Poštnina plačana v gotovini. KONGRESNA ŠTEVILKA Člani Zveze prejemajo list brezplačno, za nečlane stane letno Din 36.—. Izhaja okoli 20. vsakega meseea. Gostilničarski Vestnik c/ Strokovno glasilo »Zveze združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani" Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1.— od mm in stolpa. Teleion 39—14« Čok. rač. št. 11.130. Štev. 5. Ljubljana, dne 30. maja 1936. Leto VI. Pozdravljeni dragi stanovski tovariši! Pozdravljeni Vi vsi, ki ste prihiteli na svoj stanovski kongres in strnili vrste v zbor! Prvič smo zbrani hotelirji in gostilničarji iz cele širne naše domovine v Ljubljani. Tisoči in stotine kilometrov je bila Vaša pot semkaj do Ljubljane, da se tu postavite ramo ob rami. Niste se plašili truda, Vaša stanovska zavest je bila močnejša. ¥ Vaše vrste povzdigujejo slovesen glas naše stanovske besede. Naš stanovski praznik je dan kongresa. Ne praznik, največji delavni dan, dan dela za boljše čase in dobrobit našega stanu. Niste omagali na težkem potu v borbi za naše stanovske interese. Neuspehi in ovire, ki jih je bilo v preteklosti polno pod našim korakom, Vas niso odrinili v objem pesimizma. V samozavesti, da je naša organizacija na temeljih ciljev za obrambo pravice in interesov naših, zremo z jasnim pogledom naprej, polni optimizma in vere, da bodo naši glasovi našli odmeve. Toploto skupnosti in sloge naše naj žari ta kongres med nami na znotraj, na zunaj pa naj povdari nepokolebljivo borbeno vrsto. III. vsedržavni gostinski kongres naj bo nov mejnik, nov kažipot, od katerega dalje naj se gostinstvu utre bolj položna in uglajena pot. S temi pogledi in željami Vam dragi stanovski tovariši in mili gostje iskreno kličemo: DOBRODOŠLI! Ciril M predsednik Zveze združenj gostilniških obrti za Dravsko banovino Nikogar naj ne bo, ki bi pomišljal, vsi, prav vsi na Naš kongres MAJCEN CIRIL predsednik Zveze združenj gostilničarskih obrti Dravske banovine, predsednik Združenja gostilniških podjetij v Ljubljani, svetnik TOl v Ljubljani itd. Res je, zaposleni ste, težko se ort- i tegnete od doma, nič kaj lahko ne j utrpite stroškov, vse to je res. Toda če pomislite, da je gostinski kongres brez vas, hotelirji in gostilničarji nemogoč, ali bodete še premišljali? Kdor molči, pritrjuje, kdor ne trka, se mu ne odpre. Ce nas ne bo na tem kongresu vseh v strnjenih vrstah, se naših klicev po zboljšanju našega stanovskega položaja ne bo čulo! Doma v vašem združenju ste sklepali in premotrivali o vsem, kar vas teži. Nešteto je nerešenih vprašanj, ki vas žulijo. Vaš odbor je poročal naši zvezni organizaciji vaše pereče zadeve. S tem še niste storili vsega, kar morate v obrambo svojih interesov storiti. Iz cele države moramo polnoštevilno manifestirati kako solidarni smo v naših zahtevah. Ta pomen ima VSEDRŽAVNI GOSTINSKI KONGRES. Zato je bil sklican. Ni dovolj, če de- lujejo odbori združenj banovinskih zvez in Državne zveze. Celokupnega članstva dolžnost je. vsaj enkrat v letu stopiti v vrsto in tako dati živo oporo svojim izvoljenim možem. Le tako more biti izrečena dovolj glas-ria beseda na naslov merodajnih faktorjev. Cimvečja udeležba, temvečf uspeha in upoštevanja moremo pričakovati. Zavedajmo se resnih časov, ki nas oblegajo. Ne držimo križem rok. Na noge, na krov. Gg. predsedniki združenj, odborniki in vsi zavedni stanovski tovariši! Še nekaj dni je do našega kongresa. Stopite brž do naših tovarišev in organizirajte vse za pot na kongres. Podučite in pridobite vse one, ki omahujejo. Prapor sloge in enotnosti vas kliče. Stanovski interes vam trka na vrata. Neizogibna dolžnost vas kliče! Ciril Majcen, zvezni predsednik. Udeleženci kongresa naj sigurno do |210. ure zasedejo svoja mesta v kongresni dvorani hotela „Union“, ker se bo pred početkom proizvajal izvleček iz filma „Triglav“, da se pokaže gostom in zborovalcem lepoto naše zemlje. Predavanje bo trajalo 7 minut. Navodila za kongres Vsedržavni gostinski kongres se vrši 4. junija 1.1. v dvorani hotela »Union* v Ljubljani Začetek kongresa bo ob pol 10. dop. s sledečim dnevnim redom: 1. Kongres otvori predsednik Zveze združenj gostiln, obrti dravske banovine kot domačin. 2. Pozdravni govor predsednika Državne zveze. 3. Poročilo o delovanju Državne zveze. 4. Noveliranje obrtnega zakona v smislu potreb gostilniškega cbrta. 5. Davčna in taksna vprašanja, kakor ostale obremenitve gostilniških podjetij. 6. Tujski promet in hotelirstvo. 7. Važnost stanovskih organizacij. 8. Resolucija in zaključek kongresa. PREDSEDSTVO DRŽAVNE ZVEZE GOSTINSKIH ZDRUŽENJ KRALJEVINE JUGOSLAVIJE Kongres se vrši dne 4. junija ob !410. uri dop. v dvorani hotela »Union«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 1. Vstop v dvorano je dovoljen samo s kongresnim znakom, ki stane 5 Din in ki se bo prodajal v pisarni stanovanjskega urada na kolodvoru, nadalje pred vhodom v kongresno dvorano in na gostinski razstavi. Znižana vožnja po železnici in parobrodih, Udeleženci kongresa se lahko po- služijo glede znižanja vožnje po železnici in parobrodih sledečih ugodnosti: a) Udeležencem gostinskega kongresa je g. minister prometa dovolil polovično vožnjo po železnicah od 1 do 7. junija. Na odhodni železniški postaji naj si nabavijo poleg voznega listka še rumeno železniško legitimacijo, ki stane 2.— Din. Brez žigosane železniške legitimacije od strani kongresnega odbora in odhodne železniške blagajne je brezplačen po- vratek nemogoč. Pri dohodu v Ljubljano naj se železniška legitimacija in železniška karta ne oddajata. Legitimacija se žigosa pred vhodom v kongresno dvorano, toda šele po končanem kongresu. b) Udeleženci kongresa pa se lahko poslužijo tudi ugodnosti, ki jih imajo obiskovalci velesejma in naj v to svrho prečitajo članek, ki ga objavlja v našem listu velesejmska uprava. Informacije. Informacije, v kolikor se tičejo stanovanj, prehrane, kongresa, gostinske razstave, kongresnih prireditev, pozdravnega večera, izletov itd. se. dobe v kongresnem stanovanjskem uradu na glavnem kolodvoru, št. telefona 27-20.. Člani informacijske službe nosijo v levem reverju zataknjen bel znak. Informacije se dobe tudi pred vhodom v kongresno dvorano ter na gostinski razstavi v paviljonu »J«. Prenočišča. / Cena enoposteljnih sob v hotelih, oziraje se na vrsto hotela in lege sob znaša vključno z davkom in postrežbo 20 do 50 Din. Cena dvoposteljnih sob znaša od 35 do 70 Din. Ker je pričakovati velike udeležbe tudi od strani obiskovalcev velesejma, priporočamo, da si udeleženci kongresa, ki pridejo že 3. junija v Ljubljano rezervirajo sobe. Pišite na »Vsedržavni gostinski kongres, stanovanjski odsek«, da dobite takoj pri vstopu vlaka izkaznice za prenočišče. Brez predhodne prijave ne prevzamemo nikake odgovornosti. Prehrana. Prehrana je v Ljubljani jako poceni ter se dobi menu tudi v najboljših restavracijah od 12 do 15 Din, večerja pa 10 do 12 Din, dočim se preprostejša večerja dobi celo ceneje. Vodiči. Radi hitrejšega in temeljitejšega razgleda mesta in njegovih znamenitosti se obračajte po vodičih, ki bodo stalno v pisarni stanovanjskega urada na glavnem kolodvoru telefon št. 27-20. Honorar za vodiče je 1. uro 15 Din, vsaka nadaljna začeta ura 10 Din ne glede na število oseb. Pozdravni večer in skupna večerja se vrši dne 3. junija ob 20. uri v veliki dvorani »Kazine« na Kongresnem trgu. Skupna večerja stane 30 Din in je vstop na večerjo brez izkaznice nedopusten. Kdor se želi udeležiti skupne večerje ter pozdravnega večera, se mora prijaviti najmanj 3 dni preje. Narodne noše zaželjene. Svira orkester, sodeluje pevski zbor, plesišče v sosednji dvorani. Avtotaksi imajo skupno telefonsko številko 33-66. Gostinska razstava se nahaja na velesejmu v paviljonu »J« ter prikazuje razvoj in sodobno stanje gostinstva posebno v dravski banovini. Telefoni. Zveza združenj gostiln, obrti telefonska številka . . . . . 39—14 Združenje gostilniških podJ jeti j v..........................26—75 Kongresni odbor . . 39—14, 26-- 75, Informacije sp dobe na Ste- . . vilkl ... . . . . • . . P 27 20 Stanovanjski urad .... 27—20 Gostinska razstava .... 21—44 21—48 »Putnik« . . . ...... 24 —72 Hoteli: »Union« 27—50, »Miklič« 27 »Štrukel« 29—41, »Slon« 26—45, »Bel-levue« 30—42, »Soča« 25—31. Izleti. i i A J i •, »Putnik« priredi dne 5. junija, za udeležence kongresa pri najmanjši udeležbi od 15 oseb mnogo izletov z avtobusi v bližnjo in daljno okolico Ljubljane. Izlet na Jezersko stane s kosilom 100 Din. Izlet na Bled stane s kosilom 100 Din. ■■■' 1 Izlet na Bled—Bohinjsko jezero— Tržič—Kamnik stane s kosilom in večerjo 180 Din. Izlet v Logarsko dolino stane s kosilom 120 Din. Izlet v Rogaško Slatino stane s kosilom 210.— Din. Izlet preko Turjaka in Ribnice v Kočevje stane s kosilom 160 Din. Izlet v Kranjsko goro stane s kosilom 140.— Din. Polovična vožnja na železnicah je dovoljena udeležencem gostinskega kongresa pod št. 9.483 od 23. maja 1936. Kupite pri odhodni postaji vozni listek do Ljubljane in rumeno železniško legitimacijo. Voznega listka in legitimacije ne oddajajte, temveč jih pustite žigosati pred vhodom v kongresno dvorano. Znižana vožnja na avtobusni progi Iga vas — VeL Lašče — Ljubljana. Lastnik avtobusnega podjetja g. Peč-nikar je izjavil združenju gostilniških podjetij v Ložu, da vozi udeležence gostinskega kongresa za 20 dinarjev ceneje, kakor običajno. Popust velja seveda pri povratni vožnji in se mora vozni listek žigosati od kongresnega odbora. 4. junij je dan gostilničarske zavesti, zato vsi na kongres v Ljubljano! i Zborovanje gostilničark Predsedstvo društva »Gospodinjska šola za gostilničarske gospodinje« sklicuje dne 4. junija (kongresni dan) ob pol 15. uri v spodnji dvorani restavracije »Zvezda«, Ljubljana, Kongresni trg SESTANEK gostilničark dravske banovine. Na tem sestanku se bo razpravljalo o vzgoji gostilničarskega naraščaja itd. Po zborovanju skupen ogled Gospodinjske šole za gostilničarske gospodinje, nato pa obisk gostinske razstave in ostalih delov Ljubljanskega velesejma. Vabljene so vse gostilničarke in soproge gostilničarjev. i' Typn3aM je y A3HauiH>e aoda no-CTao jeflHa Ba)KHa npuBpeflHO - eKo-HOMCKa h 3flpaBCTBeHa rpaHa. 3a H>e-TOBO yHanpeijeH>e HCKopmirhyjy MHore 3eMJbe H HajMaHbe 33HHMJbHB0CTH, H-CTopHCKo-yMeTHHHKe, npHpoAHe ;ieno-Te h flpyro, cTBapjajyhH noroAHHje ycjiOBe 3a pa3BHjait>e 0B0ra. Y MHorHM 3eMJb3M3 TypH33M yc.noBJb3Ba oncTa-H3K HHT3BHX 0djI3CTH HapOHHTO H>H-xobhx nacHBHHX KpajeBa. IlpHpoflHe JienoTe, hctophckh h y-MeTHHHKH CnOMeHUH, oa yBeK cy npn-MaMJbHBajIH TypHCTe H dHJJH H3jB3>K-HHj« yc;ioBH 3a p33BHjaH>e TypH3Ma. ripHpoflHO je na fce ce y tskbhm Kpa-jeBHMa HajBHIlie pa3BHTH, a HapOHHTO ano 3aT0 HMa h Apyrnx ycjioBa Kao juto cy AodpH nyTeBH h yAodHH xo-TejiH, ko j h oMoryhaBajy npHjaTHHjn 6opaB3K nyTHHUHMa kojh nocefcyjy H3BecHy odjiscT, 0CTaB^>ajy cBoj ho-Bau, Te Ha Taj hshhh ckohomckh no-A»>Ky HCTy odjiscT p33BHj3jyfcH Tpro-BHHy h csodpsfcsj. Bsjkhoct TypH3Ma nopeA n>eroBor ckohomcko - 3ApaBCT-BeHora 3Hanaja je jorn h y TOMe, uito MHoro flonpHHOCH Me^yc0dH0M yno-3H3B3H>y CT3H0BHHUITB3 jeflHOr H3-POA3. YTHHe H3 CTB3patt>y XOMOreHHX HapOflHHX Mac3 H HHBejIHIiie pa3^HKe Metjy H>HMa. Oh je KopucTaH y CBa-kom porjieAy h je^aH Ba>KaH (JjaKTop 3a Me^yHapo,HHy yT3KMHuy, MeijyH3-poflHO 3dJiH>KeH>e h yno3HaBaH>e, ctb3-P3ft>e j3HHX eKOHOMCKHX Be33, a THMe flOnpHHOCH H 0AP>K3B3H>y CBeTCKOT MHp3. I4MajyfcH y BHAy y;iory Kojy TypH-3aM wrpa y ckohomckom, 3Ap3BCTBe-hom nornefly, y p33BHj3H>y TpnejbH-BOCTH h C0JIHA3PH0CTH, j3CH0 je K3KBy fce yjiory HrpsTH h Mopa HrpaTH y BapAapcKoj danoBHHH Koja HMa Bpjio Mnoro ycjioBa 3a p33BHj3H>e HCTora. OBaj fleo BejiHKe JyroaiaBHje 3a kojh cy Be33HH HajBeliH AoroijsjH y nper-Hyfey 3a ocjiodoijeibe, HMa HajBefce cnoMeHHKe name cpeAifceBeKOBHe Kyji-Type, H3Uie cjisbc h BejiHHHHe. Bsp-ftapcKa daHOBHHa je odjiscT Koja je HajBHiue podoBajia h Hajjane oceTHJia Te>KHHy poncTBa, nocjie iteHe c;i3Be y BpeMe /Jyui3H3. KONGRESNE PLAKATE je kongresni odbor založil v 3500 kom. s slovenskim besedilom in po 1000 kom. s hrvaškim in srbskim besedilom. Tiskarna, ki je plakate razpošiljala je razposlala po Dravski banovini tudi nekaj plakatov z neslovenskim besedilom. Pomota se je poskušala sicer popraviti, vendar je bilo že mnogo plakatov razposlanih in se jih ni moglo nadoknaditi s slovenskim besedilom. Zvezno upravo in naših združenj ne zadene tedaj nikaka krivda. Vsled obilice dopisov od zastopnikov gostilničarskih organizacij iz ostalih banovin, ki so posvečeni kongresu, smo morali izpustiti mnogo drugega gradiva, kar nam naj izvolijo člani oprostiti. PoncTBO HHje ycnejio aa joj 3dpHUie HauHOHajiHO odejie>Kje 33to uito je HMa;ia jaKy Ky;iTypy, jany o a KyjiType H>eHHX TJiaHHTejha. Hby je Ky.«Typa cii3CH.ua, ajiH Ta Ky;iTypa HHje Moraa Aa ce pa3BHja ycnopeAHO ca KyjiTypoM cjiodoAHHx HapoAa, 3aTO je AaH3c OBa noKpajHHa h HajBHiue 33ocT3;ra y to-Me norjieAy. Me^yTHM cbh cy ycJioBH 3a H>eHo pa3BHtie. Ty cy njioAHe kotjihhc, do-raTe myMe, pyAHa djisrs, npnpoAHe jienoTe h 3ApaBO noAHed/be. TypH3aM dn Morao HajBHiue Aa ot-Kpuje JyrocJiOBeHHMa KOjn je Heno-3Hajy h uejioM CBeTy OBaj doraTH My-3ej ocTaTaKa jeAHe KyjiType h napodHe npeAe^e. 3aT0 TypH33M y BapAapcKoj daHOBHHH MO/KeMO nOAejlHTH H3 ABe BpCTe : A0M3hH H CTP3HH. AOMATtH TyPM3AM Haera Tpeda pa3BHTH y HajjaHHM pa3MepaMa, TaKo Aa BapAapcK3 d3H0-BHHa nocTaHe npHBjianHa cHara 3a CBe od^acTH y Hamoj KpaaeBHHH. H3jB3>KHHjH pa3^03H 3aTO Cy IIO^H-THHK0-H3UH0H3J1HH, HCTOpHCKO - yMeT-HHHKH, eTH0rp3(J)CKH, JIHHTBHCTHHKH Kao h pa3^or doraTCTBS y npnpoAHHM ^enoT3M3. ri0JIHTHHK0-HaUH0H3JlHH yC^IOBH 3a pa3BHfce AOM3feer TypH3M3 cy y TOMe, uito BapA3pcKy daHOBHHy Bp^o cnado no3H3jy ocTS^e od^acTH y Haiuoj AP>k3bh, a y kojihko je no3Hajy h^h je to cBe HeAOBojbHo hjih je, naK, po3Hajy Ha 0CH0By HeT3HHHx h no-rpeuiHHX 'HHtjjopMauHja. Pss^or 3dor Kojer dn Tpeds^o Aa dyAe npeAMeT CHMnsTHje, jbyd3BH h noceTe jecTe H>eHO poAHed^e C3 ho^hthhko-hsuh-0HajiH0r 3HaHaja, jep cy ce Ha Tjiy oBe daHOBHHe 0AHrpaB3JiH ksko y AaBHOj npOUJ^OCTH TaKO y d^HCKOj, Haj3HaMajHHjH AoraijajH oa onuiTer n0JiHTHMK0-KyjiTypH0r h npocBeTHora 3Hanaj3. Ha T.ny BapAapcKe daHOBHHe Haui3 nHCMeHOCT h npHM3«be XpucTOBe Bepe hms CBoje npBe 33neTKe. OBAe ce je P33bhji3 ao HajBefeer cTeneHa y Ae-BeTOM h AeceTOM CTO^ehy npB3 jyro-cjiOBeHCK3 h onurre c^obchcks uiKOJia H TO y H>eHHM Hajjy>KHHjHM odjiacTH-Ma. Ty ce hcthhy BejiHKH h HeyMop-HH npOCBeTHH H KyjITypHH paAeHHUH, yneHHUH cjiobchckhx 3n0CT0^i3 'RnpH^a h MeTOAHja, CBeTH K^hmcht h cbcth HayM, ko j h cy AaJiH npBe 0CH0Be c^o-BeHCKOj KftHMteBHOCTH Ha BajIK3Hy H HHj3 cy AeJia nocTajis onuiT3 cBojHH3 He csmo JyroaioBeH3 Hero h Cjiobchs y onuiTe. Ohh cy AeJioBajiH h ctb3-psjiH y npHJiHK3Ma, K3A3 je ueji0KynH0 CjlOBeHCTBO npeTCT3BJb3J10 jeAHy o-rpoMHy HenHCMeHy, HenpocBežeHy, He-KyjiTypHy h HeopraHH30BaHy Macy. Ha TJiy OBe daHOBHHe Ae^ao je h HaUI HajjSHH anOCTO^ XpHUlTaHCTB3, Hame cpeAH>eBeKOBHe npocBeTe h Kyji-Type CBeTH CaB3 HeM3H>Hh (FIpH3-peH, Ta3K0BHua, Kocobo) ca MHoro-dpojHHM cap3AHHUHM3 ko j h cy nojio->KHJ1H BpjlO C0J1HA3H OCHOB HSUJOj CpeAH>eBeKOBHOj UHBHJlH33IiHjH. Ha TJiy BapAspcKe daHOBHHe Hama cpeAft>eBeKOBHa AP>KaBa Koja ce ja-BHJia h pa3BHjajia y Pacy, AocTHr^a je BpxyHau CBora nojiHTHMKora h KyjiTypno - HauH0HajiH0ra pa3-BHTK3, TaKO A3 je CpnCKO KpajbeBCTBO h uapcTBO ocTaBHjio TaKO tpajHe y-cnoMeHe Aa je Haui HapoA y AaHHMa TeuiKors poncTBa Aiorao onyBaTH cbo-jy HaUH0H3JlHy HHAHBHAy3JlH0CT. Ha T.ny OBe daHOBHHe je Hame Kocobo, Koje je CTOJietiHMa (JmpAiHpajio Ham H3UH0H3JIHH nOHOC. Jy>KH3 CpdHjs — oahocho BapAap-CKa daHOBHHS 0AHer0B3Ji3 je Mnjioms OdH^Hfea, CTpaxHtt>uha 03H3, Pe^y KpHJi3THuy, KpajbeBHha MapK3 h n^e-j3Ay Hamnx cTapnx jyHaK3 y BHTe30B3 KojH cy nocT3.iH npeAMeT H3me H3B3HpeAHo .uene HspoAHe jy-HanKe noe3Hje h t. a- h t. a- npeMa TOMe, H3m3 je CBeTa ay>khoct Aa oda-BecTHMO CBe KpajeBe Hame ApwaBe, KaKO dn oHa nocTa^a npHBJi3MH3 CH3r3 CBHjy ApyuiTBeHHx ciiojeBa, Te Aa Ha Taj hshhh dyAe nponsraTop cpoje hctophcko KyjiTypHe h no;iH-THHKe y^ore y Hamaj ap>K3bh. Hctophcko - yMeTHHHKH yC.10BH 33 p33Buhe Typn3M3 cy y TOMe, mTO je B3pAapCK3 dSHOBHHa H3jBejlHHaHCTBe-HHjH naHTeoH Hame npocBeTe, upK-BeHO MopajiHor, eTHHKor h KyjiTypHO-yMeTHHHKor npenopoAa oa HajcTapn-jhx BpeMeHa. CByAa no cbhm3 H>eHHM KpsjeBHM3, BHAe ce HMn03aHTHH H BeJIHH3HCTBeHH CpeAfteBeKOBHH cno-MeHHUH y KojHMa ce OMeAa Hama cpeAH>eBeK0BH3 nodo>KHocT, nHCMeHOCT, BeJIHKH 3pXHTeKT0HCKH H yMeT-HHHKH yKyC. Mh HM3M0 y THM3 CT3-PHH3M3 HeonncaHo Jiene (JjpecKe, Koje cBeAone, no MHmft.eu>y h TBp^eH>y BeJlHKHX HaiUHX H CTp3HHX CTpyHH>3- Ka, o npendpoAy cBeTcne yMeTH0CTH KojH je 3anoneo koa Hac h to MHoro paHHje Hero y HTajinjH. HajBefeu cno-MeHHuu Hsme upKBeHe yMeTHOCTH, 3pxHTeKType h >KHBonnc3 HM3jy CBoje H3jdoJbe npeACT3BHHKe H3 Jyry. Tovariši p o s e t i t e paviljon svojega tovariša Viktorja Jeločnika na razstavnem prostoru Ljubljanskega velesejma LEŽAK in BOCK PIVO Izvrstna VINA, kakcr tudi vina graščine „NEGOVA“ Gorka in mrzla jedila. — Cene zmerne ! Postrežba točna! Paviljon ,,R OŽNA DOLI NA" vis a vis vodometa! Ty je cjajH3 TpsHaHHua, /JenaHH, Kao cjajHa xhmh3 y K3MeHy, Kojs npHMa HCTopnjy jeAHe Hame nodeAe h nodoKHoeT Ham»x B^aAapa; upKB3 Cb. BoropoAHue y Oxp«Ay; Cb. IleT-Ka y npH3peHy, Ilpoxop FIshhjCkh ko j h je y djiMCKoj npom^ocTH dno CKJioHHiuTe h nyBap ohhx KojH cy ce dopHJiH3a cjiodoAy JienorJyra; jiecHOB-ckh MaHacTHp nocBeheH Cb. MHX3HJiy H r3BpH^y JieCHOBCKOM, AO^a3H y Haj-3HanajHHje cnoMeHHKe Hame 3pxHTeK-Type 4yBeH ca CBojoM 0JiTapcK0M an-CHAOM, HK0H0CT3C0M M3jCTOp3 Aed3p-CKe mKO^e h nopTpeTHMS flym3H3, Je^eHe H 0;iHBepe; Cb. Humrca y IllTHny; Cb. IlaHTe^ejMOH koa Ko-naHa; Cb. JoaKHM ocoropcKH hciioa OcoroBa; MaTK3 koa CKonjbs; no-dymKH M3HacTHp; Cb. ApaHijeji Kyne-BHmKH ; Cb. risHTejiej koa CKon^3 ; Cb. Taoplje y H3ropHnaHy; TpcKaBau koa FlpHJiena; Cb. JoBaH duropcKH Ha JieBoj oda^H PaAHKe y cpeAHHH n^e-MeHa MnjaKa ca hkohoct3com h nop-TpeTHM3 Cb. J0B3H3 BjI3AHMHp3, J{e-H3HCKor h usps JIa3apa; JlemaK koa TeTOBa ; Cb. ripeMHCTa