med rušjem smo nadaljevali do jezerc, ki dobivajo vodo samo s padavinami. So na 1520 m nadmorske višine in se nahajajo na visokem barju sredi Pohorja med Roglo in Ribniškim Pohorjem. To so manjša jezerca s prelepimi lokvanji. So pa zelo temne barve, skoraj crne. Na klopcah smo malo posedeli in uživali v prekrasni naravi. Nazaj se nismo vracali po isti poti, ampak smo se spustili do Koce na Pesku, ki stoji na nadmorski višini 1386 m. Kljub temu da se je pot spušcala, ni bila prav lahka. Pri koci nas je cakal avto-bus in nas odpeljal nazaj na Roglo, kjer smo kljub utrujenosti uživali na Poti med krošnjami. Dolga je 1043 m in se vije med smrekami do 20 m visoko. Na poti so poucne in tudi adrenalinske postaje, kar naredi pot še zanimivejšo in prijetnejšo. Na koncu smo se povzpeli še na 37 m visok stolp, s katerega se nam je ponudil malo meglen, toda lep razgled. Stolp je res lep, prijazen invalidom in tudi otroškim vozickom. Naši vnuki pa so bili navdušeni nad spustom s stolpa po 60 m dolgem toboganu. No, niso bili navdušeni samo otroci, tudi nekaj starejših se je opogumilo in spustilo po toboganu. Utrujeni in zadovoljni smo se odpravili proti avtobusu, ki nas je odpeljal proti domu. besedIlo: danIca osolnIk, foto: sIlVo maselj žale Ivan Peterca: »Zelo sem vesel, noc pred tekmo skoraj nisem spal, vsi smo bili na trnih. Iskrene cestitke fantom za naslov državnih prvakov in seveda tudi naši Petri Pavlic, ki je kot prva Slovenka v potegu dvignila 80 kg.« Petra na kratko o trenažnem procesu v casu izrednih razmer pove na­slednje: »V casu epidemije COVID-19 je bil klub zaprt. Trenirali smo po svojih garažah v domacem okolju, klub nam je posodil uteži, stojala in rocke. Treningi so bili zaradi tega napornejši, kajti najti motivacijo za tre­ning doma je, resnici na ljubo, kar težko. Odsotnost trenerja, medsebojne podpore klubskih kolegov, masaž in na drugi strani borba s samim seboj, iskanje motivacije v tem zaradi epidemije vsem nenavadnem letu mi bo ostalo v spominu definitivno do konca življenja ... Kot ostali profesionalni športniki v vseh športnih panogah sem tudi sama obcutila negotovost, psihicen napor tempiranja forme za trenutek, ko bodo tekmovanja spet dovoljena. Ker pa sem zdravstvena delavka, sem v tem casu, ko je veliko ljudi moralo ostati doma, veliko casa preživela v službi. Energija se je tako razpolovila na službene obveznosti in treninge, zato je bilo posledicno na obeh »bojnih linijah« precej napeto. V službi vsak dan veliko novosti, sprememb protokolov, dodatnih ukrepov in nenazadnje dodatne opre-me, katere prej nismo bili vajeni. Me pa veseli, da se je stanje z vidika zdravstva izboljšalo, kar je vplivalo tudi na vsa ostala podrocja, med dru­gim tudi na šport. Dve podrocji, ki sta tesno povezani z mojim življenjem in sta del mojega vsakdana, sta tako v tem trenutku kolikor toliko stabi­lizirani, kar me navdaja z optimizmom,« je zakljucila naša šampionka, na katero smo v dolini Crnega grabna lahko prav vsi izjemno ponosni. besedIlo: gregor berlec, foto: blaŽ peterka Upokojenci smo kolesarili Kljub malo cudnim casom smo kolesarji DU Lukovica v mesecu juniju in juliju odpeljali planirani turi. Junija nas je pot peljala s Prevoj do Doba in Podrecja, ob Kamniški Bistrici skozi Malo Loko in bližnje vasi do Crnuc v industrijsko cono. Od tam smo se odpeljali do slašcicarne, kjer nas je Lojzka pocrkljala s sladoledom, nekatere pa s tortico. Po kratkem pocitku in okrepci­lu smo se odpeljali proti Trzinu in Domžalam. Naša postaja je bila v Gostilni Ravbar, kjer že tradicionalno narocimo pico in jo z užitkom pojemo. Tokrat nas ni vodil Jani, njegovo vlogo je prevzela Nuša, ki nas je varno pripeljala do doma. Julija pa smo odkolesarili proti Zbiljam, tokrat že pod vodstvom Janija. Bil je lep in vroc dan. Pot je zaradi cestnih del potekala malo naokrog, vendar smo kljub temu srecno prispeli do Zbiljskega je­zera, kjer smo si v prijetni senci privošcili dolg in osvežujoc pocitek. Kolesarji imamo sreco. Vedno nekdo praznuje in nas pocasti s hla­dno pijaco. Nazaj se nismo odpeljali po isti poti, ampak smo šli do Vodic in Mengša, nato pa v Domžale k Ravbarju. Seveda spet na pico in spet se nam je prilegla. Bila je to malo daljša tura, vendar prijetna in razen ene okvare ko­lesa je vse srecno minilo. besedIlo: danIca osolnIk, foto: sIlVo maselj ZDRAVJE Organizirano drugo srecanje vseh akterjev, ki skrbijo za kakovostnejše življenje starejših v Srcu Slovenije S ciljem zagotavljanja kakovostnejšega življenja starejših v Srcu Slovenije je Razvojni center Srca Slovenije organiziral drugo srecanje v okviru evropskega projekta EU_SHAFE, ki naslavlja pametna, zdrava in starosti prijazna okolja. Vabljene so bile vse organizacije, ki delujejo na podrocju starejših, iz obcin Litija, Kamnik, Šmartno pri Litiji, Lukovica, Moravce in Dol pri Ljubljani. Srecanje z 20 udeleženci se je odvijalo 18. junija 2020 v Knjižnici Šmartno pri Litiji. Razvojni center Srca Slovenije je pripravil zakljucke prve delavnice, kjer so se že kreirale ideje za skupen projekt na temo kakovostnejšega bi-vanja starejših, cilj drugega srecanja pa je bil nadaljevanje oblikovanja skupne projektne ideje za prijavo na LAS razpis ter spoznavanje do-brih praks iz Evrope s podrocja bivanja starejših v domacem okolju. Predstavljenih je bilo 6 dobrih praks iz Portugalske, Danske, Nemcije, Ir-ske, Španije in Italije. Po predstavitvi je sledila diskusija z udeleženci, ki so izpostavili, da potrebujemo še vec varovanih stanovanj in