koa KHHeea ; Cb. HsyM H3 od3JW OxpHACKor je-3ep3 ; MspKOB M3H3CTHP, HHj3 3pXH-TeKTyp3 hhhh CHa>KaH e^eKST; rica-na; Cb. Cnac y CKon^>y HHjH je h-KOHocTac AeJio yMeTHHKa H3 ^edpa h MHorH Apyrn ManacTHpH h upKBe HHjH jKHBonuc npeACT3B^>a Heoueu>HBo d^a-ro 3a H3my 3pxeo;iorHjy, H3UH0H3^Hy HCTopHjy, yMeTH0CT h eTHorp3(j)Hjy. 33p y IlpHJieny hobck He AodHBa ho-Be yTHCKe rjieAajytiH MapKOB rp3A h rt>erOB M3H3CTHP? OB3j HeodHH3H jy-H3K n0CT30 je jeAH3 BpCT3 CHMdO^S Jy>KHHX C^0BeH3, C3B y Tp3AHUHjH Ky^Type enojno je y cedn ^ereHAy UpKBe h ;iereHAy HapoAa. BapA3pcK3 daHOBHHa je fla;i3 cbomc HapoAy ABa HajrjiaBHHja MOMeHTa 33 HapoAHy necMy, AaJia je MspK3 h Kocobo. CBe cy to cnoMeHHUH Hame cjiaBHe npom- PREDSEDSTVO. BJIAAAH A. BOr/JAHOBMTi, xoTe.iHjep 11 upeTceRHiiK yapy>Kefta yrocTiiTeji>a Ha noApynjy Bapsapene čaHOBime Ba>KHOCT yHanpe^eiba Typ«3Ma y BapAapcKoj daHOBHHH Mihajlo V. NfkoHč predsednik drž. zveze gostilničarskih združenj kraljevine Jugoslavije J10CTH KO j H HaC 33AHBJb3B3jy H CBO-jHM yMeTHHHKHM pe3dapHjaMa H3 h-KOHOCTacHMa, b^sahhkhm npecTO^HMa H 3MB0HHM3. OBO H3C y TOJ1HKO BHme OAymeB^aBa KaAa ce ccthmo Aa cy TBOPUH THX peMeK-ACJI3 nodOKHOCTH, 3pxHTeKType, pe3d3pnje h cJiHKapcTBa, chhobh BapAspcKe d3H0BHHe, KojH cy n0K0JbeH>HM3 noK33aJiH nyT KojHM Tpeda HhH 3a flodpo, c^aBy h BejiH-MHny CBoje H3unje. ETH0rp3(j)CKH yCJI0BH! Kso roA mTO je Ham BejiHKH HayHHHK npo(j). JoBaH LjBHjHii HCT3K30 Aa je B3pA3pCK3 03H0BHH3 CaCTaBrt>eH3 OA BHme reorpa4)CKHX KOTjiHHa, T3K0 HCTO 0H3 je H3B3UpeAHH npeACT3BHHK H3B3HpeAHor mspeHHJis y nonieAy uspoAHe Homfte. To npeTCTaB^a jeA-Hy HeonncaHy npHMaMjbHBOCT 3a cBa-Kor Jyroc^ioBeHa, jep y TOMe oh bhah h eTHorpatj)CKy ;ienoTy Hamer Kpa-JbeBCTB3 H U3PCTB3. MehyTHM, Kao mTO y MHOFHM KpajeBHH3 H3me AO-MOBHHe noHHH>e Aa npon3A3 uspoAHa Homaa, TaKo ce Mopa je^HOM acchth HCTO H ca HapOAHOM HOmHiOM Bap-AapcKe dsHOBHne, Koja je jeAaH AOCTa OHyBaHH Aeo Hame HapoAHe M3Tepw-ja^He Ky^Type, to ce npnpoAHO Ae-maBa ca npoAHparbeM MOAepHe Ky^-Type, 3^H HHTH H0imt>3 HHTH OdHHajH ce CMejy H3rydHTH aok ce dsp He CMede no My3ejHMa Kao cbcaouh H3me Ky^Type. H to 6h Tpeds^o jom jsne Aa npHByne Jyroc^OBeHe oboj jienoj noKpajHHH Ha pa3KpcHHUH hc-TOKa h 3anaAa, Ha pa3KpcHHUH ABejy Ky^Typa. nopeA OBors »HBonHC no M3H3CTHpHMa H CT3pHM UpKB3Ma Ca-MyBao HaM je h OAe^a Hamnx hct3k- HyTHX UPKBeHHX BeJIHKOAOCTOjHHKa, B^aAa.naua, B^scTe^ie h Apyrwx hct3k-HyTHX JbyAH, Te ce nyrHHKy h y tom noMeAy 0TB3pa jeAaH npocTHpaH xo-PH30HT 3Hatt>3 H3 odjlSCTH eTH0rp3- Prvovrstno blago! Nizke cene! K. ČERMELJ LJUBLJANA DVORAKOVA ULICA 12 Telefon interurban štev. 34-50 Brzojavi: Čermelj, Ljubljana TRGOVINA VINA IN ŽGANJA m- NA DEBELO -m Vedno v zalogi: Ljutomerske specialitete, fina namizna vina, dolenjski cviček, kakor tudi raznovrstno žganje, špirit, rum, liker VERMUT VINO - PELINKOVEC LIKER Točna postrežba! Zahtevajte ponudbe! Oglejte si ob priliki kongresnega dneva 4. junija veliko gostinsko razstavo v Ljubljani! Ljubljanski velesejem si nikakor ni stavil za edino nalogo, cla posreduje med proizvajatelji gospodarskih dobrin (industrijo in obrtjo) trgovino in konzumenti, da stvari tako Cim živahnejšo cirkulacijo robe in posredno s tem čim boljše pogoje za življenje najširših mas naroda, ampak je prevzel nase visoko naci-jonalno dolžnost, da svetuje, bodri, ustvarja pogoje in pomaga ljudstvu do blagostanja. Le to ga je vodilo, da je razstavil v posebnih paviljonih obilico najraz-novrstnejših strojev, poljedelskih in drugih, s pomočjo katerih bi se omogočil vseobči napredek, širokopotezna zamisel industrializacije naših vasi, obče blagostanje. Kmetovalci bodo od 30. maja do 8. junija mogli na velesejmu videti, preceniti in izbrati za poznejši nakup stroje, ki bodo odgovarjali njihovi potrebi, možnosti izkoriščanja in podjetnosti. Seveda pa bodo obiskovalci našli na velesejmu mnogokaj, kar potrebujejo. Poleg tekstilnih, kovinskih, papirnih, kemičnih, keramičnih, kozmetičnih, mehanskih, porcelanastih in steklenih,' tobačnih, gumijastih, mlekarskih, mesnatih, krznenih, far-macevtičnih iin kirurgičnfh, vrvar-skih, čevljarskih in usnjarskih izdelkov bodo na velesejmu razstavljeni avtomobili, kolesa, vozovi, pohištvo in stanovanjska oprema, sodi, peči, glasbila, šivalni stroji, pisalni in pletilni stroji, poljedelsko orodje in žebljarski izdelki, stavbni JIhhtbhcthhkh pa3Ji03H 3a nocehn-Batt>e OBe odjiacTH cy y TOMe, luto ce npBO rmcMO CJiOBeHCKO h npBa rpa-MaTHKa h cuHTaKca jyrojuioBeHCKa h onuiTe ejlOBeHeKa orjieA3 y ctsphm CpeflH>eBeKOBHHM UpKBeHHM CflHCHMa, ko j h aaTnpajy H3 BpeMeHa yneHHK3 h Hacjie^HHKa cjiobchckhx anocTo^ta TiHpHjia h MeTo^Mja. H AaHac BapaapcKa daHOBHHa y eTH0rpa(})CK0M norjie«y npeTCTaBJba HeofiHHHO 33HHMJbHBy CJIHKy HaiiIHX jy>KHHX roBopa kojh cy y ochobh jy-rocjioBeHCKH (nyBa ocodHHe uiTOKaB-CHor AHja^eKTa T3B. CTapo - urroKaB-ckh) Te je n 36or Tora OHa, t. j. Bap-AapcKa 6aHOBHHa jeAHa oa HajHHTepe-caHTHHjnx noKpajHHa y Hainoj AP*aBH. BapsapcKa dsHOBHHS je jeAna oa Haj6oraTHjHx noKpajHHa y JyrocjiaBHjn npHpoAHHM jienoTaMa. OHa HMa iuia-bo oxphacko je3epo orpa^eHo ca cbhx cTpaHa nji3HHH3M3 ca kojhx nupna BeTpHh h 3a BpeMe HajBefcHx BpyfcHH3 AOHOceiiH CBe>K h hhct Ba3Ayx. Ha uiecT CTOTHHe MeTapa HaAMopcKe bh-CHHe npocTpaHO, ca hhctom nHjsfcoM BOAOM, 60raTCTB0M pH6a, CyHH3H0M njra>KOM npeTCiaBJba jeAHy oa Haj-BeiiHx npnpoAHMX ;ienoTa y jy>KHoj EBponH. Ha jeAHoj CTpaHH Ha odsjiH, Ha jeAHOM dpAamuy y3AH>Ke ce Oxpha, CTapH JIhxhhaoc, iuto fce pefcH 3Be3-Aa. Ca Bpxa 0B0ra dpAauma bhah ce c Apye CTpaHe Ha odajiH je3epa MaHa-CTHrp Cb. HayM y >KHB0nncH0M npe-iiejiy ao cai«e ajidaHCKe rpaHHije. O-Kpy>KeH MHorHM BpejiHMa ca xji3AHom h 3ApaBOM nHjafcoM boaom h ApseheM npeACTaBa.a npeAeo nyH 3ApaBJba, a y hcto BpeMe h jeAaH cnoMeHHK Hame npoumocTH. Ten, K3K3B 6h dno norjieA ca Ta- 1 JIHHHIje H JIH IUyMOBHTe j3d^3HHUe H3 • njiaBO je3epo h njiOAHy KOTjiHHy Kpos | materijal, kuhinjska posoda, hladilne naprave, kožuhovina, pletenine, čipke, igi’ače za deco, kozmetični in bižuterijski predmeti, otroški vozički, športne potrebščine, radio aparati in še mnoge druge koristne nove stvari. Posebno zanimive bodo razstave: »Sodobna gospodinja« v zvezi z »Modno revijo«, ki bo pokazala, kako naj se oblači in ponaša gospodinja in družina ob raznih prilikah doma, v svetu, pri delu. Gostinska razstava, ki jo bo priredilo Gostilničarsko združenje ob priliki svojega vsedržavnega kongresa v Ljubljani, in ki bo pokazala kako je treba opremiti gostišča, ki jih pose-čajo tuji gosti, in kako je treba le tem postreči, da ne bodo pogrešali nobenih udobnosti. Razstava malih živali: kuncev, perutnine, ptičev, ki bo nudila ne-le mnogo lepega za oko, ampak tudi marsikaj koristnega, zlasti za rejce. Razstava vsakovrstnega, cenenega in dragocenejšega pohištva, izdelanega za vsak okus, v skladu z najmodernejšimi zahtevami praktičnosti in lepe oblike. Na razstavi avtomobilov pa boste našli vsakovrstne vozove skoro vseh pomembnejših svetovnih znamk. Posetniki velesejma bodo imeli na železnici, avijonih in parobrodih 50% popust; za vožnjo po železnici bo treba kupiti na odhodni postaji rumeno žel. izkaznico in celo vozno karto, s katero se boste lahko zastonj vrnili domov, potem ko vam bodo na velesejmu pri blagajni potrdili obisk. Kojy BHjyra U,phh aphh rydeiiH ce y K>eroBoj >KHBoriHCHoj KJiHcypH. no-ijeMO JIH H>erOBOM KJIHCypOM y>KHB3-fceMo rxeA3jyhH Kano ce HH>Ke Mac ca XyKOM CJ1HB3 CK3HyliH C K3MeH3 Ha KaMeH a H3a Hac KaKo ce ropoeracHe njiaHHHe AH>Ky h c jeAHe h c Apyre CTpaHe Kao Aa xoiie Aa ce caciaBe. Aoji33hmo ao ftedpa, TypcKe K3cade y 4Hjoj ce OJIH3HHH Hajia3H JieKOBHTO B3ft)HUITe H K0C0Bp3CTH. 0A3TJie H 3-CTaje >KHBonHCHa KyjiTyps PsAHKe HsjpoMaHTHHHHjn npeAeo BapAapcKe daHOBHHe h nocTojdHH3 AedapcKHx yMeTHHKa. C JieBe CTpaHe bhah ce KpmeBHTH T 3J1HHHHK Ca i;ejIHM Ky-fcaMa, rHje3AO h3uihx MyBeHHX nensji-d3p3 H M0d3H3 KO j H Ca CBOjHM CHpOM Tpryjy no ErnnTy h AMepHUH. Ca HCTe cTp3He Majio Aajbe, AH>Ke ce Be-JiHnaHCTBeHH cnoMeHHK Ae^io yMeT-HHK3 0B0r3 Kpaja, H>HXOBe BeiUTHHe h yKyca, Cb. JoBaH BnropcKH Ha naAHHH uiyM0BHTe nji3HHHe. Na Apyroj cTpaHH HCTO T3K0 T0p0CT3CHe H UiyMOBHTe riJI3HHHe CBe AO HH>Ke M3Tp0B3. 3aTHM BapA3pCK3 d3H0BHH3 HMa IlpecnaHCKO h pndoM doraio /Joj-paHCKO je3epo. ri3 uiyMOBHTe BHCOKe njisHHHe: I4pH0JbeBy, ropocT3CHH Llisp kojh H3c noTceha Ha uiBajH3pcKe Ajine (noroA3H 33 CKHjatt>e), Kopad, iuyMOBHTH ByKOBHHK, ByKOBO, Oco-TOBO, Ko>KyX, ropifeH KajM3KH3JI3H, /l,odpo Ilojbe, BeTepHHK, bhcokh fle-pncTep, cKoncKy I4pHy ropy h t. a- I4m3 CBoje HajBefie djisro, BspA3p h H>eroBy AOjiHHy oko KOra cy BeKo-bhm3 Bo^eHe dopde, fteroB H3Bop y BpyTOKy, )KHBonHCHy KJi»cyny fleMHp K3nHjy C3 0CT3TUHM3 CT3pHX CnOMe-hhk3; H>eroBe npHTOKe JleneHau ca KsnaHHKOM, cjiaBHy BperajiHHuy, l|pHy Kpo3 Mophxobo h Apyre. Ochm Tora 3a Hac JyrocjioBeHe Bap- ' AapcK3 d3H0BHH3 npeTCTaBJba HajBe-jiHMaHCTBeHHjy no3opHHUiy HajHOBHje HCTopnje. jep cy ce Ty OAHrpajiH Haj-BetiH AO>KHBJbajH H H3JCJ3jHHjH IIOA-BH3H H3me xpadpe cpncKe BojcKe; jep je Ty KyM3HOBO rAe je ocBefeeHo Ko-COBO, B3K3PH0 TyBHO, LUeMHHI^a H riepucTep Ha KojHM cy MecTHMa pa3-dHjeHy nocjieAftH ocTaiiH otomshckc BOJCKe. | Ty cy Bper3JiHHu,a, P3jH3He, Ij,apeB Bpx, BeTepHHK h APyra MecT3 Ha ko-jhm3 je OAJiyHeHa cyAdHHa Hamerjyr3. Ty cy K3jMaKHaji3H, BeTepHHK, L(pH3 h /^odpo nojte rAe cy cpncKe Heno-deAHe apMHje Hcnojtujie HeBepoBaTHy xpadpocT, oajivhhoct, noKpTBOBafte, JbydaB npeMa cJiodoAH, jeAHHCTBy Cpda, XpB3Ta h CjiOBeHaq3 h npeM3 OnUITOj H3HH0H3J1H0J HAejH jyrocJio-BeHCTB3. CTPAHH TYPH3AM i 3a CTpaHne BapAapcK3 daHOBHHa npeTCTaBJb3 hcto tsko BejiHKy HHTepe-C3HTH0CT jep Ty cy MHOrodpojHH H3U1H cpeAH>eBeKOBHH cnoMeHHHH kojh ny-Bajy y cedn Hauiy cpeAH>eBeKOBHy KyjiTypy h HHBHJiH3au;Hjy h kojh cy oa HHTepeca h BpeAHOCTH 33 uejio H0BeH3HCTB0. Ty cy 33HHMJbHB0CTH y H3p0AH0j HOLHHjH H 0CT3JIHM eTHorpac}>CKHM ocooHH3Ma, Koje cy pe3yjiTaT BeKOB-Hor AOAHps ABejy KyjiTyp3. Ty ce MO>Ke BHAeTH K3p3KTepHCTHMH3 MeUI3BHH3 eBponcKe h HCTOHHe KyjiType. 33thm H3 Tjiy OBe d3H0BHHe cy H HyBeHH CTodn Ha yTOKy H,pHe y BapAap djiH3y TpsACKor (>Kejie3HHHKa CT3HHH3). Ty je nyHO cnoMeHHK3 puMCKe h BH33HTHHCKe KyjiType OA kojhx je jieno onyB3H 3M({)HTeaTap h jom nyHo rpsijeBHHa. Tpeda hmsth y BHAy, A3 cy yHHH>eHH C3M0 npBH noneuH y HCKon3B3H>y OBe CT3pe B3-pouiH. YHHH>eHe HCKonHHe AaJie cy BejiHKH M3THpHjaji oa BejiHKor Hayn-Hor H 3pxe0J100JK0r 3H3H3J3 33 HCI1H-THB3H>e np0CTHp3H>3 pHMCKe H BH33H-THHCKe KyjiType H3 B3jiKaHy. Ty je MyBeHo TpedeHHUiTe h jom MHore pa3B3JTHHe cT3pnjer h MJia^er nopeKJia. y BapAapCKOJ d3H0BHHH Cy HeodHHHO jiene ropocT3CHe njisHHHe, Koje npn-BJiahe H CBOjOM npnpOAHOM AHBJbHHOM H CBojOM JienOTOM. Ty cy H3B3HpeAH3 je3epa Koja no cboj'hm JienoraMa ao-jia3e y peA HajjieniHHx TBopeBHHa npnpoAe y Jy>KHoj EBponH. MHorn dn dojiecHHHH hsuijih JieK3 H 3AP3BJb3 y OBOM H3p0dH0M Kp3jy. MHOrH dH CJIHK3PH H yMeTHHL(H HaUJJIH nyHO HHcnHpaHHjs y 0B0j AHBJboj h nyHoj ni3peHHU3 odjiscTH. MHorH dn H3yHH>auH HamjiH njioAHa nojb3 p3Aa. TypHCTH ca Hajp33JIHHHTHjHM HHJbe-BHM3 HedH ce 0A3BAe BP3THJIH He33-AOBOJfcHH h He Hocehn TpajHe yTHCKe H3 OBOr Kpaj3. A OHH KO j H jeAHOM Aoijy no>KejiejiH dH Aa 11 ApyrH nyT npoBeAy h era hsc y oBoj odjiscTH. nopeA obsko jiennx ycjioBa 3a p33-BHtie TypH3M3 y BapAapCKOJ d3H0BHHH OTKJiOHjeHe cy CBe CMeTHse h HeAOCTanH 3a p33BHJ3Hje HCT0r3. npOUIHpeH3 je >KeJie3HHHK3 Mpe>K3 T3ko Aa nopeA nocTojehe cojiyHCKe npyre hmsmo h HopM3JiHy npyry Bejiec—BHTOJb h Hphuithhs—neii. Ctsjihh 3yTodycHH csodpshsj je yBeAeH h y HsjdojbeM je peAy hs CBHM3 TypHCTHHIKHHj3 BpX3 H3 Lllspn: JbydoTeH (2496) h AjieKC3H-APOB BHC (p3HHje 3B3HH TypHHH 2703 m). Koa JbydoTeHa AouiJia cy o od3Hp ABa npncTyna: I. lieHepaji J3hkobh1i — Pe>KaHHe— TopsHne—Js)KHHHe—njiaHHHCKa Kyfe3 JbydOTeH3 (Ay>KHH3 M3pK3HHje OKO 9 M3COB3 X0A3). II. TeTOBO—Bp3THHi;e—Grspo cejio, OASKJie noMHH>e MspKaunja h boah ao njiaHHHCKe Kyhe (oko abs naca xoAa). MapKauHja ao AjieKcaHApoBor bhcs H3BpuieH3 je oa TeT0B3 npeKO cejis JIhcu3 ao CMy4apcK0r AOMa, a 33thm npaBO H3 3an3A nSUlHHOM J1HB3A0M Ao Msje, ns Ha jyr ao AjieKcaHApoBor BHC3 (9 H3COB3 X0A3>. Ay«58 NUDI VAM steklenice za vino, čaše vseh vrst Steklenice za vkuhavanje sadja znamke nllermetic“ Obiščite mojo veliko zalogo! Postrežem Vam samo s prvovrstno češko kvaliteto! „Jyr«. CBe tph Kyfce carpaijeHe cy oa KaMeHa. JbydoTeHCKa Kyfca HM3 ABe npocTop-He code, HpeTcodjbe, KyxHH>y, xoahhk, Tpne3apHjy, noApyM h T3B3H. Kyh3 HM3 15 KpeBeT3 ca pOCTeJbHHM CTB3-PHM3 h caB noTpedaH codHH h Ky-XHH>CKH H3MeniT3j. Kyh3 je yAajbeHa oa CT3HHi;e T>e-Hep3Jl JSHKOBHh 6—7 M3C0B3 X0A3, 3 OA BpX3 JbydOTeH3 2—3 H3C3. H3JI33H ce H3 bhchhh oa 1650 MeT3pa nopeA npocTpaHe dyKOBe myMe. K3jMaKHajiaHCK3 Kyh3 HM3 ABe npo-CTp3He code, npeTcodjbe, KyxHJby, xoahhk, Tpne33pyjy, noApyM h tsbsh. H3MeiiIT3J ce C3CT0JH OA 15 KpeBeTS ca nocTejLHHM cTBapHMa. nopeA Tor3 HM3 H CBe 0CT3J10 uito je noTpedHo 33 npnnpeMSfte xp3He h dop3B3K y KyhH. Kyii3 je OA3JbeH3 oa EHT0Jb3 56 KHJioMeTapa, a oa Bpxa KajM3KH3Ji3Ha 15 KHJiOMeTap3. o H>e boah Aodap 3yT0M0dHJiCKH nyT. noAHrHyT3 je hs MeCTy 3B. JejI3K H3 BHCHHH OA 1550 M. Aom Ha IlonoBoj uianKH HMa ABe code, npeTCodJte, KyxHH>y, Tpne3apHjy, noApyM h TaBaH. Kyiia HMa 30 Kpe-BeTa ca nocTejLHHM cTBapHMS. Ty je T3KOije H CaB OCTajIH COdHH h Ky-xhh>ckh HaMem-raj. Kyfe3 je rpstjeHs H CH3dAeBeH3 H3MeUJT3jeM H3 epeA-CT3Ba »Jyra« ApyniTBa 3a yH3npe^eH>e TypH3M3. Aom je yA3JbeH 3—4 H3C3 xoa3 oa TeT0B3, 3 OKO 5 H3C0B3 OA H3jBHUier Bpx3 HJape (AjieKcaHjipoBor BHca). Oh je H3 BHCHHH OA 1780 MeT3p3 ncnoA Bpx3 nonoBe uisnKe, kojh ce y3AH>Ke 70 MeT3pa H3H3A Kyhe. K30 jeAaH oa H3jrjiaBHHjHx ycjiOB3 3a yHanpe^eH>e TypH3Ma h npoMeTa CTpaHaus jecy Aodpn h yAodHH xoTejiH. npHB3TH0iM HHHJHH3THB0M nOAHTHyTH cy h to: y CKonjby: XoTeji »Bphctoji« C3 35 cods h 45 KpeBeT3, neHTpaji-hhm rpejaaeM h TeKyiiOM TonjioAi h XJI3AH0M BOAOM; XOTejl »CpnCKH Kp3Jb« C3 28 cods h 36 KpeBeTa, neHTpaji-hhm rpejsfteM, TeKyhoM TonjioM h xjiaAHOM boaom; xoTeji »CnjieHAHA« C3 25 C003 H 28 KpeBeT3, C3 HeHTp3JI-hhm rpejsfteM, TeKyiaOM TonjioM h XJI3AH0M BOAOM; XOTejl »M0CKB3« C3 29 coda h 39 KpeBeT3, ca TeKyiiOM BOAOM. y T e t o b y : xoTeji »JyrocJiaBHja« ca 18 coda h 30 KpeBeTa, c3yAodHHM H HHCTHM HaMeUJTajeM. y O x p h a y: »TypHCT« ca 18 (coda h 31 KpeBeTOM; »BejiBH« ca 30 coda h 50 KpeBeTa, ca TeKyhoM boaom; »CpncKH Kp3Jb« ca 20 coda h 30 KpeBeTa. y B h t o Jb y: »TpanA xoTeji JeBTHh« C3 25 cods h 35 KpeBeTS, C3 TeKy- SERVIETE TOALETNI PAPIR blagajniški bloki, krožniki, indijančki, torbice za serviete, SLAMICE ZA PITJE knjige za knjigovodstvo, pisma in kuverte s tiskom najceneje Iv. Bonač trgovina i pisar, potrebičlnaml Ljubljana, Šelenburgova ulica Manifestirajmo dne 4. junija na gostilničarskem kongresu v Ljubljani za naše pravicel da in še večja je razlika med raznimi mineralnimi vodami. Splošno znani Radenski vrelci, Zdravilni, Kraljev in Gizelin spadajo med najmočnejše te vrste v Evropi. Pa tudi po svojem okusu kot svežilna pijača so nenadkriljivi. Pokusi samo enkrat, da boš videl kaj pomeni prvorazredna mineralna voda. Čisti in izpira kri, izloča sečno kislino in druge strupe iz telesa ter s tem krepi telesne in duševne sile. Kdor pije vino z Radensko slatino, ga ne boli glava niti po največjih krokarijah. Nekoliko riječi o razvitku našeg hoteljerstva Banaj ^aejbeHMKa Ostvarenjem naše države počeo se osjetijivo razvijati promet stranaca, što je razumljivo time, jer je trgovine promjenila pravac svojeg dota-danjeg smjera u Beč i Budimpeštu, te zamjenila sjedišta nabavnih vrela u Zagrebu, Ljubljani, Beogradu i Skoplju. Ovi gradovi proradili su od god 1919 do 1931. — Kako bi se udo-voljilo potrebi podignuti su novi hoteli, a stari su djelomično obnovljeni i modernizirani. — Tada je na-stupila svjetska kriza, koja je zahva- ANTON CERAB, Kamnik: tila i našu zemlju, a osobito primjet-livo osjetili su svi hoteli uredbu o zaštiti banaka i štedioniea, jer od tada pa sve do danas nastao je za-st|oj, tako da se hoteli uzdržavaju samo toliko, da udovoljavaju najnuž-nim potrebama, dok o investicijama u poslovanju ne može biti ni govora. OčekivaJa se sanacija hotela, pa su savezi obečavali osnutak hotelsko turističku banku »Samopomoč« i slične ustanove, ali sve to ostalo je samo prepušteno sebi, bez da se našlo efikasno riešenje. — Prema statistič-kim podacima u zemlji postoje 1076 hotela i 26.200 soba i 32.109 kreveta. — Ovi hoteli uposluju 10.085 radnih sila a predstavljaju glavnicu u višini od milijarde i pol dinara. U turističkim krajevima pogodje no je hoteljerstvo isto tako u momentu kad su svemoguče zabrane ulaska i ograničenja uvoza deviza u našu zemlju stupile na snagu. — Teško si je zamisliti priliv stranaca, kad mu na prvom koraku stavljaju nepremostive zapreke. Putem jakih stručnih organizacija nadamo se, da če mjerodavni faktori konačno uvidjeti neodgodive potrebe našega hoteljerstva, pa nema sum-nje, da i staleški kongresi mogu najbolje prikazati pravu sliku dotične privredne grane — a time i sve njegove potrebe. Teodor Kaufmana, hotelijer iz Zagreba. Tujski promet in gostilničarstvo Čeprav je mučno obravnavati ta velevažen gospodarski problem v par vrsticah, vendar hočem navesti najvažnejše, kar se tiče gostilničarstva. Težke gospodarske prilike silijo naš stan, da privabi goste tudi iz drugih krajev. Domače prebivalstvo je na splošno ubožalo in ne more nam nuditi za obstanek potrebnega zaslužka. Tujski promet postaja tedaj tudi za gostilničarstvo važen činitelj, kateremu je treba posvetiti ob vsaki priliki največjo pozornost Dolžnost gostilničarja je, da sodeluje v tujsko-prometnih društvih, da je iniciativen v pogledu propagande za kraj svojega obratovanja, in da to društvo, ki deluje v njegovo korist tudi denarno podpira. Ni pravilno, če prepušča gostilničar delo in iniciativo drugim, sam pa čaka na sadove njihovega dela. Že sto in stokrat je bilo povdarje-no kakšne koristi donaša tujski promet prebivalstvu dravske banovine, saj je od njega odvisen naš obstoj. Naravno, da so tudi drugi stanovi, kakor n. pr. trgovci, obrtniki in naš kmet deležni obilnih dobrot tujskega prometa Vidimo torej, da je nujna potreba časa, da se goji, širi in pospešuje tujski promet. Ta zavest mora prodreti v najširše plasti naroda. Zmotno je misliti, da je naša glavna naloga tujca le privabiti, temveč je dolžnost gostilničarja napraviti tujcu bivanje med nami prijetno, da ga za vedno priklenemo na svoje kraje. Pripraviti moramo čiste, svetle in zračne sobe, da se jih tujec že takoj ob prvem vstopu razveseli. Paziti je, da s previsokimi cenami ne odbijamo tujcev, kajti boljši je redni zaslužek, nego previsok, ki gosta za vedno odbije. Gostilničarstvo dravske banovine je znano po svoji solidnosti, osobito pa po svoji gostoljubnosti napram tujcem. To pa je tudi potrebno. Tujec se mora počutiti v kraju letovanja kakor doma. Pri tem pa mora sodelovati tudi celokupno domače prebivalstvo. Tujca, ki donaša denar v dotični kraj, naj se spoštljivo pozdravlja. Ta dolžnost zadeva osobito našo šolsko mladino. Žal, se le prepogosto dogajajo slučaji, da je tujec posebno ob nedeljah po deželi izpostavljen žaljivim opazkam. Gotovo bodo oblastva v takih primerih storila dolžnost napram Tano dn MorjiH Ha3BaTH AaHaiuH>e CTatt>e xoTejinjepcKe iiH,nycTpnje h yonuiTe yr0CTHTejbCKH o6pT y Hamoj 3ejvubn, aKO dn noKyujajiH aa BepHO npecTaBHMO cTBapHo cTaite yrocTH-TeJba koa Hac. Kp03 HHT3B HH3 rOflHH3 MH HO-CMaTpaMO h 6ejie>KHMo npHpacT hh-TepecOBan>a hhoctp3hhx TypHCTa h yKOJIHKO BHUie flCi.naSHMO y KOHTaKT ca cTpamjHMa kojh Hauiy 3€MJbT no-cehyjy, ymiiHKO BHiue cthmcmo yBe-pert>e na mm npem onacHOOT ca Te CTpaHe, Te yMecTO Aa Typn33M kor Hac npouBeTa MHfceMO h to Majio Ha-uihx cnMnaTH3epa n npHjaTejba Ha no.Ktt>e. HaHMe, o 3Hanajy Typ«3Ma nHiue ce H3 Aana y ash cbc Bnuie h BHiue, a.iH, BejiMMo, He noKJian>3 My ce ao-BojbHa na>KHa oa no3BaHnx tjmKTopa, jep ce Kpo3 npcTe rjieAa KaKO ce xoTejbepcK3 MHAycTpHja h yrocTH-TeJbCTBO AaBH OA pa3HHX AP«Ke Kao Banaj AaBJbeHHK3 Ham npo-MyKJiH rjisc — cnacaBajTe aok He 6yAe KacHO! IIoa TepeTOM thx npe-TepaHHx n Beh HenoflHomjbHBBx HaMeTa, noAPHBajy ce TeMejbH Hauier xoTe.injepcTBa h rocTHOHHMapcrBa, a Tirne n caMor TypH3Ma, jep ce Ha-npeAaH TypH3aM He Mo>Ke hh 33mh-cjihth de3 3ApaBor h npwmepHor xo-TejbepcTBa. XoTeji je Kyjis — cse-THjha Ha noJty h opAHMa, Kao uito je h Ha Mopy. He cnacaeaTH xoTejm-jepCTBO H yrOCTHTejbCTBO 3B3HH y-nponaurhaBaTH rypn3aM. ynponacTHTH rypM3aM 3BaHH npeceftn jeAHy oa r.iaBHHx BeHa Hamoj HapoAHoj h ap->KaBHoj npHBpeAM, des Koje ce oncTa-HffK M«orHX HainHx KpajeBa He MO*e hh 38MHCJ1HTH, a Ka*o jih yHanpe-Ahth. TypH3aM je y Hauioj 3eMjbH HeHcupnjbHBO epe ji o CTpaHe Ba.nyTe, a x0Teji«jepcTB0 je da3eH y kojh ce cjiHBa H3 HeBHAJbHBHx >KHua Tora Bpejia BpeAHOCT CTpaHe BajiyTe, n o-AaKJie ce pa3noAejbyje nyTeM BeHa y CBe AeJioBe APiua^Hor opraHH3Ma. 3a-to Tpe6a MyB3TH to Bpejio Aa He ycaxHy BeHe, jep ksas ycsxHy BeHe H3yMHpe Opr3HH33M. IlOA TepeTOM HH33 HenOAHOUIJbHBHX HaMefa XOTe-JlHjepCTBO H rOCTHOHHMapCTBO He Mowe Aa ce ocnocoSH Aa npHMH h 33AOBOJbH Bajl TypHCT3 KO j H H3M Ce HyAe Aa HaM 3eMJby 3acny 3apsbom H AP>K3BH TOJ1HKO nOTpeSHOM CTpa-HOM B3JiyTOM. A npHMHTH rocTe He-cnpeMHO, 3HaHH H3ry6nTH hx 33 y6y-Ayiie ! . . . C Tors je onuuTH HHTeTec, icaKO npHBpeAHO - ap>k3bhh, TaKo h xoTejiHjepcKO-rocTHOHHHapcKH, Aa ce T3 H3jj3H3 rpaHa H3ine H3poAHe npH-BpeAe CT3BH Ha 3ApaBe Hore h aa ce oHa ocnocodH 3a pa3Boj OBe Jiene, npHBJianHe h BoroM oČAapeHe (5oraTe 3eMJbe, Koja y cbojhm iijioahhm no-jbHMa, CpAHMa, rop3Ma, B0A3Ma h njiaHHH3M3 Kpnje HeH3MepHe napn 33 CB3K0r3 TypHCTy H KO j 3 o63CHn3 6o-)K3HCTBeH0 JienHM CyHH3HHM 3pauHMa CBe KyTKe Hauier npHMOpja h jieKO-bhthx 6aH>a, noA OKpmbeM HauiHx npnpoAOM 6oraTHX noKpajHMa, y ko-jhm3 hm3 y MH^ors Bora ceera, Aa yrocTH h npHByMe TypHCTe H3 naj-AajbHHx KpajeB3 iuHpoKor CBeTa. Ajih 6nbe y3ajiyAHO CBe oa Bora, aKO iioBenja n3WH>a h pyKa oa ce6e CBoje He Aa. O th jiena Hama aomo-bhbo, pasvMH h otboph ohm, na fceiu OAMax yrjieAaTH h yBHACTM «a th je HajsetiH npwjaTejb iihohhp Hsmer Ty-PH3M3, a to je xoTejinjep h toctho-HHnap y APymTBy ca toctom — Ty-pHCTOM, KOJH OA Te6e Tp3>Ke jeAHHO 6paTCKy h cecTpHHOKy Jby6aB h dpn-ry, Aa HaM SApaBJbe 0HyBam, aa HaM cjio6oay paAa npy>KHUi, Aa HaM He-H3AP>KJbHBe TepeTe ca HaiuHx Hej3KHx njieha ckhhcui, Aa y3MorHeMo Hauier rocTa TypncTy nposecTH h ca ocMej-kom n0H0ca noKa3aTH CBa Hama paj-ckhm SoraTCTBOM očAapeHa nojba, peKe, KpiueBe h aojihh6 ; h as npy>KHMO OH3j CTapH h tojihko y cBeTy ueiteHH xocnHT3JiHTeT Bame Ao6pe h HHCTe H3poAHe Ayiue, Koja BOJIH CBaKOr KO H>y He Mp3H, h Koja »c^jih Aa TTOKawe y csojoj 3eMJbH peTKe TparoBe BeKOBHHx naparaTa^fe npouiJiocTH h y Kojoj ce jacHo Masnpe 6 ji ar ocMejaK HapoAHe 6yAy^HocT«, Koja je Ha npojioMy, ajiH ycjies npn-THCKa npuBpeAHe AenpecHje cKopo Proda|a7 Strokovnjaško popravilo in uglaševanje vseh glasbenih instrumentov ! tamburice in glasbene potrebiilne Muzika LltJ Ljubljana, Miklošičeva O. 4 Gostilničarski kongres se vrši dne 4. junija dop. v dvorani hotela »Union« v Ljubljani! iiOM boaom; xoTeji »TypHCT« ca 15 coča h 25 KpeBeT3; xoTeji »Boch3« ca 20 co6a h 30 KpeBeT3; xoTeji »CojiyH« c3 30 co6a n 40 KpeBeT3. y ripHJieny: xoTeji »Esjiioh« C3 18 coda h 29 KpeBeTa; xoTeji »Jyro-CJ13BHJ3« ca 20 coda h 35 KpeBeTa. y KHHeBy: xoTeji »TypncT« ca 20 coda h 35 KpeBeTa. y MaBpoBHM x a h o b h m a: xoTe.T joBHe Cnupiiiia ca 10 coda n 15 KpeBeTa. y KyMaH0By: xoTeji »CpeMau^ ca 15 coda h 25 KpeBeTa; xoTeJi »KyMaH0B0« ca 18 coda n 30 KpeBeTa. Typn3a.M y BapAapcKoj daHOBHHH dno dii jeAHa oa HajBa>KHHiHX npn-BpeAHitx rpaHa. Ca fteroBHM paSBH-heM, ca pa3BHheM noJbonpnBpeAe, H0AH3aH>eM npocBeTHor eHBoa oBa oh od.iacT y cKopoj dyAyfeHOCTH nrpajia jeAHy oa HajBa>KHHjnx vjiora y eKO-homckom >KHBOTy JyrocjiaBHje. hbeHa dn caAa Heodpa^eHa nojta AOHOCHJia HeKOJiHKO nyTa BHiue npHX0Aa nero IHTO C3Aa AOHOCe. Ilo UiyMOBHTHM nji3HHHaMa h poMaHTHMHHM npeAejiH-Ma, caA3 cjiado noceheHHM, oAnoneo dH >khbot. Pa3BHjia 6n ce TproBHHa, >khb caodpaiiaj, a nMajyhn y BHAy h fteHy dji3ry KJiHMy h ycJiOBe 3a rajeite HHAycTpncKHX dHJbaKa h hh-AycTpnja. 3a cBojy dyAytiHOCT BapAapcKa da-HOBHHa HMa cjajHe H3rjieAe. FIpHXBa-TyjyiiH b3>khoct Kojy fee OBa noKpa-jHH3 HrpaTH y eKOHOMCKOAi >KHBOTy JyrocjiaBHje h cTBapan>y H3iue pscHe jyr0CJi0BeHCKe KyjiType H3 H>eHOM ce noAH3att>y HajBHme h paAHJio a pe-3yATaTH HHcy 3a noTueii>HBaH>e. Oa jeAHe paTOM onycTomeHe odJiacTH h y CB3K0M norjieAy 3aocT3Jie hmsmo Beh >KHBy odJiacT Kojs rnraHTCKHM KopaKOM HAe HanpeTKy. Ca H>eHHM pa3BHlieM y jeAHy Ty-pHCTHHKy 0djI3CT 33 Kojy HMa TaKO MHoro ycji0Ba, HecyMH3HBO je Aa ce n it.eH3 yjiors y ckohomckom >KHBOTy Hame AOMOBHHe noBeiiaBa. TypHCTH JyrocjioBeHH Hajnpe, a 33THM CTpaHBH Tped3 Aa AO^y H BHAe HHMe H3c je npHpoAa odAapnjia h iut3 cy H3M npeTUH y Hacjie^e ocTa- BHJIH. CBe HaM to h onpaBA3Ba HaAy Ha .ieny dyAyiiHOCT KaKO BapAapcKe d3-HOBHHe T3K0 H Hailie MHJie HaM OTaydHHe. onim, ki s svojim ravnanjem škodujejo ugledu kraja in s tem odbijajo one, ki v naše kraje prinašajo blagoslov denarja. Narava je naše kraje bogato obdarila z naravno lepoto. Mogočni gorski grebeni, zelene planine, za- raščeni gozdi in duhteče livade ustvarjajo pestro naravno harmonijo, ki privablja tujca. Gostilničarstvo se pravilno zaveda važnosti tujskega prometa in bode storilo tudi vnaprej svojo dolžnost. ueaor cBeTa He MO>Ke fla ce nojaBH y npaBoj CBojoj Soj«. /Jomobhho Hama, 3a TBojy cecrpHH-CKy Jby6aB h (5pHry npeMa HaMa tbo-jHM CHHOBHMa XOTeJICKO - rOCTHOHap-CKor o6pTa th kem Hac npH«o6HTH fla TH H3rpaflHMO oho ihto th hh jeflHa flpyra npHBpeflHa rpaHa He Monce noflHiiH, a to je TypH3aM! TypH3aM y HaiHOj 3eMJbH MO>KeMO TH CaMO MH H31UHM HeyMOpHHM paflOM H no>KpT-BOBameM ocHrypaTH, ajiH jeaHHO Tano, aKO 6yaeMo 6hjih 3jtapBH h jaKH. Be3 Haiuer no>KpTBOBajba, na>Kibe h 3H0ja, TypH33M ke 0CT3TH jajIOB, jep TBOja aepa „riyTHHK“ h apyrn, Kao BoankH, He Mory hh cbmh cede de3 TBoje no-MOkH OapncaTH, a KaMO JIH TeČH Te-Meibe ocHrypaTH. 3aT0, aomobhho, nOMOTHH XOTejIHjepCTBO H TOCTHOHH-napcTBO, jep ke th ohh no3JiaTHTH nparoBe TBoje, a naa TypncTa ripetje TBoje 3JiaTHe rpaaoBe, peHHke Te bh-rne h poBepeibe he th iiokjiohhth ; a CTa3e TBOje TypHCTHHKHM HeKOBHMa he th 3acyTH; Te Hehern MopaTH o« aaHac flo cyTpa cTpenHTH 3a 3apaB-jbe tbot aHHapa, Beh heiu h AHHap H3JieHHTH H 0CH3>KHTH. A Kafl npO-THBHHK3 H K0HKypeHT3 nodeflHMO, MH heMO th aoMOBe yKpacHTH, rpa«OBe h cena ca HauiHM rocTHMa—TypHCTHMa odpaaoBaTH h no/tapimi, TBoje pyKO-TBopHHe y cyBO 3.iaTO npeTBopHTH, TBoje MaHacTHpe odoraTHTH, TBOMe Bohy h 3a caaa y Hauioj 3eMn>H peT-kom noBphy noTpouiaHa aoBecTH, TBoje npauiHjaBe nyTeBe cTpaHHM yjbeM 3acyTH h TBoje apywoBe Kao omeftajio yrjiaiaTH. Mh keMO TBoje rocTe—TypncTe HauiHM uBeheM 3a-KHTHTH, HaUJHM BHHOM HaiiajaTH, Ha-IUOM npHnOpOAHOM paKHjOM OCBOKHTH, noTKpenHTH h oAodpoBoibHTU, HauiHM 0CT3JIHM 3eM3JbCKHM Ilp0H3B0AHMa H3HenaaHTH h HauiHM rpoHcfjeM 3acH-thth. Mh heMO TBoje cnoMeHHKe h paTHe ycnoMeHe CTpaHpy iipHKa33TH, naoBHe h HauHOHajiHe napKOBe yHa-npeaHTH h H>HxoBe HOBe cTa3e yra-3HTH, y npOUIJIOCTH 3Hauaj TBOjHX TBpijaBa onHcaTH, cBe HeaocTaTKe, otkphth h THMe dnarospeMeHO yny-thth, uiTa joiu Tpeda yHHHHTH, na jta ce Koa Hac TypH3aM noaurHe Ha 3a-BHaaH CTeneH. /Jomobhho, nyj Banaj Hauiera npo-MyKaor rnaca ! CpacaBaj Hac oaMax, joui aaHac, aa ce ne noaaBHMO, jep he, MOH teresa gostioničarstva neka vam Bog dade sretan i dobar uspjeh. U ime stručnih kolega iz Osijeka i okolice pozdravljam vas slovenske drugo ve! Vi predstavljate za nas u pogledu drugarstva i odlične organizacije te staleške svijesti visoki ideal, pa je poželjno, da mi svi poštujemo vail visoki stepen gostioničarstva. Bez obzira na to, gdje se održava kongres koji se bavi pitanjima našega staleža od velike je važnosti za svakoga gosti oničara unutar ove dr- vezan sa bitnim državnim interesi-ma. Stremljenja Ugostiteljske struke istovetna su sa težnjama našega naroda. Ide se za tim, da se u prvom redu prirodne lepote naše divne žemlje učine pristupačne stranom svetu. Ide se za tim, da saobračajne prilike na kopnu i na vodi budu savremene, kako bi mogle bez teškoča savladati putnički saobračaj i dopri-neti svoj udeo na ozdravljenju naših prilika. Ide se za tim, da Ugostiteljska struka zauzme u krugu grupacija ove grane privrede jedno od naj-prvih mesta u Evropi i da podigne prestiž van granica naše zemlje. Ugostiteljska struka u našo j zemlji teži za time, da postane izvor blagostanja celoga našeg naroda To su stremljenja naša! Jugoslavija treba da postane naj-privlačniji teren za turiste sviju ze-malja, jer tu postoje svi preduslovi za to. Nenadmašive prirodne lepote i kontrasti nalaze se tu u neposrednem dodiru. Tu je naše more sa svojim plavetilom južnog neba Tu na stotine ostrva i zaliva, sa mestimice strmom, pa opet plitkom obalom. Tu je bujna subtropska vegetacija, sa druge strane opet alpinski predeli puni romantike, prašume, nepregledne plodne ravnice itd., itd. Bez obzira na ono, što krije u svojoj utrobi ova zemlja, ko j a je naša, poziva nas ona sama, da iskoristimo njene krasote, a interes celoga našeg naroda imperativno i kategorički zahteva, da se poduzme sve i sva, kako bi ova grana privrede — koja je jednu švajcarsku učinila onim, što ona da-nas i jeste, a to e bogatom zemljom sa zadovoljnim narodom — i ovoj na-šoj mladoj državi donela zadovoljstvo naroda i blagostanje. Na ovome mestu — radi skučeno-sti prostora — nije bilo moguče upu-štati se u detajle po ovoj temi, o kojoj bi se dale pisati i knjige, te sam stoga u najkračem mogučem obimu dao izražaja — samo u glavnim konturama — izradjenom programu rada ove grupe nacionalne privrede u veri, nadi i očekivanju, da če se na osnovu ovog objašnjenja nači u našim redovima ljudi, koji imaju dovoljno znanja, razumevanja, dobre volje, ustrajnosti i energije, da daju pobudu za saziv jedne ankete pret-stavnika Ugostiteljske struke u ovoj zemlji i merodavnih faktora državne vlasti, na kojoj bi se prema jed-nom unapred sastavljenom i do u same detajle savesno i svestrano ob-radjenom programu moglo pristu-piti ozbiljnom i konstruktivnom ra-du oko mera, koje se imaju poduzeti radi ostvarenja ciljeva, koje si je postavila ova grana privrede, ali ne samo u korist pojedinca, več celoga ju-goslovenskog naroda, koji od toga i takovog rada treba, a i mora da ima neprocenjive koristi. U BEOGRADU 18. maja 1936. Anton Grojer, hotelijer. Ugostiteljska struka u kraljevini Jugoslaviji, njena uloga, kulturna misija, potrebe i stremljenja ono vidno mesto, koje joj je usud dosudio i koje joj i pripada. naslanjajo na zakon o zaščiti delavcev, ki nima za našo stroko posebnih določil. Vsi naši tovariši v inozemstvu, kateri so pijonirji tujskega prometa, delajo skupno s svojimi nameščenci, vsled česar je tudi pri nas potrebno organizirati naše nameščence v skupni organizaciji. Mogoče mislijo gg. nameščenci, da najdejo delodajalci na merodajnih mestih za svoje potrebe, želje in zahteve kaj drugega kakor samo obljube? Naša borba za obstanek je ravno tako brezuspešna, kakor vaša proti nam in taka bo tudi v bodoče ostala. V to svrho naj služi moj poziv na vsa hotelirska in gostilničarska podjetja ter na njihovo strokovno osobje, da se naj skupno organizirajo. S skupnim delom bi se izboljšal položaj delodajalca in s tem tudi blagostanje nameščencev, ker samo zdrava podjetja lahko zadovoljijo svoje nameščence. Mi nismo nikaki tvorniški obrati, ki bi zaslužek izvažali v obliki dividend. Te dividende so pri nas v vsej drugi obliki, ki jih na žalost ne prejemamo, temveč oddajamo, n. pr. davki, takse itd., ki ostanejo v državi, dočim ostane delodajalcu prazen žep. Prvo in najbolj važno vprašanje za izboljšanje položaja našega stanu je skupna organizacija nameščencev in delodajalcev. Verujem, da bo kateri od gg. tovarišev rekel, da niti sami nismo dobro organizirani, a ne da se bavimo še z nameščenci. Toda odvrniti moram, da ne bomo nikdar imeli uspeha, dokler ne bomo izvedli skupne organizacije, ker našega nameščenca že sam zakon onemogoča, da postane naš naslednik, razen, če je akademsko ali tem sorodno naobra-žen. Za naš prosperitet se je treba tedaj odločiti v tem, kdo naj bo pravzaprav lastnik ali najemnik gostinskega obrata: Ali gospodje samo s šolami in brez strokovnega znanja (nestrokovnjaki) ali pa gg. natakarji z 10-letnim delom in trudom v stroki. Če so lastniki gostinskih podjetij izven stroke, se z njimi ne more stvo-riti strokovna organizacija in se naravno najde pri njih najmanj razumevanja za potrebe našega osobja, katero ima lahko le oni, ki je spoznal vse težkoče in možnosti v našem poklicu le potom dolgoletnega dela in učenja. Zato je potreba, da se naš naraščaj že v mladih letih k temu navaja in da se v tej smeri organizira, ker je organizacija edino jamstvo, da dobimo v gostinska podjetja strokovnjake. Najlažje bi se izvedlo to na ta način, da bi gostinska združenja, ki obvezno obstojajo po srezih in mestih ustanovila posebne odseke za nameščence, v katerih naj bi bilo včlanjeno vse osobje. Ti odseki uaj bi bili samostojni in naj bi sodelovali po svojih delegatih celo na sejah svojih delodajalcev, da se na ta način rešujejo skupno vsa sporna vprašanja. Vsak nameščenec mora biti včlanjen in mio ra dobivati podporo iz podporne blagajne v slučaju brezposelnosti, bolezni itd. Od- sek posluje tedaj v svojih poslih popolnoma samostojno v kvirju združenja in zveze. Dosedanja pravila bi lahko ostala nespremenljiva, odnosno bi se za to skupnost samo preuredila. Vsako večje mesto bi moralo imeti tudi oddelek za posredovanje služb in dela, dočim bi bili delodajalci obvezni, da se poslužujejo samo te posredovalnice. Zveze bi bile dolžne, da ustanove in vzdržujejo na svojem področju srednje strokovne šole, tečaje in sicer naj bi se po ena otvoriia v primorski, dravski, savski in zetski banovini, dočim bi naj tečaji bili v zimskih mesecih. Vsako udruženje s preko 200 članov bi moralo imeti svoje prostore za sestanke in čitalnice, v kateri bi se lahko nameščenci zadrževali, da se jih odvrne od igranja itd. Naša dolžnost je skrbeti za nje, da postanejo ti nameščenci tudi v resnici pravi naši nasledniki. To bi naj bil prvi korak, da popravimo dosedanjo pomanjkljivost. Nikakor ne smemo prepustiti nameščenca ko izstopi iz šole, samemu sebi, ker je ta doba za njega najbolj kritična in ima tudi največ vpliva na njegovo življenje. Mi delodajalci pa naj bomo prepričani, da leži naš uspeh mnogo v kvaliteti našega osobja. Na predloženi način bi ustanovili silno stanovsko organizacijo ter bi imeli brezdvomno več uspeha nego danes, dočim bi naša mladina imela v stroki pravo zaslombo in pobudo za moralni in materijalni napredek ter za izpolnitev svoje podjetnosti. Vsak bi se trudil, da postane čimpreje ono, za kar se je namenil. S tem bi kmalu prišla naša velika in manjša podjetja v roke strokovnjakov. To bi bilo tudi edino jamstvo, da se bodo podjetja strokovno vodila, to se pravi, da se bo nameščencu dalo to, kar mu pripada, evcnt. prebitek pa se vlagal v povečanje obrata in v ustanavljanje novih delovnih poprišč, ki bi bila prava podlaga za tujski promet. Vse to se ne more pričakovati od nestrokovnjakov, vendar naj gg. tovariši ne mislijo, da sem morda sovražnik takih podjetij, ki jih ne vodijo strokovnjaki. Priznam, da je tudi med podjetji, ki jih ne vodijo strokovnjaki mnogo izjem, pa vendar ne dajejo svojim nameščencem onih pravic, ki jim po aaJconu in človeškem čutu pripadajo. Moji predlogi streme za tem, da se pride do boljšega uspeha v našem obrtu in so namenjeni za bodočnost, ki mora biti boljša od sedanjosti, in naša bodočnost leži brezdvomno v našem naraščaju. Ureditev tega ve-lev^žnega vprašanja mora biti prva naša briga, ki se doseže le v skupnih naporih delodajalca in nameščenca. Če prorokujem, da bi skupna organizacija rešila vsa sporna vprašanja v korist delodajalca in delojemalca v najkrajšem času, sem globoko prepričan, da nisem v tej stvari nikak fantast. Od dobro situiranega