domov za starejše. Najbolj zanimiva za naše okolje jim je dobra praksa iz Portugal-ske, ki starejšim, ki so osamljeni in ne želijo v dom, omogoca življenje v naselju manjših hišk z vso potrebno infrastrukturo v bližini. Sandra Katic iz IC GEOSS meni, da so takšne hiške trajnostne in zelo dobrodošle v našem okolju. Izpostavila je tudi pomembnost uporabe tehnologije, kjer starejši potrebujejo podporo in izobraževanje. Lijana Lovše iz Obcine Litija je poudarila, da sredstva za starejše namenjajo z željo, da lahko cim dlje kakovostno bivajo na svojem domu. Na voljo je pomoc na domu in patronažna služba, ŠMELC pa ima tudi 17 varovanih stanovanj, katerih si želijo še vec, saj je povpraševanje zelo visoko. Leonidi Razpotnik iz Doma Tisje je najbolj zanimiva dobra praksa iz Danske, kjer je obcina ustanovila skupino za stanovanjsko prenovo. Stanovanjska skupnost pa je po mnenju vecine kar velik zalogaj, saj se morajo osebe med seboj razumeti, da lahko sobivajo. Drugi del srecanja je bil namenjen oblikovanju projektne ideje, in sicer je bil poudarek na hitri zaznavi težav na terenu, hitrem reševanju le-teh ter dobri koordinaciji. Karmen Sadar iz Obcine Šmartno je poudarila, da je težava oskrba bolnikov, ki pridejo iz bolnišnic, in da so nujno po­trebna izobraževanja za svojce oziroma neformalne negovalce. V Ob­cini Kamnik takšna izobraževanja izvaja Inštitut Antona Trstenjaka in so zelo dobro obiskana. Izobraževanja za nego oseb z demenco izvaja tudi Dom Tisje po razlicnih društvih. Slovenija je na podrocju vseživljenjskega izobraževanja v zaostanku, zato je nujno potrebna nadgradnja. Petra Juvan iz Arboretuma Volcji Potok poudarja pomen izobraževanj za zdravo starost, organizacijo fe­stivala v parku, zabave in druženja. Mojca Cerar iz Obcine Lukovica je izpostavila tudi pomembnost festivalov, kot je Festival zdravja in F3ŽO. Obcina Lukovica je namrec skupaj z ZD Domžale želela organizirati Festival zdravja na temo demence in merjenja holesterola, vendar je dogodek zaradi epidemije odpadel. Diskusija je v drugem delu tekla tudi o tem, kdo so v posameznih ob­cinah koordinatorji, ki se ukvarjajo s starejšimi. V Lukovici je to Obcina Lukovica, kjer podrocje starejših koordinira Mojca Cerar, imajo pa tudi aktivno društvo upokojencev. Mitja Bratun iz LAS Srce Slovenije je za zakljucek predstavil LAS raz-pis, katerega cilj je vkljucevanje ranljivih ciljnih skupin, med katerimi so tudi starejši. Razpis bo odprt od 1. julija do 30. septembra 2020, na voljo je 300 tisoc EUR sredstev s 65% sofinanciranjem, projekt pa se lahko izvaja najvec dve leti. Na srecanju se je izpostavilo predvsem potrebo po izobraževanju, cilj pa je z majhnimi viri odpraviti težave, ki se pojavljajo. Naslednji korak je priprava projektne ideje za prijavo na prihajajoci LAS razpis. V kolikor imate predloge, ki še niso prepoznani, ali vas podrobneje zanimajo do-bre prakse, nam pišite na anita.molka@razvoj.si ali nas poklicite na 01 896 27 10. besedIlo In foto: anIta molka, razVojnI center srca sloVenIje ZDRAVJE 27 Na kolo za zdravo telo Tako se glasi geslo, ki je pred leti spodbudilo uporabo koles tako v rekrea­cijske namene kot drugace. In vendar je pocasi prišlo v našo zavest, da mo-ramo narediti tudi kaj zase in da je vožnja s kolesom prav prijetna oblika re-kreacije. Tako je vse vec takšnih, ki za svoj prevoz radi uporabijo kolo in med njimi je tudi župnik Bernard Rožman. Ko je s kolesom naredil nekaj krogov po celotni obcini, je ugotovil, da je kolesarjev in kolesark zelo veliko, zato se je odlocil skupaj z animatorji pripraviti blagoslov koles. Da pa bi blagoslov ne bil samo blagoslov in adijo, so se odlocili, da bodo pripravili še kolesarski izlet z obiskom vseh podružnic brdske fare. In tako so se 20. junija, na deževno nedeljsko jutro, k sveti maši mnogi pripeljali s kolesi, da bi bila kolesa in tudi sami deležni blagoslova ter da bi se po dolgem, dolgem casu ponovno dru­žili. Ob tem niso pozabili upoštevati še veljavne varnostne predpise glede koronavirusa, a na svežem zraku in z Božjim blagoslovom jim tudi korona ni prišla do živega. Med sveto mašo je imel župnik Bernard nagovor v špor­tnem žargonu, torej hiter in jedrnat, a je vseeno trajal toliko casa, da se je vreme že zacelo jasniti. Na prijetno pot so jih tokrat s koracnicami pospremili godbeniki in godbenice Godbe Lukovica. Kolesarji so se po blagoslovu od­pravili najprej v Rafolce, od tam v Šentvid pri Lukovici in pot nadaljevali do Kosez. Na polovici poti se je številnih kolesarjev in kolesark usmililo tudi vre-me in prenehalo je deževati. Pri Vampretovih so opravili žigosanje, saj veste, treba se je tudi malce podpreti in odpociti, saj so bili kar nekaj casa neaktivni. Pot so nato nadaljevali proti Gradišcu. Še spust k svetemu Luku v Spodnje Praprece in nato vzpon na Brdo in nedeljsko kolesarjenje se je zakljucilo. A ne za vse, le za Bernarda, ki stanuje na Brdu, ostali pa so morali priti še domov. Upamo, da je v pripravi še kakšen skupni kolesarski izlet, saj je za obisk in ogled v naši lepi obcini še dovolj krajev. besedIlo In foto: drago juterŠek Tudi otroci imajo svoje vsakodnevne bitke Prihaja prvi šolski dan, ki je za otroke eden najvecjih stresov. Po dvomesecnih pocitnicah bodo otroci ponovno sedli v šolske klopi. Med pocitnicami so bili veliko zunaj, se gibali, igrali, bili sprošceni, vstajali ob pozni uri in se tako dodobra naspali, kar naenkrat pa pride niz 45-minutnih sedecih serij z zelo kratkimi odmori. Poleg tega so tukaj še sošolci, ki so lahko prijazni ali pa tudi ne, nekaterih se bojijo, še preden jih zagledajo. Odraslim se zdi vse to otrocje in brez pomena, ce pa vprašamo otroke, je to središce njihovega življenja. Tako se vsi soocamo z raznimi izzivi, vsak izziv pa je tako obremenjujoc, kot ga obcuti oseba, ki se v doloceni situaciji nahaja. Dejstvo je, da je jakost stresnega odziva odvisna od posameznikovih lastnosti (prožnost, humor, optimizem, sposobnost obvladovanja mocnih custev, sposob­nost reševanja problemov ...) in okolja, v katerem se nahaja. Veliko odraslih je mnenja, da otroci nimajo problemov in da njihovi pro-blemi prakticno niso pomembni. S takšnim odnosom otroku sporocamo, da je z njim nekaj narobe in otrok tako ne bo vec iskal pomoci odraslih, ko bo to najbolj potreboval. Nekaj primerov stresnih situacij pri otroku: Kaj pa lahko storimo, da pomagamo sebi in otroku? Na prvem mestu je zagotavljanje zadostne kolicine spanja glede na to, koliko smo stari. V spodnji tabeli poišcemo svojo starost in v modrem okvircku piše, kolikšna je priporocena kolicina spanja za nas. Poskusi-mo vsaj vecino dni zagotoviti zadostno kolicino spanca. Med spanjem LOKALNA AKCIJSKA SKUPINA se telo spocije, potekajo obnovitveni procesi in obdelava informacij, ki smo jih slišali skozi dan. Od ucinkovitega spanca bo namrec odvisno pocutje, med drugim pa tudi spoprijemanje z izzivi, ki nas cakajo. Poleg spanja na spoprijemanje s stresom vplivata tudi gibanje in prehra­na. Z zadostnim gibanjem bodo otroci spodbudili krvni obtok, s krvjo se bo do vseh pomembnih organov (tudi možganov) prenesel kisik, ki bo pomagal, da otrok razmišlja jasno in skoncentrirano. Tako bo otrok hitre­je in ucinkoviteje razpletel situacijo, v kateri se nahaja, in bo stres ostal na akutni ravni, otroka ne bo dodatno izcrpaval, pocutje po razrešeni situaciji bo otroka napolnilo z voljo in mu dalo samozavest za naslednje bitke. Pri prehrani pa zagotovo velja izpostaviti uživanje vecjih kolicin sladkarij. Sladkarije bodo povzrocile dvig krvnega sladkorja, kar vpliva na otrokovo razpoloženje in nivo energije. Takoj po zaužitju in še kakšnih 30 minut za tem bo sicer otrok poln energije in zanosa, ko pa bo nivo sladkorja v krvi ponovno padel, bo otrok še huje kot prej obcutil mocno lakoto in potrebo po dodatnem vnosu enostavnih ogljikovih hidratov (sladkarije, marmelade, nutela …). Neprimerna izbira živil in nezadostna telesna aktivnost pa ne bosta vplivali le na razpoloženje, temvec tudi na imunski sistem (sposobnost borbe proti škodljivim organizmom, kot so bakterije, virusi, glivice ...). Stres (predvsem dolgotrajni stres) bo odgovo­ren za padec imunskega sistema, otrok bo zaradi tega manj prisoten pri pouku (bolezni), kar posledicno pomeni, da se nakopicijo obveznosti in šolske naloge in ponovno zaokrožimo v zacaranem krogu, saj kakor koli obrnemo, vedno pridemo do istega izhodišca: STRESA. besedIlo: petra paVlIc Bi radi ponudbo svoje kmetije nadgradili z jagodami? Mentorska Kmetija pri Ropet iz Volcjega Potoka išce kmetijo ali posameznika, ki se zanima za pridelavo in predelavo jagod. Projekt LAS Srce Slovenije Odprta vrata kmetij, ki je sofinanciran s sred­stvi Evropske unije iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj pode­želja in Republike Slovenije v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014–2020, spodbuja rast lokalne prehranske samooskrbe in dviguje vrednost kmetijskim proizvodom, zato so sodelujoce kmetije pri pro-jektu razvile mentorske programe individualnega svetovanja. Domen Virant je primer zagnanega mladega kmeta iz Volcjega Poto­ka, ki želi predati svoje znanje o jagodah, vse od vzpostavitve nasada, oskrbe rastlin do predelave jagod. V primeru da vas zanima pridelava in predelava okusnih rdecih sadežev, poklicite na telefonsko številko 031/267-158 in se dogovorite za individualno svetovanje. besedIlo: las srce sloVenIje, foto: osebnI arhIV domna VIranta Želite pospraviti delavnico starega orodja? Ne vrzite proc starega orodja. Center za zunanjo ureditev skupaj s partnerji projekta LESARIUS – Izkusi – Ustvarjaj – Spoštuj! za svoj nov muzej zbira stara orodja in druge predmete, povezane z dejavnostmi kolarstva, tesanja, mizarstva, sodarstva, rezbarstva, pletarstva ipd. Vse, ki imate staro orodje, ki se navezuje na te dejavnosti, in ga ne po­trebujete vec, prosijo, da ga podarite novi muzejski zbirki na Veliki Pre-ski pri Litiji. Stari predmeti jim bodo prišli zelo prav, saj bodo z njihovo pomocjo lahko mladim obiskovalcem predajali znanja, povezana z le­sarstvom in drugimi starimi poklici. Za informacije poklicite Petro Kos na 031/615-020 ali ji pišite na info@ zunanjaureditev.com. Projekt LESARIUS – Izkusi – Ustvarjaj – Spoštuj! je sofinanciran s sredstvi Evropske unije iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republike Slovenije v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014– 2020 preko LAS Srce Slovenije. besedIlo In foto: las srce sloVenIje LOKALNA AKCIJSKA SKUPINA 29 Projekt Lokalno kroženje hranil – ekološki vrtovi povezuje Kamnik in Lukovico Partnerji Kmetija Homar – predelava nenevarnih organskih odpadkov iz Dupeljn, Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje iz Luko-vice in Vrtec Antona Medveda Kamnik v letošnjem letu izvajamo projekt Lokalno kroženje hranil – ekološki vrtovi, ki je podprt s strani LAS Srce Slovenije in ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014–2020. Na ekološki kmetiji Homar se že vrsto let ukvarjajo z rejo konj. Organski odpadki