delodajalca odvisi tudi zadovoljstvo nameščenca in obratno. ir* 1*wl v v r. Gojenke »Gospodinjske šole za gostilničarske gospodinje v Ljubljani« pri delu na vrtu Vprašal sem, kje so še 3 gojenke; saj jih je vendar 12. Učiteljica, ki ! vodi gospodinjsko skupino, me pelje ; i na vrt. Tu so okopavale, sadile in j j plele zelenjadne in cvetlične grede, j Z največjim veseljem sem se od- ! zval povabilu, naj ostanem pri njih na obedu. Dvoje ob mizi j s snežno-belimi prti, okrašenimi s pomladnim cvetjem me je prijazno vabilo. Kot gost sedem k gostilničarski mizi, pri kateri obeduje dnevno menjajoče par gojenk z učiteljico. Tu se vadijo gostilničarskega serviranja. Pri večji mizi sede vse druge gojenke z ostalim učiteljstvom. Tam se servira kot za skupen obed. Prav zanimiv je bil razgovor po obedu, takozvana »kritika«, kjer zgovore dobre in slabe strani kuhanja, obeda in načina serviranja. Po razgovoru so šla dekleta vsaka na svoje delo: pomivanje, brisanje, pospravljanje in slično. Gospodinjska skupina je pospravila mizi, nato je dokončala svoje delo na vrtu. Po končanem delu so gojenke 'A ure proste, potem je dnevno 2 uri pouka. Poslovil sem se od bodočih gostilničarskih gospodinj z željo, naj bi ^e še kdo pri njih oglasil in se prepričal o resničnosti teh vrstic. Gostilničarska gospodinjska šola prav lepo napreduje. Drugo leto bo že na šoli internat za 12 gojenk. Tako upamo prihodnje šolsko leto, t. j. 15. sept. pričeti z maksimalnim številom učenk 24. Prospekti šole se bodo delili v informativnem biroju na vsegostinskem kongresu v Ljubljani, istotam se bodo dajale tozadevne informacije in se bo vršilo vpisovanje gojenk za prihodnje šolsko leto. Konferenca vinogradnikov, vinskih trgovcev in gostilničarjev v kmetijskem ministrstvu Obisk na gostilničarski gospodinjski šoli; - « Po opravkih sem zašel v kuhinjo gostilničarske gospodinjske šole. Krasna, svetla, velika kuhinja, kjer se solnce kar odbija od blestečih belih ploščic po stenah. Skoro imaš vtis, da si na prostem, ne v suteren-ski kuhinji. Snežno bela oprava, čisto zribane mize in okrog njih mlade gospodične, vse v enakih modro-belih oblekah z belimi predpasniki in čepicami. Veseli, zadovoljni obrazi gojenk, prijazno, skoro prijatelj- sko občevanje učiteljic ž njimi je uplivalo name kar najugodneje. Začudil sem se, zakaj je jedilnik napisan na tabli nemško in kako, da govore gojenke med seboj in z učiteljicami nemško. Takoj mi pojasne, da se piše, razlaga in govori v vsej praksi že skoro dva meseca nemško, da bi se navadile vsaj najvažnejšega razgovora, če bo treba postreči nemškim gostom. Učenke so se pohvalile, da že dobro razumejo in da večina tudi že korajžno govori nemško. V kratkem se bodo pa kuhala najbolj znana srbska nacionalna jedila in se bo vršila razlaga v srbohrvaščini. V kuhinji je bilo le devet gojenk, katere so razdeljene na 4 pare; vsak par kuha po eno jed. Deveta gojenka kuha samostojno ves obed za gostilničarsko mizo, da se privadi spretnosti v pripravi vsega obeda. Na poziv kmetijskega ministrstva se je vršila dne 11. in 12. maja v Beogradu konferenca vinogradnikov, vinskih trgovcev in gostilničarjev, ki je obravnavala vzroke vinske krize in pa način pobiranja trošarine na alkoholne pijače. Na konferenci je bilo prisotnih prilično 60 odposlancev, od katerih je pretežna večina pripadala vinogradniškemu stanu in vinski veletrgovini, od strani gostilničarskih organizacij pa sta bila navzoča gen. sekretar g. Sekulovič kot odlposlanec Državne zveze gostilni-; čarskili združenj kraljevine Jugoslavije ter zvezni ravnatelj g. A. Peteln. Vinogradniško društvo dravske banovine je zastopal njegov predsednik g. Lovro Petovar, dočim sta zastopala kr. bansko upravo gg. ing. Sergij Gorjup in Ivan Flego, vinsko veletrgovino g. ravnatelj dr. Jože Basaj, Kletarsko zadrugo v Ormožu pa g. j Munda. Konferenca je razpravljala 1. O ovirah naše notranje potrošnje vina. 2. O ovirah izvoza vina v inozemstvo in 3. O samoupravnih trošarinah na vino. Glede izvoza v inozemstvo se je vršila obsežna debata, iz katere smo posneli glavne vzroke padca izvoza vina v zadnjih letih. Temeljito sta obravnavala to vprašanje vinska veletrgovca g. Moser Bruno iz Zemuna in Lederer iz Osijeka. Glavne ovire bi bile po njih mnenju pomanjkanje tipiziranih vin, pomanjkljivosti v trgovinskih pogodbah in neurejena prodajna organizacija vinskega produkta v inozemstvu. Brez državne Autobusna potovalna in izletna pisarna M. OKORN Ljubljana, Tyrfteva cesta 2 Hotel Slon Tel, 96-45 Prirej« autob»|sne izlete po tuf in ino«-zemstvu. Oddaja najmodernejše auto" buse po najugodnejših cenah! podpore si vobče ni misliti povečanja izvoza ter je treba posnemati madžarsko vlado, ki daje vinskim izvoznikom silne olajšave. Kar se tiče ovire pri potrošnji v notranjem prometu pa je predvsem omeniti stalno povečavanje vinogradov v nižinskih legah, ki so mnogo bolj produktivni in rentabilni, kakor vinogradi na pravih vinorodnih tleh. Vsled majhnih produkcijskih stroškov kvarijo nižinski vinogradi cene kvalitetnim vinom in povečavajo pritisk slabega vina na vinsko tržišče. Ti nižinski vinogradi delajo silno konkurenco, zato ni čudno, če so b:li vinogradniki enodušni v svoji zahtevi, da se izvrši redukcija nižinskih vinogradov ter prepreči nadaljno širjenje vinogradov odnosno, da se uniči hebride, ki krijejo skoro eno tretjino vinskega pridelka. Pravilna je bila ugotovitev, da ne bi bilo danes vinske krize v državi, če bi se vinogradništvo reduciralo v naznačenih smereh, ker bi ostali le oni vinogradi na izrazito vinorodnih tleh, kjer ne uspeva nobena druga kultura. Ravno vsled vina iz nižinskih vinogradov se r u morejo prodati slovenska in dalmatinska vina. To je tudi glavni vzrok, da iščejio vinogradniki poedinih banovin svoja tr- MALINOVEC sadne soke in marmelade najbolje in najceneje pri tvrdki: „VITAM«N“ d. z o. z. Ljubljana, Masarykova c. 46 Gostilničarski kongres dne 4. junija v Ljubljani naj dokaže voljo zmagati v boi« za naše stanovske pravice! Nova atrakcija ki Vam privablja nove in stalne goste v Vaš lokal je automatičnl biljard! Brezplačno Vam ga takoj namesti Josip Črnigoj prva koncesionirana prodaja In izposojeval. avtomat-biljardov Ljubljana, Glinfika ulica gtev. 8 Ugodni pogoji za najem, kot za odkup. Zahtevajte informacije žišča v ostalih vinorodnih banovinah, kakor se dogaja pri nas, ko smo naravnost poplavljeni s silno konkurenčnim vinom iz Dalmacije, Banata in Zupe. Omeniti je treba, da se je na tej konferenci govorilo čisto odkrito ter povdarjalo, da ne bi dravska banovina poznala vinske krize, če se ne bi uvažalo v naše področje toliko drugega vina. Krivda leži pač v tem, ker se dopušča vinska nadprodukci-ja, čeravno bi se jo lahko s prisilnimi merami preprečilo. Zato je upravičena naša zahteva, da se v dravski banovini, ki je izrazito vinorodna banovina, pije v prvi vrsti domače vino, ker se bomo sicer od samega šušmarstva z vinom zadušili. Zastopniki vseh treh stanov so zahtevali redukcijo vinogradov v nepravih legah, ker se ta zemljišča lahko hrez nevarnosti za eksistenco posestnika izkoriščajo z drugimi poljskimi pridelki. Kar se tiče trošar nskega vprašanja so bili zastopniki vseh treh stanov soglasni v zahtevi, da se naj trošarina na vino in alkoholne pijače sploh ukine. Glede pobiranja odnosno nadomestila trošarine na vino, če se ne bi zahteva po ukinitvi trošarin mogla izpolniti, pa so bila mnenja silno različna. Tako n. pr. je poslanec g. Joca Giorgijevič predlagal, da naj se to leto, ker so banovinski in občinski proračuni že izglasovani, pavšalira trošarina in sicer na ta način, da bi občinske uprave razdelile polovico občinskih in na nj ih odpadajoči del banovinske trošarine na gostinske podjetnike, ostalo polovico pa naj bi pobrale od privatnikov. Poleg tega naj bi se banovinska in občinska trošarina na vino maksimirala z 1.— Din pri litru. Drugo proračunsko leto pa bi bili vinogradniki — vsaj tako so soglašali zastopniki vinogradnikov iz moravske in dunav-ske banovine — pripravljeni plačevati od ha vinograda takzv. proizvodno davščino, ki bi se gibala okoli 1000 Din letno. Proti tej davščini se je z vso odločnostjo izrekel predsednik vinogradniškega društva dravske banovine g. Lovro Petovar, češ, da bi produkcijska davščina pome-nila težko hipoteko na vinogradniškem posestvu. Ob tej priliki je g. inž, Flego priporočal razdelitev vinogradov v absolutno dobre vinograde, v relativno dobre vinograde, v vinograde z nepravo lego in na vinograde s samorodnico. Proti tej davščini so bili odposlanci savske in dravske banovine, dočim so se za njo zavzemali odposlanci ostalih vinorodnih banovin. Prav zanimivo je ugotoviti, da so se vsi vinogradniki izrekli proti tihotapstvu z vinom in žganjem, ki ga vrše predvsem vinogradniki iz nižinskih leg. Zastopnik kr. banske uprave, ka- Kletarstvo Moraš imeti in proučiti knjigo »Vinski zakon in kletarski vedei«, če hočeš napredovati z izboljšanjem svojega vinskega gospodarstva. Ta knjiga je izšla — v celem platnu trdo vezana — v drugi, predelani in pomnoženi izdaji. 226 strani. Cena s poštnino vred 50 Din. Naročila izvršuje pisec in založnik: Andrej žmave, direktor vinarske šole v pok., Maribor, Gosposka ul. 50. Vprašanja in odgovori Vprašanje T. K. iz R. Imam polovnjak vina, ki ima precejšen duh in okus po plesnobi. Neki potnik mi je pripovedoval, da z olivnim oljem lahko odstranim duh in okus po plesnobi iz vina Ali mi priporočate olivno olje za odstranitev plesnivega okusa iz vina in če so v to svrho še kaka druga sredstva? 1 Odgovor: Za odstranitev plesnivega ali kakega drugega tujega duha in okusa v vinu jemljejo včasih tudi fino laško ali namizno (olivno) olje in sicer Y* do Ji litra olivnega olja na> 1 ihl vina Olje se rabi zlasti pri odpravljanju slabega duha črnih ali rdečih vin, ker ne jemlje vinu barva 'Vendar 'Vam olivnega olja ne pri-: poročamo. Ce je vino močno plesni- kor tudi zastopnik vinske veletrgovine iz dravske banovine in odposlanec Kletarske zadruge iz Ormoža so zastopali stališče, da se naj uvede najstrožja kontrola s sprovodnimi listi nad vsem prometom z vinom. Ti zastopniki so povdarjali, da bi bila kr. banska uprava celo pripravljena znižati trošarino, kakor hitro bi se pokazalo, da donaša navedeni način pobiranja trošarine večji proračunski dohodek, kakor je predviden po proračunu. Izrekli pa so se proti pavšalaciji trošarine, češ, da bi bila razdelitev na posamezne točilce odpadajoče tangente jako težavna, ker bi nastali med gostilničarji spori. Zvezna uprava se je zavzemala za individualno pavšalacijo, to se pravi, da naj bi gostilničar imel možnost pogoditi se z bansko in občinsko upravo glede višine trošarinske-ga zneska. Kdor pa bi hotel imeti še nadalje kontrolo, pa naj bi plačeval trošarino v isti obliki, kakor dosedaj. Na posebno velik odpor je naletel naš odposlanec, ko je zahteval ukinitev prodaje vina nad 5 in 10 litrov po vinogradnikih. Omenil je, da je navedena prodaja vinogradnikom samim v ve.iko škodo, ker se v prvi vrsti ušmari s slabim in cenejšim vinom, ki ruši cene dobrih vin. Vinogradniki so v početku vztrajali na svojih pravicah, dokler se ni našla kompromisna rešitev, ki je dobi i izraza tudi v resuluciji, glasom katere naj se dovoli vinogradnikom točenje vi na po 5 in 10 litrov samo na kraju pridelka, nikakor pa ne na njihovem domu ali celo iz voza Pristaviti moramo, da smo v tej borbi našli na svoji strani g. Lovro Petovarja, ki je izjavil, da je zakonodajec pri uvedbi novih trošarinskih predpisov imel prodajo samo v tem obsegu na umu. G. Lovro Petovarju moramo izreči za podporo v tej debati iskreno zahvalo. Naziranju g. Petovarja se je priključil tudi g. Munda iz Ormoža. Konferenca je trajala dva dni in se je končno vendarle zedinila na resolucijo, ki je bila predana v posebni deputaciji g. kmetijskemu ministru. Kakšen bo uspeh te konference, je seveda težko reči. Problem trošarine je prekompliciran, da bi se mogel reševati po enem in istem kopitu za celo državo. Ce ugotovimo, da je n. pr. dravska banovina lansko leto pobrala 18477.000 Din trošarine na vino brez žganja, savska banovina z žganjem vred 18,011.839.— Din, drinska banovina z žganjem vred 5,368.000 Din, primorska banovina 2,291.036 Din, dunavska banovina nekaj čez 4,000.000 Din in vardarska banovina nekaj čez 1,000.000 Din, potem je jasno, da igra vprašanje trošarine posebno v dravski in savski banovini posebno veliko vlogo. K 18,000:000 Din, ki jih je banska vo, se tudi z olivnim oljem popolnoma ne odstrani plesnoba; če olje ni najftoejše kakovosti, brez vsakega tujega duha, se vino lahko še bolj pokvari, kakor je bilo poprej, ker dobi od slabega olja žarek okus; in slednjič ima zdravljenje vina z olivnim oljem še to slabo stran, da se po čiščenju vina taki sodi težko čistijo. Mesto olivnega olja Vam priporočamo, da vzamete eponit, to je ogljeni prah, ki se dobi pri Kmetijski družbi in v drogerijah. Na 1 hi vina se vzame 50—100 gramov eponita. Najbolje je poskusiti najprej v malem, da doženete, koliko praška je za odstranitev plesnobe iz vina treba. Navodila, kako se uporablja eponit v kletarstvu, smo pa že opetovano prinesli v našem glasilu. Vprašanje. E. M. v Z. Prejšnja leta sem poleg belega vina točil tudi črnino. Gosti pa danes — vsaj pri meni — bolj cenijo bela, domača, letos posebno dobra vina in zato sem črnino opustil. Sedaj prosim nasveta, kako najbolje pripravim sode, v katerih je prej bila črnina, za bela vina? Odgovor: Sodi, v katerih je že več let bila črnina, se pripravijo za belo vino tako-le Na 100 litrov vsebine soda vzamemo 10 litrov vrele vode in en četrt litra1 solne kisline.' S' ■ tode' -vročo i raztopino izplaknjuje-mo sod 15—30 minut (sod semtertja uprava dravske banovine pobrala samo na vino, je treba prišteti še okoli 30,000.000 Din občinskih trošarin na vino, kar znaša ca. 50,000.000 Din proračunskih dohodkov. To velikansko svoto je seveda težje kriti z drugimi davščinami in taksami, kakor n. pr. v primorski banovini, kjer znaša trošarina na vino komaj 2 in pol milijona ali celo v vardarski banovini, kjer presega komaj 1,000.000 Din. Iz tega izhaja, da najdejo zastopniki vinogradnikov, vinskih trgovcev in gostilničarjev iz ostalih banovin hitrejše primerno nadomestilo za ukinitev trošarine kakor pa n. pr. iz naše banovine, ker je treba predhodno najti nove vire dohodkov za kritje 50 milijonskega izpadka. Prepričani smo, da bi bilo trošarinsko vprašanje hitro rešeno, če bi se uvedel red pri zasajanju novih vinogradniških ploskev in če bi se uničilo vsaj polovico šmarničnih nasadov, ki producirajo vino kakršnega prepoveduje zakon o vinu. Nadaljni razvoj tako važnega gospodarskega problema odvisi tedaj od kr. vlade, v koliko bo upoštevala resolucijo, sklenjeno na tej konferenci. Banovinski proračun Banovinski proračun za leto 1936/37 izkazuje 127.019.313 Din dohodkov in istoliko izdatkov. V kritje potrebščin navedenih v banovinskem proračunu se ppbirajo od 1. aprila 1936. naslednji banovinski davki, takse in doklade: 1. 50% občna banovinska doklada k vsem državnim neposrednim davkom. 2. 5% nadomestna doklada za odkupnino osebnega dela na cestah k vsem državnim neposrednim davkom. 3. 5% zdravstvena doklada k vsem državnim davkom. 4. Trošarina na alkoholne pijače, in sicer na 100 litrov vina in vinskega mošta 100 Din, na 100 litrov šampanjca in drugega penečega se vina 300 Din, na 1 hl° žganja 5 Din, na pivo 60 Din od hi. Na esence, ekstrakte in eterska oba z alkoholom 400 Din od 100 kg. Na rum, liker, konjak, špirit 5 D n od hl°. Banovinska trošarina na vino in žganje se pobira po uredbi o višini, načinu pobiranja in kontroli pri pobiranju trošarine na vino in žganje. Ostali predmeti, ki so zavezani banovinski trošarini se morajo prijaviti v 24 urah, odkar so se dali v klet ali postavili v skladišče. Pri žganih alkoholnih pijačah naj se po možnosti naznači tudi njih alkoholnost ter plača ustrezno banovinsko trošarino. Če ima množina alkoholnih pijač manj kot 5 lit. čistega alkohola, plača banovinsko trošarino odsvojitelj. 5. Trošarina na ogljikovo kislino in umetne brezalkoholne pijače. Na potrošnjo ogljikove kisline se plačuje banovinska trošarina 5 Din od kg kisline, ki je namenjena za proizvodnjo brezalkoholnih pijač, 2'50 Din pa za ostale namene. Prejem ogljikove kisline se mora prijaviti oddelku finančne kontrole v 24 urah in plačati banovinsko trošarino. Na vse umetne brezalkoholne pijače napravljene v dravski banovini brez dodatka ogljikove kisline se plačuje banovinska trošarina v znesku 0*10 Din od vsakega dl vsebine. Banovinska trošarina se plačuje tudi od kapsljev, ki se uporabljajo za proizvodnjo brezalkoholnih pijač z u-porabo »šparklet« steklenic. Trošarina znaša 1 Din od komada. Brezalkoholne pijače napravljene brez dodatka kemikalij so trošarine proste. 