pri konjereji so bili povod za razvoj dejavnosti kompostiranja s po­mocjo kalifornijskih deževnikov. Z evropskimi sredstvi so nabavili potrebno kmetijsko mehanizacijo za kompostiranje. V Vrtcu Antona Medveda Kamnik in Združenju ekoloških kmetov Zdravo življenje smo se z veseljem prikljucili projektu, saj smo videli priložnost za obogatitev naših dejavnosti in prenos teh znanj na otroke, brezposelne, starejše in druge ciljne skupine projekta. V Vrtcu Antona Medveda Kamnik smo uredili naše eko vrticke, še posebej v enoti Palcek v Šmartnem v Tuhinju. Pripravili smo nove vrtne eko grede, na katerih uporabljamo ekološko pridelan kompost s Kmetije Homar. Otroci na osnovi izkušenj spoznavajo proces kompostiranja in kompostno pride-lane zemlje. Dejavnosti v sklopu projekta Lokalno kroženje hranil – ekolo­ški vrtovi se nam zdijo zelo pomembne. Naši najmlajši so aktivni udeležen­ci v projektu, kar pomeni, da so vkljuceni tako v nacrtovanje in izvajanje dejavnosti kot tudi v analizo tega, kaj smo skupaj dosegli. Ucenje otrok je namrec zapleten proces. Kako se naši otroci najbolje ucijo, da je znanje trajno, je podrocje, ki mu v Vrtcu Antona Medveda Kamnik namenjamo veliko pozornosti. Želimo si, da bi bili naši otroci, ko odrastejo, pripravljeni na življenje, odgovorni, ustvarjalni. Ena od možno­sti ucenja je slediti naravi, jo opazovati, raziskovati in se uciti iz vsega, kar nam ponuja. Narava nas uci, kako se stvari spreminjajo, živijo, umrejo. Uci nas, da moramo za naravo skrbeti in da vec kot daš, vec dobiš. Prav zato v vrtcu sledimo viziji »Krepimo iskreno in spoštljivo komunikacijo z vzgledom varnega, ljubecega, sodelovalnega in odgovornega odnosa do cloveka in narave.« Projekti Otroci potrebujemo gozd, Eko šola in Šolski eko vrt so v našem vrtcu postali nacin življenja, na kar smo zelo ponosni. Pregovor »Delo krepi cloveka« vsi poznamo. V vrtcu se zavedamo, da gre za vrednoto, ki jo moramo strokovni delavci v sodelovanju s starši še po­sebej razvijati. Zato imamo v vrtcu oblikovane razlicne vrticke – sadne, zelišcne, cvetlicne in zelenjavne. Vsak med njimi ponuja poseben koš znanja. Prvi koraki so, ko otroci posadijo solato, korenje, paradižnik, zelje in zelišca v kompostirano zemljo, ki smo jo pridobili na Kmetiji Homar. V nadaljevanju otroke ucimo, da pridelke zalivajo, plevejo, opazujejo pri rasti in se ob koncu seveda veselijo svojih pridelkov. Znanje smo bogatili s sodelovanjem Ekološkega združenja kmetov, v katerem se zavzemajo za zdravo življenje. Pri izvajanju dejavnosti so nam v pomoc tudi starši, babice, dedki, lahko recemo kar širša javnost. Prizadevamo si za pridobi­vanje novih znanj in prakticnih izkušenj, saj se strokovni delavci na tem podrocju dodatno izobražujemo. Ni boljšega kot kuhana zelenjavna juha z domacega vrta ali solatni bar, kjer otroci pripravijo razlicne vrste solate in po možnosti uporabijo še kis domace pridelave. Lahko nam verjamete, da hrano okušajo tudi tisti, ki je sicer ne marajo. Solata z domacega vrta je vendar cisto drugacna. »Ta solata bolj hrusta kot tista iz trgovine,« so komentarji otrok. Otroci pridobivajo pozitivne izkušnje in verjamemo, da navdušenje delijo tudi s svojimi starši in drugimi. Zavedamo se, da v današnjem potrošniškem casu v trgovinah lahko dobimo oz. kupimo vse. Ne moremo pa kupiti casa; casa, ki je pomem­ben za naše otroke, casa, ko nas odrasle opazujejo, kako delamo, da se bodo naucili delati tudi sami, casa, ko se veselijo svojih uspehov, casa, ko skupaj raziskujemo naravo in se od nje ucimo. Pomembno je, da se v naglici, v katero smo ujeti, znamo ustaviti. Da si vsi skupaj vzamemo cas za premislek in, kot pravi Tone Pavcek, obrne-mo svet v pravo smer. Skupaj zmoremo vec. besedIlo In foto: Vrtec antona medVeda kamnIk OBVESTILA, VABILA OBVESTILA, VABILA 31 Pridobite znak kakovosti Srca Slovenije Povabilo dosedanjim in novim študentom Ceprav se je letošnje šolsko leto za študente in študentke Univer­ze za tretje življenjsko obdobje – Društva Lipa Domžale koncalo malce drugace kot prejšnja leta, se z zaprtjem vrat pred dopusti, dejavnost ni koncala. Ob tem pa je treba povedati, da so se med slušatelji v obdobju epidemije razvile številne sodobne oblike po-ucevanja in sodelovanja, kar je bilo potrdilo, da starejšim ucenje na daljavo ni tuje, posluževali pa so se tudi drugih oblik. Temu je prisluhnilo tudi vodstvo društva, ki pred zacetkom novega šolske­ga leta nacrtuje izobraževanje prav na tovrstne teme. Ob tem, ko študenti in študentke Univerze za tretje življenjsko obdo­bje – Društva Lipa Domžale pogledujejo nazaj, pa vodstvo na celu s predsednikom Marjanom Ravnikarjem, ki vsem želi prijeten dopust, že razmišlja, kako – tudi v primeru koronavirusa – primerno ob upo­števanju veljavnih ukrepov, organizirati študij v novem šolskem letu. Že sedaj pa vas vabijo, da se jim pridružite in še enkrat vec potrdite: Vseživljenjsko ucenje se nikoli ne konca. Univerza za tretje življenjsko obdobje – Društvo Lipa Domžale obvešca vse dosedanje in nove študente in štu­dentke, da bo ob dosedanjih programih jeseni omogocen tudi vpis v nove programe, in sicer: ZELENJADARSTVO, RESTAVRATORSTVO IN IZDELAVO MOZAIKA. Dobrodošli! unIVerza za tretje ŽIVljenjsko obdobje druŠtVo lIpa domŽale marjan raVnIkar Društvo Lipa Domžale pred novim šolskim letom vabi na dneve odprtih vrat Dobrodošli med nami »Razpetost med službo in domom ter mnogo skrbi je za nami. Koncno lahko pocnemo tisto, za kar nismo imeli casa 35, 40 ali še vec let« lahko preberete na spletni strani Univerze za tretje ži­vljenjsko obdobje Domžale – krajše in bolj poznano kot Društvo Lipa, kjer vas že od ustanovitve v letu 1997 vabijo, da z njimi pri­dobivate ali obnavljate razlicna znanja, se udeležujete kulturnih dogajanj in delavnic, v športno rekreativnih skupinah poskrbite za svoje fizicne sposobnosti, v zanimivih strokovno vodenih izletih pa si ogledate domace in tuje zanimivosti in znamenitosti. Epide­mija je letos sicer malce spremenila življenje in delo društva, ni pa spremenila študentov in študentk univerze, ki so jo pridno, tudi na daljavo, obiskovali do konca preteklega šolskega leta, kar ne­kaj študijskih programov, posebej s podrocja kulture, pa ste lahko spremljali tudi med pocitnicami. Vse, kar še niste vedeli o dosedanjih študijskih programih, novih urnikih in vsem ostalem, kar vas bo zanimalo, boste izvedeli na dnevih odprtih vrat, ki bodo: 21., 22. ter 23. septembra 2020 med 9. in 12. uro v prostorih Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale – Dru-štva Lipa Domžale, Ljubljanska cesta 58, ko si boste lahko ogledali tudi razstavo izdelkov posameznih študijskih krožkov ter predsta­vitve novih študijskih programov, sedanji in bodoci študentje pa se boste lahko pogovorili s predavatelji o vsem, kar vas bo zani­malo. Dobrodošli! marjan raVnIkar, predsednIk druŠtVa lIpa Ce v Srcu Slovenije ustvarjate rokodelske izdelke oz. izdelke unika­tnega in industrijskega oblikovanja ali pridelujete in predelujete prehranske izdelke, lahko kakovost izdelkov preverite s prijavo na raz-pis za uporabo Kolektivne tržne znamke Srce Slovenije. Fizicne osebe z dejavnostjo, nosilci kmetijskih gospodarstev in podjetja iz obcin Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravce in Šmar­tno pri Litiji se lahko na razpis prijavite brezplacno, saj bo ocenjevanje izvedeno v sklopu projekta sodelovanja LAS Od tradicionalnih spretnosti do sodobnih ruralnih turisticnih produktov, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014–2020. Rok za prijavo je 5. oktober 2020. Interes za prijavo pa sporocite že prej, nekje do zacetka septembra. Preverite razpisne pogoje na spletni strani www.srce-slovenije.si/okolje. Dodatne informacije: Rokodelski izdelki: Mija Bokal, 01 89 62 713, mija.bokal@razvoj.si, Prehranski izdelki: Tina Pregel, 01 89 62 714, tina.pregel@razvoj.si S certifikatom Srca Slovenije se ponaša že 55 ponudnikov. Pridružite se jim še vi! OBVESTILA, VABILA Obvestilo Centra za socialno delo osrednja Slovenija vzhod Vloge za otroški dodatek, vrtec, štipendije Ce imate te pravice že priznane, ni potrebno vlagati nove vloge Vloge za podaljševanje pravic otroškega dodatka, subvencije vrtca in državne štipendije (ce ste upravicenec do pravice in jo želite podaljšati) ni vec potrebno vlagati, saj bodo centri za socialno delo po uradni dol­žnosti odlocili o nadaljnji upravicenosti do pravice. Kdaj je potrebno vložiti novo vlogo? Ce PRVIC zaprošate za pravico do otroškega dodatka, državne štipendije in znižanega placila vrtca je potrebno vložiti vlogo za uveljavljanje pravic iz jav­nih sredstev. Prav tako ce je bila pravica na podlagi dosedanje vloge zavrnjena, je potrebno vložiti novo vlogo. V primeru pravice do štipendije je pri prehodu iz I. stopnje na II. stopnjo (študijski program) ali za prehod v poklicno tehniško izobraževanje (3+2) treba vlogo na novo oddati, saj gre v tem primeru za novo vlogo in ne za nadaljnje prejemanje državne štipendije. Priporocamo, da ose-be vloge vložijo v prvi polovici meseca zaradi lažje organizacije dela. Kako sporocati spremembe? Upravicenec do otroškega dodatka, subvencije vrtca in državne štipendije mora centru za socialno delo še vedno sporociti zakonsko dolocene spre­membe, ki pri teh pravicah lahko vplivajo na upravicenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja pravice. Spremembo sporocite na obrazcu za sporocanje sprememb podatkov pri pravicah iz javnih sredstev, ki je dostopen na spletni strani https://www.csd-slovenije. si/obrazci/. DRŽAVNA ŠTIPENDIJA – dodatek za uspeh in dodatek za bivanje Za dijake bo center za socialno delo iz uradnih evidenc pridobil poda­tek o uspehu in tako odlocil o izpolnjevanju cenzusa za dodelitev do-datka za uspeh. Prav tako bo center za socialno delo iz uradnih evidenc pridobil podatek o zacasnem bivališcu, zato je izredno pomembno, da imajo dijaki urejeno prijavo zacasnega prebivališce, katerega uredijo na upravni enoti, v primeru, da tekom šolanja ne bivajo doma. Rok za reševanje vlog Predvidevamo, da bodo pravice, katere potecejo v mesecu avgustu podaljša­ne v zakonitem roku 60 dni – to je do konca meseca oktobra. Pravice, ki vam potecejo v septembru pa bodo podaljšane do konca meseca novembra. Centri za socialno delo moramo v tem obdobju rešiti povecano število vlog, zato vas v primeru, da bi prihajalo do zamud pri odlocanju, prosi-mo za razumevanje. OBVESTILA, OGLASI 33 Obvestilo DU Lukovica prvi ponedeljek v septembru organizira pohod na Otliško okno. V septembru smo sicer planirali pohod na Golico, vendar smo plan spremenili in se bomo 7. 9. 