6. Trošarina na mineralne vode znaša pri steklenicah izpod 1 litra vsebine 0'20 Din, pri steklenicah od 1 do 2 litrov 0'30 Din, pri večjih steklenicah pa 0'20 Din, od vsakega začetega litra vsebine. Speci! alne : električne svetilke za gostilniške, restavracijske, vrtne in druge razne prostore, žarnice, elektr. likalnike, elektr. kuhala itd. v veliki izbiri in zelo solidnih cenah Vam nudi EleKtr otndustrtja d .d. Prodajalna: Ljubljana Gosposvetska cesta 13 (Kollsef) Telefon 23-14 valjamo in postavljamo na eno in drugo dno). Potem to tekočino izlije-mo, sod zakuhamo še z 2 M %-no raztopino sode, nakar sod izplaknemo s čisto vrelo vodo brez vsake primesi in končno še s čisto hladno vodo. — Sode, v katerih je prej bilo rdeče vino, lahko tudi parafiniramo in se porafinirani sodi lahko uporabljajo izmenoma za bela in rdeča vina, ker parafina ne sprejme barvila. Pomniti pa je, da se parafinirani sodi perejo samo s hladno vodo. — Pripominjamo še, da z izkuhavanjem na gornji način vendar ne moremo popolnoma izlužiti barvila iz lesa in dobi belo vino v takem sodu sčasoma le nekoliko rdečkasto barvo. Vprašanje A. K. v St. J. V vinogradu imam bele in modre sorte in napravljam tudi črno vino. Vendar sem tekom let opazil, da ima črnina enkrat lepo črno barvo, drugič spet je bolj svetla, sploh manj ugodne barve za oči. Kaj je temu vzrok? In zato prosim pojasnila: Kedaj in iz kakšnega grozdja dobim lepo barvano črnino? Odgovor: Iz črnega grozdja raznih sort dobimo lepo barvano črnino, ki ima lepo granatnordečo barvo, če beremo grozdje, ko je popolnoma dozorelo, ne sme pa biti v stanju prezrelosti; seveda mdra grozdje biti tudi popolnoma zdravo. Ce je grozdje še nezadostno dozorelo, ima premalo barvila — tkzv. enocianina, vsebuje pa preveč kisline. V prezrelem modrem grozdju spet je barvilo, ki se nahaja v jagodnih kožicah, deloma že razkrojeno in dobimo iz takega grozdja slabo barvana vina. Ce modro grozdje začne gniti, moramo takoj brati, sicer gniloba barvilo tega grozdja večinoma razkroji oziroma uniči. V letih gnilobe moramo zdravo grozdje skrbno odbirati od gnilega grozdja Iz gnilega modrega grozdja napravimo z naglim preša-njem belo vino in le popolnoma zdravo grozdje nam služi za napravo 5r-nihe. Slednjič je intenziteta barve pri črnini odvisna tudi od tega kako dolgo je mošt kipel na tropu. V naših » razmerah pustimo črnino kipeti v I kadi 4—6 dni. Ce kipi manj dni v kadi, je premalo barvana; ako pa kipi Filtri zb vino Kotli za Žganjekuho Brzoparilniki i. dr, najceneje! Vsak obiskovalec gost. kongresa ter razstave naj ne pozabi sl ogledati našo razstavljeno blago na XVI. Ljubljanskem, velesejmu. — — Paviljon E, zunanji prostor. Kotlarka, dr. z o- a. > Ljubljana, Kolodvorska 28 Telefon 37-92 7. Banovinska trošarina na bencin, ki se potroši v dravski banovini znaša 100 Din na 100 kg tekočine. 8. Banovinska trošarina na kvas znaša 4 Din od kg. 9. Banovinska trošarina na konzum električnega toka se plačuje ne samo za konzum toka proti odškodnini, temveč tudi če se uporablja tok iz lastne naprave ali če se oddaja brez odškodnine- Od plačevanja te trošarine je izvzeta uporaba toka za razsvetljavo trgov, ulic ter cerkva in za državne ter samoupravne zavode in urade. Banovinska trošarina znaša pri ceni toka do Din 4'99 od kw 20 p, pri ceni toka nad 4*99 Din za kw pa 15 p, pri ceni toka nad 7 Din se trošarina ne plačuje. 10. Banovinsko trošarino na pnevmatiko plačuje voznik, ki vozilo uporablja. Tej trošarini so zavezana tudi inozemska motorna vozila ki se uporabljajo v dravski banovini dalj kot 3 mesece na leto. Te trošarine so oproščena nerabna vozila, nadalje traktorji, ki se uporabljajo v kmetijske namene, motorne brizgalne in rešilni avtomobili. Banovinska trošarina znaša za osebne j avtomobile in avtobuse za vsakih za- j četih 50 kg čiste teže 25 Din. Za to- 1 vorne avtomobile za vsakih začetih 1 50 kg čiste teže 15 Din. Poleg tega še za vsakih začetih 50 kg nosilnosti do 1500 kg 10 Din, za vsakih nadalj-nih začetih 50 kg 5 Din. Za motorna vozila, ki nimajo pnevmatike napolnjene z zrakom se plačuje poleg gornje trošarine še 60% povišek. Za motocikle 150 Din. 11. Banovinska davščina na plesne prireditve, podaljšanje policijske ure in 40% doklada državni taksi na vstopnice. Za vsako javno plesno prireditev se plačuje v mestih z nad 4000 prebivalci v kopališčih, zdraviliščih in območju uprave policije v Ljubljani taksa 300 Din, v mestih do 4000 prebivalcev in v trgih 200 Din, v vseh ostalih krajih 100 Din. Ta taksa se lahko odmeri tudi povprečno. Za vsako podaljšanje policijske ure se plačuje v mestih z nad 4000 prebivalci, v kopališčih, zdraviliščih in v območju uprave policije v Ljubljani banovinska taksa 100 Din, v vseh ostalih krajih pa 50 Tpin. Zg podaljšanje policijske ure preko Ž. ure se pj^ča dvojna taksa. K državni taksi za kpncerte se pobira 40% banovinska doklada. 12. Davščina n? dedščine na državno osnovno takso od dedščin se pobira banovinska doklada v višini 20%. O-sebe, ki plačajo od svojega dedin-skega pripadka že banovinsko takso ali dopolnilno takso ne plačajo 1% odnosno 2% od Čistega pripadka, ki se jih pobira kot samostojno banovinsko takso. ti. Banovinska taksa od 9d m premičnin v območju draVske banovine se bobira 2% banovinska taksa. K državni dopolnilni prenosni taksi se pobira 100% banovinska doklada. 14. Banovinske administrativne takse in doklada k državnim taksam po zakonu o taksah, se pobirajo in sicer 50% taksa k tar. post. 25. ki se plačuje za ponudbe na ofertalnih licitacijah pri državnih uradih itd., k tar. post. 33. za potrdila ali priznanice k tar. post. 41. 15. K državni taksi tar. post. 92. ki sp plačuje za dovolitve opravljanja obrta po zakonu o obrtih se pobira 50% banovinska doklada. 16. Banovinska takso za živinske potne iiste se oobira za drobnico 2 Din, za posamezno veliko žival 4 Din. To takso plača kupec. % ROBERTGOU ipecljalna zaloga platna, belega In pralnega blaga LJUBLJANA 5ELENBURG0VA3 V A Ž IM O! Za letno sezijo je ravno prispela pošiljka Svoje goste hočete dobro postreči ? Nudjte jim Potnikov malinovec « limonado - oranžado Potnik & drug Llabljana. Metelkova pltca 13 Telefon 2110| sadni soKl. marmelade, esence za rum in likerle krasnih namiznih prtov v stalnih barvah Pravilnik o oddajanju v zakup restavracij, okrepčevalnic (buffetov), kioskov, trafik, brivnic, menjalnic in ostalih prostorov na postajah drž. Železnic, ki služijo potrebam potnikov. Pospeševanje turizma. Člen 1. Po-gostinski in drugi obrati na postajah drž. železnic morajo služiti udobnosti potnikov in pospeševanju turizma. Zakup. Člen 2. Ti obrati se oddajajo v zakup kljub dotičnim določbam zakona o državnem računovodstvu po predhodnem natečaju ali z neposrednim dogovorom za nedoločen čas, in sicer po naprej določeni ceni ali pa ob u-deležbi železniške uprave pri kosmatih dohodkih. Prošnje. Člen 3. Na podstavi razpisanega natečaja vlože prosilci prošnje opremljene, razen z ostalimi listinami, določenimi s poslovnikom, tudi z dokazom o strokovni izobrazbi in imovinskem stanju. Pristojnost. Člen 4. Glede oddaje obratov v zakup z udeležbo pri kosmatih dohodkih odloči dokončno na predlog oblastne direkcije generalna direkcija železnic, glede vseh ostalih obratov pa oblastna direkcija. Razdelitev obratov. Člen 5. Restavracije se dele na velike, srednje in male, ostali obrati pa na obrate 1. in U. reda. Strokovna izobrazba, člen 6- Prosilci za pogostinske obrate morajo imeti razen izobrazbe, določene z u-redbo o dokazu izobrazbe za opravljanje pogostinskih obrtov (Službene Novine« z dne 19. oktobra 1934. št. 241, tudi še to-le: za velike restavracije najmanj 10, za srednje pa 8 let dokazane uspešne prakse v hotelih prve vrste ali uglednih restavracijah prve vrste v svojstvu poslovodje ali glavnega natakarja ali pa, da so vodili uspešno taka podjetja sami kot lastniki. Zakupniki okrepčevalnic I. reda smejo biti tudi osebe z najmanj petletno uspešno prakso v delikatesnih obratih. Restavraterji malih restavracij smejo biti tudi one osebe, ki so se izučile pogostinskega obrta v boljših provincialnih pogostinskih obratih z najmanj 10, zakupniki okrepčevalnic II. reda pa z najmanj 5 leti dokazane uspešne prakse, opravljene v takih obratih, ali pa da so sami uspešno vodili take obrate najmanj 5 let. V prednje roke se všteva stalež, določen v členih 7., 8., 9., 10.. 11., 12. in 13. uredbe o dokazu izobrazbe z dne 19. oktobra 1934. Vsak prosilec mora podati dokaze, da ima potrebna denarna sredstva za oskrbovanje in voditev obrata, za katerega je vložil prošnjo. Postopek. Člen 7. Zakupne cene in velikost potrebne glavnice določi in obrate razvrsti železniška direkcija komisijsko. Radi enotnosti postopka se pošiljajo elaborati generalni direkciji železnic v pregled in odobritev. Izpremenitev zakupnine. Člen 8. Zakupnine se smejo po 3 letih iznova preskusiti in spremeniti, v izrednih primerih pa tudi že po enem letu. Petodstotna udeležba železnice pri kosmatih dohodkih se ne sme spreminjati. Odpoved. Člen 9. Tako za železniško upravo, kakor tudi za zakupnike veljajo naslednji odpovedni roki: za velike restavracije 6 mesecev ; za srednje restavracije in ostale o-brate I. reda 3 meseci; za male restavracije in ostale obrate II. reda 1 mesec. Odpove se zakup sodno. Izselitev. Člen 10. Po izvršnosti odpovedi mora izprazniti zakupnik v zakup vzete prostore in izročiti zakupne predmete v 24 urah. Ta rok 24 ur izključuje uporabo kakršnihkoli drugih posebej predpisanih ali običajnih izselitvenih rokov. Odpoved za kazen. Člen 11. Direkcija mora odpovedati zakupno pogodbo v teh le primerih : 1. če je zakupnik med pogodbenim letom trikrat kaznovan ali če se ugotovi, da prodaja po ceni, višji od cene, ki je predpisana s cenovnikom, ali pa da ne zadovoljuje potujočega občin-činstva glede kakovosti jedi in pijače; 2. če ne plača dospele zakupnine v enem mesecu ; 3. če ne dopolni varščine v določenem roku. Prestanek zakupa. Člen 12. Zakupna pogodba prestane : 1. če pride zakupnik v stečaj; 2. če je obsojen zaradi kaznivega dejanja na kazen, ki ima za posledico izgubo častnih pravic; 3. če prenese pogodbo na drugega brez odobritve pristojne direkcije ; 4. če namerno prikriva svoj kosmati dohodek. O prestanku zakupa se obvesti zakupnik po pristojnem sodišču. Pogodbene ka^nl. Člen 13. Če se ne izseli zakupnik po pretek*! odpovednega roka, se izterja iz varščine in IZ CELJA. Kadar obiščete Celje, ne pozabite se zglasiti v kavarni »Merkur«. Lep senčnat vrt. Trikrat tedensko godba. Vsi inozemski in tuzemski časopisi na razpolago. Glej oglas! Se priporoča IGNAC LEBIČ. Kruh in pecivo parna pekarna I. Bizjak Ljubljana, Gosposvetska cesta št 7 Srnina predolgo v kadi, postane zopet bolj svetla, ker posrka na dno padajoči trop del barvil. Vpraianje F. Š. v V. Ali obstajajo kaka določila v zakona o vina za vinsko žganje In za vinski kis? Odgovor: Člen 13. zakona o vinu pravi: Dopuščeno je pripravljati razna žganja in kis iz vina in grozdnih tropin ter jih dajati v promet z imenom in označbo, da ao iz vina in tropin kakor: tropinovec, vinovača, lozovača, vinjak, vinovica, vinski alkohol, vinski kis itd., samo, Se so res iz vina ali grozdnih tropin. Clen 33. pravilnika za izvrševanje zakone o vinu pa pojasnjuje: Po § 13. zakona o vinu sta žganje in kis podrejena določilom tega zakona toliko, da morata v resnici izvirati iz grozdja od domačih vrat vinske trte ali njega proizvodov brez kakršnegakoli mešanja z drugimi, sličnimi proizvodi, ako nosita temu primerep, naziv. Tako se smejo z imeni: »vinski alkohol«, »vinski destilat«, »vinsko žganje«, »vinovača«, »lozovača«, »vino, vi ca«, »vinjak« ip. temu slično dar ja.ti v prorn^. ip prodajali izključno prekapii zdravega ali pokvarjenega vina od domačih vrst vinske trte. Ž imeni »tropinovec«, »žganje od tropin«, »gcozdov*i£a$, »dropuija«, in sljčno sft sj^ dajati, samo prekap vinskih tropin, bodisi samih, hodisi pomešanih z vinskimi drožmi; prekap od vinskih droži samih pa sme imeti naziv »droženka«, »žganje od droži« in temu slično. Z imenom »vinski kis« se sme dajati v promet samo proizvod ocetnega vrenja vina ali tropinščnice, in sicer, ako dotični proizvod ocetnega vrenja ni pokvarjen in ako vsebuje najmanj 4% ocetne kisline. Označevati kis z imenom kake znane vinarske pokrajine, kakor »žup-ski kis«, »dalmatinski kis« in temu slično, je dovoljeno samo za vinski kis. Vprašanje Z. U., A. Že nekajkrat sem slišal p parafiniranih sodih, češ da imajo taka in take prednosti. Ker rad zasledujem vse novotarije, da bi Od; tega mogel imeti kak morebiten hasek, Vas prosim prijaznosti, da bi mi hoteli sporočiti, katere »o prednosti parafiniranih sodov? odgovor: Prednosti parafiniranih sodov so: Novi sodi n. pr. se s para-finiranjem istočasno ovenijo. V parafiniranih sodih se vina usuši jako majo, skoraj, nič. Čiščenje, umivanje parafiniranih sodov je jako lahko, ker sq nesnaga; ne more vsidrati ne na,— ne v notranjosti (v luknjicah) lflgfi; sodi s? le izpiaknjujejo s čisto, hlifcdpp, vod!?- Trpežno#* sodpv ja ve$-ift n^p<^ratUjjffwh, P^ipirosfti sodi ne plesnijo in ne postanejo ci- kasti, ker se na parafini ne morejo razviti ne piesnobne glivice ne drugi škodljivi mikroorganizmi kakor n. pr. ocetne bakterije. V parafiniranih sodih moremo menjaje imeti črna in bela vina, ker parafina ne sprejme barvila. Vina, ki so »na pipi«, se v parafiniranih sodih dalje časa in bolje držijo. Vprašanje B. R. v L. Tukaj je nastalo neko zanimanje za štajerska, posebno pa za ljutomerska vina. Včasih me kak gost vpraša tudi po »ljutomerčanu«, ki ga do sedaj še ne točim. Predno se bom morda odločil za le-to vino, Vas prosim, da nam povejte vse, kar veste o ljutomerčanu, kaj Je vino ljutomeržan in njegove posebnosti? Odgovor: Vaše vprašanje je načelno izredne važnosti in bi bilo potrebno, da se temu poglavju vsestransko posveča največja pozornost. Na splošno namreč vemo, da v posa^ meznih krajih dravske hanovine pridelujejo vina boljše ali manj dobre kakovosti in jih navadno imenujemo po kraju izvora, kakor n. pr. ijuto-merčan, pekrčan, haložan, vipavčau, cviček itd*, ne vemo pa večinoma nobenih podrobnosti, potankosti glede karakterja, kakovosti teh vin, ne vemo ničesar od sort, ki; dajejo an%r čilnosjt; posameznim vinoJ» itd. Ce bj bili v? tiem pogled^ v#*j neMoiiko po- učeni, M bolje znali ceniti odlična naša domača vina, ki nekatera imajo celo evropski sloves. Za proučevanje naših domačih vin nam dvorna prav dobro služijo vinske razstave in sejmi, ki jih v zadnjih letih v nekaterih vinskih okoliših skoraj že redno prirejajo. Še večje važnosti pa bi bila trajna taka inštiucija, to je stalna vinska razstava in sejem, kjer bi interesenti vsak č^s imeli priliko spoznavati domača naša vina iz posameznih vinskih okolišev in kjer bi naj imeli priliko, da si vina tudi nabavijo. Posebne važnosti bi bila taka trajna razstava vin, združena s sejmom, na primer v Ljubljani. Kar se tiče gornjega vprašanja, Vam svetujem, da si nujno nabavite knjižico »Trsni izbor in vinski tipi za dravsko banovino«, ki jo je izdala kralj, banska uprava v Ljubljani. Glede vina »ljutomer&a-na« nam pove ta knjižica: Ljutomerčan je belo vino sicer raznih sort, vendar povsod izredno priznano in hvaljeno; čislajo ga predvsem tudi v Gradcu, na Dunaju in drugod v Avstriji. Ima vobče jako izrazito, ugodno cvetico in svojstven aroma, in sicer, po odlikah posameznih vinskih vrhov v nepopisno lepih kakovostnih odtenkih. Najbolj oe-njen je ljutomerčan iz Jeruzalema, znan pod imepom, »tauaitoniiAa*«* potem & vrhov Svetinjo, Br»brovnik, i/. njegove imovine za vsak dan pogodbena kazen in sicer: za velike restavracije po 200 Din, za srednje restavracije po 150 Din in za male restavracije po 100 Din. To velja tudi za ostale obrate; pogodbena kazen za obrate I. reda znaša 100 Din, za obrate 11. reda 50 Din na dan. Nadzor. Člen 14. Vsi posli, ki izvirajo iz tega pravilnika in iz poslovnika, kakor tudi celotni nadzor spadajo v pristojnost občnega oddelka oblastne ozir. generalne direkcije železnic. Neposredni nadzor nad izvrševanjem pogodb in poslovanjem v obratih se vrši po postajnih načelnikih, ki so v tem pogledu organi občnega oddelka. Za nadzor v higienskem pogledu skrbe predvsem sanitetni šef in prometni zdravniki. Pritožbe. Člen 15. Zoper odločbe postajnega načelnika ima zakupnik pravico pritožbe na oblastno direkcijo, zoper odločbe oblastne direkcije pa na generalno direkcijo železnic v 10 dneh od prejema pismene odločbe. Varščina. Člen 16. V zavarovanje izvrševanja pogodbenih obveznosti položi zakupnik pred podpisom zakupne pogodbe trajno varščino v gotovem denarju v višini tromesečne zakupnine. Za tiste obrate, ki se oddajajo v zakup ob udeležbi železnice v odstotkih kosmatih dohodkov, določi pristojna direkcija velikost trajne varščine po razmerah in po obratu. V takem primeru se sme varščina po preteku enega leta zvišati ali znižati po prometu, doseženem v minulem letu. Člen 17. Direkcija ima pravico, da si izplača iz varščine takoj in neposredno vsako svojo terjatev iz pogodbe, zlasti pa zaostalo zakupnino, pogodbene in druge kazni in škode na inventarji! in poslopjih, če jih ne bi plačal zakupnik. Zakupnik mora varščino najkasneje v enem mesecu dopolniti. Po prestanku pogodbe si izplača železnica iz varščine vsako morebitno škodo, ostanek pa vrne zakupniku proti pobotnici. Zakupnik nima pravice zahtevati na položeno varščino obresti. Vršitev reklame za domače proizvode. Člen 18. Zakupniki pogostin-skih obratov so ločeno po direkcijah dolžni nabavljati enotni ovojni papir, škrniceljne, krožnike, kozarčke in ko* zarce iz lepenke, imeti v zalogi prvovrstna živila in zalagati potnike s kolekcijami domačih suhomesnih in mlečnih izdelkov, sadja, medu, rudninskih voda, vina, žganja itd. po zmernih cenah in tako vršiti reklamo zanje pri domačem in tujem potujočem občinstvu. Cenovnikii Člen 19. Cenovnike za restavracije, okrepčevalnice in druge obrate predpiše pristojna oblastna direkcija. Sestanki in ugodnosti. Člen 20. Po pobudi železniške uprave se prirejajo strokovni tečaji in sestanki z zakupniki, ki jim sme odobriti minister za promet v ta namen brezplačne vozov-j nice. Razen tega sme odobriti minister za promet brezplačen prevoz ledu in živil za obrate, ki se ne morejo zalagati v svojem kraju, in ugodnosti za prevoz rudninskih voda, če se nabavljajo na debelo in skupaj, kakor tudi za navadno studenčnico v steklenicah. Spori. Člen 21. Za vse morebitne spore, razen odpovedi, ki bi nastali iz pogodbenega razmerja, je pristojno sodišče v kraju, kjer je sedež direkcije. Takse. Člen 22. Zakupnik trpi vse takse, davke, doklade in ostale davščine, ki obremenjajo zakupno pogodbo in ki izvirajo iz izvrševanja zakupne pravice. Prehodne določbe. Člen 23. Zakupniki, ki imajo železniške obrate v zakupu, ko stopi ta pravilnik v veljavo, preidejo lahko po preteku pogodbe samogibno v pogodbeno razmerje po predpisih tega pravilnika, če so izpolnjevali svoje pogodbene obveznosti med prejšnjim zakupom docela v redu. V vseh primerih, kjer so pogoji po tem pravilniku ugodnejši od veljavnih pogodb, se smejo prevesti obrati na prošnjo zakupnikov na določbe tega pravilnika tudi že pred pretekom pogodb, toda po postopku, ki ga določa člen 84. zakona o državnem računovodstvu. Poslovnik. Člen 24. Vse natančnejše določbe o razvrščanju obratov, določanju zakupne cene, o poslovanju komisije, o razpisovanju natečajev, o vlaganju prošenj, o pogojih, o sklepanju pogodb, o ustroju poslovanja, higieni, snagi itd. se predpišejo s poslovnikom, ki ga izda in po potrebi dopolnjuje in izpreminja minister za promet. Člen 25. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih no-vinah kraljevine Jugoslavije«. Novi grobovi Združenje gostilniških podjetiji v Murski Soboti je izgubilo dva svoja zvesta tovariša. Dne 4. maja je umrl tovariš soustanovitelj in večletni odbornik g. Vlaj Franc v 53. letu svoje starosti. Dne 14. maja pa je smrt pograbila komaj 47 let starega restav-raterja g. Banko Štefana. Preostalim' naše sožalje! Zmerne cene! Prvovrstno blago! MARIN BARBIČ Telefon 29-39 trgovina vina in žganja Telefon 29-39 Ljubljana — Stara pot št. II Zaloga vin: prima dalmatinskih, ljutomerskih in Cvička Žganje i tropinovec Razno PRAVILNIK O TOČILNI PRAVICI je ravnokar izšel in ga bomo priobčili šele v prihodnji številki, ker ob zaključku lista še nimamo autentič-nega besedila. Ljutomerska vina se prodajajo neposredno od producenta od 3.50 Din do 5.— Din. Informacije se dobijo pri R. Wregg v Ljutomeru. Kaj pravijo? Zveza gospodinj je predložila finančnemu ministru in drugim merodajnim osebam obširno spomenico, kjer prikazuje današnje stanje, v kakršnem si mora gospodinja ubijati glavo s skrbmi in računi. Posebno ostro nastopa proti trošarinam na predmete, ki so za življenje neobhod-no potrebni, n. pr. sladkor, kavo, cikorijo itd. Nas interesira predvsem izvajanje glede trošarine na alkoholne pijače. V tej spomenici se navaja sledeče: »V vsem pada konzum, le v enem ne pada: pri alkoholnih pijačah. Odkar je ukinjena državna trošarina na žganjekuho, so zgubile samo v dravski banovini država, banovina in občine 50 milijonov Din letnega dohodka. Žganjekuha je v vsej državi neomejena in svobodna. Žganje se po mestu mirno tihotapi, saj je to majhen prihodek kmetu. Pijančevanje je neobdavčeno in ni kaznivo. Tu gre demokracija le predaleč, da dela vsak, kar sam hoče. Največ nesreč, največ delanezmožnilh in slaboumnih, največ zločinov izvira iz pijančevanja. Izkazalo se je, da poslanci, ki so pred leti izposlovali znižanje trošarine na alkoholne pijače in prosto žganjekuho, niso s temi zakoni kmetu prav nič pomagali. Gmotno prav nič boljše ne stoji, še bolj so ga upropastili, kajti marsikateri kmet, ki prej ni pil preko mere, se danes vdaja pijači.« Tako naše gospodinje. Sveta vojska — rediviva. Pod tem naslovom prinaša »Slovenec« od 24. maja članek, iz katerega posnemamo sledeči odstavek: »Sveta vojska — zopet na plan! In še z večjim razmahom, kakor doslej! Protituberkulozna liga je za svoj »teden« zalarmirala ves narod na noge. Vsak Slovenec mora pomagati, mora prispevati! Lepo! Bog daj veliko uspeha! Le čuvaj, narod svoje zdrav- je! Toda čujte ljudje slovenski, kaj vam pove mož moder in učen, sku-šen zdravnik dr. Brecelj mu je ime: Alkoholizem samo na zdravju brez primere večjo škodo prizadeva, kakor tuberkuloza. Kje je pa še gospodarska in moralna škoda! Vse drugačna je smrt počasi hirajočega mladega fanta, vse drugačna onega, ki se zaklan — zgradi, izkrvavi in izdihne na dvorišču gostilne . . .« »Sveta vojska« je spala spanje kralja Matjaža, ker bi morala sicer vedeti, da je g. dr. Brecelj pisal o pobojih v gostilnah še v oni dobi, ko se je vino lahko pilo le v gostilni. Danes pa, ko se dve tretjini vinskega pridelka popije po vinotočih in kmetijah, pa se naravno poboji množe izven gostilniškega lokala in dvorišča. Mogoče je »Sveta vojska« Vseeno prečitala spomenico naših žena, ki pravilno omenja prekomerno kroš-njarstvo z alkoholnimi pijačami. Če bi pa še navedli zahteve naših vinogradnikov, ki poskušajo početveriti konzum vina v naši državi, potem bo gotovo »Sveta vojska« prišla do prepričanja, da se je bolje vdati Še nadalje v spanje kralja Matjaža. ANDREJ ŽMAVC, Maribor: Zaščita pristnih slovenskih vin * Glavno poročilo po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine na konferenci o zaščiti imena izvora vina v Dravski banovini, dne 22. marca 1936. v Mariboru. O zaščiti vsaj najvažnejših označb izvora vina v Dravski banovini je *) Primerjaj članek »Zaščita tipičnih slovenskih vin« gda. ing. Goriupa v številki 3. »G. V.« od 23. III. t 1. na strani 7.! — Opomba uredništva. Restavracija hotela „SLON“ LJUBLJANA —.................- se priporoča cenj. posetoikom velesejme ter, gostilničarskega kongresa kot stara renomirana prvorazredna restavracija z najboljšo, kuhinjo in izbranimi pijačami po nizkih cenah. KajžihT! Vinski vrh, Strmec, Železne dveri, Slamnjak, Gresovščak, Rado-m-erščak, Uovec, Plavčak, Gomila i. t. d, Osnpvo teh vin tvori v glavnem šipon (moslavec); potem laški rizling, silvanec in druge žlahtne sorte. Odbrana ormoško-ljutomerska vi-na pridelujejo v znatnih količinah. Znani so predvsem ljutomerski ali jeruzalemski šipon (moslavec), muš-katni silvanec, rulandec, renski rizling, traminec, baU burgundec, pa tudi silvnneci modri burgundec, muškat, luški rizling, modra portugalka L dr. V kakovostno dobrih letih daje predvsem šipon krasna vina z divno cvetico in sijajnega okusa; v kakovostno slabih letih pa baš šipon slabo dozori in daje bolj kisla, navadna potrešna vina. Za šiponom ne zaostajajo in ga često celo prekašajo vrste: muškatni silvanec, renski rizling, traminec, rulandec, beli burgundec. Strokovnjaki so po večini mnenja, da rastejo v ormoško-ljutomerskem okolišu naša najboljša vina severnega tipa, ki se morejo kosati z marsikatero odlično značko oddavna gla-sovitih renskih vin. V izredno ugodnih letih, kakor je bilo predvsem leto 1991., deloma tudi 1932., puščajo napredni večji vinogradniki grozdje boljših sortna trsju celo do Martinovega (11. novembra) in izjemoma še bolj dolgo; tako dobijo izbrana vina »ljutomerski ali jeruzalemski izbor«, specijalitete, katerih mošti imajo često 30 in tudi še več odstotkov sladkorja po kloster-neuburški moštni tehtnici. Ni dvoma, da se ti izbori morejo kolikor toliko uspešno meriti s slovitimi »jagodnimi izbori« v vinorodnem Porenju in Tokaju. Vina tega okoliša so pred svetovno vojno največ použili po Srednjem in Gornjem Štajerskem, predvsem v Gradcu, potem na Dunaju. Danes tega vina razmeroma vse premalo izvozijo in so zategadelj vprav ta izborna vina v primeri z drugimi najbolj padla v ceni. Trošijo jih sedaj po vsej dravski banovini, pa v Zagrebu in po Hrvatskem Zagorju in Medjimurju, le manjše količine izvažajo v Avstrijo. Vprašanje R. S. iz Št R., p. N. Kako spravim preobilico žvepla iz vina? Odgovor: Žveplo je neobhodno potrebno, je največji dobrotnik v kletarstvu in bi novodobno kletarstvo brez žvepla sploh ne moglo obstojati; toda to velja le za tedaj, če ga s pametjo in previdno uporabljamo. Če pa vino ali tudi prazne sode redno preveč žveplamo, nam preobilica žvepla povzroči razne napake. Razlikovati morarpo duh po žveplovem dvo-kisu, to je po plinu, ki se razvija iz gorečega žvepla, od duha po žveplovem vodiku, ki spominja na duh gnilih jajc in slednjič duh in okus po žveplovi starini (žveplov firn). Odgovor: Žveplo je Žveplov dvokis daje vinu oster, trd, surov okus in duh, ki spominja na duh gorečega žvepla. Tako močno zažveplano vino je zdravju škodljivo in po zakonu o vinu tudi prepovedano, spravljati ga v promet. Ge ste vino preveč zažveplali, ali ste dobili v roke tako preveč zažveplano vino, morate skrbeti, da preobili žveplov dvokis spravite iz njega. Tako vino večkrat pretočite in pri tem močno prezračite. Vino z žveplovim firnom ima neprijeten, surov okus po žveplovi starini. Ta okps dobi vino vsled ponovnega močnega žveplanja, najrajše pa ga nategne iz močno in dalje časa zažveplanih praznih sodov, če ti sodi pred uporabo (pred polnenjsm) niso bili zadostno pripravljeni, izluženi) Okus po žveplovi starini se da iz vina težko odstraniti. Najbolj© je, vino s takim okusom pomešati z mladim rezkim vinom in, ga nato čirpprej uporabili. Dah po žveplovem vodika (duh po gnilih jajcih) je š© bolj neprijeten. Razvije so v vina l® takrat, če mošt aji, Vino kipi -k posodi, kjer se nahaja nekaj žvepla, ki na najrazličnejše načine lahko pride v vina, v mošt ali v sod. Vino, ki ima duh po gnilih jajcih, se naj po daljših presledkih dva- do trikrat pretoči in pri tem prav močno prezrači. Ge imamo bakren lij, pretakamo vino v sod skozi tak lij, kajti čisti baker vleče žvepleni vodik nase. Z večkratnim pretakanjem na popisani način se duh po gnilih jajcih iz vina kmalu in popolnoma odstrani. Tako vino se potem še rajše čisti in je še bolj stanovitno kakor drugo vino. Vprašanje J. K. v R. g. Med raznimi drugimi kletarskimi potrebščinami sem našel večjo količino — še iz prejšnjih časov — žveplenih trakov, ki je na njih žveplo potrošeno z raznimi rožami (dišavami). Nekdaj so pravili, da po uporabi takih di-Šavnih žveplenih trakov dobi vino finejši okus, danes pa so baje proti takim žveplenim trakom. Zato prosim, da nam povejte, kaj menite o žveplenih trakih, ki so potrošeni z raznimi rožami in drugimi dišavami? Odgovor: Od trakov, ki je na njih žveplo potrošeno z raznimi rožami (dišavami), je odločno odsvetovati, ker najlepša roža smrdi, kadar se zažge. S tem se lahko spravi v vino neprijeten ali tuj duh. Raba takih trakov nasprotuje tudi zakonu, o vin«. Clen 9. pravilnika k zakonu o vinu med drugim pravi: bilo že nekajkrat govora, podrobno pa s« doslej nismo bavili s tem vprašanjem. Da je taka zaščita v naši banovini nujno potrebna, prav za prav ni treba šele dokazovati. To je pravilno ocenila in potrdila tudi kraljevska banska uprava Dravske banovine že s tem, da je odredila in omogočila današnje posvetovanje, ki nas naj dovede do izvedljivih zaključkov in jasnih smernic za dosego kolikor mogoče učinkovite zaščite pristnih pridelkov naših goric. Stvar je za nas še čisto nova in zahteva baš zato dokaj preudarnosti, ako naj kolikor toliko uspe. Misel o zaščiti imena izvora vina — »ljutomerčana« — se je porodila lani v Vinarski podružnici Ljutomer, in siqer po zgledu smotrno organiziranih vinarjev v Sv. Magdaleni pri Bolcanu, čijih zadruga »S t. Magdalena - Weinbauern - Keller e i - U n i o n , G e n. m. b. H., S t. Magdalena — Bolzano 3« že nad 10 let uspešno deluje v tem prav-cu in ima mnogo dragocenih izkustev, ki naj bi se z njimi i mi čim bolj okoristili. Med tem prihajajo tudi od drugod z enakimi željami in zahtevami, n. pr. Pekrčani, pa Haložani, Bizelj-čani i. dr. Vse te zahteve po zaščiti prirodnih domačih vin so enako upravičene. Imamo mnogo drugih, najrazno-vretnejših socialnih in gospodarskih »zaščit«, javnih in zasebnih, nobena pa ne drži popolnoma. Tudi »vinska zaščita«, če se smemo tako izraziti, ne more biti neomejena. Treba se bo zadovoljiti s tem, kar je v danih razmerah mogoče doseči. Pri tem je največ odvisno od zaščite n c e v s a m i h. Naš zakon o vinu s pravilnikom omogoča tako zaščito. (Glej § 7. zakona in člena 23., 24. in 25. pravilnika, pa tudi 1. točko člena 20. pravilnika, ki so, razen poslednjega, navedeni že v uvodoma omenjenem Go-riupovem članku! Zato jih sporazumno z avtorjem tega poročila, ki jih tudi navaja, tu izpustimo. — Opomba uredništva.) Po § 7. zakona in členih 23., 24. in 25. pravilnika si torej morejo posamezniki ali cele krajine označbo izvora vina zavarovati in se tako braniti nedovoljene konkurence, a tudi kupci imajo pravico zahtevati od prodajalca jamstvo, da vino res ustreza imenu, s katerim se prodaja. Kaj pa hočemo mi? Mi hočemo, da se zakonito preprečijo ali vsaj čim bolj omejijo dosedanje zlorabe domačih imen, s katerimi označujemo Zveplanje mošta ali vina se more vršiti s sežiganjem žvepla, ki mora biti čisto, zlasti pa ne sme vsebovati arzena, niti ne sme biti aromatizirano (t j. z raznimi dišavami potrošeno); ako se pa uporabljajo za žvep-1 jan j e mošta ali vina v žveplo namočeni trakci (odrezki, treščice), ne smejo biti ne iz papirja ne iz platna, temveč iz azbesta. Naprave za vso KEMIČNO in živilsko JNDUSTRlJO iz Bakra,AlUMiNIUMA, čistega NIKlA,rue prostega OEKIA m Železa ,bomoqeno posvinčenega i.t d ALUMiNiUM: TANKi, KOTU .KUHiNJSKA POSOOA. ' Destilacijske naprave za žganjekuho, Vakuum sušilne Omare, Autoklavi, Sterilizatorji i.t.d. JOSIP OTOREPEC o.*., za izdelovanje aparatov in kovinskih predmetov Ljubljana- Za Gradom 9. Razstavljeno v paviljonu! F. 109 -111 resnični izvor naših pristnih vinskih pridelkov, ki so že zdavnaj znani in čislani na uglednih vinskih tržiščih, a prihajajo bolj in bolj, da tako rečemo, ob svoje »dobro staro ime«. Splošno znane gnusne zlorabe in prevare po brezvestnih, grešno preračunljivih podjetnikih (špekulantih) strahovito naraščajo in povzročajo našemu poštenemu vinskemu gospodarju neizmerno škodo. Ponujajo vina z blestečimi imeni, ki so bogve odkod. »Ljutomerčan«, »haložan«, pekrčan«, »bizeljčan« posojajo svoje pristno ime pritepencem in prišlekom iz devete dežele, »cviček« je često le pobarvano belo vino od koderkoli, »vino iz Gadove peči« točijo v količinah, kakor da bi prihajalo iz »Gadovega pogorja«! Za lažje razumevanje stvari in preden se poučimo o zadružni samopomoči tirolskih Magdalencev, ki tvori osnovo tem razmišljanjem, je potrebno, da pojasnimo neke pojme, ki so važni za ustrezajočo označbo pridelkov, ki zanje zahtevamo zaščito. Zaščititi moremo samo kakovostna naravna vina. To je lahko kak odličen vinski pridelek ali kak dober vinski pridelek, povpreček kakovosti pridelkov iz več let, ugotovljen na osnovi statističnih podatkov. Pri tem je treba upoštevati grozdne vrste in lego gorice. Imamo slanih grozdnih vrst, povrh v neustrezajo-čih zemljah in legah, ki nikoli ne morejo dati dobrega letnika. Takih proizvodov ne moremo zakonito zaščititi; saj bi s tem pospeševali občekvar-no prisilno -vinarstvo. »Sosedne gorice« ali »sosedni vinski kraji« so tista bližnja vinarska ozemlja, ki dado vina enakih glavnih svojstev in so med seboj gospodarsko zvezana, v splošnem — po izkustvih in merilu v Nemčiji — ne v večjih razdaljah ko 15 do 20 km drug od drugega. Pri tem je treba upoštevati podnebne razmere, ki so velikega pomena za uspešnost vinarstva vobče in se izražajo končno v dobroti in vrednosti vina v taki meri kot pri nobenem drugem kmetijskem pridelku. Določeno vinsko podnebje, to je najširši pojem za skupino vseh podnebnih činiteljev, odmerja ozemlje »sosednih vinskih krajev«. Saj je dobrota vina že nekdaj merilo za podnebje kakega kraja. »Navedba krescence« je označba vina z imenom pridelovalca, ali z imenom gorice, ali z imenom pridelovalca in gorice. Semkaj spada tudi označba vina po samojastniku dotične gorice (vrha), n. pr. »graščinsko vino«, torej ime po kaki graščini ali nje lastniku. To postaja bolj in bolj brezpomembno, ker graščin v nekdanjem smislu pri nas prav za prav ni več. Na vsak način pa morata za vedno izginiti iz besedja za označbo kake »krescence« — tudi to tujko radi pogrešamo — označbi »gosposko vino« (Ilerr-schaftswein) in »kmečko vino« (Bauemwein), ki sta za naše pridne kmečke vinarje naravnost ponižujoči in žaljivi. Napredni kmet prideluje lahko prvovrstno »gtosposko vino«, nazadnjaški gospod pa najslabše »kmečko vino«. Ti označbi ne ustrezata bitnosti našega jezika niti duhu nove dobe; sta preostanek iz nekdanjih gospoščinskih časov, zato ju odklanjamo. Vsi si moramo prizadevati, od najmanjšega do največjega vinogradnika, da bomo pridelovali samo prvovrstna vina, čijih dobrota ne bo nič zaostajala za nekdanjimi »gosposkimi vini«. Slaba vina ne morejo imeti stalno dobre cene, vedno in povsod pa zelo otežkočajo žlahtno vinsko proizvodnjo; zato jih za dajanje v promet ne moremo priporočati, ne njih pridelovanje pospeševati. Za naše razmere so posebno važna »imena goriških vrhov«. To so splošna poimenovanja nekih zaokroženih skupin goric iz davnih časov in jih je treba ohraniti, čeprav večinoma nite ne vemo, odkod so. »Imena vrhov« temelje na mnogoterih krajevnih in posestnih razmerah, včasih se nanašajo na kakšno osebo, zgodovinski dogodek i. sl. Kakor drugod, so jim osnova tudi pri Berite! OPOZORILO! Berite! Kolesa ženska in moška malo rabljena, kakor tudi otroške vozičket šivalne stroje in še nešteto drugih predmetov, ki odgovarjajo popolnoma novim a so zato več kot polovico cenejši, kupite edino pri: 99 Promet” Ljubljana; Napoleonov trg 7 (nasproti Križevniški cerkvi) (Tudi ob nedeljah dopoldan na ogled) nas, najčešče posebne krajevne okoliščine: kakovost zemlje, pečevje, kamenine, strmec, solnčnost, breg, hrib, gora, dolina, jarek, vrelec, izvirek, studenec, potok, reka, mlin, pot, križpotje, cesta, križ, kapelica, cerkvica, grad, pašnik, kamenolomnica i. t. d. Taka imena rabimo lahko poleg navedbe letnika, kraja, trsne vrste in pridclov»t< a. Ako leži goriški vrh v dveh ali več občinah, je rabiti njega ime v zvezi z imeni teh občin. Raba »izmišljenih imen« za označbo kakega, čeprav morda res svojstvenega vina pa je poslovna uvedba, ki naj vžiga v pivcu domišljijo, da se mu nudijo »zapeljive čare«, rodi pa po navadi bridko razočaranje. Ko med drugim nemški vinski znamki »Lieb-frauenmilch« in »Tigermilch«, so tudi naši vinski »biseri« za označbo vinskih pridelkov stvarno nepotrebni in neprimerni. Tu naj bodo navedeni samo nekateri bolj ali manj znani slovenski »vrhi«, čijih imena so deloma hkratu krajevna imena: Dolnja Lendava: Za gradom. Medmurje: Banfje, Ciganjšček, Gradišček. Ljutomer - Ormož: Brebrov-nik, Gresovščak, Ilovec, Jeruzalem, Kajžar, Nunska graba, Nunski vrh, Podhamer, Radomerščak, Rinčetova graba, Slamnjok, Temner, Vinski vrh, Železne dveri. Gornja Radgona: Aženski vrh, Hercegovščaak, Janišev vrh, Kapelski vrh, Norički vrh, Orehov vrh, Police, Ptujska cesta, Radenski vrh, Turjanski vrh. S 1 o v e n sfk e gorice1: Aleluja (v Dragoviču pri Juršincih), Fajgel-šek, Gomila, Senčak, Štejngrova. Maribor: Kalvarija, Pekel, Špičnik, Sv. Urban. Haloze1: Belski vrh, Berinjak, Gorca, Gorenjski vrh, Gradišče, Gruš-kovec, Gruškovje,, Janški vrh, Korenjak, Lipno, Lubstova, Majski vrh, Mezinec, Paradiž, Rački vrh, Rodni vrh, Rove, Savinjsko, Slatina, Strmec, Trdobojci, Turški vrh, Veliki vrh. Pekre: Janžev vrh, Ljudmar. Slovenska Bistrica: Kova-čavas, Ritoznoj. Konjice: Skalce, Vinarje. Šmarje - Kozje: Breška gorca, Cmreška gorca, Imenski vrh, Presek. Bizeljsko: Drenovec, Janežet-va gorca, Kozja peč, Vesela gora. Krško: Bojnik, Gadova peč, Vo-lovnik. Novo mtesto: Crčevje, Trška gora, Vinski vrh. Črnomelj - Metlika: Dobliče, Drašiči, Maverle, Repica, Radoviča, Rodine, Semič, Stražni vrh, Tanča gora. Mnogo širšega pojma kot imena »vrhov« so označbe »ljutomerčan«, »haložan«, »pekrčan«, »bizeljčan«, »dolenjski cviček« itd. Za primero navajam, da raste »ljutomerčan« v vseh prej naštetih in mnogih drugih, tu nenaštetih »vrhih« ljutomersko-ormoškega vinarskega okolja; tako je i drugod. Te označbe s širšim pojmom so prirodni »vinski tipi«. »Vinski tip« je skupek glavnih svojstev vina, skupina pridelkov z enakimi ali sličnimi svojstvi. Za pri-rodni »vinski tip« so odločilni: izvor, trsna vrsta, način obdelave grozdja, ravnanje z vinom itd. »Vinski tip« ni isto, ko kakšno »odbrano vino«. Znani zagrebški profesor Milu-tin Urbani razlaga leksikalno po- jem »Tipovi vinski i tipiranje vina« v svoji knjižici »Zakon o vinu« iz leta 1930. takole: »Vinskim tipovima zovemo proizvode dobivene sljubljivanjem (križanjem, rezanjem, pravilno: mešanjem opomba poročevalca) takovih vina, koja davaju smjesu harmonične eje-line. Trgovina stvorila je velike množine jednoličnih vina, koje može svake godine i u svakoj količini staviti na tržište. To su stalne »marke«, na koje su se konzumenti naučili.