2020 ob 6.00 z avto­busom odpeljali do Predmeje. Lahka, slabi dve uri dolga pot nas bo peljala do cudovitega Otliškega okna. Prijave sprejema Olga Jarkovic na telefon 031/755-136 Obvestilo 17. tek okoli Gradiškega jezera Turisticno društvo Gradišce pri Lukovici tudi letos nacrtuje organizacijo teka okoli Gradiškega jezera, ki se bo predvi­doma odvijal v nedeljo, 20. septembra 2020. Upoštevajoc situacijo, ki jo tudi na tem podrocju kroji novi ko­ronavirus, pa bo dokoncna odlocitev glede nacina izvedbe leto­šnjega teka znana šele v mesecu septembru. Zato vas na tem mestu vljudno naprošamo, da redno spremljate našo spletno oz. Facebook stran, kjer bomo sproti objavljali vse in-formacije v zvezi z izvedbo letošnjega teka okoli Gradiškega jezera. turIstIcno druŠtVo gradIŠce prI lukoVIcI VABIMO VAS NA VPIS V PROGRAME IZOBRAZEVANJA ODRASLIH. 34 OGLASI že 14 let Najboljši TV programi in internet s Krvavca-Kržiš°a, Limbarske gore, Krima, ... ELEKTRONIKA LED, LCD, PLAZMA TV, VIDEO SISTEMI, INTERNET IN SATELITSKI SISTEMI VSEH VRST • • • • VPISI V JEZIKOVNE TECAJE ZA OTROKE IN ODRASLE tel.: 01 / 721 6 13, GSM: 041 / 317 444 dude@dude.si, www.dude.si OGLAS 35 Izplacilo zavarovalnine Kjer vi vidite že med zdravljenjem zlošcena tla, Enostavna otroci vidijo sklenitev na triglav.si drsališce. 20 % Zavarujte jih pri popust za veliko odkrivanju sveta. družino Nezgodno zavarovanje Pazi name 20 % popust za veliko družino se prizna v casu trajanja akcije od 1. 6. do 31. 10. 2020 ob hkratni sklenitvi vsaj 3 Nezgodnih zavarovanj Pazi name prek spleta, pri zavarovalnem zastopniku oz. na naših prodajnih mestih. Vec na triglav.si. Vse bo v redu. triglav.si RAZPISI Na podlagi 10. clena Pravilnika o štipendiranju (Uradni vestnik Obcine Lukovica, št. 5/99) Obcina Lukovica objavlja I. IME, NAZIV IN SEDEŽ NAROCNIKA Obcina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Razpišejo se 4 štipendije za šolsko leto 2020/2021, in sicer dve za dijaka in dve za štu­dij na fakulteti. III. UPRAVICENCI PO TEM RAZPISU Štipendija se lahko podeli le dijakom in štu­dentom, ki so državljani Republike Slovenije in imajo na obmocju Obcine Lukovica stalno prebivališce ter se redno šolajo. IV. DOKAZILA, KI JIH MORA KANDIDAT PRI­LOŽITI Prijavi na razpis je treba priložiti: a) dokazilo o vpisu v tekoci letnik šole oziroma fakultete; b) dokazilo o ucnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja; c) življenjepis; d) dokazila o dohodkih oziroma prejemkih na družinskega clana za preteklo leto: • datirana in podpisana izjava vlagatelja, da dovoljuje obcinskemu organu pri­dobitev podatkov davcnega urada o JAVNI RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 2020/2021 odmeri dohodnine za družinske clane kandidatove družine, • odlocbe o odmeri davka iz dejavnosti, • potrdilo delodajalca o bruto osebnem dohodku za obdobje zadnjih treh mese­cev za starše, ki v preteklem letu niso bili v delovnem razmerju vseh 12 mesecev, • potrdilo izplacevalca dohodkov oz. pre­jemkov za družinske clane, ki niso zave­zanci za placilo dohodnine v RS, • potrdila o letnih zneskih preživnin, • potrdilo izplacevalca o izplacanih bruto pokojninah in nadomestilih v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, • dokazilo o statusu za polnoletne dru­žinske clane, ki nimajo dohodkov (dijak, študent, iskalec zaposlitve, brezposeln – aktiven iskalec zaposlitve, drugo) – upošteva se datum po stanju v šolskem oziroma študijskem letu, za katerega je vložena vloga za štipendijo, e) izjava kandidata, da ne prejema drugih pri­hodkov iz naslova štipendij in drugih pomoci V. ROK ZA VLOŽITEV VLOG IN NACIN ODDAJE VLOG Vloge morajo biti poslane v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in ozna-cene z oznako« NE ODPIRAJ! JAVNI RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 2020/2021«, na naslov: Obcina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lu-kovica, najkasneje do 9. oktobra 2020, do 12. ure. Za pravocasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež narocnika. Razpisna dokumentacija – vloga bo z dnem objave razpisa na voljo na spletni strani obci­ne: www.lukovica.si VI. ROK ZA OBVEŠCANJE O IZIDU RAZPISA Kandidati bodo obvešceni o rezultatih razpisa v roku 15 dni po izbiri. VII. INFORMACIJE Vse informacije glede razpisa lahko dobite na naslovu: Obcina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, v casu uradnih ur. Kontaktna oseba: Mojca Cerar, telefon: 01/72 96 310. Številka: 410-0022/2020 Datum: 27. 8. 2020 mag. olga Vrankar Županja Na podlagi 3. clena Pravilnika o uporabi Soncne dvorane Lukovica (Uradni vestnik obcine Lukovica, št. 6/19) Obcina Lukovica objavlja JAVNI RAZPIS ZA UPORABO SONCNE DVORANE LUKOVICA Športna društva, klube in druge zainteresi­rane uporabnike vecnamenske športne dvo­rane – Soncne dvorane Lukovica (v nadalje­vanju: dvorana) vabimo, da oddajo vlogo za uporabo dvorane za sezono 2020/2021. 1. V dvorani so možne vadbe, treningi, re-kreacije za športna društva in klube ter organizirane skupine, in sicer od pone-deljka do petka predvidoma od 16.30 do 21.30. Dvorano je ob sobotah in nedeljah na podlagi pisne vloge možno najeti tudi za tekmovanja in prireditve. 2. Dvorana se zainteresiranim uporabnikom oddaja v uporabo za športno rekreacijo društev, tekmovanja in izvedbo prireditev. Dvorana se odda v uporabo glede na prio­ritetni vrstni red, dolocen v 4. clenu Pravil­nika o uporabi Soncne dvorane Lukovica (Uradni vestnik Obcine Lukovica, št. 6/19). 3. Vlogi za korišcenje dvorane sta objavljeni na spletni strani Obcine Lukovica https:// www.lukovica.si/. Rok za oddajo vloge ZA SEZONO 2020/2021 je 10. september 2020 oziroma do za­polnitve vseh prostih terminov na naslov: Obcina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovi-ca, ali na e-pošto: obcina.lukovica@luko­vica.si. 4. Cene za uporabo dvorane so: A. UPORABA DVORANE ZA VADBO Uporaba dvorane v casu od 16:30 do 18:30 Površina EUR/uro Cela dvorana 35,00 2/3 dvorane 30,00 1/3 dvorane 15,00 Uporaba dvorane v casu od 18:30 do 21:30 Površina EUR/uro Cela dvorana 40,00 2/3 dvorane 35,00 1/3 dvorane 20,00 Uporaba dvorane ob sobotah, nedeljah in praznikih Površina EUR/uro Cela dvorana 45,00 Cena vsebuje najem izbrane površine dvorane, garderobe s tuši, sanitarije in cišcenje. Najem dvorane je možen za minimalno eno uro. B. UPORABA DVORANE ZA TEKMOVANJA Uporaba dvorane za tekmovanje je možna ob zakupu cele dvorane za najmanj 4 ure, ob vi-kendih in praznikih. Društva iz Obcine Lukovica 40 EUR/uro Društva izven Obcine Lukovice 60 EUR/uro Cena vsebuje najem celotne dvorane, garde­robo za sodnike, tribuno, garderobe s tuši, sa­nitarije, semafor in cišcenje. C. UPORABA DVORANE ZA PRIREDITVE Uporaba dvorane za prireditve je možna ob zakupu cele dvorane za najmanj 4 ure, ob vi-kendih in praznikih. RAZPISI 37 Za ogled prire- Za ogled prire­ ditve se ne po­ ditve se pobira bira vstopnina vstopnina EUR/ EUR/dan dan DOMACI 600 1.000 TUJI 800 1.200 Dvorano za prireditve pripravi upravljavec, tj. Obcina Lukovica (zašcita parketa, priprava tri-bun). V ceno je vkljuceno cišcenje dvorane in uporaba sanitarij. Postavitev odra in stolov je možna po dogo­voru in z doplacilom 240,00 EUR. Cene za uporabo dvorane so brez DDV. Na osnovi pregleda prejetih vlog bo Obcin-ska uprava Obcine Lukovica pripravila urnik uporabe dvorane. Ob zakljucku pregleda vseh vlog bo Obcinska uprava Obcine Lukovica ob-vestila vse vlagatelje, in sicer po elektronski pošti, ki bo navedena na vlogi. Med Obcino Lukovica in uporabniki dvorane bo v nadaljevanju sklenjena pogodba o upo­rabi dvorane. Vadbe, treningi in rekreacije v Soncni dvo­rani Lukovica bodo potekali, v kolikor bo mogoce zagotoviti vse zahteve in priporo-cila Nacionalnega inštituta za javno zdrav­je (NIJZ) za zmanjšanje tveganja za prenos okužb s COVID-19 za skupinske vadbe v zaprtih prostorih. V primeru da zahtev in priporocil, danih s strani NIJZ, upravljavec ne bo mogel zago­toviti, bo o tem po elektronski pošti pravo-casno obvestil vse vlagatelje. Datum: 13. avgust 2020 Številka: 007-0002/2020-1 mag. olga Vrankar Županja JAVNI NATECAJ ZA NAJ PROSTOVOLJKO / NAJ PROSTOVOLJCA OBCINE LUKOVICA ZA LETO 2019/20 Obcina Lukovica v sodelovanju s Sticišcem Središce, ki združuje društva, zasebne zavode in druge nevladne organizacije iz razlicnih vsebinskih podrocji delovanja, objavlja javni natecaj za izbor Naj prostovoljke in Naj prostovoljca za leto 2019/20. Prijavljene prostovoljke in prostovoljci se bodo potegovali za naziv Naj prostovoljke in Naj prostovoljca v dveh starostnih skupinah, in sicer: • mladi od 15 do 29 let, • odrasli od 30 let dalje. Kot starostna meja bo upoštevana starost do-polnjena v letu 2019. Zavedamo se, da so prostovoljci pomemben clen naše skupnosti, saj z osebnim prizadeva­njem nesebicno prispevajo h kvalitetnejšemu življenju obcank in obcanov Obcine Lukovica. Zato njihov doprinos ne sme biti spregledan. Verjamemo, da takih prostovoljk in prosto­voljcev ni malo, zato predlagatelje vabimo, da se s prijavo na javni natecaj zahvalite za njiho­vo požrtvovalno delo. Predlagatelj je lahko neformalna skupina, društvo, zavod ali druga javna ali zasebna in-stitucija v okviru katere se opravlja prostovolj­sko delo. Prostovoljsko delo je delo, ki ga posameznik po svoji svobodni volji in brez pricakovanja placila ali neposrednih ali posrednih material-nih koristi zase, opravlja v dobro drugih ali v splošno korist. Za prostovoljsko delo se ne šteje brezplacno opravljanje dela, ki je namenjeno zadovolje­vanju zgolj osebnih interesov clanov v clanski organizaciji in ni v splošno družbeno korist. Pogoji za sodelovanje: • Prijavljena oseba za svoje delo ne sme biti placana oz. ne sme biti zaposlena za izvajanje dejavnosti, za katere se jo prija­vlja na javni natecaj. • Delo, ki ga je oseba opravljala, ni bilo namenjeno zadovoljevanju zgolj oseb­nih interesov clanov v clanski organiza­ciji, temvec je bilo namenjeno v splošno družbeno korist. • Prijavljena oseba mora biti v letu 2020 stara vec kot 15 let. • Prijavljena oseba mora biti seznanjena s prijavo in se mora z njo strinjati. • Prijavljena oseba je morala prostovolj­sko delo opravljati v letu 2019/20 (od 1.1.2019 dalje). • Prijavljena oseba mora imeti stalno pre­bivališce v obcini Lukovica. Izjemoma ima lahko stalno prebivališce drugje, v kolikor je prostovoljsko delo opravljal/-a na obmocju obcine Lukovica. • Predlagatelj mora izpolniti prijavnico, ki je dosegljiva na spletni strani Obcine Lukovica, ali zanjo zaprositi na elektron-ski naslov: katka.bohinc@lukovica.si. • Prijavnici je treba priložiti kratek življe­njepis prostovoljca/ke, iz katerega je razvidno življenje in delo prostovoljca/ ke, lahko pa tudi dokazila o opravljanju prostovoljskega dela (fotografije, objave v medijih, izjave in mnenja drugih ude­leženih in druga dokazila o prostovolj­skem delu prijavljenega). Ocenjevanje prijav O izbiri in podelitvi priznanj za naslov »Naj prostovoljka / naj prostovoljec Obcine Lukovi-ca 2019/20«, bo odlocala strokovna komisija. Komisijo imenuje županja Obcine Lukovica. Strokovna komisija bo o vsaki prijavi odlocala posebej. Odlocitev komisije je dokoncna. Nacin oddaje in rok Prijava na razpis mora biti oddana osebno ali poslana s priporoceno pošto na naslov: Ob­cina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica ali v skenirani obliki poslana na elektronski naslov: katka.bohinc@lukovica.si. Rok za oddajo prijav je 