« S to razlago se mi ne moremo povsem zadovoljiti. Priznavamo, da vinska trgovina ne more izhajati brez' mešanja vina, zahtevamo pa, da sme tak »trgovski vinski tip« v promet n. pr. z imenom »ljutomerčan« samo tedaj, ako je ta mešanica napravljena izključno samo iz pristnih pridelkov ljutomerskih goric, koder raste pravi »ljutomerčan«! Zdaj nam je jasno, za kaj gre pri našem prizadevanju. Nam gre za zaščito naših prirodnih vinskih tipov, za zakonito zaščito imena ali označbe izvora dobrih slovenskih vin, kakor ustreza stvarnosti in našim nujnim gospodarskim potrebam. Vinsko gospodarstvo, ki je hudo bolno, je treba ozdraviti in spraviti na čvrst temelj boljšega reda in čiste poštenosti. Kako si skušajo pomagati vinarji v Sv. Magdaleni pri Bolcanu, ki jim — mislim — naj mi v glavnem sledimo? Sv. Magdalena je majhen vinski kraj blizu Bolcana, kjer pridelujejo od nekdaj dobro znano in zelo cenjeno črnino »St. Magdalena-Wein«, ki jo, kakor i kraj sam, slučajno poznam že iz prvih let tega stoletja. Da zatro ali vsaj čim bolj zajezijo zlorabe z vinsko znamko »St Magdalena«, so se tamošnji vinarji odločili za zadružno samopomoč; ustanovili so leta 1923. »St. Magdalena-Weinbauern-Kellerei-Union, Gen. m. b. H., St Magdalena — Bolcano 3« (prvotno: »St Magdalena-Weinbau-em-Genossenschaft«). Zadružno okolje je vsa vas St Magdalena, zaokrožena gospodarska enota z enotnimi proizvajalnimi razmerami. Zadruga šteje 44 članov skupno z nad 60 ha goric, nje letni pridelek vina enotnih svojstev pa znaša po-vpreltio kakih 3.000 hi. Zaščitna znamka — 3 sodi, grozd in gorovje »Rosengarten« — je od leta 1925. vpisana pri Mednarodnem uradu za znamke v Bernu. Ime znamke »St. Magdalena-Wein« je od leta 1926. zakonito zaščiteno v 5 državah: v Italiji, Švici, Avstriji, Nemčiji in ČSR. Zadruga vodi knjige o pridelkih, prodajah, nakupih za svoje posamezne člane, odnosno za kupce itd. Zadruga vpliva na način vinarje-nja odločilno in nadzira ves promet z vinom od začetka do konca Upravlja skupno (zadružno) klet in nadzira zaloge pri tistih zadružnikih, ki sami kletarijo. Pristne kranjske klobase se dobe pri tvrdki tic uuut pii J. ROZMAN Se priporoča vsem cenjenim gostilničarjem in restavraterjem Ljubljana. Sv. Petra o, 83 v zdravilišču Dobrna pri Celju AS SE MORE NASELITI SREČA se Je naselila v lej hiši, kjer je preobrnila življenje vseh njenih prebivalcev in jim uresničila njihove najdražje želje V Ljubljani VII stoji mala dvonadstropna hiša, kjer stanujejo pridni ljudje, katerih življenje kaže veliko izpremembo v teku enega leta. Toda varani in mučeni so upali v bodočnost, ki jim je prinesla srečo. Podolžni profil te hiše kaže naslednjo sliko. Prvo leto : DRUGO NADSTROPJE Tu stanujeta dve sestri*. Marija C . . . stara 32 let, steno-tipistinja, in Olga C., stara 29 let, krojačica. V lepi harmoniji teče njuno Življenje, ali žalost ju objame, kadar pomislita, kako odhajajo leta; vsako dekliško srce hrepeni po ustvaritvi lastnega ognjišča, njima pa je ta želja družinske sieče dosedaj ostala neizpolnjena. PRVO NADSTROPJE Rodbinsko življenje je bilo zadnja leta zelo udobno. Mož Janez P ... je zaslužil prav dobro v zlatarski delavnici. Toda naraščajoča brezposelnost in nje posledica — denarna kriza nista prizanesli tudi tej družini. Oče je postal zagrenjen pijanec, mož brez volje, otroci slabo vzgojeni in še slabše telesno negovani in hranjeni. Mati je skušala nadomestiti rednika in je sama iskala dnevnega zaslužka. PRITLIČJE Avgust B. ingemeur živi tu s svojo staro materjo, ki jo tudi vzdržuje. Hotel bi se poročiti, ali okleva in omahuje. In glej življenje po enem letu v tej htii . DRUGO NADSTROPJE Marija C . . . se je poročila s trgovčevim sinom. Da bi gospodinjstvo hitreje dvignila, je tudi še sedaj sprejemala krojaška dela na dom. Sestra Olga pa je sklenila zakon z advokatom, pri katerem je bila v službi. PRYO NADSTROPJE Ko je Janez P . . . dobil vero in zaupanje vase, je predložil svojemu gospodarju načrt, kako bi lahko uravnal neko propadlo kupčijo. Z ozirom na uspeh, ki ga je dosegel, je zahteval in tudi dobil družabništvo tega podjetja. Z denarjem pa se je povrnila sreča,- PRITLIČJE Malo stanovanje je prijetno izpremenjeno in sedaj stanovanje Avgustove matere. Semkaj prihaja često na obisk v spremstvu svoje mlade žene sin — sedaj zet svojega gospodarja. Povemo pa, da to ni zgolj nakMjučje, kako je prišla sreča in izpremembe v to hišo. Glej resnico! Olga, ki ni vedela, da ji izvoljenec vrača ljubezen, ie zaprosila za psihoanalizo in življenjsko prognozo Grafološki bureau. Na podlagi razkritij in nasvetov, ki jih je prejela in katerim je tudi točno sledila, je spoznala čuvstva in naklonjenost svojega izvoljenca, sedanjega moža. Preden pa je odšla na svoj novi dom, ni pozabila povedat sosedam glavni vzrok svoje sreče. Tako je Grafološki bureau povprašan po vseh prebivalcih te hiše postal njihov rešitelj in svetovalec, kakor je to vsem onim, kateri se mu zaupajo. Njegovo temeljito strokovno znanstvo in dolge izkušnje, so ga napravile astrologa svetovnega slovesa. Knjiga bi ne zadostovala, da bi povedal o vseh svojih uspehih in zmagah. Delil je nasvete vsem, kateri so mu zaupali in katerim je izvojeval zmago nad nesrečo in neprilikami. Zadosti je, ako prelistate pisma o priznanjih, katera mu pošiljajo vsak dan hvaležni klijenti. V življenju ni slučajev, kjer bi na podlagi znanstvenega nasveta ne bilo odpomoči. Vprašanja Vaših interesov: o situacijah, katere je treba premagati, o procesih, katere je dobiti, o namenih katere je razložiti Vam strokoven nasvet astrologije sigurno pokaže pravo pot. Citiram eno izmed zahvalnic. ki je prispela v prošlih dneh: ..Tisočera zahvala za Vaš strokoven nasvet, ker Vaša prognoza me je res rešila gospodarske' propasti, i*Vse svoje življenje Vam bom dolžan zahvalo ker baš Vi ste me rešili bede in sramote. Na Vaš nasvet sem igral na loteriji in dobil prošli teden lOO.OOOjdinarjev. Ta kapital mi je pomagal, da sem plačal svoje’ obveznosti, ter da sem znova pričel obratovati. Ne najdem besedi, kako£bi se Vam najtopleje zahvalil, ampak prosim Vas, da sprejmete izraze mojega spoštovanja'« . . . piše Janez Kovše iz Zagreba. Če Še niste dosegli sreče, če čutite, da ste vredni boljšega položaja, ne oklevajte in izkoristite še danes priliko, ter pišite Grafološkemu bureau-u, d? Vam pošlje Vašo psihoanalizo in življensko prognozo. Pošljite nekaj Vašega rokopisa, rojstni datum, točen naslov in honorar Din 30'— za skico psihoanalize in življenjske prognoze, ter pošljite na stalno in točno adreso GRAFOLOŠKI BUREAU CEtJE — poštni predal 106 Hotel Dobrna Dunajska in srbska kuhinja, pristna ljutomerska vina. Topla in mrzla jedila vsak čas. Moderno opremljene sobe na razpolago. — Postrežba solidna ! Najvljudneje se priporoča ZAGORIČNIK Zadruga izdaja kupcem poleg potrdila o izvoru vina lične propagandne lepake (plakate) in zadružnikom ošabne kontrolne znamkice — skladno z zaščitno znamko — za na račune (celo že za vsakih 50 1 po eno!), pa tudi izvirne etikete za steklenice. Zadruga uveljavlja poleg drugih zadružnih načel strogo načelo čiste stvarnost in poštenosti (reelnosti). V poslednjem času so se pa razmere pri tej zaščitni vinarski zadrugi znatno poslabšale, ker so nekako prisilno — proti volji Magdalencev — razširili produkcijsko okolje »St. Magdalena« kar še na 5 okoliških občin, odnosno so le-te enostavno pripojili zaščiteni Sv. Magdaleni, da bi tudi te občine mogle boljše vnov-čevati svoje vinske pridelke z zaščitenim imenom izvora, kakor pravi Magdalenci. Da se tako umetno ustvarjanje in svojevoljno povečanje vinarskih okolij na področju s čisto drugačnimi proizvajalnimi razmerami ne obnese in lahko hudo maščuje, razvidimo iz poročila od 6. t. m., ki sem ga dobil iz Sv. Magdalene. To je nekaj takega, kot da bi področje »ljutomerčana« razširili kar na vse Slovenske gorice! Navedeno pismo veli med drugim, tu v slovenskem prevodu: »Našo prav učinkovito združitev so tukajšnja oblastva, žal, razbila, ker so naš strogo omejeni okoliš poveča- I la na petkratnik in mu priključila j 5 drugih vinskih krajev z drugimi ■ zemljepisnimi imeni, ki deloma niso | niti sosedni. Ustvarili so »tip« Mag- j dalena v našo največjo škodo, pa tudi na škodo tistim občinam, ki so prej prodajale svoje vino s svojim imenom. Zaupanje v »St. Magdalena« je bilo uničeno, značaj vina je iz-kažen in nobeno preiskuševališče ne more reči: »To je pristno vino St. Magdalena, to pa ni«, ker so mnoga vina, ki se po dobroti niti zdaleka ne dajo meriti z našimi, pač postala tudi »St. Magdalena.« S tem so hoteli pomagati petim okoliškim občinam, ki so svoja vina neprimerno težje in slabše prodajale, kakor mi svoja: ta namera pa jim je temeljito izpodletela. Cene našim vinom so padle in s tem so se znižalo cene vsem tukajšnjim vinom. Ves okoliš je trpel in še trpi! Mi pa se neprestano borimo in zdaj se jim že svetlika, da so pogrešili, ker na višjih mestih uvidevajo, kakšno poglavitno napako so napravili. Mi imamo nešteta mnenja od trgovskih zbornic v Avstriji, Češkoslovaški, Švici, Nemčiji, ki so vse odsvetovale, da naj vin, ki prvačijo, ne »tipiziramo«, marveč jih pustimo izvirna (originalna). Tudi Madridski dogovor (konvencija), Mednarodni vinski urad v Parizu, vsi so za »zaščito označbe izvora«! Pa vse vkup ni nič poma- I galo! Zdaj ne vedo, ne kod ne kam. Mi Vam to pišemo, ker smo čitali, da tudi tamkaj pripravljajo zakone o tipičnih vinih. Taki zakoni, ako niso smotrno izdani, pomenijo propast vsakršnega odbranega vina!« Tirolskim Magdalencem moramo biti hvaležni za tako iskrena, stvarna pojasnila, ki nam, ako jih pravilno ocenimo, upoštevajoč naše razmere, lahko nudijo zdravo osnovo za čim sigurnejšo usmeritev naših prizadevanj. Mnenja sem, da je za nas važna »zaščita označbe izvora«, ne pa »zaščita vinskih tipov«, še manj »zaščita tipičnih vin«; saj so to čisto različni pojmi! Za to pa je potrebna čvrsta organizacija, zaščitna vinarska zadruga po zgledu starih tirolskih Magdalencev; sicer ostane vse samo pri nekakšnem tipanju in dobrih željah, kar ne more roditi trajnih uspehov. Kar povemo tu o »ljutomerčanu«, velja enako za vsa slovenska vina drugega izvora, n. pr. za »haložan«, »pekrčan«, »bizeljčan«, »dolenjski cviček« itd. Vse gorice ljutomerskega okolja ne rode »ljutomerčana«, ki bi ustrezal | pogojem za zaščito. ZašCitenci morejo biti samo tisti vinarji, čijih giorice dado »ljutomer-čan«, ki je vreden zaščite. Določiti je treba najprej širše zaščitno okolje, koder »ljutomerčan« sploh raste, t j. omejitev ljutomerskih goric kot nekak zemljepisni pojem, najbolje po političnih občinah. (Konec prih.) Hotel ,HUBERTUS‘ V Celju se proda. Pojasnila daje lastnica. Sode vseh vrst za klet in transport spe-cijalno izdeluje Viktor Homan ■odaraka delavnica Stražišče pri Kranju Restavracija „NOVI SVET« Ljubljana, Gosposvetska c. 14 Prvovrstna meščanska kuhinja in pristna vina vseh vrst Za obilen obisk se najtopleje priporoča Gorše Ivana FR. P. ZAJEC diplomirani optik LJUBLJANA Aleksandrova c. 4 - Pasaža Nudi najgodneje očala, ščipalce, daljnoglede, toplomere, barometre, hygro-metre i. t. d. Kakor tudi vseh vrst are-ometrov za mošt* žganje, vino. mleko« slado, led itd. h ]. Weiner-ja CELJE STEKLO PORCELAN VELIKA IZBIRA NOVA TRGOVINA Kralja Petra cesta 12 in trgovina Glavni trg 16 Ivan Pešnikar vinogradnik, trgovina vina in gostilna Sv. JAKOB ob Savi priznana prvovrstna štajerska in dolenjska vina Cene zmerne! Postrežba točna! Oglašujte Y GOSTILNIČARSKEM VESTNIKU OBISKOVALCEM KONGRESA IN RAZSTAVE LJUBLJANSKEGA VELESEJMA SE PRIPOROČA VINARNA KAJFEŽ OUGMULI IhMHniU ZVEZNA TISKARNA IN KNJIQOVEZNM CELJE, STROSSnflTERJEVfl (JL. I izvršuje vsa v stroko spadajoča dela 'in se najtopleje priporoča! Hotel,.Pošta" Celje Telefon 20 v bližini kolodvora Telefon 20 32 tujskih sob, garaže, kopalnica, — hlevi za konje — Prvovrstna meščanska kuhinja. — Priznano najboljSa domača in ljutomerska vina.-Postrežba točna!-Cene zmerne! Se priporoča F. REBEUSCHEGG Ko obiščete CELJE ne pozabite posetiti znano DELIKATESO IM; ZAJUTRKOVALNICO ROZAiŽAlHPARUTTI Postrežba točna! Cene zmerne! Namizne prte brisače, kakor vso drugo manufakturo nudi v veliki izbiri, po izjemno nizkih cenah znana manufaklttrna trgovina EHI. Valentin Hladin Pri večjem odjemu nudim ^ __ gostilničarjem znaten popust! »IfllllllrlUVH ) VV1JV* znana po prvovrstni domači in dunajski kuhinji in solidni ceni — Toči prvovrstna domača in ljutomerska vina — Na razpolago kegljišče, hlevi za konje in garaža Se priporoča Anton R o b e k Kavarna Hotel • Restavracija - Mesnica »ZVEZDA" CELJE Prvovrstna domača kuhinja, vina iz lastnih goric, sobe po zelo nizkih cenah Garaža jr Se priporoča ŽUMER vdova Telefon 33 F.S.Luhas Celje žganj arna tovarna likerjev industrija sadnih sokov Dolžan Celje, Za kresijo f se priporoča za vsa kleparska dela, vodovodne in strelovodne instalacije Restavracija ,Beli vol‘ CELJE, Kralja Petra o. Prvovrstna meščanska kuhinja, pristna domača in ljutomerska vina Za vkuhavanje sadja in sočivja so najboljši W E C K O V I KOZARCI II APARATI jedilno orodje, kuhinjsko posodo, pristni malinovec, min. vode, kavo, riž kupujte pri Jos. Jagodič, Celje G[avni trg 14 Gubčeva ul. 2 ■m Zangger Franc Celje Ustanovljeno 1. 1859 priporoča svoje likerje in pristno domače žganje Papirnate servijete papirnate krožnike i. t."d. priporoča po ugodnih cenah Franc Leskovšek CELJE - GLAVNI TRG 16 knjigarna in trgovina s papirjem Stanko Kapušin trgovina z vinom K R A N J priporoča cenj. hotelirjem, restavraier-jem in gostilničarjem svoja p rvovrstna VINA POKROMAN JEDILNI PRIBOR je vedno Čist, vedno nov POKROMANJE „UNITAS“, d. z o. z., Ljubljana, Celovška c. 90a. šiška poleg mitnice Nlimeca kako to, da imate danes tako srčkano glavico ? Ja, ali ne vidite, da imam sedaj trajno ondulacijo in to mi je napravil salon NavinSek, Selenburgooa 1 Tiskarna Andrej Sever Moste se priporoča za razne tiskovine po zmernih cenah PriporoCa se tvrdka Kavarna tvornica mesnih izdelkov in konzerv Najmodernejša velemestna restavracija Najboljša in najcenejša postrežba Že za Din 2.800' THE REX CO. LJUBLJANA Gradiiče 10 Telefon 22.68 Ne pozabite obiskati vinarno „ŠIBENIK“ Vina odlikovana na londonski razstavi leta 1932 z Grand Prix in zlato kolajno. Se priporoča Martin Buj as Ljubljana, Prešernova ulica S (dvorišče) Dobra domača kuhinja Pristna vina Se najtopleje priporoča Karolina Vozel JtcbotičnilT Dancing VSAK DAN KONCERTI od 17. do 4. ure zjutraj, ter ZABAVNI PROGRAM svetovnih artistov in plesalk Vsakovrstne originalne pijače (cviček iz Gadove peči in belokranjski rizling direktno iz vinskih goric) Cene običajne! Vstop prost! Uprava ADA BESEDNIK LJUBLJANA Specialna trgovina korzetov, dunajskih in pariških modelov ter velika zaloga guminogavic, trebušni in kilni pasovi, ravnodržalci, vložki za ploske noge, mesečne obveze, irigatorji, vse higijenične potrebščine za postrežbo bolnikov, t e r m o f o r j i itd. kakor piščance, kokoši, race, gosi itd. žive, kakor tudi zaklane dobavlja po najnižji ceni Aleks Hedžet Ljubljana VII., flleševčeva 7 Dostavlja po želji tudi na dom. Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov. Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka ul. 12 T e 1 e fon 38-10 Za pismen odgovor priložite 3 Din v znamkah. GOSTILNIČARJI 1 Da se Vam vino ne pokvari nabavite si pravočasno patentiran vinski »Sterilizator" Šelenburgova ulica 6 99 ^ Kajira.x*n.a» CENTRAL“ Mih Olič Ana, LJUBLJANA Vsak večer damski koncert. Ob sobotah in nedeljah do 4. zjutraj odprto. — - Za časa velesejmajodprto celo noč! ur J}. Gerar mSpecialitetne £jubljčna 5 domače 9rohar/eva& y testenme V^ajetrnčeno d potne jajčne £ kvalitete Pristne jnogim dobrim stvarem se godi prav tako, kakor mnogim dobrim ljudem; dokler jih ne spoznamo, jih niti ne pogrešamo. Ko pa smo jih spoznali, jih ne moremo več pogrešati — Take dobre stvari so c Gumijevo" jajčni rezanci Cena Din 50'— pri tvrdki Čehostaklo - B. L i se k LJUBLJANA, KOMENSKEGA 20 Vinska trgovina in gostilna ItfflN G RAD BeriČeVO pri Ljubljani Lepa izletniška točka Pristna vina Zmerne cene Pavel Dolinšek, mesar 11 F. p n a n i f Lfutoljmitts Karlovška c. 28 — Stojnica : Šolski drevored j Aa W If wfl IS I aJ vinogradnik in veletrgovina vina hrenovke Telefon 27-69 garantirano iz mesa samih mladih bikov, brez vsakega dodatka moke pri Najbližja restavracija velesejma »PRI L EII U“ Ljubljana, Gosposvetska c. 16 Razpolaga z obširnim senčnatim vrtom Specijalitete: Kraški teran - Kraška surova Sunka - Kraški ovčji sir Primorska kuhinja Ljubljana Vil. Telefon št. 24-33 priporoča vse vrste vin po zmernih cenah M®** ■'* Grand hotel Union je najboljši hotel Ljubljane v centpumu na Miklošičevi cesti I Ima 90 moderno urejenih hotelskih sob s tekočo toplo in mrzlo vodo, sobe s kopeljo, centralno kurjavo sobne telefone, svetlobne signale, osebno in tovorno dvigalo. — Pri glavnih vlakih lastni elegantni avto-omnibus. Hotel je oddaljen 750 m od glavnega kolodvora. V hotelu je'udobna kavarna, kjer so gostom na razpolago časopisi in revije (276 komadov) iz cele srednie in zapadne Evrope. Elegantna restavracija je znana vsled izborne kuhinje. - Krasen senčnat vrt. - V vinski kleti izborna vina. Bencin in avtoolje. Najvzornejša postrežba! Poleg hotela 30 modernih garaž = - Cene zelo zmerne! Sobe od 32—50 Din. Telefon 27-50, 20-26, 27-07 Za vsakogar! Od 30. maja do 0. junija potovanja v Ljubljano na m i Polovična voznina na železnici, parobrodih, avijonih. — Železniška iz-kaznica se dobi na odhodnih postajah po Din 2'— Razstava industrije in obrti Gostinska razstava (hoteli, restavracije, gostilne) »Sodobna gospodinja« — Modna revija — Pohištvo — Avtomobili — Male živali Razstavni prostor zavzema 40.000 m2 M HOTEL„SL0N LJUBLJANA TELEFON INTERURBAN ŠTEV. 2645 Renomirano podjetje v strogem centrumu nasproti glavne pošte. DOBRE in SNAŽNE POSTELJE od Din 26'—. PREDJUŽNIK v točilnici Din 3'50, v restavraciji Din 4'—. KOSILO ali VEČERJA Din 8 -, 12'— in 20—. TOČIJO se le dobra naravna domača vina. ZAJUTRK: kava ali čaj, maslo in kruh Din 6'—. KOPALIŠČE: prsna kopel Din 6'—, kadna Din 8'— in 12'—, parna Din 16'— (Rezanje kurjih očes Din 6'—, predkopel nog Din 3'—) Masaža Din b‘— (Brivec v hiši) — Hotelski avtobus pri vseh glavnih vlakih Se priporoča UPRAVA Trgovina z železnino Venceslav BREZNIK Ljubljana, Stritarjeva 7 priporoča prav toplo vsem cenj. gostilničarjem, restavraterjem in hotelirjem svojo veliko in dobro sortirano zalogo vseh kuhinjskih potrebščin po naj-nižjih konkurenčnih cenah novost za dame! Vljudno sporočam, da izvršujem trajno ondulacijo na najnovejšem aparatu, katerega električna napetost znaša samo 24 voltov in je s tem podana na;večja varnost tudi najbolj občutljivim damam. — Garantiram trajnost za vsake lase. FRIZERSKI SALON RAKAR l]ttil]ana, Prešernova ulica 7 Poleg glavne pošte - vežni vhod JlSo71- veletrgovina žganja Tovarna malinovca, oranžade, citronade Brandy, Vermouth, fini Crem-likerji, Marmelada *< Hotel „Bellevue Najlepša razgledna točka v Ljubljani, priznano prvovrstna kuhinja, izborna vina in pivo; lepe čiste tujske sobe. Pension od Din 50'— do 65'—. Krasne terase, lastni gozdni park, avtoga-raže, kopeli v hiši. V seziji večkrat koncert vojaške godbe, sicer radio. Izreden užitek za letoviščarje. Zahtevajte prospekte Telefon interurban 3042 Isto se priporoča cenj. gostom restavracija grand hotela »Union" Krasno urejen senčnat vrt. Ob sredah in sobotah koncert vojaške godbe Prvovrstna kuhinja in izborna pijača Cene zelo solidne, postrežba absolutno točna Telefon 3742 Priporoča se 1». ŠTERK, restavrater HOTEL ,.TRIGLAV" DOBRNA Na novo preurejene in moderno opremljene sobe s tekočo toplo in mrzlo vodo, kakor tudi kopalnica cenj. gostom na razpolago. Dunajska in srbska kuhinja z raznimi delikatesami. Solidne cene! V. R o ž VSI DO ZADNJEGA NA III. VSEDRŽAVNI GOSTINSKI KONGRES V LJUBLJANO! Obiščite znano popolnoma prenovljeno gostilno liiiiiiljiiiiii, Rimi cesto $ pri Napoleonovem spomeniku Prvovrstna štajerska in dolenjska vina - Dobra meščanska kuhinja Nizke cene! Solidna postrežba! Točna postrežba! Se priporoča a n c Telefon 28-26 JOSIP STUPICA Telefon 28-26 Gostilna Ifl v«v Klemenčič (Prej Ferlinc) Ljubljana, Brekov trs tl trgovina avtomobilov, voz in konjskih oprem Ljubljana, Slomškova Ulica štev. 6 Jermienarstvo in sedlarstvo, avto ličanje po nafnovejšetfi ariierikarfskerh brizgalnem sistemu, emajliranje v ognju, tapeciranje avtomobilov Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela solidno in po konkurenčnih cenah ! Bencin, olje. Avto garaža. Bencin, olje. Na razpolago boksi za dnevno in mesečno upororabo. Dostop v garažo ob vsaki uri Gnmi zastopstvo „P I R E L L 1“ . - - ' — —~ . ... ___________ Ivan Korenčan, Ljubljana PRESELIL, sem trgovino z MESTNEGA TR&A 20 v Wotfawo utico 10 ^VvVdo"lE n c . II ~i'J Izvrstna vina Dobra kuhinja Topla in mrzla jedila ves dan* na razpolago Lep senčnat vrt in kegljišče Se najtopleje priporoča Tl. 6. Tffemenčič Kolodvorska restavracija „Zidanimosf‘ se potujočemu občinstvu najtopleje priporoča RESTAVKATER MAVER Cene zmerne! Postrežba točna! PV*** Obiščite založno klet -W Osrednje vinarske zadruge za Jugoslavijo v Ljubljani, Celovška cesta 81 Kavarna „Prešeren“ m Karol Polajnar m Ljubljana, pri Tromostovju Posetniki razstave na ljubljanskem velesejmu ne pozabite obiskati znano gostilno ..Dalmacija** Ljubljana VII, Vodnikova 17 Postreženi boste s prvovrstnim dalmatinskim vinom — Mrzla in topla jedila vsak čas na razpolago Cene zmerne! Postrežba točna! Se priporoča Ivan Lasan Automatični buffet „RI0“ Ljubljana — Šelenburgova ulica 4 Pristna vina, Zagrebško pivo, zendvlčl, hladilne pijače Express Kava Sladoled Hotel STRUKEL. Ljubljana se priporoča cenj. posetnikom kongresa. — Moderno opremljene sobe. — Meščanska kuhinja. — Specijalno Tomislav plVO in Grand pfVO. Pristna dolenjska in Štajerska vina. — Krasen senčnat vrt. Cene solidne ! Telefon 29-41 Postrežba točna AND. MEJAČ trgovina z vinom KOMENDA pri Kamniku priporoča svojo stalno, veliko zalogo vseh vrst namiznih in špecijalnih vin MIHKO GRAD destilacija in trgovina z žganjem Dragomelj, p. Domžale se priporoča flotel, restavracija in kavarna STARA POSTA-KRANJ na najprometnejši točki — MODERNO OPREMLJENE SOBE ZA TUJCE, tekoča topla in mrzla voda GARAŽE, HLEVI ZA KONJE, KOPALNICE Prvovrstna meščanska kuhinja — Pristna vina itd. Postrežba točna! Cene zmerne! Se priporočata Franc in Francka Lieber Cenjenim posetnikom kongresa in razstave se najtopleje priporoča gostilna „Pri Figovcu" F ranče Hočevar g o stilničar Ljubljana,Tyrševa c. Hotelirjem, restavraterjem, gostilničarjem ter ostalemu občinstvu najtopleje priporočam novo otvorjeno, higijenično urejeno mesnico-podružnico = v pasaži nebotičnika = Vedno na zalogi vseh vrst svežega in prekajenega mesa. Šunke, salame, kranjske klobase, hrenovke itd. Po želji dostavljam na dom* KASTELIC BUTOM, mesar in prehajenalec, Ljubljana, Bohoričeva ul. 13 Odlikovana vinska veletrgovina in gostilna Mirko Stepič P. - Ljubljana VII. Telefon 21-71 Tržna ulica 6 Telefon 21-71 Na zalogi vse vrste prvovrstnih domačih vin po zmernih cenah. TioTelT^s o čTa“ LJUBLJANA ... SV. PETRA CESTA 5 TELEFON25-31 Na novo opremljene sobe, mrzla in topla voda, autogaraža, kopeli v hiši. — Cene solidne! Se priporoča K. M. Potočnik Restavracija s < „Pri šestici“*0 Tyrševa cesta št. 8 priporoča cenj. posetnikom Ljubljane pristna vina in prvovrstno kuhinjo. Cene zmerne I Postrežba točna 1 BETI ZALAZNIK Veletrgovina vina in žganja Pio Radonič Odlikovana 1933 v Bruslju z zlato kolajno najvišjega priznanja. Ljubljana - Stara pot 9 Telefon 30 - 65 RAVERSTVO JOŠKO DOLENC Ljubljana, Mestni trg 5, I. nadstr. Cenj. občinstvu se priporoča KAVARNA „TABOR“ Ljubljana, Fiignerjeva ulica Istočasno javljam, da imam BUFET na aerodromu* — Postrežba točna! Cene zmerne! — Za obilen obisk se priporoča J. It Z. FLERIN, Ljubljana NOVA KUHINIA LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 5-1 Moderno urejena menza, ki Vam nudi ceneno in dobro hrano — Postrežba restavracijska — Se priporoča Tepeži ja K m etio, lastnica Izbrana dolenjska, štajerska in dalmatinska vina — Zagrebško LEŽAK PIVO — ČEVAPČIČI — RAŽNJIČI — MORSKE RIBE vsako sredo in vsak petek — Na razpolago vedno mrzla in topla jedila Gostilna M. Kmetič LJUBLJANA, ALEKSANDROVA C. 5 [dvorišče] OBIŠČITE kavarno in restavracijo ,ZVEZDA* VELIK SENČNAT VRT Prvovrstna kuhinja Izborna pijača Se priporoča Rajko Zupan Predno se odločite za nakup parketov oglejte si zalogo prvovrstnega materiala pri tvrdki Jos. R. Puh LJUBLJANA Gradaška ulica 22 Telefon štev. 25-13 ZAHTEVAJTE CENIK! Za cenj. obisk se priporoča Kolodvorska restavracija in Kavarna na Tyrševi cesti CIRIL MAJCEN KAVARNAR IN RESTAVRATER lis Strgulec Pavel Ljubljana, Gosposvetska c 13-Kolizei Namizne prte, serviete Gradi, belo platno, platno za rjuhe itd. nudi najugodneje v A. & E. SKABERNE Ljubljana -- Mestni trg sir, sardine 1. -fc. d. najugodneje pri Anton Verbič, Ljubljana, Stpitapjeva ul. 9 Delikatesa — Špecerija — Kolonij ale Gostilna ,Činkole‘ Ljubljana, Kopitarjeva ul. 4 toči svetovnoznano češko pivo „PRAZDROJf* iz Plzna ter priporoča svojo izborno domačo kuhinjo in dolenjska vina. — Se priporoča JOŠKO LAUTER Izdelovanje žičnih posteljnih mrež in železnih postelj po naročilu Sprejemajo se tudi popravila Na debelo in drobno! Gostilničarji — Kletarji! Pri nad 50 let obstoječi tvrdki Josip Goldstein Ljubljana, Pod trančo 1 kupite zajamčeno najboljše »MaUgant1* aparate, vage za vino, žganje itd. — Velika izbira vsakovrstnih barometrov, toplomerov, vse vrste in oblike odal v najboljši kakovosti ter vse druge optične predmete. Caaa vedno konkurenčno I . ,x DIREKTEN UVOZ IN IZKLJUČNA PRODAJA FRIGIGAIRE ELEKTRIČNO-AVTOMATIČN1H HLADILNIH STROJEV PROIZVOD GENERAL MOTORS V KRALJEVINI JUGOSLAVIJI JUGOTENNAo/ LJUBLJANA ♦ GOSPOSVETSKA 1-3 PODRUŽNICE: ZAGREB PRERADOVIČEVA 20 BEOGRAD DOBRAČINA 11 SPLIT ZAGREBAČKA 9 A. Šarabon Ljubiji Uvoz kolonijalne robe — Veletrgovina s špecerijo V el e p ražama za kavo — Mlini za dišave Glavna zaloga rudninskih vodž Brzojavni naslov: ŠARABON LJUBLJANA Telefon št. 26 66 — — Ustanovljeno leta 1886 Zaloga stekla in porcelana Pauschin Ljubljana Wolfova ulica 6 Telefon 31-96 priporoča svojo veliko zalogo za gostilne, kavarne, hotele in pensione, kakor tudi za gospodinjstva. Prevzema vsakovrstna steklarska dela. Celuloidne ščite za vrata naročajte pri FRANJO ZRNEC steklarstvo Ljubljana* Kopitarjeva ul. I S L. LJUBLJANA, Mestni trg 15 lfrtni senčniki Ustanovljeno 1839. Telefon 22-82 Pivovarna in žganjarna Jos. Tscheligi v Mariboru Koroška c. 2 * Telefon 2335 priporoča svoje izborno pivo naiBouli k v m i n m ter izvrstno slivovko, rum, pivsko In vinsko droženko, likere i. t d. m i:r:.v .. :.TjD Vinska trgovina Brača Periš LJUBLJANA VII Celovška cesta nudi vse vrste pristnih viških vin po Din 4*50 PRIDITE IN PREPRIČANI BOSTE! Posetnikom kongresa in razstave na Ljubljanskem velesejmu se najtopleje priporočata Joško in Greti Hubad gostilna pri >ieK€LU< pred škofijo 18, Ljubljana Prvovrstna meščanska kuhinja, pristna vina. — Pivo v vrčkih Cene zmerne! Postrežba točna! Posredovalnico zn službe T. Novotnjf Ljubljana, Gosposvetska c. priporoča dobre kuharice, natakarice, služkinje in drugi personal IVAN JAVORNJK mesar, prekajevalec In izdelovalec vsakovrstnih mesnih izdel~ kov iz svežega in suhega mesa Lastni izdelki in moderna hladilnica Telefon 2703 in 3157 LJUBLJANA, Domobranska 7 Podružnice: Ufolfova ul. 12. Stojalca Šolski dnmrod Dolenjska cesto št 49. Priporoča se veletrgovina LlUBUilllil Telef. 22-46 Brzojav: Gregorc GLAVNA ZALOGA Priporoča se Boris V. Simandl spedjalna delavnica za kontrolne blagajne, pisalne in računske stroje LJUBLJANA KOLODVORSKA 11 TELEFON štev. 24-37 CENE KONKURENČNE! DELO ZAJAMČENO! Elektromotorji novi in rabljeni za vse napetosti vedno v veliki izbiri na prodaj. Lastna delavnica za previjanje in popravljanje dinamov, avto-dinam, elektromotorjev ter vseh elektro-aparatov. Izvršujem vse električne instalacije za razsvetljavo in pogon. Elaktropodletje Franjo Perčinlič* Lubljana Gosposvetska o. <6 — Telefon 23-71 Dopisujte v list iu iznašajte svoje težave! Obiskovalcem razstave ljubljanskega velesejma se priporoča Nova ljudska kuhinja Ljubljana, Vošnjakova ul. V (v bližini velesejma) Kosilo 4—8 Din Večerja 3—5 Din Mleko, kava, čaj 1—2 Din Ob vsakem dnevnem času hrenovke, golaž, vampi itd. od 1'50—3 — Din Vedno sveže raznovrstno pecivo dobite v pekarni Jakob Kavčič, Ljubljana Gradišče 5 Telefon štev. 21-58 Turisti ill lovci, ne pozabite na Kavčičev P R K R U H Za sladkorno bolne »GRAHAM KRUH" Ivan Rozina Velika izbira kemičnih in oljnatih barv, šolskih, študijskih in umetniških barv - Firneži, laki, steklarski in mizarski klej, šelak, špirit denat., lužila »Arti«, tuši, pastele ter sploh vse slikarske in pleskarske potrebščine - Velika zaloga vseh vrst vedno svežega mavca - Najnižje cene in najboljša postrežba IJIIBIJANA trgovina barv in lakov (preje »Orient«) Prodajalna Tyrševa (Dunajska) cesta 14 poleg trgovine Schneider & Verovšek Originalne pristne kranjske klobase Josip Rozman Ljubljana, Sv. Petra c. 83 dobite pri Telefon 27-66« Malinovec, Vermouth vino, Žganje, Likerji SO PRVOVRSTNI IZDELKI TVRDKE: sila Ko obiščeš dragi tovariš gost. razstavo na velesejmu, ne pozabi posetiti tudi Automatični buffet DAJ-DUM na Aleksandrovi c. L=EES=E=E=15li Steklo Porcelan Keramika Avgust Agnola Ljubljana Tyrševa cesta št. 10 Telefon št. 2478 Kompletne opreme za gostilne, restavracije, kavarne in bare Continental PISALIH STROJ ZA POTOVANJE IVAN LEGAT LJUBLJANA - MARIBOR Hotel METROPOL (Miklič) Ljubljana, nasproti glav. kolodvora Prvovrsten hotel s 124 sobami. Tekoča hladna in topla voda, kopalnice, apartementi, plesna in konferenčne dvoran*, porolen komfort. — Prvovrstna restavracija, mo demo opremljena kavarna ! - V hiSi „Putnik“ - prodaja voznih listkov i i menjalnica. Telefon št. 27-37, 20-22 Čekovni račun št. 10.884 „NA~NA“ gostilna „PRI KORLNU" Ltublfana. Tyrševa cesta 12 Prtitna vina odlikovanih vinogradnikov M Prvovrstna kuhinja 1. Vsak ča? topla in ■ : mrzla jedila — Vsak petek sveže morske ribe —'Abonenti se sprejemajo J — Cene zmerne [ Postrežba točna! — Za cenj. obisk se najtopleje priporoča »NA-NA« GOSTILNA »PRI KORLNU« - dolgoletni plač. natakar restav. »Šestica* Alojz Pauschin Ljubljana, U/olfova TELEFON 31—96 Zaloga stekla in porcelana Glavna zaloga original Japan servisov Cene zmerne! Postrežba točna! Oglejte si zalogo! Telefon 29-97 Specijalna delavnica tehtnic, uteži in drugih meril Ljubljana Pred prulatni 5 Grudnovo nabrežje DNEVNO SVEŽE PRAŽENA *. KAVA L3UBUn AN A -VODNIKOV TRS ST. S.— Restavracija in kavarna »VOLGA** na veseličnem prostoru velesejma. Vsak večer koncert zbora ruskih balalajk. Izbran program. Ples. Cene običajne Ljudsko kopališče na Ljubljanici Obiskovalcem so na razpolago prostori za tenis, balinanje, prhe na prostem, za • odbojko itd. Izposojevanje čolnov. Gorka in mrzla jedila. Izborna pijača. Cene nizke! ODEON — kavarna — bar — Poljanska cesta 7 Papirnate servijete in krožnike blagajniške bloke in knjige ter vse potrebičine za pisarne priporoča po najnižjih cenah trgovina s papirjem M. Tičar Ljubljana šelenburgova 1 in Sv. Petra c. 26 Dober nasvet in dober prijatelj sta zlata vredna! Svetujem Vam, da se obrnete če rabite In želite biti res dobro postreženi v pečarskl stroki na spodaj podpisano tvrdko. — Štedilnike s kromanim, medenim in železnim okovjem vseh velikosti — Lončene peči, sobne ali krušne v vseh barvah in velikostih — Emajl ploščice la bele in barvaste za oblaganje štedilnikov, mesarij, kuhinj in kopalnic itd. — Keramitne plošče za tlakovanje vse to dobavlja in postavlja ter popravlja vsa v stroko spadajoča dela najceneje in naj-solidneje domača tvrdka OseljiVinko 'pečarskl mojster) Kranj Mestni trg SL 18 Modni salon Ivanka STEGNAR < c Ljubljana, Stritarjeva 9 ■t priporoča svojo veliko zalogo DAMSKIH KLOBUKOV domačega izdelka po najnovejših modnih oblikah in nizkih cenah — Žalni klobuki vedno v zalogi — Popravila izvršujemo točno in [ceno! Posredovalnica za službe Ljubljana, Šelenburgova ulloa 7-1 se priporoča cenj. hotelirjem, restav-raterjem in gostilničarjem glede dobrih kuharic, natakaric in drugega pomožnega osobja TELEFON 30-53 Za časa velesejma cenena prenočišča ženskim osebam Cenj. damam in gospodom se najtopleje priporoča MODERNO UREJENI FRIZERSKI SALON Ivanuša Matija PALAČA »VIKTORIJA« LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 4 2961-1^819^ # 6^695-^^87 69995-6182. VSE VLOGE DENARNIH ZAVODOV in vrednostne papirje, vojno škodo, vam takoj vnovči in kredite na hranilne knjižice vam izposluje. — Vlagatelji in dolžniki glede poravnave vaših dolgov pri denarnih zavodih in glede terjatev v hranilnih knjižicah se obrnite edino na strogo solidno tvrdko AL. PLANINŠEKi TRG. BANČNA POSLOVALNICA, Ljubljana, Beethovnova ulica 14/1, vrata 19. Telefon 35-10 edilni listi morajo biti lični! Zato jih pišite s pisalnim strojem in jih razmnožite na žapirogi*af ali ciklostil aparatu Baraga Ludv., Ljubljana, nebotičnik Najceneje pri SEE • v n Ljubljana, Laško in Maribor priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni iežak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu „HERKULES“, „PORTER“ in „BOCK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom Z odličnim spoštovanjem Delniška pivovarna „UlilOK“ = Ljubljana, Lašlto in Maribor == Za uredništvo: CptiM Ml)«*, Celje.— Za lastnika: »Zveza »druženj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani«: Perc Karol, CeljeT Za Zvezno tiskarno v Celju: 6*tt»a Mil«n, Celje Miškec Mirko brnallnlca stekla inf ogledal Ljubljana VII, Medvedova 38 Telefon 3S-75 IZDELUJEM za stavbeno in pohištveno mizarstvo: brušena ogledala in steklo, izložbene šipe Zahtevajte moj cenik brezplačno Ogledala-sleklo za hotele, kavarne in restavracije obkladanje zidov iz brušenega stekla, čistega in barvanega (marmoriranega) Cene brezkonkurenčne ! — Za avtomobile in avtobuse: spred- Dobava takoj! nje (vetrobrane) in stranske šipe Popravljam vsa stara ogledala — takoj čisto kot nova dobro in poceni! P. Matkovič & Komp. = Celje = Vzorci na razpolago! domača in dalmatinska, črno vino posebne kvalitete za križanje kislih vin nudi v vsaki množini