30. september 2020. Za pravocasno se šteje prijava, ki je najkasne­je na ta dan oddana osebno, s priporoceno ali z elektronsko pošto. Na ovojnici mora biti oznaka: NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS ZA NAJ PROSTOVOLJKA/PROSTOVOLJEC OBCINE LU­KOVICA 2019/20. V primeru pošiljanja z elek­tronsko pošto pa pripis: JAVNI RAZPIS ZA NAJ PROSTOVOLJKA/PROSTOVOLJEC OBCINE LU­KOVICA 2019/20. Podelitev priznanja Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj bo na eni izmed obcinskih prireditev do kon-ca leta 2020. Datum: 27.8.2020 Številka: 009/0001-2020-1 mag. olga Vrankar Županja 38 POLITIKA Še vedno imamo macehovski odnos do narave V naše nabiralnike smo prejeli obvestilo o odvozu kosovnega materiala ter o tem, kje in kdaj se bodo pobirali tudi nevarni odpadki. Med slednje spadajo stari akumulatorji, baterijski vložki, barve in topila, laki in prema­zi, smole in lepila, razredcila in topila, hladilne tekocine, cistila, kemikalije, olja in masti, pesticidi, pralna in kozmeticna sredstva, zdravila: ampule, igle, mazila, posipi, sirupi, tablete, termometri; svetila: neonska in halogenska ter fluorescentne žarnice; zašcitna sredstva za rastline in škropiva, copici, krpe, lopatice in rokavice, kozmetika: razpršilci, pršila, cistila za lake, licila, kozmeticne barve, laki za nohte, barve za lase ter embalaža, v kateri se je nevarna snov nahajala. Tako smo imeli 18. junija možnost oddati zgoraj na­vedene nevarne odpadke, in sicer od 14.00–14.45 na Trojanah, od 15.00– 16.00 v Blagovici in od 16.30 do 18.30 v Lukovici. Je že tako, da nikoli ni vsem prav in vendar se je treba kdaj ozreti tudi na druge, predvsem takrat, ko gre za našo naravo, in narediti kakšen korak vec tudi v njeno dobro in naše zadovoljstvo, da smo naredili nekaj dobrega. Ob glavni cesti je ostala embalaža od barve in olja, ker jo ob odvozu kosovnega materiala niso pre­vzeli komunalci in caka lastnika, da jo prevzame in odda tja, kamor sodi. Trenutno lahko samo na smetišce v Dobu med nevarne odpadke. besedIlo In foto: drago juterŠek Ob 20. obletnici ustanovitve NSi Nova Slovenija, kršcanski demokrati, te dni praznuje svojo dvajse­tletnico. Predsedovanje stranki v njenih najtežjih casih in desetletno vodenje mi je prineslo veliko lepih in spodbudnih trenutkov, pa tudi veliko napora, odrekanja in skrbi. Zadovoljna sem, da nam je uspelo kršcansko demokracijo vrniti v parlament, jo okrepiti in iz nje na­rediti demokraticno, verodostojno in programsko mocno stranko. NSi je v preteklosti dokazala, da zna reševati probleme in predlagati dobre rešitve. Naj spomnim na delo ustanovitelja in prvega predse­dnika NSi ter nekdanjega financnega ministra dr. Andreja Bajuka, ki je bdel nad slovenskimi financami in nas pripeljal do evra. Prvi financni minister, ki je znižal davke in uvedel informativni izracun dohodnine, da nam ni bilo vec potrebno zbirati racunov in oddajati davcne na­povedi. Njegove zasluge je prepoznala tujina in leta 2006 ga je revija Banker razglasila celo za evropskega financnega ministra leta. Ko se oziram nazaj bolj osebno, lahko recem, da me je vsaka politic­na funkcija naredila mocnejšo, bolj izkušeno in odporno za udarce in natolcevanja vseh vrst. Hvaležna sem za vse lepe izkušnje in šte­vilne ljudi, s katerimi sem na tej poti sodelovala. Verjamem, da je v vsakem cloveku veliko dobrega in vsak clovek nekaj zna, zato je svet okrog nas lahko boljši in bolj urejen, ce znamo to videti, sprejeti in tudi uporabiti. Dober predlog je pac dober, zato ni najbolj po­membno, od koga prihaja, pac pa, kaj bomo z njim naredili. Slovenija potrebuje mocno kršcansko demokracijo in stranko, ki zna sodelovati z drugimi, spoštuje demokraticna pravila, cloveko­ve pravice in vladavino prava. Slovenija potrebuje stranko, ki se osredotoca na probleme in zanje išce rešitve. Ob 20-letnici delovanja NSi cestitam vsem kršcanskim demokratom in demokratkam, ki ste neutrudno delali za stranko, da smo skupaj ohranili in branili vrednote kršcanske demokracije v Sloveniji. To so tudi naše skupne in temeljne evropske vrednote, ki bodo ohranile EU, da bo obstala in vzdržala vse zunanje in notranje pritiske. ljudmIla noVak, poslanka eVropskega parlamenta ZAHVALE 39 Naj bo spokojen, sladek spanec tvoj, prinese blaženega naj miru, v srcih nosili bomo te s seboj, spominjali se bomo dni, ko bila si tu. Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi. ZAHVALA V 81. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta ANTONIJA CERAR rojena Zemljak iz Spodnjih Kosez. Ob boleci izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrecena sožalja, darovano cvetje in svece ter ostalo nesebicno pomoc. Hvala župniku Ber-nardu Rožmanu za lepo opravljen obred in pogrebnemu osebju Vrbancic. Iz srca hvala vsem! V SPOMIN Julija je minilo že deseto leto, odkar si nas zapustil in odšel v vecnost naš dragi FRANC CERAR iz Blagovice. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svece. Vsi njegovi Glej zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskoncno dragoceno, je vecno in nikdar ne more umreti. S. Makarovic V 78. letu starosti je zaspal v vecnost naš dragi mož, oce, dedek, pradedek in stric IVO URBANIJA s Prevoj pri Šentvidu. Ob boleci izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vsa izrecena sožalja, tolažilne besede, darovano cvetje, svece in druge darove. Posebna hvala domacim pevcem in župniku g. Bernardu Rožmanu za lepo opra­vljen pogrebni obred in tople poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi