PUBLICATION: 6117 ST. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO mi Največji slovenski tednik v Združenih državah ameriških The largest Slovenian Weekly in the United States of America IZ3 Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota je prva in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v-Ameriki Posluje že 37 leta GESLO K. S. K. J. JE: "Vse za vero, dom in narod!" J Entered as Second-Class Matter December ltth, 1923 at the Post Office at Cleveland, Ohio. Under the Aet of August M. ltlS. Accepted for Mailing at Special rate el Postage Provided for In Section 1108, Act of Octob.-r 3rd, 1917. Authorised on May 22nd, 1918. Stev. 37 — No. 37 CLEVELAND, O., 16. SEPTEMBRA (SEPTEMBER), 1930 LETO C VOLUME) XVI. CLEVELANDSKE NOVICE Poslovilni koncert Banovca. Prihodnjoo nedeljo zvečer, dne 21. septembra se vrši v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. poslovilni koncert priljubljenega in' obče znanega opernega pevca Svetozar Banovca. Bolj podrobno naznanilo o tem koncertu je najti na drugi strani današnje izdaje. Upamo, da bo ta dan veliki avditorij Slovenskega Narodnega Doma do cela zaseden. Vstopnice za ta koncert so že danes naprodaj, in sicer so trojne cene: $1, 75 in 50 centov. Dobijo se pri vse direktorjih S. N. Doma, v uredništvu "Ameriške Domovine" in "Enakopravnosti," The North American Trust Co., v glavnem uradu in podružnici, pri International Savings and Loan Co.. v glavnem uradu in podružnici, v slaščičarni Mrs. Kushlan v S. N. Domu, v zlatarski trgovini Frank Cerne, v knjigarni Josip Grdina, v trgovini Slovenske Delavske Zadružne Zveze, v trgovini Anton Ogrin v S. D. Domu in v trgovini Rudolf Per-dan na 185. cesti in Neff Rd. Smrtna kosa.—I^ne 8. .septembra zjutraj je v žeftski "bolnici preminula Mary Kristan-čič, stara 37 let in stanujoča na 21900 Ivan Ave. Tu zapušča hčerko Emo, dva sina, Andreja in Edwarda ter enega brata v Amherst, O. Ranjka je bila vdov«. Rojena je bila v Kozani pri Gorici, kjer zapušča dve sestri in dva brata. Tu je bivala 16 let.—Dne 9. septembra zgodaj zjutraj je umrla Ana Molan, rojena Cesar, poročena Posh, od dobro poznane družine Posh, ki je vodila več let gostilno na 45. cesti in Hamilton Ave. Ranjka je bila doma od Mirne peči na Dolenjskem. V Ameriki je bivala 35 let. V domovini zapušča brata Jakob Cesar, tu pa zapušča soproga Paula Molan. Stara je bila 59 let. Bila je mačeha John in Edward Posha in Mary Makovec, in mati od Ane Koren, Gabriele Jenson, Štefanije Braidič, Emilije Gliker ter Josephine in Albine Posh.—Dne 12. septembra zjutraj je preminula po pet-mesečni bolezni Mrs. Jennie Markovic, rojena Kolenc. Ranjka je bila stara 20 let, rojena v Clevelandu, kjer zapušča žalujočega soproga, šest mesecev staro hčerko, starše, štiri brate in eno sestro. —Dne 13. septembra zjutraj ob 5:30 je umrla poznana Slovenka Mrs. Jera Samsa, vdova, stara 60 let, stanujoča na 1387 E. 39th St. Tu zapušča sina Antona, en sin pa je bil ubit v svetovni vojni kot ameriški vojak. Ranjka je bila doma iz vasi Gora pri Sodražici. Bila je članica društva Srca Marije in Woodman, št. 98.—Mrs. Ogrinc, 887 E. 209th St., je prejela žalostno poročilo, da je umrla njena sestra Mrs. Annie Vulgemore, ni sicer v Arizoni, kjer se je zdravila. Mrs. Vulgemore je bila hči Mr. in Mrs. Frank Zgonc iz Ely, Minn., kjer zapušča tri brate in tri sestre ter več sorodnikov. Iskrena sožalje prizadetim, pokojnikom pa svetila večna luč! Himen.—V soboto, 20. septembra se poročita v Marijini BARAGOVA PROSLAVA V CLEVELANDU Cleveland, O.—Dne 31. decembra bo preteklo sto let, odkar je naš prvi in veliki slovenski misijonar, škof Baraga, stopil na ameriško zemljo. V spomin tega dogodka, se prirejajo vsepovsod, kjer so Slovenci naseljeni po Zedinjenih državah, proslave in slavljenja. V Ohio, kjer je največ Slovencev, nismo imeli do danes še ničesar, kar bi moglo v širši javnosti in med drugimi narodnostmi poslaviti ime tega slovenskega junaka v pravo luč in spoznanje. Zato se nam zdi umestno, da se tudi ohijski, posebno pa clevelandski Slovenci zavzamemo in priredimo tako proslavo \ spomin možu, ki je nesebično po svetil svoje življenje dušnemu in telesnemu blagru ameriških Indijancev, obenem pa ojačimo slovensko zavest med mlajšimi ameriškimi Slovenci. Naj ve tudi naša mladina, da biti za-Veden Slovenec, nikakor ni poniževalno, pač pa, da smemo biti ponosni na svojo narodnost. Ker pa je število Slovencev tukaj večje kakor kje drugje v Zedinjenih državah, zato bi morala biti tudi proslav^ temu primerna ter bolj dalekosežna, kakor so bile druge Baragove proslave drugod. Ta misel nas je nagnila k temu, da tem potom apeliramo predvsem na našo inteligenco, zlasti pa na naše časopise, da se zavzamejo in delujejo za popolni uspeh Baragove proslave, blagemu rojaku v zasluženi spomin, nam Slovencem pa v spodbudo k pravi zavednosti in čislanju lastnega naroda. Baragova proslava naj bi se vršila 12. oktobra, t. j. drugo nedeljo v oktobru. Dopoldne se ga bo omenjalo po raznih slovenskih cerkvah, popoldne pa se .bomo zbrali vsi skupaj na prijetnem griču na Providence Heights, v Euclid, O., kjer so vse ugodnosti, kakor primeren prostor za zbiranje, za parka-nje, in množino sedežev za ljudstvo, ki bo poslušalo petje, govore in drugo, v zvezi s proslavo. Tam imajo tudi nastavljene ta-kozvane "amplifiers," tako, da bo, tudi če bo še tako velika množica ljudi, lahko vsak slišal in razumel vse, kar se bo govo rilo. Nadalje prosimo naše pevo-vodje, da se v svrho primerne-(Dalle na Aeetl strani* IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE DRUŠTVOM, KI ŽELIJO PRISTOPITI V CENTRALNI BOLNIŠKI ODDELEK NA ZNANJE! Pri minuli konvenciji je bila odobrena sledeča resolucija, predložena delegaciji po zastopnikih centralnih bolniških društev: "Vsa tista društva, ki žele pristopiti v centralizacijo do 1. februarja, 1931, se jih sprejme v celoti brez zdravniške preiskave. "Z dnem pristopa prevzame centralizacija plačevanje bolniških podpor bolnih članov takih društev. "Doba plačevanja bolniške podpore takih članov se plačuje na podlagi pravil centralnega oddelka, odštevši dneve, za katere je član podporo že prejel pri svojem društvu. "V centralizacijo se na podlagi točke 4 teh pravil ne sprejme pohabljenih ali neozdravljivih članov, ali pa takih, ki so pri svojem društvu prejeli že celotno bolniško podporo. V to svrho mora vsako društvo ob času prošnje za vstop v centralni bolniški oddelek poročati imena takih članov, kakor tudi imena in naslove in starost vseh tistih članov svojega društva, ki se žele zavarovati v centralizaciji. "Društva, odnosno njihovi uradniki, to je predsednik, tajnik in blagajnik, se pri tem smatrajo kot zastopniki članov svojega društva. "V slučaju, da s£ kedaj dožene, da je bil kak član sprejet v centralizacijo v nasprostvu z določbami teh pravil, se mu v bolezni ne plača nobene podpore, in se ga izključi iz centralnega bolniškega oddelka, ter povrne njegov plačani asesment brez obresti. "V slučaju, da se kateri član, ki po svojem društvu ni bil priporočen v centralni bolniški oddelek, čuti prizadetega na svojih pravicah, se zamore podvreči zdravpiški preiskavi, in če vrhovni zdravnik odobri njegovo prošnjo, se ga sprejme v ta oddelek, pod pogoji, kakoršne vrhovni zdravnik določi." Potom ?goraj omenjene , resolucije je dana prilika vsem dru&rcsn, ki -kedaj še ne spadajo v centralizacijo, da lahko pristopijo in to najkasneje do 1. februarja, 1931. Pogoji, pod katerimi se dovoli društvom pristopiti so nadvse povoljni. Boljših pogojev in lepše prilike se sploh pričakovati ne more. Zaradi tega. se apelira na vsa krajevna društva, ki sedaj še ne spadajo v centralizacijo, da o resoluciji na društvenih sejah razpravljajo in se za pristop v centralizacijo kakor hitro mogoč? izrečejo. Prošnje za pristop v centralizacijo naj se pošlje na glavni urad kakor hitro mogoče, da se take prošnje v smislu sklep?, konvencije priobčijo v Glasilu. Uradniki in urednice krajevnih društev so prošeni, da-članstvu pojasnijo koristi centralnega bolniškega oddelka ter priporočajo, da se članstvo izreče za pristop v centralizacijo tako, da bo do 1. februarja, 1931 vsako društvo naše Jedonte spadalo v centralni bolniški oddelek. Še le potem, ko bodo vsa krajevna društva v centralizaciji, bomo vsi pravi bratje in sestre. Torej delujmo na to, da se uresniči in udejstvi ]j5ravo in popolno bratstvo v K. S. K. J. Za glavni urad K. S. K. Jednote: Josip Zalar, glavni tajnik. cerkvi na Holmes Ave., Mr. Charles Lusin, 6118 St. Clair Ave., in Miss Mary Nagode, 837 E. 154th St. Naše Iskrene čestitke! Zbolela je.—Te dni so odpeljali v mestno bolnico soprogo Mr. John Znidaršiča iz 60. ceste. Nahaja se v jako opas-nem položaju. V mestni bolnici se Mrs. Znidaršič nahaja pod jako dobro oskrbo. Novi državljani — Pretekli teden so dobili na sodni j i sledeči naši rojaki in rojakinje drugi državljanski papir: Pavel Pavlovič, Martin Komočar, Anton Kovačevič, Mary Korec. Alojz Doblekar, Steve Mandič, Magdalena Bevc, Ignac Gliha, Frančiška Rupert, Ela Paulin, Ignac Kovačič, Josip Rus in Štefan Jerman. Naše čestitke! IZLET V STARO DOMOVINO , Že lansko leto se je nameravalo napraviti izlet v staro domovino. Iz gotovih vzrokov do tega ni prišlo. Pri minuli konvenciji pa je delegacija določila, da se priredi pod pokroviteljstvom K. S. K. Jednote prvi skupni izlet v staro domovino prihodnje leto 1931. Natančen čas, kedaj in. kako se bo potovalo, bo pozneje določen. Za sedaj naj to služi le kot prednaznanilo in priporočilo vsem onim, ki nameravajo potovati v staro domovino letos ali pa prve mesece prihodnjega leta, da naj odhod preložijo, ter z istim počakajo skupnega izleta članstva K. S. K. Jednote. Priporočati je ,da bi se tudi naši, tukaj rojeni mladi člani in članice v velikem številu izleta udeležili, da bi tako videli krasoto stare domovine, rodne grude svojih staršev, sorodnikov in znancev. Za nadaljna pojasnila pišite na podpisanega. Z bratskim pozdravom, Josip Zalar, glavni tajnik. LISTNICA UREDNIŠTVA Ponovno prosimo cenjene dopisnike, da nam gradivo (rokopis) za objavo v redni torkovi izdaji pravočasno dopoš-ljejo. Zadnji dan za dopise, naznanila itd. je sobota dopoldne, kar prejmemo s prvo pošto ob 8:30. V soboto je tiskarna že ob 11:30 zaprta. Vsa naznanila, ki nam dojdejo v roke kasneje, se mora preložiti za drugi teden, ali pa izpustiti. Ne pošiljajte nam kar po Special Delivery ali Air Mail naznanila, katera prejmemo v soboto popoldne, ali v pondeljek ali celo v torek. Na ista se ne moremo ozirati. Enako prosimo tudi tajnike in tajnice naših domačih ali elevelandskih društev, da nam stvari za objavo vsaj do sobote zjutraj da 8:30 dopošnjete ali prinesete osebno v urad. Urad je odprt vsak dan od 7. ure zjutraj do 5. ure popoldne. Na kasneje poslane vaše roko pise se tudi ne »• 'bomo ozirali. Pa J>rez zamere! Urednik se bo v bodoče strogo držal tega reda in ne bo več delal posebne izjeme. VESTI IZ JUGOSLAVIJE Novi grobovi. V št. Jerneju na Dolenjskem je umrl znani starinoslovec Ignacij Kušljan, star 73 let. Samo leta 1899. je kake pol ure nad Mihovem izkopal 1,545 raznih predmetov. Od leta 1899. do leta 1903. je prekopal 482 grobov. Uspeh je bil razveseljiv. Našel je 47 srebrnih predmetov (med njimi 1 velik in 4 male galske novce), 4 železne čelade, 50 ščitov, 45 mečev, 26 sulic, 4 sekirice, 800 korald, 21 zapestnic, 34 fibul, 2 pasa, 5 nožev, 17 komadov razne posode, nekaj kamenitih dlet in kos kamenitega kladiva. Vse te izkopanine so bile iz štirih period: hastatske, laten-ske ali galske, rimske in srednjega veka. še sedaj je imel večjo birko raznih izkopanin, zlasti denarja. Po svoji pridnosti, poštenosti in vernosti si je povsod pridobil ugled. Prihranil si je z varčnostjo toliko, da je kupil hišo, žago in mlin. Bil je več let tudi občinski odbornik in odbornik pri hranilnici in posojilnici. — Šmartno pri Litiji. Umrl je g. Franc Sirk iz Lupince, član hranilnice in posojilnice, kateri je bil dolgost-, ni zasluiai član načelstva to'jc z vsem zanimanjem in veseljem sodeloval pri hranilnici, katerega bo težko pogrešala. — Na Loki pri Glinjah je umrl g. Andrej Vidmar, posestnik in bivši dolgoletni župan občine Medborovnica, ustanovnik in blagajnik Hranilnice in posojilnice v Glinjah, itd., po kratki bolezni, 68 let star. — Kap je zadela na ribniški postaji znanega g. Franceta Pakiža iz So-dražice. Bil je na mestu mrtev. — Najstarejša žena v Boh. Bistrici Helena šilar p. d. špraho-va Lenka je umrla, 90 let stara. —V Kamniku je umrla 73-letna posestnica Marija Flere. Se je nedavno neznatno ranila a* nogi in si zastrupila kri. — Te dni so umrli na Mirni na Dolenjskem Marija Markovič, 80 let; Anton Pevic, posestnik. 69 let, in Anton šular, posestnik, 81 let. Nesreča motorcikliata. 19- letni Janko Sršen, absolvent tehnične srednje šole iz Domžal, se je odpeljal z motornim kolesom kroti Dragomljam. 2e blizu Dragomelj pa se mu je pripetila težka nesreča. Ob desni strani ceste je stal kmet-ski voz. Sršen je hotel mimo njega, prav tedaj pa se je spla-šil konj motorjevega ropota. Sršen je butnil z motorciklom ob voz in padel na tla. Dobil je težke notranje poškodbe in na glavi. Bil je prepeljan v bolnišnico. Utonil v Gruberjevem prekopu. Dne 25. avgusta je gojenec deškega vzgajališča v Ljubljani Florijan Zajec odšel z dovoljenjem upraviteljevega namestnika po opravkih na vrt na Kodeljevo. Ko je svoje delo opravil, se je šel kopat v Gruberjev prekop. Kljub temu, da je bil vešč plavanju, je utonil, ker ga je zgrabil vrtinec. Nesrečna smrt v gozdu. Dne 10. avgusta so našli v Liplovem gozdu na Svetini pri Celju, nižje pod posestnikom Francetom Jurkošek, truplo ponesrečenega Antona Bukošek, p. d. (Dalje ss C. etrsal). SMRTNA KOSA Človek, glej dognanje svoje, danes srečen si, vesel; jutri te ti zvon zapoje, truplo tvoje bo pepel. Waukegan, IU., 14. septembra.—(Izvirno poročilo.)—Včeraj proti jutru, dne 13. septembra je rajala nad tukajšnjo naselbino pravcata elementarna vihra, spojena z gromom, bliskom in strelo, kar je mirne stanovalce zelo iznenadilo ter prestrašilo. V tej hudi vihri se je pripeljala bela žena smrt, zamahnila s svojo neusmiljeno koso in si tekom ene ure izbrala kar dve žrtvi, povzročiv-ša v naši waukeganski naselbini splošno iznenadenje, žahst in sožalje. Najprvo je mrtvaški zvon iz stolpa sbvenske cerkve s 53 turobnimi udarci naznanjal smrt cbčeznanega in velespoštovane-ga rojaka Frank Petkovška; kmalu zatem je pa z enim udarcem več razširil vest o smrti blag? krščanske žene in skrbna matere Mrs. Ane Rep. Kdo v Waukeganu a!i North Chicagu ni poznal našiga Franka z Market ceste, kjer je imel toliko let gostilno in po tovatno-pisarno? Šele zadnji čo se je preselil v bližino cerkve, ter sl na 10. cesti kupil krasen dom, kjer pa žal vsled bolehanja ni užival zaž.ljenega pokoja po trudapolnem delu. Domačijo na Market St. je prodal, ko mu je umrla edina ljubimka 10-letna hči, zatem pa draga soproga in nazadnje šp cče. Pokojni Frank Petkovšek Frank Petkovšek, star 54 let je bil doma iz Vrhnike, zato si je izbral tudi Waukegan, oziroma našo ameriško slovensko Vrhniko za svoj novi dom. Tukaj v Ameriki je živel 30 let. Bil je jako prijazen, uljuden in dobrosrčen osobito do revnih slojev. On in njegova tudi že pokojna gospa soproga, nepozabna Rozi sta bila več kot 200 otrokom iz te naselbine za krstna botra; radi tega sta bila Mr. in Mrs. Petkovšek v celem Waukeganu najbolj znana< Sobrat Petkovšek je kaj marljivo deloval tudi na društvenem polju. Spadal je k društvu sv. Jožefa, št. 53 KSKJ in k samostojnemu društvu Vitezi sv. Jurija, katerim je iz starega kraja pred leti naročil lepo uniformo. Na 11. konvenciji v South Chicagu je bil izvoljen v pravni odbor KSKJ. Zal, da se ga je zadnja leta lotila huda naduha. Iskal je vsepovsod zdravniške pomoči, toda vse zaman. Mudil se je lansko leto v slovečih toplicah v Hot Springs, Ark., zadnji čas, baš tekom 17. konvencije KSKJ je pa šel na oddih k nekemu sorodniku v Willard, Wis. Ker je le vedno bolj in bolj bolehal, ga je par dni po konvenciji brat Frank Opeka s svojim avtomobilom pripeljal domov, v drago waukegansko naselbino, kjer si je želel umreti, ker pomoči zanj itak ni bilo nobene več. O, kako hudo mu je bilo, da ni zamogel tekom minule konvencije ostati v Waukeganu, da bi se sestal s svojimi starimi znanci Jednotarji! Prišel je domov, toda že—prekas-no in ves izčrpan življenskih ter telesnih sil, kajti ure življenja so mu bile že seštete. Zdaj je dosegel svoj cilj, da počiva poleg svoje drage hčerke, ljubljene žene in dragega očeta. Drugih ožjih sorodnikov baje ne zapušča tukaj v Waukeganu. O pogrebu pokojnega Franka sledi posebno poročilo. Naj mu bo ohranjen najblažji spomin in naj mirno počiva v naši svobodni ameriški grudi! Na strani 154 v Jednotini Spominski knjigi je priobčen skromen članek pod naslovom "Ponosna družina." Na desni je slika te družine, namreč John Rep-a, kjer je označenih 16 oseb. Kakor že prej omenjeno, je 13. septembra umrla mati te ponosne družine Mrs. Ana Rep, stara 54 let, doma iz Vrhnike, po domače Lovranova Ančka. Svoječasno je Repova družina stanovala tudi na Market St.; bili so bližnji sosedje Petkov-škovih. Tudi Mrs. Ana Rep, nad vse skrbna mati in vzorna žena je bolehala nekaj mesecev; baš med konvenčnim tednom je bila previdena ter pripravljena na smrt. Zapušča žalujočega moža ter 10 otrok, šest sinov in štiri hčere, ter več vnukov. Vsa ta vrla družina spada k naši KSKJ. Pogreb se bo vršil dne 16. septembra. Iskreno sožalje prizadetim. Pokojnica pa naj po prestanem zemeljskem trpljenju vživa zasluženo plačilo in pokoj tamkaj v rajskih višavah! M. P. KATOLIČAN IZVOLJEN ZUPANOM V DETROITU Detroit, Mich., 9. septembra. —Nepričakovano je bil pri današnjih volitvah izvoljen za župana mesta Detroit katoličan Frank Murphy, katerega na-zivljejo "Al Smith iz Detroita." O njem se sploh ni mislilo, da bi prišel v poštev, toda dasi je vodil mirno in tiho kampanjo, pa je vseeno toliko vplival na volivce, da so ga zvolili z veliko veČino, dasi je bilo vsega skupaj pet kandidatov za županski urad. Bivši župan Bowles, katerega so volivci julija meseca odpoklicali, je dobil nekaj nad 81,000 glasov, dočim znaša število glasov oddanih za Mur-phya, nad 100,000. Frank Murphy, novo izvoljeni žuj)an mesta Detroit, je bil izvoljen na podlagi obljube, da bo dal mestu liberalno vlado, da bo delavcem preskrbel kolikor mogoče dela in da se bo boril proti prohibicijski postavi. En dan pred volitvami nihče ni mislil, da je mogoče, da bi bil Murphy izvoljen; njegova zmaga je torej vse presenetila. K. S. K. J., SEPTEMBER 18TB 1Ma Is urada druitra sr. Srca Jezusovega it. 70, Si. Louia, Mo. Tem potom uljudno vabim celokupno članstvo našega dru štva, da se za gotovo udeleži prihodnje redne seje dne 21 septembra. Na dnevnem redu bomo imeli več važnih točk Ena važnih točk bo gotovo poročilo našega delegata iz konvencije. Posebno vabim na to sejo vse one, kateri imate svoje otroke v mladinskem oddelku. Gotovo ste čitali v "Glasilu" na prvi strani o tem, ali še boljše boste razumeli ter imeli priložnost izvedeti osebno od svojega delegata vse podrobnosti dose' žene v prilog mladine. In vi, starejši člani in članice, ki ste dolge obraze nosili rekoč, "O, že vem, če nič drugega ne narede, asesment bodo zvišali na konvenciji." — Pokonci glave; vaš strah je bil prazen. Ce ne verujete, pridite na sejo, vam bom v asesmentno knjižico zapisal. Torej vsi na prihodnjo sejo ter vsak z enim novim kandidatom, in druga konvencija bo videla dva naša delegata iz St. Louisa. Ne mislite, da je to nemogoče, ker edino s tem sami sebe porazite, če bomo pa složno delovali, bomo vse dosegli, ker geslo: V slogi je moč! ni še nikoli propadlo. Sobratski pozdrav do svidenja, Anton J. Skoff, tajnik. Društvo Marijo Pomagaj št. 78, Chicago, 111. Uljudno opozarjam vse članice našega društva, da se bo vršila prihodnja redna seja v četrtek 18. septembra zvečer v navadnem prostoru. • , t n Naznanjam tudi, da je na januarski seji bilo sklenjeno, da ne bomo imele običajne jesenske veselice, v ta namen pa mora vsaka članica plačati 50c mesto vstopnice in to meseca oktobra. Prosim, upoštevajte to. Sosestrski pozdrav, Julia Gottlieb, tajnica. tako vroče, ae bo vršil društveni giles vsako tretje Bedeli« v mesecu ob 1:30. To si dobre zapomnite in prihajajte redne na giles. Posebno opozarjam one, ki ste zaostali z asesmentom, da dolg poravnate za odrasli in mladinski oddelek, kajti jaz moram ta mesec sestaviti četrtletni račun.* Pridite na prihodnji giles v velikem številu, da vam bom poročal o glavnih točkah zadnje konvencije. Torej na svidenje dne 21. septembra popoldne ob 1;30 v zborovalni dvorani! S sobratskim pozdravom, Anton Kolar, tajnik in bivši delegat Iz urada druitva sv. Marija Magdalena it. 162, Cleveland, O. Prihodnja redna mesečna seja našega društva, se bo vršila 6. oktobra v navadnem prostoru. Ta seja bo ob enem nekaka izvanredna seja, ker se bo reševalo ali pristopi naše društvo v centralizacijo ali ne. Dolžnost vsake članice je, da se udeleži te seje, ker je zelo važnega pomena. Pridite vse, da se vam razloži kako in kaj, in potem boste pa glasovale za kar boste videle da bo za boljši napredek in dobrobit članstva našega društva. Na svidenje torej 6. oktobra ob 8. uri zvečer na seji našega društva,! Pozdrav, Mary Hochevar, tajnica. ▼ss dovolj, in sestre! uljudpo v imenu druitva vabim, pridite vsi aa ta piknik, da se vai skepaj i« enkrat v prijetni družbi razveselimo. Na svidenje v nedeljo, dne 21. septembra! James Stepic, tajnik. DOPISI Portland, Ore.—Naše društvo Cudotvorae Majke Božje Sinjske, broj 236 KSKJ proslavilo je svoj blagdan ili praznik dana 15. avgusta; to jest na praznik Matere Božje Sinjske Vne-bovzete. Svi naši brati i sestre obavili su sv. ispovjed i sv. obhajilo (sv. pričest). Bila je sv. misa u 9. sati u jutro čast naše zaščitnice Matere Božje Sinjske. Župnik crkve sv. Josipa, Rev. Placitus je lepo pridigovao i zahvalio se tak mladom društvu, da ste pokazali bračo Hrvati i Slovenci da se niste još odrekli sv. veri i sv. Crkvi Kristovi. Da ste si sačuvali vjeru svojih dedova i pradjedova. Želio je, da se to naj pazi, da se ae pobije, da ns j se vosi počasi. Vsel je mo-temo kolo in ae odpeljal proti Fneblo. Na poti j« dobil ie enega svojih prijateljev doma iz Kansas, ki je delal tukaj na farmah. Edward je bil vnet igralec z balo. Pripravljal se je za drugi dan v nedeljo popoldne, da pojde igrat baseball v Boon, Cok>., zato je šil v mesto, da si kupi novo žogo. Ko se je vračal proti domu po Santa Fe cesti, ki je cementirana je pri 11. milji pridrvel iz dvorišča italijanski farmer s konji, ki jih je podil, ker so prišli na njegovo dvorišče. Pogledal je še popreje po cesti, če kdo prihaja, ker pa ni videl nobene luči, je začel poditi konje. Ko so konji bili na cesti, je zagledal da nekdo vozi z veliko naglico proti konjem. Vedel je, da se mora zgoditi nesreča in je poskušal da bi voznika opomnil, naj vozi počasi, ta ga pa ni mogel razumeti. Naenkrat se je motorno kolo zadelo v konja in mlado življenje Edwardovo je bilo mahoma končano, žival je tudi poginila. Njegov tovariš, Charles Wolby, se pa v St. Mary bolnišnici bori s smrtjo. Prišla ga je pogle dat njegova mati iz Kansas Reva je vdova in ima še enega sina, ki je star 10 let. Charle? je star pa 23. Edward se je šolal v Colora- Iz urada druitra »v. Genovefe št. 108, Joliet, 111. Ker nekatere naše članice dolgujejo društvu že več mesecev, zato prosim vse tiste, da dolg poravnate do 25. t. m., kajti nadzornice društva bodo zopet prišle pregledat knjige in jaz se bom morala opravičevati zaradi vas. Vprašanje nastane kako, ker ne vem ali res ne morete plačati, ali je pa to vaša brezbrižnost? Torej katera le more naj poravna do 25. septembra, ako pa ne, naj se opraviči da bom znala, če še hoče biti pri društvu ali ne. S sosestrskim pozdravom, Antonia Struna, tajnica. NAZNANILO Iz urada društva sv. Srca Marije, št. 111, Barberton, O. S tem naznanjam članicam našega društva, da vodim sedaj jaz tajniške posle tega društva ; tako so sklenile članice na zadnji mesečni seji. Ob enem vas uljudno vabim, da se pridno udeležujete sej, ter če je le mogoče redno plačujete asesment, ker s tem mi prihranite veliko dela. Torej zA vse, kar se tiče tajništva, se obrnite na tu označeni naslov. S sosestrskim pozdravom, Gertrude Rapert, tajnica 152 N. W. 15th St. Društvo sv. Jožefa it. 148, Bridgeport, Conn. Dragi mi bratje in sestre! Zopet se obračam tem potom do vas in vam naznanjam, da prihaja čas, ko se bomo zopet skupaj zbrali na mesečni seji ali gilesu. Isti se vrši dne 21. septembra. To bo prvi giles letošnjo jesen. Zdaj, ko ni več urada druitra av. Jožefa št. 169, Cleveland, O. Tem potom p rosi m. vse člane in članice našega društva, da se kolikor mogoče v velikem številu udeležite prihodnje redne mesečne seje v četrtek dne 18. septembra v navadnih prostorih točno ob 7:30 zvečer. Na dnevnem redu bo več -zelo važr nih stvari, katere bo treba rešiti na tej seji. Dalje bomo imeli na dnevnem redu tudi nekaj zelo pomembnega, veselega in izvanrednega, kar je vredno, da vsak član (ka) vidi in da je navzoč. Tako bo na tej seji sledilo tudi poročilo delegatov in delegatinj minule 17. konvencije. Pri tej priliki ponovno prosim članstvo, da bolj točno plačuje asesment, kajti meni je nemogoče zalagati za vas. Jaz sedanjo delavsko krizo ravno tako občutim kot vsak izmed vas. Ako posamezni član(ica) ne more plačati par dolarjev mesečnine, kje naj pa potem jaz vzamem par stotakov ali več na mesec, da naj bi za vas plačal asesment? Pomnite, da jaz moram vpoštevati pravila, ki zahtevajo, da je asesment plačan vsak mesec. Ako vi tega ne storite, potem ima tajnik pravico vas suspendirati, kar mi je pa zelo težko storiti; odlašal sem do skrajne sile, toda vsaka stvar gre samo do gotove meje. Radi tega vas še enkrat resno opozarjam, da v bodoče plačujete bolj redno ako si hočete zasigurati bolniško podporo, posmrtnino in druge dobrote, katere nam deli naša Jednota. Bodite torej previdni, ter plačujte točno asesment, kajti ne veste kje in kdaj vas lahko nesreča doleti. Ne zanašajte se več na tajnika, da bo on zalagal za vaš asesment, kajti to ni njegova dolžnost. Ostajam s sobratskim pozdravom, George Panchur, tajnik. VABILO NA PIKNIK Ia urada druitva sv. Križa it. 214, Cleveland, a Kakor vam je že gotovo znano, priredi naše druitvo svoj zadnji letošnji piknik in sicer v mlado društvo čim prije pro- do Agricultural College Fori širi i poraste, da če biti naj- Collins do jeseni lanskega leta, ljepše i največe pod zaštito K. ko je začel pomagati očetu do- S. K. Jednote. Čestital je nam ma na farmi, ki ima 90 akrov tudi povodom praznika Matere zemlje. Pomagal je tudi bratu Božje Sinjske. Stanislavu, ki renta 40 akrov Govor g. župnika bio je ne- Tako so pomagali lepo eden dru- kako ovaki: "Veseli se moj gemu. Pokojni Edward se je bogoljubni narode. Veselimo odločil, da bo to jesen pomagal se svi u Gospodinu slaveči ve- še očetu in bratu, v januarji1 seli blagdan |)lažene Dtfevice 1931, pa se je namenil iti šolat Marije; jer se njenom uznješe- v Chicago. Tako je pa prišla nju u svetom raju vesele svi nesreča in je vse dokončano de andeli i hvale sina Božjega, in šola. Marija je umrla bes strahu, j Na dan pogreba se je videlo jer je živjela bez grijeha. Go- koliko prijateljev je imel po- spa je umrla bes žalosti, jer na kojni Edward. 24 deklet ir •vome svijetu ništa. nije ljubi- mladih žena, je nosilo vence ali la. Gospa je umrla bes boli, cvetlice. Veliko Število ljudstva jer je živjela bež slasti do živo- je prišlo kropit posebno zad ta. O, da bi i mi mogli umre- nji večer. Tudi Rev. Father Ci ti Marijinom smrču. Ako čete, "1 Zupan so prišli in so molili da umrete bes straha, živite sv- rožni venec. V torek dne 2 bes grijeha. Hočete li da umre- septembra se je vršil pogreb ob te bes žalosti, neljubite ništa veliki udeležbi prijateljev. Nad na ovome svijetu. Hočete da eno miljo daljave je bilo samih umrete bes muka, čuvajte se avtomobilov eden pri drugemu griješnih slasti, živite u milo- Pri Pogrebu je bilo veliko števi sti božjoj, pa čete umreti pod Marijinom okriljem. Amen." Zatim je naš brat predsjed-nik posle sv. mise molio litani-je u čast Matere Božje Sinjske; a posli je je v dvorani brat predsjednik pozdravio te se zahvalio svim članovima i nečla-novima, koji su se odzvali naše prve proslave. Sa ovime molim sva ona društva, koja imaju pri sebi tike-te za radio, da iste ne bace u koš. Na 30. septembra (ruj-na) čemo znati, tko če biti last- lo tudi tukajšnjih angleških far marjev, ker Rojcovo družino vsi zelo spoštujejo. Toliko prav lahko povem, da v naši sloven ski naselbini v Pueblo še ni bilo takega pogreba, da bi bilo toliko ljudi v naši cerkvi. Sv maša se je pričela ob 9. uri, katero je daroval Rev. Ciril Zupan, ki je imel jako lep govor. Posebno se je dopadlo Ameri-kancem, ker so Father govorili v angleškem jeziku, da je bil krasen in ganljiv govor. Na ko-ru so zapele šolske deklice. Pet- nik ovog radio. Sledeča dru- Jc je spremljala Miss Katarina štva imajo još naše tikete pri Jerman. Krasno je zapel "Ave sebi: broj 64, 226, 29, 4, 5, 38, Maria" Mr. John Germ. — ža 51, 45, 163, 7, 42, 8, 3. Ne- lostno Je bil° videti na Pokopa-prodane izvolite nam vratiti. Hšču očeta in mater, brate in ako iste proč bacite, treba bu- »stre. ki so zdihovali in jokali dete iste platili. Još se lijepo in zadnjič zrli na pokrito krsto, zahvalimo onim društvom, koja v kateri leži njihov sin in brat Pač res, da nobeno oko ni ostale suho. — Na pokopališču je Mr. John Germ napravil pokojniku v spomin tudi lep govor v angleščini. Pokojni Edward zapušča, očeta, mater, brata Franka, ki je TRAGIČNA SMRT SLOVEN- oženjen, sestro Pavlino, ki je SKEGA MLADENIČA tudi omožena, Stanley, ki je do-Pueblo, Colo. —Grozno ne- ma, Mildred, ki se šola v Gree-srečo je doživela znana družina Roje, ki je pretresla tudi celo su nam pružila svojo pomoč. Bog va mplati i Mati Cudotvor-na Sinjska! Bratski pozdrav, Sebastian Solari, tajnik, 4720—56th Ave. Portland, Ore. na v obliki pevskega koncerte Mrs. Marije Besal. S svojim prvim koncertom je Mrs. Besal vse navzoče jako zadovoljila, da so veseli in zadovoljni odhajali domov. Program koncerta je bil bogat slovenskih narodnih pesmi, katere so bile tudi v pravem čuvstvu izvedene oziroma zapete. S tem je Mrs. Besal pokazala svoje pevske zmožnosti in dokazala, da je zmožna s svojim nastopom širiti duh slovenskega napredka. Zaradi tega je priporočljivo, da bi se slo-venske naselbine zavzele za prireditev njenih pevskih koncertov. Ko se poletje poslavlja, so se začeli daljšati večeri, in znano je, da čim bolj dolgi so večeri, tem bolj dolgočasni so. Rojaki v Pittsburghu naj ne pozabijo, da imamo tu izvrsten prostor za preganjanje večernega dolgočasja. To je naš Slovenski Dom, kjer je dosti prilik za razvedrilo in preganjanje dolgočasja. Tam je čitalnica z obilico berila, potem imamo tri fina kegljišča, dalje dve biljardni mizi, več miz za druge zabavne igre (pa ne za denar), poleg tega je na razpolago še izvrstna postrežba. Torej, v Slovenskem Domu ne bo nobenemu dolgčas, najceneje bo dolgčas pregnal, poleg tega bo pa še podpiral svoje lastno podjetje. Jako neljubo mi je, da moram odgovarjati na obrekljive govorice nekaterih oseb napram pevskemu društvu "Prešeren." Pevskemu društvu "Prešeren" še na misel ne pride, da bi prenehalo s petjem, še manj pa, da bi se razpustilo, število pevcev res ni veliko, toda to število drži in se ne ustraši še tako napornega dela. Ako je društvo majhno po številu je pa v glavnem krivda tistih oseb, ki so petja sposobne, pa nečejo na teden žrtvovati eno urico za našo pesem. Vstop k pevskemu društvu "Prešeren" je prost za vsako navdušeno, petja zmožno osebo. Torej tisti, ki ste zmožni petja in imate veselje do petja, pristopite k društvu "Prešeren," in število pevcev istega se bo povečalo, da bo prekosilo vsa ostala pevska društva širom Amerike. Tisti, ki trosijo obrekljive in neresnične govorice o "Prešernu" okoli, so prošeni, da v bodoče to opuste. Ako se to ne zgodi, bo društvo "Prešeren" prisiljeno storiti druge korake. S pevskim pozdravom, Ivan Varoga. ter deco lepo učijo, da bi bila enkrat srečna. Dolžnost me veže, da se na tem mestu lepo zahvalim vsem mojim prijateljem in prijateljicam kar so mi dobrega storili v Prosvetni odbor Slovenskega Narodnega Doma v Clevelandu, O., ki je zadnjo pomlad poma- moji dolgotrajni bolezni, kate- ^ nagemu umetniku-slikarju re pa ia! še ni konec. Lepa hvala Mrs. Marie Pris-Iand, ker mi je toliko pomagala kjerkoli je mogla, in to še brezplačno; nikdar je ne bom pozabila. Nadalje se lepo zahva- g. Božidar Jakac-u, da je razstavil svoja dela elevelandskim Slovencem, je zopet na delu. Med nami ameriškimi Slovenci se nahaja ie leto dni operni pevec g. Banovec, ki se hoče po- lim tudi tistim, ki ste me v bol- sioviti od slovenske metropole, nišnici sv. Neže v Fond-du-Lac Prosvetni odbor Slovenskega obiskali, ter me z darili obda- Narodnega Doma mu rade in rili. Nisem mislila, da imam to- hvaležne volje prihaja nasproti, liko prijateljic. I*pa hvala dru- j da mu z odprtimi rokami po-štvu Kraljica Majnika za izplačano podporo in tistim članicam, ki ste me na domu obiskale. Nadalje se lepo zahvalju* maga do največjega in spomina vrednega življenjskega dogodka med ameriškimi Slovenci. V nedeljo 21. septembra je jem naši dobri materi K. S. K. dan slovenske pesmi, ki je na-Jednoti za hitro izplačilo pod- odmev v srcih rodne Slove-pore. Naj ta vrla Jednota ra- nije> a ^ je tudi dan slovenske ste in se množi, in naj ne bo pesmi in petja, ki je dobila nobenega Slovenca (ke), da bi duška in zaželjenega odmeva v ne bil (a) njen član (ica). srcih slehernega Slovenca v Torej še enkrat vsem skupaj lepa hvala. Dobri Bog naj vam prostrani Ameriki. Nobena slovenska naselbina ZAHVALA Podpisana si štejeva v prijetno dolžnost najprisrčneje se zahvaliti prijaznim Waukegan-čanom za njih uljudnost in postrežbo za časa najunega bivanja v Waukeganu ob času konvencije K. S. K. J. Hvala vsem, s katerimi sva prišla v dotiko za gostoljubnost in postrežbo. Hvala vsem tistim, s katerimi smo bili skupaj na pikniku, mislim namreč oni piknik, ki se je vršil pri onem farmarju, ki jajca prodaja in ki nima palca na roki, pod poveljstvom dveh generalov kolarskih skupin, Mr. M. Kirn in pa Mr. F. Miv-shek. Lepa hvala Mr. in Mrs. Andrej Bartel; zlasti pa najlepša hvala Mr. in Mrs. Matt Kirn za gostoljubnost, katero sta izkazala napram nama. Ne pozabi, Matt, kaj da si obljubil za prihodnje poletje! Iskren pozdrav vsem Wau-kegančanom! Mr. in Mrs. Joseph Leksan. Barberton, O., 10. sept., 1930. vse povrne. Ko okrevam vam & ni ime}* tolikšne in tako bom po svoji najboljši moči to precenljive prilike, kot jo ima dobroto skušala povrniti, toda slovenski Cleveland. V nedeljo to bo nemogoče, ker ste mi šli 21. septembra, ob 8. uri zvečer, tako prijateljsko na roke. Bog ge prične poslovilni koncert g. vas živi in ohrani! Banovec-a, ki bo po svojem S sosestrskim pozdravom, sporedu tako bogat in obširen. Julija Jenko, tako popoln in naš, da bo mar-članica društva št. 156 KSKJ. sikateri ponovil besede našega velikega slovenskega pesnika ZAHVALA Otona Župančiča, ki pravi v Kakor znano, je naju dne 30. "Dumi": avgusta zvečer na 172. cesti v Collinwoodu zadela nesreča, ko P°1Jlh J" .. ' . Se pod Triglavom, okrog Karavank? je v najun avto zavozil neki Kh ^ piav*ih si. au po rudnikih? drugi avtomobilist, pri koji pri- ru? Preko morja? In nI U meja? liki sva bila oba z mojo ženo več ali manj ranjena ter prepe- Da' čuteče srce ameriškega ljana v Clinic bolnišnico na Slovenca bo č u 1 o in vživalo Five Points. petje slovenske pesmi, ki je Tam sva se nahajala nekaj slovenska, toda v tej melodiji dni, in, hvala Bogu. zdaj sva*in na*lasu Je močnejšega zopet oba doma na domu, 1466 m samo na*ega: ameriško-slo-E. 172d St venskega. Gospod Banovec za- Ker je naju prišlo v bolnišni- »°je pesmi našega slovenskega co obiskat veliko prijateljev Pesnika in skladatelja g. Ivan ter znancev, se jim zato na tem Zorraana, ki pozna domovino m mestu lepo^ahvaljujeva. Vaše slovensko tujino. In ta velika naklonjenosti in sočutja ne bo- Posebnost: Pesnik sam sprem-va nikdar pozabila. P«vca iz domovine. Ako je kateremu drago, naju Prvi del njegovega poslovil-pride sedaj lahko na dom obis- nega koncerta obsega pesmi g. kat, kar si bova štela v posebno Ivana Zormana: "Ladje bele" veselje in čast Vsi najuni dragi (leta 1918), "Nekje v Fran-prijatelji dobrodošli! ciji," "Pomlad," "Spomin" in K sklepu želiva vsem dru- "Pesem starca." gim, da bi vas nikdar ne zadel sličen strah in nesreča kot je naju. Hvala Bogu, da ista ni bila še bolj usodna! Z iskrenim in vdanostnim pozdravom ostajava vam naklonjena in hvaležna: Joaip in Mary Glač, člana društva sv. Jožefa št 169. Cleveland, O., 13. sept. 1930. Drugi del: Drugi in tretji del iz opere "Manon." V tem delu sodelujeta Miss Jeanette Perdan in Mr. Louis F. Truger. Tretji del: Pevec poje v slovenski narodni noši: "Regiment po cesti gre," "Vsi so prihajali," "Dekle to mi povej" (koroška), "Sem mislil snoči v vas iti," "Spomlad prav luštno So- je" (koroška), "Oja, zmiraj vesel" in "Lahko noč." Na piano spremlja g. Ivan na harmonij gdč. Cleveland, O.—Slovenski kol v Clevelandu razvije svojo novo zastavo v nedeljo, dne 19. oktobra, 1930 v Slovenskem Na- Zorman, rodnem Domu na St. Clair Ave., Jeanette Perdan. pričetek ob drugi uri popoldne. ~ , _ Ni menda potreba opisovati A Go*PCHi Banovec, ki je imel v triintridesetletno delo Sloven- Am* J} samost°jnih kon' skega Sokola v Clevelandu. Dru- certoy sodeloval na mnogih štva, zavodi in vse druge skupi- na^odnih P™editvah, pel radio postajah v Clevelandu, Chicagu, Milwaukee na ZAHVALA Sheboygan, Wis.—Prišel je ly za učiteljico, Mary, ki je šla v Corvin bolnišnico v šolo za bol-tukajšnjo farmarsko naselbino niško strežnico in Frances in i in okolico mesta Puebla. Pri tej Benjamin, ki pohajata v tukaj-nesreči je namreč izgubil "živ- šnjo Vieland High school, ljenje Rojcov sin Edward, star Dragi Edward, bodi ti ohra- 22 let. V soboto dne 30. avgusta njen blag spomin in naj ti sveti v je nekoliko zaostal pri enemu večna luč. Starišem in bratom mesec september, zaceteK soie. svojih prijateljev. Ko je prišelin sestram ter sorodnikom, pa Marsikateri materi je odvzete domov je druga družina že od- naše sožalje. T. C. velika skrb, posebno za tiste, ki večerjala. Ljubeča mati mu je ___* pošiljajo svoje otroke v kato- dal zadnjo večerjo. Se pbšalila Pittsburgh, Pa.—Vročina je liške šole. Ko bi se vse matere sta se. Med drugim mu je rekla minila, približali so se hladni zavedale, kako sokoristneka-mati: Edward, jutri je nedelja, jesenski dnevi in z njimi so se toliške sole, bi jih ^ veseljem bomo šli k maši, boš šel tudi. začele razne zabavne priredit- tja pošiljale, ter bi jim ne da-Potem je šel malo pred 8. uro;ve. Prva zabavna prireditev te jale potuhe; saj nase častite iz hiše. Mati mu je rekla, da I sezone je bH^pri nas vprizorje- šolske sestre se veliko trudijo 1160.84%. in Calumetu, katerega pozna tudi ameriška javnost ter ga visoko ce- našemu ni\ on PrihaJa pred nas, da zapoje pesem o naši novi domovini. ne in posamezniki, vsi ga poznajo. Vabimo Vas, prav prisrčno, da se vdeležite naše redke slavnosti. Pridružite se praznovanju z mislijo in Vašo navzočnostjo, kakor je storil to Slovenski Sokol, kadar ste ga pesem, ki prihaja iz srca klicali v svoj delokrog, vabili na najde prostor v srcu našega slavnosti in redka narodna pra- Slovenca. Redka prilika da znovanja v naselbini.....imamo pred seboj dya ^ Pred štiriindvajsetimi leti je mojstra: stara domovina in no- Sokol razvil svojo prvo zastavo. va domovina, to naj nas po- Doslužila je svojemu namenu ta vzdiguje. In da slišimo pesem zastava. Mladina hoče svoj so- stare domovine in pesem nove kolski prapor, da se bo zbirala domovine, to naj v toliko pre- in udejstvovala v ponos narodu &ne naša srca, da gotovo ne in sama sebi. zamudimo tega poslovilnega Prosi se, da nam prijavite za- koncerta našega čislanega oper-stopnike ali zastopnice do 15. nega pevca iz Ljubljane oktobra, da moremo urediti naš program za časa razvitje naše zastave. Zdravo! Za društvo "Slovenski Sokol" Janko N. Rogelj, tajnik, o Solventnost mladinskega oddelka naše Jednote Cene za ta koncert so splošne in tako nizke, da je omogočeno slehernemu ljubitelju petja. Le pridite in pripeljite vaše prijatelje, da kot Slovenci širnega Clevelanda oddamo našemu pevcu krepko slovo in trajen spomin. Prosvetni odbor 8ND. P. AngeHk: Cilji in pota Jezus, Marija. Človek bi mislil, da je dandanes skoro odveč opozarjati na vljudnost, ki smo jo dolžni Gospodu Bogu, ko vendar svet toliko da, toliko upošteva medsebojno vljudnost. Pa ni res tako. Tudi med takoimenova-nimi dobrimi kristjani se zdi. kakor da bi spadalo k olikanemu vedenju, da se v obnašanju do Boga kolikor možno malo ozirajo na vljudnost, ki so jo tudi Njemu dolžni. Ne bom tu govoril o obnašanju kristjanov v cerkvi, morebiti o tem drugič, pač pa imam pred očmi ono, tudi med dobri mi kristjani udomačeno napako, da neštetokrat dan za dnem po nemarnem izgovarjajo sveta imena: Jezus, Marija in podobno. Pri vsaki priliki je to na vrsti, če se nad kako stvarjo čudijo ali so iznenade-ni, če so jezni in ali jih je strah, če so dobre ali če so sla be volje, če pade na tla krož nik ali se prismodi mleko, vedno in povsod izgovarjajo ta imena. Navadijo se končno tega tako, da sploh ne čutijo, da bi bilo to kaj napačnega. In vendar je pogrešeno Predvsem je to proti vljudnosti, ki smo jo tudi Bogu dolžni. Recimo, da bi kdo tvoje krstno ime, kakor te doma kličejo, tebi nič, meni nič le par-krat izgovoril v tvoji navzočnosti brez potrebe. Vprašal ali vprašala bi nedvomno, kaj hoče od tebe. In če bi dobil odgovor: Se mislil nisem na te, to le tako iz navade izgovarjam. Kaj bi si mislil o takem človeku? Če bi bil zelo potrpežljive narave in prepričan sem, da si, bi si mislil: Sicer je dober človek, ampak vzgojen pa ni dobro, in če ima druge čednosti, mu nekoliko več obzirnosti ali vljudnosti nej,bi nič škodovalo. Ce bi' bil--pa malce slabe volje, bi prejkone rekel sam pri sebi: Najbrž mu malo manjka. In če po vsej pravici zahtevaš toliko vljudnosti in pozornosti za svojo lastno osebo, je jasno, da ima pravico zahtevati to tudi Bog, ki pravi v drugi božji zapovedi: Ne imenuj po nemarnem imena Gospoda, tvojega Boga. Nočem trditi, da je to brez-miselno izgovarjanje svetih imen že greh, ker se navadno to zgodi v naglici in brez vsakega pomisleka. Toda napaka je vendar, kakor je razvidno iz besedi sv. pisma: "Gospod ne bo smatral za nedolžnega, kdor bo imenoval njegovo ime po nemarnem." (2 Moz. 20, 7) Gotovo je to slaba navada, katere neprijetnost bo občutil vsakdo takrat, ko pride v stisko, zlasti v poslednjih trenutkih življenja. Dosti moliti takrat ne bo mogel, v največjo tolažbo mu bodo kratki zdihl-jaji Jezus, Marija, Jožef in kako naj se navadi tedaj ta sveta imena spoštljivo in z za upanjem izgovarjati, Če jih je dolga leta neštetokrat tja v en dan izgovarjal. To premisli in več ne boš izgovarjal svetih imen po ne marnem. Vprašaš morda: Kako naj se tega odvadim? Prišlo mi je že tako zelo v navado, in starih navad se človek težko otrese. Rad verjamem. Toda kakor si se tega navadil, tako se lahko tudi odvadiš. Treba le malo dobre in trdne volje. Daj vselej, kadar izgovoriš sveto ime brez spoštovanja in potrebe 10 centov na stran za reveže. Ker te bo to nekaj stalo, boš kmalu rešen te razvade. Ce tega ne zmoreš, se lahko odpoveš tej ali oni prijetnosti, ki bi si jo sicer smel privoščiti, pa jo brez škode lahko opustiš ali pa si sam naloži kako drugo pokoro in prostovoljno podvrži kaki neprijetnosti s tem, da točno vstaneš ali kaj podobnega. Kdor resno hoče, tudi more. Sto let priseljevanja Vlada Združenih držav je za* čela držati zapiske o priseljevanju od leta 1820. O številu priseljencev, ki so prišli v Združene države po ameriški revoluciji do leta 1820, ni nikakih uradnih podatkov, ali po dobro vtemeljenih cenitvah se je v tem razdobju priselilo v Združene države 260,000 ljudi. Od 1820 naprej par—to je v vsej dobi 109 let—se je priselilo v Združene države vsega skupaj 37,240,634 ljudi. Izmed teh je prišlo 18 milijonov iz severne in zapadne Evrope (Angleške, Nemčije, Francoske in škandivanskih pokrajin). Od leta 1820. do 1890 so priseljenci iz severne in zapadne Evrope tvorili približno tri četrtine vseh priseljencev.. V dobi od leta 1840 do 1869 so tvorili celo 93 % vse imigracije. V desetletju 1861-1870 le 33,628 priseljencev je prišlo iz južne in vzhodne Evrope, dočim število priseljencev iz severne in zapadne .Evrope je znašalo čez dva milijona. V naslednjem desetletju je severna in zapad-na Evropa dala zopet Ameriki čez dva milijona priseljencev, dočim v desetletjy 1881-1890 jih je bilo kar 3,778,000. Priseljenci iz južne in vzhodne Evrope so začeli prihajati v večjem številu še le po letu 1881. V desetletju 1881-1890 so tvorili 18.3 odsto vseh priseljencev. Veliki pritok priseljevanja iz tega dela Evrope pa se je vršil v dobi od leta 1891 do 1920. Vsega skupaj je v tem razdobju dvajsetih let pri šlo 9,605,100 priseljencev iz južne in vzhodne Evrope, dočim število priseljencev iz zapadne in severne Evrope je istodobno znašalo le malo čez dva mili jona. Z omejitvijo priseljevanja se je razmerje izmed teh dveh virov ameriške imigracije zopat korenito spremenilo. Osobito odločno zmanjšanje priseljevanja iz južne in vzhodne Evrope od leta 1925 naprej je posledica omejitve, uvedene priseljeneški mzakonom od leta 1924. Priseljevanje iz Kanade in Mehike Kakor je razvidno iz zgornjih številk, je priseljevanje iz Evrope padlo od 81% v letu 1921 na približno 50% v letu 1924 in naslednjih letih. To odgovarja razvoju priseljevanja iz dveh novih virov:, Ka nade in Mehike. Pred letom 1925 je bilo prav malo priseljevanja iz teh dveh dežel. Svetovna vojna, ki je naenkrat ustavila pritok imigracije iz Evrope, je skoraj takoj privabila priseljence iz Kanade in Mehike. Omejitev priseljevanja na podlagi kvot je nadalje pospešila priseljevanje iz teh dveh virov, kajti ni kvot za ljudi, rojene na ameriškem kontinentu. V letih 1916, 1925 in 1926 so kanadski priseljenci tvorili tretino vseh pripuščenih inozemcev, dočim so Mehikanci tvorili 21.1 odsto vseh došlih inozemcev v letu 1919, 20.2% v letu 1927 in 19.2% v letu 1928. V vsej nadstoletni dobi—od leta 1820 do 1928—je 18,120,-000* priseljencev (48.7% vse imigracije) prišlo iz severne in zapadne Evrope, 13,850,000 (37.2%), iz južne in vzhodne Evrope 2,765,000 (7.4%) iz Kanade in 703.000 (1.9%) iz Mehike. vrsti, kjer živi 83 milijonov ljudi, ki nimajo niti začetnih pojmov o kaki prosveti. Severna Amerika je zadnja na vrsti izmed vseh kontinentov z 4,300,-000 nepismenih. Pokrajina najmanjše nepismenosti je v zapadni Evropi, in večinoma ob obalih Severnega in Baltiškega morja. Dansko, Norveško, Švedsko in Švica še ponašajo, da' nimajo nikakih nepismencev ali prav malo. Vse te štiri dežele imajo dobro šolstvo in ne le zakon, ampak tudi javno mnenje podpira šolsko obveznost. Poleg tega te dežele nimajo skoraj nikakega priseljevanja in imajo že dolgo ustanovljene vladne ustanove, ki so že zdavnaj začele siste matično borbo proti nepismenosti. Vsled tega njih odstotek nepismenosti je brezdvomno pod dva odstotka, kar pomenja skoraj nič nepismenosti. Združene države so sicer edina dežela z nad 100 milijonov prebivalcev, ki ima nepisme-nostni odstotek pod 10, ali merilo za nepismenosti ni v te. i deželi tako natančno, kakor, v nekaterih evropskih ali celo azijatskih deželah. , V Indiji se na primer zah teva za izkušnjo o pismenosti, da bodi človek v stanu pisati kratko pismo prijatelju in či-tati njegov odgovor. V Zdru ženih državah pa se pri ljudskem štetju le vprašuje, da-U dotičnik zna čitati in pisati. To seveda znižuje odstotek nepismenosti, kajti mnogo ljudi je sram, da so nepismeni, in dajejo lažnjivi odgovor. Dobra polovica človeštva —še nepismena Več ko 62 odsto vseh ljudi na svetu ne zna čitati in pisati. Tako trdi James F. Abel, specialist za inozemsko pro-sveto v federalnem prosvetnem uradu, na podlagi nedavno dovršene raziskave na tem polju. Očividno je torej, da je treha še veliko dela, predno se iztrebi nepismenost iz sveta. Število nepismenih na svetu znaša približno 850 milijonov ljudi in skoraj polovica teh živi Aziji. Afrika je druga na Kdaj ste prišli v Združene države? Na to vprašanje mora inoze-mec in dostikrat tudi državljan imeti pripravljen odgovor ob vsaki priliki. Kajti odgovor na to vprašanje služi za dokaz o zakonitem prihodu v Združene države in, kdorkoli ne more dokazati, da je prišel zakonito, je v sumnji, da je prišel nezakonito. Kdor hoče dandanes dobiti prvi državljanski papir, mora dokazati, da je bil zakonito pripuščen v Združene države, in da se to more dokazati, mora v svoji prošnji navesti ime parnika in dan, ko je prišel. Drugače mu je pot do prvega papirja in do državljanstva zarpta—in dostikrat tudi do zaslužka, kajti mnogo podjetij in mnogo unij zahteva prvi papir od delavcev. Kar velja za prvi papir, veja seveda tudi za drugi papir, idor je dobil prvi papir pred julijem, 1929, mora sedaj sigurni niti za leto. To je navsezadnje naravno. Tedaj se ni polagalo mnogo važnosti na te podatke in s časom je človek na nje pozabil. Kaj naj ti ljudje storijo? Ako je kdo prišel pred dnem 3. junija, 1921 in ne more dokazati, da je bil zakonito pripuščen (bodisi, ker je prišel nezakonito ali pa ker se ne spominja, kdaj je prišel), sme zaprositi za registracijo prihoda pri najbližji prišeljenšiki postaji. Treba je vložiti posebno prošnjo, priložiti pristojbino $20 in kasneje podati se na priseljeniško postajo skupaj z dvema pričama. Postopanje traja približno šest mesecev ali še del j, predno se zadeva poravna, in je precej potrebno, zlasti za one, ki stanujejo daleč od kake priseljeniške postaje. Ali v mnogih slučajih to je pač edina pot iz težave. V večini slučajev pa je najboljše, da si človek poišče potrebne podatke o svojem prihodu. To je še najcenejše in prihrani zamudo in mnogo sitnosti. Ali kako naj človek to najde, ko je pozabil? So pač načini, da se to najde. Vsakdo se vendarle spominja na neke okolščine v zvezi s svojim prihodom in na podlagi tega, kar se človek spominja, more strokovnjak v večini slučajev najti potrebne podatke. » Immigrants Information Bu reau, ki je našel datume prihoda mnogih rojakov, bo znal iz svoje izkušnje navesti mnogo slučajev, ko človek ni znal ni zfc leto ni mesec, še manj za ime parnika, pa vendarle pne več kot $281.66 za tiste ki so zavarovani za $5 tedenske bolniške podpore, in ne več kot $305.41 za tiste, ki so zavarovani za $1 bolniške podpore, in ne več kot $790.82 za tiste, ki so zavarovani za $2 na dan boln&ke podpore. Če Član ob enem in tistem času trpi na dveh ali več boleznih se to v svrho plačevanja bolniške podpore smatra kot ena in ista bolezen. Ena in ista bolezen se tudi smatra, ako druga bolezen izvira direktno ali indirektno iz prve bolezni. V slučaju, da ie član prejel za eno in isto bolezen vso prej omenjeno podporo, ni za tisto ali tiste direktno ali indirektno izvirajoče bolezni opravičen do bolniške podpore, pa naj se ista bolezen nadaljuje ali pa na novo pojavi. • 9—ce pa po preteku dveh let nadaljevanja ene in iste bolezni član, ki je prejel vso podporo zboli za boleznijo, ki je drugačna kakor tista, za katero je že prejel vso podporo in ne izvira direktno ali indirektno od poprejšnje bolezni, je ponovno opravičen do bolniške podpore kot v prvi bolezni. 10—Za bolezni, ki trajajo manj kot sedem dni se ne plačuje nikake podpore, če pa boleha član ali članica več kot sedem dni, se mu izplača fjpdpora in sicer od dneva, ko se je bolnik pri društvenem tajniku naznanil bolnega, bodisi ustmeno, pismeno ali telefonično. -o- —:-—TT"—i- Ime Jednote se tako-le: ™ Katoliška Jednota v Združenih DrŽavah Ameriških pod varstvom sv. Jožefa, patrona slovenskih dežel, geslo pa: "Vse za vero, dom in parod!" Nikjer pa ni zapisano, da bi bila Jednota izročena v varstvo ali zaščito kakšnega svetnika ali patrona katere druge države pod zastavo Združenih držav. Trditev članstva nasprotne stranke ni umestna, ker trdijo kot je bilo že neštetokrat omenjeno, da najbolj prikladno no-vo ime za Jednoto je: Ameriška Slovenska Katoliška Jedno- Germ, ki se ni razburil z delegacijo vred, ki je ostal hladen ko so se drugi "vžigali." Da še celo hripav ni bil, dssi je govoril neprestano. Ženske smo ga občudovale! Drugo kar sem opazila je bilo to, da kadar nismo mogli naprej in ne nazaj, smo se ozrli v levi kot, kjer je sedel brat Kuš-lan. On nam je s svojim odvetniškim znanjem vselej pomagal iz zagate. Zato smo mu ženske dale slavno ime "referat." razpolago in nisem dobil per- mita od naše hišne gospodinje. • Takoj prvi dan konvenčnega zasedanja smo bili kar trije ClevelaBdčani izvoljeni zapisnikarjem, dva moška in ena cenjena sestra. Ono našo mizo tamkaj pri strani je zadela posebna čast, da smo bili pri volitvah vsi trije izvoljeni. Naša koleginja zapisnikarica je pa celo dobila visoko odlikovanje, častni red KSKJ prve vrste, na Rade smo poslušale tudi bra- katerega je zelo ponosna. Res, ta Zbašnika, katerega smo ved- naše elevelandske Magdalence no dobro umele. To pa zato, ker se vedno in povsod postavijo. je bil toliko galanten, da se je ta. Nihče se pa še do danes j nazaj ozrl, kadar je stavil pred-ni oglasil s pojasnilom, v kak- loge ali debatiral o njih. Tako šnem pomenu besede bi bilo to smo ga lahko razločno slišale, ime . najbolj prikladno. Zani-1 Ženske smo si domišljale da se j (krofe); vse skupaj s kofetom mivo bi bilo vedeti tudi to, ko- je ozrl nazaj radi naa, ter smo vre(j Je veljalo samo dva kvo- V pondeljek smo imeli za kosilo v oni veliki šolski sobi kurji ajmoht in pa vrniški bob 0 JEDNOTINEM IZLETU V STARO DOMOVINO Marsikomu je gotovo znana nad vse ganljiva in lepa pesem "Srcu," koje zadnja vrstica se glasi "Dasi lepa je tujina, lepša nego dom tvoj ni!" Da, vsakdo ljudi svoj dom, oziroma svoj rojstni kraj že liko koristi bi člani in Jednota imeli od premembe z novim imenom. Naj bi člani saj deloma vedeli, koliko dobrot bi bili s tem deležni. Z izgubo imena to "uslugo" vzele z veseljem na (dra> Tipsov brhke strežnice znanje. ali natakarice niso marale vze- Druga konvencija bo toraj v j ^ p^ nobenim pogojem. Med bivanjem v Waukeganu sem opazil, da imajo tam pre- Indianapolis. Dobro 1 Vendar si je Mr. Frančič veliko priza-Jednotinega starega imena bijdeval, da ^pride v Milwaukee. bila storjena največja krivica j Vse je povedal kaj imajo lepe- hJde muhe, ki pikajo ka- in nečast sv. Jožefu, varhu in «a tam, na najvažnejšo reč je kor ^ j^aše elevelandske zaščitniku ene najbolj strogo Pa pozabil, in to je pristno mil- muhe ^ ^lj mim«, in ponižne, katoliške organizacije v Ame- wauško pivo. Ce bi to "točko" pa tudi nekoliko manjše, ker riki. Z odstranitvijo imena omenil, vem da bi druga kon- go se8tradane. Seveda, za Kranjska bi bil tudi odstavljen vencija bila v Milwaukee. Too mušje pike nismo dosti marali, sv. Jožef, ker ako ni varovan- bad! Najbolj nadležna - in huda je cev, ne more biti tudi varuha. Končno še pozdravljam vse bila pa ona muha ki nas je s Slovenci in Slovenke so ve- znanke in znance iz konvenci- podpisom "Pika" potom nekih liki častilci sv. Jožefa, zato(ie» naši organizaciji pa želim cirkuiarjev "pikala" Koncem iz naravnega razloga. Celo ptice se rade vračajo v one kra-|smo ga ob rojstvu Jednote iz- ; da bi ta konvencija prinesla za- konca smo pa tudi ^ sitno mu_ je, kjer so gnezdile. Beseda dom, domovina in rojstni kraj brali za varuha K. S. K. Jedno- željeni uspeh inda bi bila v do- ho ukrotili ter jj pristrigli je-je tako velikega pomena,, da iste nikdar ne moremo zadosti te, ker sv. Jožef je eden naj- brobit vsega članstva, preceniti in dovolj razložiti. Naša rojstna vasica nas sporni- imenitnejših in najbolj vzviše- Marie Prisland. nja na naša najlepša in najsrečnejša leta življenja, na našo nih med vsemi svetniki, kar mladost, na naše drage stariše, brate in sestre, pa naj so isti jih je v vsem nebeškem koru. ziček, da nas ni več pikala. še pri življenju, ali pa morda že počivajo v črni zemlji. O koliko pesnikov in pisateljev je svoja najboljša dela posvetilo domovini! Koliko pesmi je zloženih domovini v jozdrav! Na nagrobnem spomeniku znanega slovenskega ingvista Čopa so vdelane sledeče krasne vrstice: "Le ena se Tebi je želja spolnila, da truplo v domači Ti zemlji leži!" (Besede Franceta Prešerna). Mi, ameriški Slovenci imamo od usode določenih dvoje domovin: staro ali rojstno in novo, ali adoptirano. Postali smo sicer posinovljenci velike in naše mogočne nove domovine Amerike, kateri smo prisegli zvestobo ter vdanost, toda v spominu imamo pa tudi našo milo in lepo rojstno domovino onstran oceana, od katere smo se pred leti ločili. Pokojni škof Jakob Trobec je rad povdarjal: "Slovenija je naša mati, Amerika naša nevesta." Kakor ne more človek svoje drage matere nikdar pozabiti, tako mu tudi za vedno ne bo ušel spomin na njegovo rojstno domovino. Marsikdo izmed nas ima morda samo še eno željo, in ta je, da bi samo še enkrat zamogel videti svojo rojstno hišo in svoje drage domače, potem pa rad zatisne očesa. In to je res. Le škoda, da vsem tem to ni usojeno iz raznih vzrokov in ovir. Pri naši Jednoti se je že lani sprožilo misel, da bi priredili skupen izlet v staro domovino. Stvar se je zavlekla zaradi gotovih zadržkov. Na zadnji konvenciji v Waukeganu smo pa za definitivno sklenili v Jednotinem imenu potovati v stari kraj, ako se zadosti izletnikov priglasi. Kdaj ravno se bo vršil ta izlet, danes še ne vemo; skoro gotovo enkrat tekom prihodnje spomladi ali začetkom poletja. Kako se bo potovalo in o drugih podrobnostih danes tudi še ni znano; v glavnem je sklenjeno le to, da priredi Jednota svoj prvi skupni izlet v domovino. O tem nameravanem izletu so starokrajski listi že pisali. Tudi nas pričakuje domoviha z odprtimi rokami in nas že v naprej pozdravlja. O tem potovanju je brat glavni tajnik v današnji izdaji "Glasila" priobčil primeren kratek poziv. Gre zdaj v prvi vrsti za to, da bi se zamoglo dognati, koliko naših članov (ic) je pri volji udeležiti se tega skupnega izleta. Če ste se za to odločili, naznanite svoje ime br. glavnemu tajniku, da bomo pravočasno znalj, če je sploh mogoče spraviti skupaj zadostno število potnikov za naš nameravani skupni izlet v staro domovino. Konvenčni paberki (Piše urednik) Izjava Joliet, III.—"Kranjska kri ne fali,' 'ta pregovor mi je znan iz davne preteklosti, dobe mojih otroških let. Da je to resnica, se je izkazalo v Waukeganu, DI., na 17. konvenciji K. S. K. Jednote pri volitvah za pre-membo Jednotinega imena, pri katerih so častno zmagali sami Kranjci in Kranjice. Vsa čast jim! Kot ustanovitelj K. S. K. Jednote si štejem v dolžnost, da se na tem mestu prav lepo zahvalim v mojem imenu in v imenu mojih soustanoviteljev, odbora Lepa hvala vsem članom in članicam, kateri ste se z velikim navdušenjem borili in poganjali za staro ime K. S. -K. Jednote, bodisi v- Glasilu med razmotrivanjem, ali na konvenciji pri volitvah. Ravno tako lepa hvala vsem uradnikom in uradnicam K. S. K. Jednote in delegatom ter delegatinjam. vsem, kateri ste glasovali za staro ime Jednote. S tem ste pokazali ,da ste sinovi in hčere naše nam krasne in mile rojstne Kranjske dežele in da visoko cenite svojo narodnost in da spoštujete mili nam materin slovenski jezik. Kar je pa še večje vrednosti vaše zmage je, ker s tem ste članstvo osvobodili za veliko svoto nepotrebnih stroškov, kateri bi bili zaradi premembe imena vsemu članstvu na rame naloženi. Najbolj navdušeno vnetega se je v razmotrivanju za staro ime pokazal tajnik finančnega sedanji novoizvoljeni predsednik brat Frank Opeka. On se je v prid nam ustanoviteljem s svojim umestnim nastopom pohvalno, spoštljivo in z udano hvaležnostjo izrazil v prilog nam ustanoviteljem. Zato še enkrat rečem: Lepa hvala! Jaz imam na rokah Jednotina pravila, katera so bila odobrena in sprejeta na ustanovni konvenciji 1. in 2. aprila, 1894. Delegat Okorn iz Colorada je spal z delegatom Volkom iz Sv. Jožef je član družbe sv. I (Piše urednik) Minnesote. Kako sta se ta dva DAižine, katera sestoji iz naj- - okorno obračala v postelji in imenitnejših in najsvetejših V moji paberški koloni sem morda tudi brcala, tega še ni-imen, Jezus, Marija in sv. Jo- zadnji teden še nekaj pozabil sem zvedel. Vendar je imel žef. Sv. Jožef je bil krušni oče omeniti in sicer kako smo se prvj delegat dosti korajže, da Jezusa, sv. Jožef je bil zaroče- imeli v Možinovem parku prvi 8j je izbral za svojega sospalca nec brezmadeža spočete Marije dan ob prihodu v Waukegan. Volka. Device. Ali more kdo potem Prav vesel sem bil, ko sem za- ♦ kaj oporekati na sedanjem ime- mogel po več letih zopet osebno Na konvenciji je bil parkrat nu K. S. K. Jednote? pozdraviti prijazno in vrlo ro- za mežnarja brat Lojze Zelez- S tem menda nisem nikogar jakinja Mrs. R. Ziherle, ki je nikar, naš bodoči finančni mi-užalil, ker sem v dobrem pre- isti dan tudi došla v Wauke- nister, ker je z onim velikim pričanju povedal samo resnico, gan. Pripeljala se je s svojim zvoncem naznanjal začetek se-Sobratski pozdrav vsem za- krasnim avtomobilom iz Juž- je. Za Jednotinega pismonošo nega Chicaga, 111., kjer uživa občno spoštovanje ter ugled. Pravijo, da je to prva slovenska milijonarka, in prav rada pomaga kaki občni dobri stva- Sheboygan, Wis--Komaj ri. Skoda, da si nisva druga- smo se malo oddahnili od kon- če v sorodu, kakor samo po žr- dan. vencije. Res je, kakor poroča ki "Z." Pozdravil sem jo kot ♦ naš urednik, da bi morala biti "grinarco," ker se je baš ne- prvi pondeljek zvečer smo konvencija meseca septembra, davno vrnila z obiska v Jugo- imeli sijajen banket. Jaz sem ker bi ne bilo vročine. Težko je slaviji. Če bodo kedaj ženske imel čast sedeti ravno nasproti prenašati vremensko vročino, v South Chicagu pri volitvah waukeganskega župana pri po-potem pa še vročino debat. No v premoči, tedaj bo gotovo na-ja, prestali pa smo srečno ša Mrs. Ziherle izvoljena za oboje. prvo županjo, za kar ji že na- Kaka je sodba o naši kon- prej čestitam! venciji? Ostalo prepuščam mo- * drejšim glavicam, rečem pa sa- Mrs. Ziherle se je kakor ved- vednim sobratom in sosestram K. S. K. Jednote! * Joseph Panian. ustanovitelj K. S. K. Jednote. v zborovalni dvorani je bil pa naš vrhovni sodnik Hon. Janez Dečman iz Forest City, Pa. Meni je dostavil samo eno eno pismo, običajno jih dobivam v moj urad po 50 in še več na sebni mizi. Rad bi le znal, koliko pišk, putk in petelinov je moralo darovati svoje glave, da se je vseh 500 gostov s kurjo pečenko nahranilo. Na tem banketu nas je že mo nekaj kar se tiče ženskega no prav kavalirsko izkazala, ter bolj proti koncu osobito izne- članstva, da je zadnja konvencija storila kar dva koraka naprej. Konvencija v Clevelandu, kjer so bile prvič navzoče tudi delegatinje, je izvolila eno žensko v glavni urad. Druga konvencija, v Pittsburghu, je priznala tudi samo eni ženski to častno mesto. Zadnja konvencija se je pa bolj postavila in je odobrila kar tri delegatinje v glavni odbor. Žensko članstvo naše Jednote je gotovo z veseljem sprejelo to novico, katera je dokaz, da se je na zadnji konvenciji vpoštevalo žensko delo za organizacijo. In to priznanje bo Jednoti le v korist. Na konvenciji sem se seznanila z veliko novimi delegati in delegatinjami, sestala sem se pa tudi s starimi iz elevelandske in pittsburške konvencije. Vsi smo pa bili mnenja, da je zadnja konvencija bila ena izmed najbolj burnih in vročih. Ali je na naše živce vplivala sfl-mo avgustova vročina, ali še kaj drugega? Dasi je burno zasedanje za obsojati od ene strani, po drugi strani pa zopet kaže zanimanje in pozornost. Včasih se je očitalo da pridejo na konvencijo "kimovci," kar se od zadnje ni moglo reči. Vse je bilo po koncu in je debatiralo, da je bilo veselje. Naše priznanje je pa zaslužil konvenčnij nisem imel nobene rjuhe je vse naše veliko omizje "tre- nadil ter razočaral naš Jedno-tala" povodom srečnega po- tini operni pevec in harmoni-vratka iz stare domovine. Za kar, mojster John Germ iz Pu-prigrizek smo imeli slane "pea- eblo, Colo. Tudi Mr. Banovec nace," ker drugega ni bilo pri gdč. Grahek sta izborno pe-rokah, iste sem pa jaz naro- ia. Ce bi hotel in mogel so-čil. Zatem smo jih par tam- brat Germ peti in igrati na kaj v kotu "zažingali" pod vod- Columbia gramofonske plošče, stvom profesorja Janeza Ger- bi se mu jaz takoj za agenta ma iz Colorada. Škoda, da ni- ponudil in bi hodil po Ameriki smo imeli zveze s kako radio prodajat njegove plošče, kar p0staJ0- bi mi več neslo kot pa seda- * nja služba. Da, na prihodnji Takoj prvi dan so trije dele- konvenciji bom pa jaz predla-gatje: Germ, Francich in Russ gal, da se brata Germa izvoli prenočili pod milim nebom na za častnega dosmrtnega Jed-prostem v nekem kupu sena, notinega konvenčnega pevca in ali mrve. To so izvršili iz več iglica, in da se mu dovoli iz važnih vzrokov. Prvič je vsa- sklada izrednih podpor nekaj kdo prihranil $2, kar bi moral letne pokojnine s prostim sta-plačati v hotelu; drugič ni bil novanjem v Jednotinem uradu, nikdo v strahu, da bi s poste- * lje padel; tretjič so si prihra- Kdo bi si bil mislil, da imajo nih stroške za "ta*ie" v hotel; v Waukeganu tudi brhke in ko-četrtič, udobnega in prijetnega rajžne ftavajčanke* Kako spanja v senu si ne moremo imenitno so se postavile na vedno m povsod privoščiti, odru z onimi "ukalelami" in v Pravijo, da je sobrat ali spal- lepih domačih vrhniških nošah, ni kolega Francich iz Milwau- j0ne vesele "Ukalele" so prav kee najbolj brcal ter da sta izborno zapele neko novo pe-mu morala ostala dva prenoče- fiem od "šuštarja" in od vrt-valca s pasom noge zvezati; so- narja, ^ so moraje brat Germ je pa v spanju solo viti. Ce pridem jaz še enkrat lepo in na svet> bom obesil uredništvo smrčal znano: in mrmral ono "Dasi lepa je tujina." na klin, se oprijel vrtnarstva Za drugi dan so tudi mene va- in se preselil v Waukegan, kjer bih v hotel "Kopica mrve," kar1-- • - - - - * ' J imajo tamkajšnja dekleta vrt- sem pa hvaležno odklonil, ker;narje najbolj Rar zavi- g. K. J- swntMBEg lyiff. ^ Od ustanovitve do vodja: polk, tod. Vrhovni iliiiuOt 101.06%; sohrantaost mi^wnAy 10044% - - — sept. 1990 mala skupna Izplačana podpora 94,004,747 PLATO URADNIKI: ANTON[ GRDINA. 1061 K Ml Bt. Cleveland. Obla _ Jttt Kast O Bt, Pueblo* Oola MART CHAMPA, 111 W. Poplar Bt, lflnn. HP HALAH. 1004 N. Chicago St, Joliet, HL Jxmvm O. VKRTIN, 1004 N. Chicago St, JoUat, m. r ORAHKK, 1604 N. Chicago Bt, JoUat, HL RW9. K8KTMTR OVKROKO, 9619 W. Bt CUatr Bt. Indlana- DR. J. M HKTiTftKAR, 61» Bt Olalr Ava. Cleveland, a __NADZORNI ODBOR: UARTIN BHUKL«. Sil Av. A. Eveleth, Idnn. LOOTS fKIJtENTKAR, 9119 W. Srd Place, Chicago, HL PRANK PRANOIOH. mi National Ave. West ADls, Wla, MIHAEL HOCHKVAR, 1619 Elisabeth Bt. Johet HL Un. LOUBB LIKOVICH. 9697 Kwing Ave., Booth Chicago, HL __FINANČNI ODBOR: PRANK OPEKA Sr.. 96—10th Bt, North Chicago, HL PRANK OOSPODARICH. Rockdale. P. O.. JoUet HL JOHN ZULICH. 1S119 Neff Rd., Cleveland. O. _ POROTNI ODBC«: JOHN DEČMAN, Bok 696. Forest City, Pa. JOHN R. STERBENZ, 174 Woodland Ave., Laurium. mah. JOHN MURN, 43 HaUeck Ave., Brooklyn, N. T. MATT BROZENICH, 191—44th Bt. Pittsburgh. Pa. - RUDOLPH O. RUDMAN, 90S Burlington Rd.. Purest Hills. Wilkinsburgh. Pa UREDNIK IN UPRAVNIK OLABILA IVAN ZUPAN. 6117 Bt Clair Ave.. Cleveland. Ohio. Vsa pinna In denarna sadeve, tikajoče ae Jednote, naj •• pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR. 1004 N. Chicago Bt. Joliet HL; dopise, društvene vesti, rasna nasnsnlla, oglase ln naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 6117 St Clair Ave., Cleveland, O. URADNO NAZNANILO Pri minuli konvenciji je bilo sklenjeno, da član ali članica mladinskega oddelka, ki dopolni 16. leto svoje starosti, ako se želi zavarovati samo za $500 posmrtnine, zamore prestopiti v odrasli oddelek brez zdravniške preiskave. Ta sklep je stopil v veljavo z dnem, ko je bil na konvenciji sprejet in je torej sedaj v veljavi. Vsa društva se obvešča in opozarja, da se* po omenjenem določilu ravnajo in člane ali članice mladinskega oddelka, ki so dopolniti 16. leto svoje starosti, takoj prepišejo v odrasli oddelek. V takih slučajih je treba izpolniti prvo stran zdravniškega lista, ki se mora poslati na glavni urad skupaj s certifikatom mladinskega oddelka. A|tp se član mladinskega oddelka želi v odraslem oddelku zavarovati za vjšjo sv$p kakor $500 in a^o rai fcjti ?avprpvan tudi proti bolezni, potem se mora tčlan PPfivr^či zdravniški preiskavi. * „ . glavni urad ^ote: JOSIP giav^i MfcaJ nad 466 SSJTSideče naročnike, da s^ la tiAnin tera tedna man- nUo svoje nov« naslove, če Jih Je Ita tadl premenlla. Poler novegs naslova osnačtte to starega. Pri ton lahko rabite navadno dopisnico sa 1 cent. ItevSka prt Imenu snačf društveno številko. Bednik Louise 179, Bencfch Ana ln Mary 39. Badovlnec Mary 173, Brane Mary 179, Bevts Mary 173, Chertos-nik Antonia 173, Cecar Mihael t Cesar George 9 Certalich Joe 65, Der-saj Mary, DolenSek Elisabeth 173, Desman Maks 65, Frangesh Rose 173, ierst Mary 165, Gaase Anna 173, Grahek Prank 65. Grivets Joseph 193, Gradišnik Jerry 103, Grahek Mary 173, Grandlich Ana 144, Goriehan Helen 165, Hojnik Amalia 173, Hren Marte 173, Godec Loabe 165, Koro-pec Amalia ln Antonia 173, Kolsnc Frances 173, Klren Mike 65, Korbar Mike 103, Koračin Josip 16, KastoUo John 103, Koračin Mary 16, Krall Josie 173, Kovacieh Mary 165, Kobe John 103, Kutnar Math 103, Kollar Valentin 65, Korošec Jakob 103, Kmet John 65, Kokolj John 65, Lipoglavšek Frank 103, Lakach Mary. Lobašek Louis 65, LukAič Anton 103, Lavretlch Angela 173, Levar Joe 65, Lah Anton 65, Lonearich Louis 65, Leskovar Victor 65, Matijevich Frank 103, Mavric h Mary 173. Mattel: Josip 65, Malartcb Rose 173, Mlklich Anton 65, Madro-nich Amalia 173, Matijas Ana 173, Majerle Ana 30, Malerleb Math 103, Novak Helena 78, Paalin Frank 163, Plautz Frank 103, Eovitok Frank 103, Soje Louis 65, SvigelJ AloJiiJ 65. Stakel Arthur 56, 8tiffUs Rose 103, Sterk Katy 173, Sagadin Amalia 173, Supan Jennie 173, Sterk Peter 65, Stirlitz Math 65, Skala Victor lit, Sagadin Frank 65, Schlosar Josephine 65, Ticber Paula 41, Teasch John Volovsek Frances 173, Verbich Agnes 173, Velkaverb Louis 65, Veni Lucija 173, Viegela Rose. 173, Volkar Mary 173, Velkovrh Antonia 173, 2e-lesnik Anton 65, Zantar Helena 65, Brala Anna 65. Dragi teden dopošljemo v c*loti popravljen adresar tajnikom društev v Milwaukee v blagohoten pregled ["»"'""'f'T'"""""""1""" iiiii V M^tfAwflflM VHflŽtft¥3Blf Na zadnji konvenciji j? M|p fjebatirajip, »tako bi t>i|o p>ogo-če znižati nekaj Jednotinih upravnih stroškov. V ta namen se je vpoštevafp dejstvo, da se nekaterimi družinafn pošilja preveč iztisov Glasih, kar nar^vpo stape denar. Nekatere družino prejemajo kar po pet, šest ali cejo več številk Glasila. Večina delegatov je bila mnenja, fla n« bi v takiji slijčajih Glasila za eno družipo" popolnoma zadostovala. To priporočilo in ta nasvet je konvencija končno ttidi odobrila. Naravno, da velja ta dof^čba samo za one jlrpžipe, ki hočejo prostovoljno znižati ali opustiti nekaj številk Glasila, kajti naročnina je za vse članstvo brez razlike obvezna. Za vsakih 100 manj tiskanih številk lista se lahko prihrani Jednoti tedensko $L50, kar znaša na leto že lepo svoto. Po naši sodJ>i bi se prav lahko znižalo število naročnikov za 1,000, pa bi imeli torej še več dobička od tega in bi se lahko to svoto za kako drugo dobro stvar porabilo. Radi tega apeliramo na vse one družine, ki prejemajo več Glasil, da naj število listov omejijo, kolikor jim drago in kolikor največ mogoče. V ta namen izrežite tu navedeni kupon in ga pošljite v kuverti na upravništvo Glasila. Pri tem lahko rabite svinčnik. Pišite pa jasno in razločno. 4- V dolini veselih in bistrih ljudi Drobne zanimivosti z nedeljskega sprehoda od Ribnice do Ortneka To pa to—v Ribnico sem se zadnjič vozil kakor gospod. K nedeljskemu jutranjemu dolenj-cu, namreč železniška uprava zaradi lepšega prav rada priklene par staromodnih vagonov p.rvega in drugega razreda, da veljajo za tretjerazredne. Če si pameten, se boš široko raz-mestil v prvem razredu, zakaj pred tem imajo nekateri ljudje vendar tako hud respekt, da vanj ne silijo pa če bi bilo povsod na vagonu sejmarsko napisano: "Danes za denar, jutri zastonj." Oziroma narobe. Toda Dolenjcev in posebno pa Ribničanov pa ta železniška uprava ne bo dolgo izzivala. Ko se bodo počasi navadili na drugi razred ali prvi razred, bodo sčasoma za najnižjo ceno prav gotovo zahtevali nove vagone, nato hitrejšo vožnjo in končno še radio in televizor v vsakem kupe ju. Ni me sram povedati, da me je čestita ribniška dolina prvič sprejela v svoje deviško naročje. Kaj hitro sva si postala domača in vse kaže, da bom odslej šel v isto plat še večkrat vaso-vat. Seveda pri belem dnevu, ob lepih nedeljah. Špajsno. Ribo imajo Ribni-čani v svojem grbu na magistratu in govorijo in se odrezu-jejo res tako kakor gre njih sloves po vesoljni Dravski banovini, če ne še čez. Pa ni vsak žmurgelj za njihovo družbo. Tudi vsaka slovenska "špraha" ne. Ce boš po ribniški dolini hodil, kakor bi kislo zelje prodajal, in govoril, kakor je v novih bukvah zapisano ali pa v Vodmatu govorjeno—phe! "Na zastup' m!" Nasmejan kakor da si vinski brat pa zmožen sedmerih šprah, ki so vse slovenske—tak pojdi v dolino veselih in bistrih Ribničanov. Mnogo je v Ribnici in okolici zgodovinskih znamenitosti, ob katerih pa neveden greš mimo, če te ne opozorijo nanje, ali če se jih sam ne spomniš. Koračiš na primer tik st&rika-ve enonadstropne hiše, ki je ?daj Lovšinova, in ti še odda-leč ne bo padlo v glavo, da je to stara šola, v kateri je 1811 ____in 1812 prizadevni šolnik Krom- |l|||||l|lillll|lllil|l|IIHUIIlllllllllinilll»illlliil»'"il"« holz vsajal bosopetniku Fran- UPRA VNIŠTVU "GLASILA K. S. K. JEDNOTE,' C117 St. Clair Ave., Cleveland, O. jaz......................................................član(ca) društva št.........:. v ................................................. s tem dovoljujem, da se iz našega adresar ja črta sledeča imena naročnikov "Glasila:" Cesto ali P. O. Box Pošta Podpis--------------------------------------------------- cetu Prešernu v razumno glavico prvo učenost Stavipi, da so ribniška leta zapustila v našem poetu največ sokov humorja in nedosegljive ujedljivosti. Ce stopiš v- sedanjo ribniško novo šolo, ti bodo odprli "zlate btikve," kjer je Prešeren obe leti vpisan med "premifarji"— odličnjaki . . . Imenitna je cerkev, velik je farovž, zgodovinski je Rude-žev grad za potokom; že Vod-nik ka-li je zabeležil, da je Ribnica najlepši trg. Ampak prvo je dandanes ob vročih nedeljah izvrstno pri Cenetu za vogalom. Prijetno ohlajen in iz kuhinje potroštan boš naravnost v zadregi, kam bi jo mahnil iz Ribnice. Ne, da bi ne bilo izpreho-dov. Preveč jih je! Toda glavna, široka cesta vodi po dolini le ena. Ali bi proti Kočevju? Ne, lepše in spodobne j še bo v to stran, proti Bregu, proti Zlebiču, tako rekoč proti Ljubljani. Čevlji se bodo napasli prahu, resnične, oko pa lepot nevidenih in svetu še vse premalo znanih skrivnosti. Resno besedo: • • * Malo goro zreš na desni in ne pustiš z vida prelepo samu-joče cerkve sv. Ane, najvišji razglednik pa so Stene, odkoder te neki ob jasnem vremenu bistro okqi ponese do Ljubljane. Na levi strani doline pa se v nedogled razteza strma Velika gora s Slemeni in z visoko planoto, ki se vleče do Laškega potoka in na severu tja doli proti Blokam. Čudovita prelomnica med kraškim in alpskim svetom: dočim je Mala gora sam votlinast apnenec, ki slastno požira vsako kapljo vode, je Velika gora na nasprotni kraška, spodaj pa sam najboljši dolomitski, alpski svet, raztrgan po neštetih dolinicah in dovolj bogat na vodovju. Raščica, Bistrica, Tržiščica sprejemajo vodo izpod Slemen. Močni studenci že blizu izvirka ženo žage in mline, da vzamemo samo Ribnico. Ravni dol, Danski studenec, Obrh . . . V dolini, v smereh proti Mali gori pa se vodovje naglo iz-gublja pod zemljo. Tržiščica na primer v Tentero. Čuden, prečuden svet. A to je samo severna stran prostrane ribniške pokrajine. Proti jugu je horizont neizmeren. Dolina se preko kočevske republike nadaljuje skoro do Kolpe, prerezu-jeta jo samo bribčka Strmec in Jasenca, koder vodi pot mimo znanega Francozovega groba, na katerega še dandanes vsak stopa mimo, vrže svežo vejico na grob ... V davnih, davnih dneh je vo* da tekla od Blok do Kolpe. Danes je ta svet raztrgan na številne torze in kose, a ob povodnjih vendar hitro narastejo cela jezera. Slabo slovit po teh nesrečah je rakitniški kotel. Po trikrat pa tudi večkrat na leto seže voda mlinom do streh in vse zablati. Mlinarji beže s svojimi zalogami v vas na varni breg, svoj obupni ples pa na mlinskih podstrešjih in strehah, ki štrlijo iz vode kakor zapuščeni otočki, uganjajo podgane, prestradane ob daljši po-vodnji tako, da si medsebojno obgrizujejo glave . . . Rakitnica, oddaljena dva kilometra od Dolenje vasi, spadajoča v kočevsko zagorje, uživa nevšečni priimek "Mačja r't," ker od tam. prihaja nad Ribni-čane najgrše vreme ... * ♦ * Toda—stopimo, stopimo proti Bregu! Qd Ribnice je do tja komaj pol ure hoda. Spodnji del vasi je pred desetletjem razruval požar, zato je vse prenovljeno. Kakor velikanski tor-I ?o najmodernejše kiparske stru-je pa se od daleč vidi ostanek gradu, ki ga je 1848 podrl gra-ščak Rudež in z materijalom postavil -ribniško sodni j o. In kakor se čudno čuje, je vendar res: še pred 25 leti je ta vas bila last graščakov ter so S? vafčani Me pred Jeti poppl-noma odkupili. naokrog kqr bi polnil pnevmatiko, se ti pljuča n a u 1 i j e j o vonja po j? včasi plovel to*st," )* w«ečju in cvetju, srce pa sa-SO ga Štirje motie pbie- mote. V Qtrneku je centrala popotnik, ki v počaščenje U. A 1912 je yaw ifrjjfa strela jn mu ubila Staro življenje. Za vasjo ob c*s£i proti Žle-biču se pretakajo is prave kra-šjce kotanje, ssmo ds pe še zapuščene od zelenja, pač pa polne rup. Be med ypjoo se je tik nad $r*kim mlinom odprla posebno velika rupa, ki je ob količkaj suhem vremenu požrla vso vodo. Prosil je mlinar oblasti, da mu dovolijo kanalizacijo. No, ker mu niso dovolili, je na lastno pest uredil kanal in ima zdaj vode« da je z njo vse leto zadovoljen . . . Na levo stran poglej: kjer je naselje ali hiša na samem, je vse samo novo zidanje. Rdeče se odražajo strehe. Breie, Jurjevica, Kot—tu je prava domovina rešetarjev, venomer znanih po vsem svetu, kakor slavni protagonist njihove narodne in stanovske himne, Vrban. Svoje tiho in zadovoljno življenje med zglednimi farani živi cerkev sv. Križa, a zadaj za Kotom se med zelenje skriva Nova Štifta, slovita božja pot. Tu so se 1914 naselili Frančiškani, prej pa je tu v pokoju samotaril pesnik in komponist "Slepca" (Le enkrat bi vi-i-del .'.'.) dobro vol j ni župnik Karel Klinar, zvest prijatelj nesrečnega goriškega slavčka Šimna. Umrl je po vojni kot gost ribniškega graščaka Rude-ža. • • • rf f W ■ Pred Slabičem je znano križišče. Levo se odcepi cesta, vodeča pod Slatnikom mimo Su-šja in med Vinicami (rojstna vas znanega dr. Ivan Prijatelja) v Sodražico in Loški potok, pa še dalje, v Drago in Čabar. Ne boj se, kadar se boš v te kraje namenil: če si pešec, boš dobrodošel povsod, če nisi, se vsedi v avtobus, ki ga premorejo. Bogthe da! Blizu križišča pa si ne pozabi ogledati velikih jam in izginjanja Trži-ščice. In sploh, preden kreneš dalje, stopi v Kozinovo gostilno tik ob cesti. Cisto je prenovljena. Harmonika vabi in kak navdušen dobrodovoljček ti bo vlil korajžo s popotno pesmijo, prikrojeno po ribniško: Popotnik pride čez goro in hlačke nosi čez ramo, pa kamor se oko ozre— povsod so hlačke strgane . . . Iz Zlebiča pa lahko izdam še eno znamenitost. Tamkaj le onstran Bistrice je domačija Ivana Rusa, "žagnega Johana." Žaga, mlin, posestvo, vse v najlepšem redu. To je dom najstarejšega lovca ribniške doline in Slovenije sploh, saj g. Rus je bil mentor sedanjega predsednika SLD. njegova lovska soba je znamenitost z ogromno zbirko trofej. Lahko si jo ogleda vsak mimoidoči. Gospod Rus spada med največje dobrotnike ribniške doline. Kot 30-letni župan vam bo vedel mnogo povedati o nekdanji revščini v njegovi jurjeviški občini in o neznanski marljivosti njegovih rešetarjev. Se pred 40 leti so bile hiše še vse lesene in s slamo krite, danes pa je že vsak hlev ponos gospodarja. Sicer pa naj g. Rus vpiše v svoje spomine, za katere je nedavno zastavil pero, vse potankosti ne samo iz zakladni-lov8tva, temveč o vsem živ- znane Koslerjeve lesne industrije. Graščina je kakor stara mama skrite y senco za kosta-nje, v gostilni in pred njo pa je »se Hyp. 8 hriba, od razvalin ortneškega starega gradu se vračajo nedeljski izletniki: pokolsjvo z naraščajem iz Ribnice, Kočevja, Sodražice, Velikih Lašč. Vesela, pestra, dve-stoglava družina. Zivžav po sklsdovju lesa, petje pod košato lipo, tamburanje v gostilni. Tako veselo v Ortneku ni vsak berlinske krematorije. Le-ti de- krogi hoteč s tem izpodkopati tla krščanskim običajem tudi na tem poprišču. Seveda so svoj pravi namen pokrili s plaščem zdravstvenih in rasnih drugih razlogov. Imeli so nekaj uspehov in so po mnogih deželah zgradili krematorije. Vendar se pa sežiganje mrličev nikjer ni udomačilo in krematoriji nimajo veliko dela. Edina izjema je Nemčija, kjer sežiganje mrličev izredno hitro narašča. Leta 1918. so v nemških krematori-jih sežgali 16.000 mrličev, 1. 1927. pa 46.000, pri čemer odpade približno ena tretjina na ribniške doline, pa tole. pripombo dan, a blaženo. Hakrament, da pe pozabim: cviček in belo vino po 16 dinarjev, prima! priporočam pa vsakomur, ki si ga bo poželel, da si ga prej tudi zasluži. Bogec mili, tako lepo je bilo, ampak eno bridko razočaranje mi ni ostalo prihranjeno: ko sem si za povratek v Ljubljano z večernim vlakom tako poželel prvega razreda za solidno tretjerazredno ceno, ga ni bilo. Oh, da, že spet ta železniška uprava! Pa naj ji bo odpuščeno. Iz ribniških krajev ni da bi člo vek odhajal slabe volje. In vi, čitatelji dragi, vem, se čudite, zakaj v današnje po- lajo noč in dan in so že 1. 1926. sežgali toliko mrličev kakor v vseh 88 kr ^^ liko lesenih hiš, katere ogenj ja tretjega raz,.^ giavne ame-kmalu upepeli. Celo to navado riške pigarne francoske proge v imajo, da izbirajo hotele, kateri New Yorku slovenci smo ^ so najvišji. Njihov ideal je ko ponosnif da imamo ^jaka amerikanski nebotičnik, ki nudi pri tako yeUki ^ važni prejel s svojim železom m kamnom morski kompanijif kiteri razmeroma največ varnosti. tamQ da naš narod uko ^^ .va, da je na tako visoko mesto Zlasti je nesre- ^^vil* rojaka Slovenca, čna številka 13. Večina hotelov je morala to številko odpra- Vsem našim rojakom v Ame-viti. Mnogo pa jih je, ki hoče- riki kakor tudi v domovini tem jo spati ravno na številki 7, ozi- potom najtoplejše priporočamo roma na drugi določeni številki, francosko linijo preko Havre. Razstava je nudila sliko tisoč Pri nekaterih so našli, da gredo na številke. tudi vrli gospod doktor Jože, in tisoč malenkosti, ki dokazuje- A. Knouse Anthony Knouse junak iz velike malogorske ja- j0, da praznovernih ljudi ne bo Frančiška Knouse, John i-__rta ' : Sili me žigiavice, po profesiji pa nikoli zmanjkalo, "knjižni' molj" v licejski . . . Pa dalje skozi Žlebič. Proti Ortneku. Bistra vodica se pretaka blizu proge, v ovinkih vodi cesta zdaj po solncu zdaj po hladu ob robu gozdovja. Ka Simonz, John Pucelj, Msrijs Lehar, Marija Nagode, Anton NEMČIJA, &REDIŠČE SE2I- Dvoršak, John Pollock, Mrs. GANJA MRLIČEV Mary Boita in sin, Rudolph Propagando za sežiganje mr- in družina, Frances Dolipar, ličev v krščanskih deželah so Joe Mihelčič, Agnes Mihelčič, pred leti uvedli svobodomiselni j Luka Klanfar, Mary Pvotfjgc. GLASILO K. 8. SEPTEMBER 16TR 1930 BARAGOVA PROSLAVA (NadaDavaiiJ* is I. atraa!) ga petja snidejo in pogovore in svoje tbore k temu pripravijo, da bodo mogli vsi združeno nastopiti kot en sam kor. Besedilo vseh pesmi naj se, čim prej mogoče, natisne v listu "Ameriška Domovina," in to besedilo | smrti je bil zaklan 85-letni Ma- močno zakričala, in o polnoči je bila že mrtva. Bolečine je morala težke imeti, ker jo je pred smrtjo vso zvilo. Zdravnik je konstatiral srčno kap. Pri krvavem tepefu v gostilni pri Jančetu na Studencu pri Ljubljani je dobila nevaren sunek z nožem gostilničarka, do naj potem čitatelji izrežejo in prineso s seboj za vporabo pri slavnosti. Tisti dan mora naš« slovenska pesem zaoriti ne samo iz grl nadih zbranih pevcev, marveč iz vseh zbranih, iz grl desettisočerih, ali bolje, iz celokupnega Slovenstva v Ohio, ne tevž škof, oženjen, iz Zaklan ca pri Horjulu, težko ranjena sta pa 26-letni Lovrenc Brun-ner in 19-letni Josip šare. Napadalci so bili trije pijani hrvatski delavci, ki so že pod ključem. V prepadu so ga naili • pre- glede na osebno mišlenje posa-1 bito lobanjo. Upokojeni želez meznikov. Baraga je bil v pr- ničar in hišni posestnik g. To vi vrsti katoliški misijonar in manič, ki ima svojo hišo tik za škof, poleg tega pa je bil tudi vnet za čast in blagor bližnjega ter je storil ogromno delo za iz- osnovno šolo na Jesenicah, se je podal z doma v hrib ali rov-te, kakor je tu običajen izraz boljšanje življenskih razmer Ker je to že večkrat storil, ga med Indijanci. Zato zasluži ta doma niso pogrešili, takoj tudi proslava njegovega spomina ne iskali, kje da bi bil ostal. — splošno zanimanje in udeležitve. Neki zaposleni lesni delavec je Kar se tiče prevoza ljudi do|naael drugi dan na takozvani kraja, naj to uredi vsaka naselbina zase. Glavna stvar je, da se vsi pravočasno snidemo vrb griča z banderi in zastavami, po- Kalvariji, hribčku nad Savo, na katerem je postavljeno tudi zidane* znamenje, kamizolo in pa steklenico, šel je za sledom in tem pa v lepo urejenem pohodu kmalu ugotovil, da je moral po pridemo na mesto, kjer se bo strmini nekdo pasti. In res, vršil shod. Program se mora kmalu je našel Tomaniča, ki je pričeti točno ob treh. Da se to ; ležal v prepadu mrtev s prebi-omogoči, je neobhodno potreb- to lobanjo in z več zlomljenimi no, da je množica zbrana in rebri. Prenesli so ga v mrtvaš-vsaka naselbina uvrščena in pri- nico jeseniškega pokopališča, pravljena za odhod najkasneje Pastir v boju s kačami. Na ob pol treh. Pevci bodo šli vsi pašniku v bližini Gomilic pri skupaj v enem oddelku, vsi osta- Murski Soboti, je zadela fanta li pa se bodo postavili v štiri vrste, štiri kolone, vsaka fara v eno kolono, nakar bodo odkorakali po sledečem redu: fara sv Markoja Štefana precej huda nesreča, ki bi bila skoraj zahtevala mlado življenje. Fant je pasel. Da bi si pregnal dolgčas, Vida, potem fara Matere Božje, 3i je ogledoval okolico. Prišel nato fara sv. Lovrenca in zatem je do nekega grma. Hotel je fara sv. Kristine. To uvrščenje oditi že mimo, a hipoma je pod bi bilo nekako po velikosti. — grmom nekaj zašumelo. Postal Ljudje iz drugih fara, Lorain, je pozoren in je pogledal, kaj Barberton, West Park in od je povzročilo šum. Kar osupnil drugod, pa naj se priklopijo eni je. Zagledal je namreč štiri ali drugi teh kolon, ali pa naj, kače. Nekaj časa je premišlje-če jih bo več, naredijo svojo. — val, kaj bi storil, potem pa se Prav iskreno vabimo vse, da se je previdno umaknil in si je nam ob tej priliki uridruiijo in preskrbel primerno palico. Ta-prosla\ijo z nami spomin veli- ko oborožen se je zopet bližal kega moža, razen če imajo mor- grmu, da bi uničil kačjo zalego, da svoje lastne načrte in mislijo S palico je zamahnil. Zadel ni prirediti proslavo doma. nobene. Kače so sikaje zapu-To bi bil torej glavni načrt stile mesto. Preden je mogel Baragove proslave za 12. oktob- zamahniti še enkrat, se je stre-ra. Bog daj lepo vreme, ljud- Sel od groze. Na nogi je začutil stvo pa prosimo, da se takoj za- nekaj mrzlega. Krog nje se mu interesira, posebno pevci, da bo je ovila ena kača. Z mrzlično dan 12. oktober vsem Slovencem naglico jo je strgal dol, toda v veselje in ponos, velikemu Ba- prepozno. Kača ga*je na treh ragi pa blag in zaslužen spomin, mestih pičila. Kačji pik ni ostal Rev. R J. Ponikvar. brez posledic. Fanta je kmalu Rev. V. Hribar. napadla mrzlica. Noga mu je Rev. J. J. Oman. močno zatekla, sam pa je padel Rev. E. Gabrenja v omedlevico. Domači so videli, _-_o- da je stanje skrajno nevarno, VESTI U JUGOSLAVIJE radi te*a *a ^ pelJali v Beltince k zdravniku. Ta je storil vso potrebno in edino hi- su toliko milodarov, je najbrž vlomil v kako cerkev. To je tem razumljivejše, ker je med tem denarjem več novcev po 5 in 10 par ter starih avstrijskih desetič in srebrnih petič, če-beva je znan specialist v cerkvenih tatvinah. Himen. Dne 27. avguste, ravno ob dnevu 27-letnice poroke njegovih roditeljev, je poročil radovljiški g. dekan v Radovljici g. Ivota Bulovca, trgovca in posestnika v Radovljici, in gdč. Milko Jagodic iz Ljubljane, po materi rojeno Mrak, Radovlji-čanko. V Zaplani pri Vrhniki so zgradili krasno šolsko poslopje za dva razreda. V nedeljo dne 81. avgusta se je vršila slovesna blagoslovitev. 12,933 birmancev je bilo letos v lavantinski škofiji, in sicer v škofijski kapeli 1, v mariborski stolnici 820, v župniji Mežica 355, v dekanijah Maribor levi breg 1,225, Celje 2,663, Braslovče 1,503, Dol. Lendava 4,023 in Šmarje pri Jelšah 2,343. Koncem 1. 1929 je štela Jugoslavija 2,803 lokomotive. Na deset kilometrov proge pridejo 3 lokomotive. V Belgiji odpade na 10 km proge 10 lokomotiv. Razno iz slovenskega Pri-morja. V Trstu je 340 družin, to je 1,170 ljudi brez stanovanja. — Prvi vatikanski novci bodo prišli v promet na dan pred božičem. — V Poadižju se zopet vršijo nemške ljudske predstave. — Toča je napravila hudo škodo v Gornji Vipavski dolini. Zlasti so prizadete vasi Planina, Slap in Gradišče. — V Sovodnjah je uničil požar senik Ambroža Petejana. —18. in 21. septembra bodo v Idriji slovesn opraznovali zlatomaš-niški jubilej tamošnjega zaslužnega g. dekana mons. Mihaela Arkota. — V Idriji so pokopali 77-letno Jožefo Jurjav-čičevo in 83-letnega Jerneja čopiča. — V Ozeljanu je umrla 51-letna Katarina' Peršič. — Letos je minilo 300 let. odkar so v Šmarjah na Vipavskem sezidali novo cerkev. — V Ustju pri Ajdovščini je umrl znani mesar in gostolničar 66-letni Ignacij štibilj. — Na Slapu pri Vipavi je 16. avgusta uničila toča vse pridelke. Erwin Rosen: Kako je poatal Billy energičen Billy je bil po svojem osebnem, zanj popolnoma veljavnem mnenju brez sleherne energije. Trudnega se je čutil in revnega; navdajal ga je občutek, kot da se ga vse življenje s svojim pehanjem in nehanjem popolnoma nič ne tiče. Jed mu ni dišala in delo ga ni veselilo, skratka: življenje se mu je zdelo strašno. Billy bi bil moral iti k zdravniku. Najbrže ga je napadla mrzlica ali pa je slabo prebavljal. K zdravniku pa ni šel. Pred več leti mu je bit neki doktorlpredrl gnojni tvor — in odslej jih ni mogel. Tvor je bil zelo velik in lanceta je zarezala zelo globoko. Vtisi, ki so se ga polastili pri tej mali operaciji, so mu omrzili zdravnike. Billy torej ni šel k zdravniku, nego je preskušal zaporedoma šestnajst različnih patentiranih zdravil s tem uspehom, da ga je zapored na šestnajst različnih načinov zavijalo FARME ZA KITE Šestdeset dni je vsak večer po j Sr^f0 yTtf} r0Čic°' in! Zavoljo neomejenega izko-Sestdeset dni ječutil vaako ju-!riščanja morakih lovišč okoli tro 8vojo staro neenergično6t. juž larnega povratnika Njegova koža je bila popolnoma opraskana in njegovo duševno stanje jako omajano. Enoin-šestdeseti dan je zopet popolnoma mehanično sestavil čudotvor-ni aparat. Naenkrat pa je obstal in pričel dolgo in pozorno opazovati veliko omaro, malo omarico, cevi, žice in vrvice. Potem je potipal previdno in nežno svojo razmesarjeno kožo. Slednjič si je izprašal vest in prišel do zaključka, da je še v^dno brez energije kot pred šestdesetimi dnevi. Vse te občutke je izrazil glasno in jasno v eni sami, na ta čudoviti aparat naperjeni besedi: goljufija! Drugo jutro, točno ob desetih, je stopil Billy v prodajalno Vi-talizator & Co. "Pred dvema mesecema sem kupil tukaj en vaš aparat," je dejal možu z vitalizatorjem. "Da, spominjam , se, cenjeni v trebuhu; vendar bolj energi- gospod, želite morda še enega? čen nikakor ni postal. Tako se Za vašega prijatelja?" je tedaj udal v svojo žalostno "Ne! Nasprotno! Ali veste, usodo in sklenil živeti zaenkrat kaj zmore vaš aparat? Samo brez energije. praska in srbi. Prav ničesar Kar ugleda nekega dne v glav- drugega. Samo praska in srbi ni ulici izložbeno okno, kjer je "Praskanje je vibracija," je bilo naslikano z ogromnimi Črr razložil prodajalec, kami: * | "In srbenje?" VITALIZATOR! "To je elektrika." NOVA ENERGIJA! NOVA "In skrivnostna sila?" MOč! NOVO ŽIVLJENJE! "Ta je v obeh, dragi gospod Billy si je ogledal izložbo, kjer Da, v obeh." je viselo mnogo vsakovrstnih "Tako? Ta-ko? šestdeset dni ZAHVALA IN PRIPOROČILO Dolžnost me vete, da ae tem potom vsem delegatom ln delfgatinjam. kakor tudi glavnemu odboru 17. konvencije kot vsi sobrat ln t lan, ter po vrhu Se kot konvenčni fotograf najprisrčneje zahvaljujem za vso prijaznost in naklonjenost, ki sem Jo vttval med nami za časa konvencije v Waukeganu. 111. NajlepSa zahvala, ker st* mi poverili delo slikanja vse delegacije, kar sem tudi z največjo pozornostjo iz-vrSil. Od vet strani sem čul laskave pohvale o mojem delu, kar sem seveda z največjem veseljem sprejel. In mislim, da sem zdaj za par palcev v.čji, kot cem bil pred konvencijo. Ob enem naznanjam, da imam Se precejšnje število slik na razpolago Kateri delegat, delegatinja ali glavni odbornik morda Se nima te lepe konvenčne slike, naj mi dopo&Ue sa- preti zanimivim sesalcem popolno iztrebljenje. Letošnje poletje je bilo zlasti pogubno za ribake, kajti z morilnim poslom se je pečalo trideset večinoma norveških družb, ki so ubile okoli 110,000 teh velikanskih živali. Pri takem stanju stvari je upoštevanja vreden načrt raziskovalca Douglasa Dawsona ki zahteva mednardno zaščito za ribake, preden bo prepozno. __ Tudi velikega gospodarskega jJJ^M ™vrt* siuTo iui pTTTc^itov pomena bi bila ohranitev kitov, kajti že sama mast dorasle živali je veliko vredna. Tudi meso je užitno in ako se po3reči reja teh živali v velikem obsegu, bi bila nova panoga živalske reje vir znatnega dobička, osobito za Avstrijo. Dawson se bavi sedaj z mislijo, kako bi se dale uresničiti farme za te povodne velikane. Na ta način bi bili ribaki obvarovani pred popolno iztrebitvijo in bi bilo omogočeno njih pametno izkoriščanje. -o- za manjšo sliko. Svoto priložite v pismo in prejeli boste sliko v par dneh na vaš dam poštnine prosto. Ta slika Je zelo pripravna, da Jo iahko pošljete tudi svojcem v staro domovuio. ZavU in odposlal jo bom Jaz v varnem zavitku, ako ml naznanite naslov kamor zahtevate. Se enkrat prav lepa hvala za vso dosedanjo naklonjenost ter se Se nadalje ob priliki najtopleje priporočam. V^a nadaljna naročila in denarne nakaznic? naslovite na: FRANK SKOK Photographic Studio 485--52nd Ave., West Allis, Wis. (Adv> izgubo spanca, nervoznost in (naka mamenja želodčne nerednosti. Zdravniki ga priporočajo. Vzemite ga red-10 v malih količinah trikrat dnevno. Začnite Se danes. V vs?h lekarnah, j (Adv.) (Nadaljevanje iz 1. strani) švigelnovega Tomaža, sodarja Pomoči se ima fant zahvaliti, in posestnika v Glažuti. Ko se da ostane Pri življenju, je v soboto, dne 9. avgusta, zve- Pevski zbor slovenskih učite- čer vračal iz Svetine proti domu, ga je gotovo napadla bo-žjast, kateri je bil podvržen; padel je tako močno na glavo, da si je na ostrem kamnu prebil črepinjo; tudi je imel usta polna prsti in se je najbrž zadušil; v samotnem gozdu je bil brez vsake pomoči. Umrli Bu-košek je bil še čvrst mož, star 49 let. V mlajših letih je bil ljev bo priredil spomladi številne koncerte po raznih večjih romunskih mestih. Velik požar je divjal 22. avgusta v vasi Kamnik nad Pre-serjem pri Ljubljani. Pogorel je dvojni kozolec posestnika Jožeta Debevca, poln pridelkov, kozolec Lenarčiča, poln skedenj Franca 2itka, kozolec Franceta Peršina, skedenj in priden in priljubljen sodar, a se, hlev Franceta Reparja, hlev je vdal nesrečni pijači, ki mu Franceta Lenarčiča in hlev in je nakopala božjast, in sicer ta- svinjak Ivane Mrkun. Najmanj ko hudo, da ga je napadala v 300.000 dinarjev je škode. Za-zadnjem čaau po 5- do 8-krat varovalnina pa, kakor običajna dan. Končno ga je nasilna no, nizka. Oškodovani posest-smrt rešila žalostnega življe- niki so nujno potrebni pomoči, nja. Gospodarsko poslopje je zgo- Strela je ubila pod drevesom, relo posestniku Molanu v Do-kjer je iskal zavetje, kmeta Sa- lenji vasi pri Brežicah. Več botina iz Bokrače v Slov. kra- požarnih bramb je omejilo po-jini, žar. Velika akala ae je odtrgala v Cerkveni tat prijet. V Dom-Krfetovem kamnolomu Podče- Žalah je bil 25. avgusta areti-lom pri Vrhniki ter do smrti po- j ran že večkrat radi cerkvenih bfla 68-letnega Trevna France- tatvin predkaznovani Anton tft p. d. Golča iz Podlipe. čebeva, rojen 8. avgusta 1906 Nagla smrt. Delavka na zu- na Reki in pristojen v Hotič pri nanjem obratu Železnik Milka Litiji. Pri njem so našli 6 ban-is Glažute, v Trbovljah, je bila konvcev po 10 Din. in za okrog dne 25. avgusta še ves dan pri 500 Din. kovanega drobiža, delo. Po šestih je prišla domov Sam pravi, da je ta denar pri-in se je po večerji vlegla v po- beračil v Trbovljah in Zagorju, ■toljo, ko je tožila, da ji nekaj 1 Ker je popolnoma nemogoče, n! pffftv, v spanju je dvakrat I da bi dobil v tako kratkem ča- PORAVNAN SPOR V RIMU Rim, 11. septembra.—Pravkar se je med papežem in Mus-solinijem rešil večletni spor. Papež je zahteval, da se odpravi laški narodni praznik, ki se praznuje na 20. dan v septembru. Ta praznik so vpeljali v spomin 20. septembra, 1870, ko so laške čete zasedle Rim in je papež postal vatikanski jetnik. Praznovanje tega dne je bilo Vatikanu vedno trn v očeh, in na dotični don so bili v Vatikanu navadno vsi zastori potegnjeni navzdol. Mussolini je sedaj pristal na to, da se odpravi ta praznik. -o- GROB RIMSKEGA IGRALCA V baziliki sv. Boštjana v Rimu je vatikanska arheološka komisija otvorila muzej za razne važne najdbe iz katakomb, ležečih pod rečeno bazilko. Zavoljo pomembnosti najdenih predmetov je komisija odredila nadaljno izkopavanje in je morala dati napraviti betonske stebre na mestu cerkvenega temeljna, sicer bi se bila bazilj-ka podrla. V precejšnji globini pod cerkvijo so našli ostanke starorimske hiše s popolnoma dobro ohranjenimi prostori in krasnimi freskami. Med drugim pa so našli v katakombah tudi nagrobno ploščo igralcu Vitalisu z napisom, da je znal ljudi ganiti do smeha in do joka in da je igral tudi ženske vloge. V napisu je tudi omenjeno, da si je igralec zaslužil s svojo umetnostjo toliko denarja, da si je v okolici Rima kupil krasno vilo. Ce hočeš prelesti visok zid, začni s prvo stopnico lestve, ne pa v sredini, da ne padeš. ONA VE, ZAKAJ GA PRIPOROČA "Blair, Neb., July 31.—Trinerjevo grenko vino pomaga meni več kot vsa Iruga zdravlia. ki sem Jih rabila. Zato ga priporočam drugim. "Mrs. Augusta Hall." TRINERJEVO GRENKO VINO aparatov, zmajeval je z glavo, sem poganjal vaš vražji aparat, j le odvajalna tonika. ki nikdar ne ponovno dital navodilo za njih Moja kola je v» raztrgana in|SPO£bS222U Z?'^ uporabo ter zopet zmajeval z prav nič energije nimam, nobe-glavo. Potem je zbral tisto čisto ne nove moči, nobenega novega malo energije, kar mu je je še življenja. Da, gospod, tako je: ostalo, ter se odločil, da stopi v prav nič energije ne čutim." prodajalno. "Ni mogoče!" je zajecljal pro- "Kaj pa je to, vitalizator?" je dajalec, vprašal prodajalca. »Kajt aJj se hočete iz mene še "To je čudovita stvar, dragi norčevati? Jaz vam pravim: gospod, Elektrika, združena z br02 energije sem! Da, da! še vibracijo in ie neko tretjo silo. iskrice energije ne čutim v se-kar je pa naša tajnost. Je popol- bi izvoiite mi takoj povrniti de-noma zanesljivo, cenjeni gospod nar/' Nova energija, nova moč. . ." «To jc proti našim principom "Hm," je menil Billy dvom- in tudi ni pravično. Dva meseca ljivo, "jaz sem namreč zelo bo- gte uživaij blagodejno zdravlje-lan. Sem popolnoma brez vsa- nje »» ke energije." "Blagodejno zdravljenje!" je "Tem bolje, dragi gospod, tem zarjovel Billy ves divji. (Mislil bolje," je dejal prijazno proda- Je na svojo zmrcvarjeno kožo.) jalec. "To je najbolj ugodno za "Blagodejno zdravljenje? Vi go-naš aparat. Tem močneje bo ljuf vi lopov> vi _ vi _ mož 7 učinkoval. Samo petnajst dolar- encrgij0!" Jev" . . , . ,„ Prevzela ga je divja jeza. Z O to je pa precejI denarja! mize je zaifrabil enega izmed Ali zato pa udi dobite jako Um postavljenih aparatov ter mnogo energije, se je opraviče- ga priče, besnQ ^^ z noga_ val mož z vitalizatorjem 1. Razbitega je potem zalučal | Billy je plačal petnajst dolar- možu z vitalizatorjem v giavo. JeY: . ... ■ .., . . "Tu imate novo energijo . . ." Z mislijo o svoji trajni neener- «Tukaj imate sedaj nove gičnosti se je Billy ze tako spri- ^^, jdznil, da je pričel le z veliko ' ' ' ! .... težavo citati obširno uporabno Prodajalec je hitro pocenil za KJE JE? Iščem svojega očeta Frank Gorišek, star 50 let, doma iz vasi Razbure, pošta Gradiše-Primskovo. V Ameriki se nahaja že od leta 1912. Leta 1921 je živel v Greensburg, Pa. Ako moj oče čita ta oglas, naj se mi takoj javi, ali pa pride k meni, če mu je mogoče; v nasprotnem slučaju pa prosim one, ki morda vedo za njegov naslov, da mi ga naznanijo, za kar jim bom zelo hvaležen. Frank Gorišek, 118—45th St., Pittsburgh, Pa. navodilo. Ker pa je bilo v navo- pult in pomandrani aparat z Pri marsikomu je kredit samo takrat dober, kadar ga ne rabi. dilu rečeno mimo drugega tudi el<*triko' vibracijo in z skriv-to, da nikar ne skeptično motriti nostno x.lo se je zabli.kal preko tega čudovitega aparata, ker to škoduje njegovemu zdravilnemu učinku, se je Billy trudil, da bi srčno in zaupljivo gledal v energično bodočnost. Po precejšnjem trudu je doumel tudi nekoliko obširni način uporabe. • še isti večer je pričel z zdravljenjem. Na mizo je postavil veliko omarico z elektriko, vibracijo in skrivnostno silo. Malo omarico, iz katere sta moleli ščetka in goba, si je pripel s pomočjo kompliciranega sestava cevi, vrvic in žic okoli prs. Zatem je začel točno po navodilu z napetim pričakovanjem vrteti ročico veliki omarici, ščetka sr je vrtela. . . Billy je zelo neumno pogledal. Poskušal je ugotoviti svoje občutke. ščetka ga je praskala, sicer pa ni občutil ničesar, prav ničesar. Nekaj praskanja in malo srbenja, to je bilo vse. V uporabnem navodilu pa je bilo izrecno omenjeno, da ni pričakovati takojšnjega uspeha Zdravilni učinek, nova energija, nova moč, novo življenje se pojavi šele polagoma. Vendar, najkasneje v enem mesecu, je človek kakor prerojen. Dobrover-ni Billy pa je celo prekoračil to dobo in dodal še mesec dni. njegove glave v zrcalo. Piff-plenk-cvenk-žvenk! "Vi, nesramnež!" je kričal prodajalec. "Kaj? Kaj pravite? Vi goljuf z energijo, vi praskač!'' Billy je kar poskakoval od jeze. Kar mu je prišlo v roke, vse je zdrobil. Polomil je vse stole. Od vseh čudodelnih aparatov, kar jih je bilo v prodajalni, ni ostal niti eden cel. Elektrika, vibracija in skrivnostne sile so kar švigale okrog. Billy se je z njimi žogal in vse popolnoma pokončal. Prevrnil je pult in prodajalca strahovito pretepel. Potem se je dal mirno aretirati. Pri obravnavi so ipalone popokali od smeha policijski sodnik, prisednika, oba policijska sluge, poročevalec in vse občinstvo. Sodišče je obsodilo Billy-ja na povračilo škode in deset dolarjev denarne kazni. Gospod policijski sodnik pa je pripomnil: da'je v interesu splošnega blagostanja in javne varnosti vendar le dobro, da je v Greater Newyorku tako malo ljudi brez energije. --o Mešane pijače povzročajo mešane ideje. ZOPET SMO DOBILI NOVE COLUMBIA V V plosce od naših priljubljenih pevk Mary Udovich In Josephine Lausche, katere vsakemu priporočam. 10 Inch 75 centov 25142 "Spomin," besedilo Mr. Ivan Zormana. Glasbo priredil Dr. William J. Lausche "Jest pa za eno deklico vem," Mary Udovich In Josephine Lausche. 25140 "Kaj mi nuca planinca," Mary Udovich In Josephine Lausche. "Plenice je prala," Mary Udovich in Josephine Lausche 25139 "Uspavanka," Mary Udovich in Josephine Lausche "Kadar boš ti vandrat Su," Mary Udovich in Josephine Lausche Za ples, igra Hojer Trio 25143 "Karolina"—"Samo tebe ljubim," valček 25138 "Vesela Urška," valček.—"Ribenčan Urban" polka 25135 "Hopsasa," polka,—"Večerni valček" 25129 "Gozdni valček"—"Veseli godec,'' polka Poje druitvo Adria iz Chicaga 25141 "Žabja svatba"—"Kukovica'' 25132 "Na morju," 1. in 2. del, komična. 25127 "Predpustna"—"Brez cvenka in soli," komična Nove hrvatske plošče, 10 inch 75 centov 1153 "Laza JajaroS postaje gradanin," 1. i 2. dio, komična 1126 "SoStarski majster"—"Nančika i Stefek," komična 1124 "Maksa traži burt," 1. i 2. dio, komična 1137 "Maksa bježi iz Spitsburga u Detroit," 1. i 2. dk> komična 1138 "Maksa na burtu u Detroitu," 1. i 2. dio, komična Dvesto glasnih igel zastonj, kdor naroči štiri plošče ali več V zalogi imamo tudi vse druge Columbia plošče. Se priporočam Anton Mervar, 6921 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. . £ H SAULI 8AIUES mu »* gntd. Walnut S«, Ogtesby. Min OtfiePryatel i« also spend i at s week dawn in her old bone town, which is jifct three miles south of U Salle. aHg George "Jodie" Dorman lowered his par on the miniature golf course—the reason being that the Sallies were breaking all records. The par on the entire coarse formerly wa 54 and has been decreased to 46. All right, Sallies, let's go! Show "Jodie" that we can break that par, too. •Ha With Sister Ignatius back among our SOUTH CHICAGO TID-BITS MAGIC FLASHES By The Magician know is what we nad fa Our Page, £m T! that i"- 1 thU page fill be two, and that meant therTu have to be plenty of contributions nnt in to keep it fftled. That will be s •well chance to find out what Slovenn all over the country and Canada are doing. If only somebody will tske the trouble to send the news in. Maybe soma of the former writers will return. Wonder it the Eskimo, Eligible Msdge and the Voice with a SmiTe still read Oar Page? We should like to ne from now many states news would be nnt In. Speaking of Canada (this thought just came to our mind) we would kind-™r editor, Mr. Zupan, to SAVE ALL THE STAMPS that he gets from fold, the Young Ladin' Sodality wiU JfJ!** Md Jf" ?»" »bem on to us. come into full swing this monthafter collecting is our hobby. (Gosh- being idle for the summer. Let's hope , "$$!!» that we have a very social year this season, girls. With each and everyone's co-operation this would not be a very bard task. aHa Mr. and Mrs. Joeepb Stukel and Min Fraaen Jancer spent Sunday in We- ler. Let's hope I"'c »hey just went out on successful snd "V? "»""ddle of »h.1« paragraph.) we called the mailman just about everything we could think of (under our breath, of coum) the other wnk when the Glasilo failed to come out at the proper date. We happened to be off from work again that wnk and nona and Minonk, 111. While there evtTZ day ,wou,d find »Mng on the they were able to find out that We- P°rch w*i"ng for Uncle Sam's messen-nona also has a K. S. K. J. lodge. More «er boy. But the paper failed to come power to W aHa Our sympathy is extended to Frank until the following wnk, due to the convention. Whst happened to Charlie at the ice Baznik, a membeT of Holy Family So- cream social? He left rather early ciety No. 5, who has been confined to | and» Jt seemed, in a low state of mind. Now, Mary, we hope you didn't scold him too much, for, you know, boys will be boys. - By the time this article sns print, Amthony Gerbeck and Miss Nettie Yan-kovich will have been married at the his home with an attack of malaria. The La Salle Bears baseball nine sure don min their steUar player. With the ushering in of the K. C. bowling season, the Sallin are just raring to go. It is beginning to look Sacred Heart Church. In our lnt col like a rather busy nason for the K. S. K. J. Sallies, n they would like to participate in many sports if they would only get co-operation from other Slovenian settlements. Girls' sports in the K. S. K. J. are still in its embryonic stage, but the year 1930-31 should go a great ways toward making it a yearly anraction. aHk umn we made a guns at the date and missed it by one week. They were intending to be wed on the 13th. However, Nettie, although not superstitious exactly, dnided it isn't such a good day to start Oh. When mentioning the ice cream social in the previous column, we failed I to say something of an important event First and second banns of the ap- that took place at the time. We'll proaching marriage of Miss Celia break down and confess. We danced Setinz and Raymond Derix were published at St. Roch's Catholic Church in La Salle. In the Sacred Hnrt Catholic Church in Oglnby, 111., banns were published for the approaching marriage of Miss Sophie Senica apd Foster Ferrari, both of Oglesby. aHa In perusing the recording secretary's report of the convention I came across a speech supposed to have been made by William F. Kompare of South Chicago. Any main who honors his father's name as does Mr. Kompare would do the same and carry on in the same manner io which he did. Give William Kompare a pat on the back, folks. He deserves it aHa What this reporter would like to only once, though, mind you, but that was enough. Our apologies to Anna Sheel, the young lady who did the suffering from our efforts. Sufficient "What did you say for your match ?" "Six months." "If my wife ever mentions wieners to me six years after we're married, she'll be a divorced woman." Words taken from the lips of one guy called Joe Ujcic. The cause of such an outburst of hot-dog denouncement can be traced back a few days when the Hon. Ujcic, Fred Gerbeck, Walt McNosky and "Yours Truly" returned from a sweltering "puppy bake." It's no fun going to one of them things snd then hafta walk back (it seemed about 16 know is, who is the originator of that mUes) t0 get , drink ofwater. All we win crack, love song or whatever it may be—in other words, " OSolata Kumara" Be it known to the originator that It ia imitMm dm* ia M^rtH mto history for sure. . aHa With the opening of the local high school it is very pleasing to note the large Slovenian registration this year. We hope that they will continue their studies until they have the necenary education which will enable them to cope with life in general.. aHa Christine Zabkar, Angeline Urbanch, Mrs. Sophie Koshosky and daughter Adele and Mrs. Anna Ravnikar spent the wnk-eitd in Chicago. Wtf just wonder if Chris and Angie enjoyed themselves and if they attended a Cubs' game, being that we are all Cub fans out here. aHa Believe it or not, Johnny Terselich is back in town again for the winter months, which he will spend at St. Bedes College in an endeavor to place himself on the same level as those got out of it was a sore throat and a darned tough cold. lt*n> r eh, hew she eeuid eat ap. Tbodia-oo! for the men's baseball had a system of marking score that would take a flock of lawyers to dope out. To Mike Papesh goes the honor of hitting the longest home run of the day- The ball was hit so hard it traveled half-way into the next county. is on»y one thing Rud Pruss likes better than playing ball—and her name is Mayme Russ. Sparky, Faber and John Azman want to know if it was -necessary to play that game in the muddiest part of the river. And all Faber got for winning was a bar of soap. Eddie Mutz served as custodian of the ice cream, pop, etc., and managed Edd^Ve a" d*y' Very g00d' The casualties of the day were: Frank Buchar, trying to block off Rud Pruss J'M«^ got a bump on the knee. Elizabeth .Znidarsich lost some bark off her shins when one of the girls let a bat go. Watching Helen Crnkovich pitching horseshon gave one the impression t&at she wn practicing for the coming and evidently pleand with herself as she returned to He. Just before she stopped, which she did in a series of bumps, she foozled the gears in such a way as to produce a sound which only the Heggie boiler works can produce when it goes at full blast. leaning over the rail and having every thing but a good time, and Dilly Bow-han was administering first aid. Going into the dining room I found hungry, as usual, Droll and Anna Zore. As the end of the day drew to a close and we turned our craft toward the He: Wotinell—trying to bust the car? shore I heard a crash, which resulted in She: Oh, wasn't that a funny noise? Ending myself on the floor amidst a He: You'll hear a funny noise if I pile of blankets and realizing it had all ever get my hands on yer neck. She: Yea? been a dream. He: Omigosh! Keep goin', keep go- My secret correspondent in in'. Say, quit lookin' at your feet, do of a little sightseeing party tl you think the car's on a railroad track? the Great Lakes Naval Trainir informs me that led to ________________________ raining Station "If you don't make alf traffic com"climb I in which the Booster and the editor of tren, I'm a Chinaman. Oh, oh! Killer 0"r Page escorted four Sheboygan the engine again. Blinkety, blank. Take 'er out of gear, take 'er out of gear. Stop this car now! She: But I'm standing still. He: Let out your clutch—let out your clutch! Wow, that jerk almost made me swallow my teeth. Take yer time, take yer time. She: For the luvamike, if you didn't talk so much I probably could keep my mind on driving. He: For the luvamike, get out of there and let me drive. My nerves are on the verge of a complete breakdown already. The ride home was rather unpleasant. He—"The Spy"—driving all the way, and the language used wn too much for words. girls with pomp and splendor. La Sallita, your exaggeration of the not spnding, I'm | tragedy that transpired at Lover's Leap does not intimidate me, unlike the Magician and the Booster I am immune from the so-called charms of women The Klever Kid need hkve no fear of expiration, but, La Sallita, you may hear from me again. -0- CHICAGO •Well, Holmes COME ON, FOLKS! Don t min the first annul dance sponsored by the Pep-Seekers at Grdi-na s Hall Sept. 20. You're assured a delightful and interesting evening. Johnny Gribbons and his Jazz Joy Boys will furnish the music. bowling season. Our own Rev. Father Plevnik watched the men's indoor game with a good deal of interest, w&ile Fathers Azbe and Hiti were content to sit around and renew old acquaintances. At the end of the day everyone voted the picnic a success. The different committees are to be congratulated on1 the way the affair wn conducted. Čer* Rep. Watson," said Sherlock to his faithful servant. 'It's again time for us to start on another adventure. The Busy Bee Girls are giving a Hard Time Dance and I know a good time when I see one." Upon the recommendation of such a great personage, we urge you to join us in our fun on Sept. 27. Bobby Jones, Clara Bow, John Barrymore; Colonel Lindbergh and Babe Ruth will not be among the celebrities present. That, however, is fortunate, for were they to come, we would all be trying so hard to make a good impression that we wouldn't have a good time. They not being there will make us forget everything except having a good time. Don't pass up this chance of meeting a lot of nice young people and also spending an enjoyable evening. " Au revoir until the Big Night, when we hope to see you frolicking on the floor to the music of Bill Gardner's Ambassadors. _ , Busy Bee Girls. The marriage of Sophia Mladic and George Simec took place Saturday, Sept. 6, at 10 o'clock, the Rev. Father Anselm Murn offociating. An appetizing supper was served for the family and their close friends. The bride and groom left for a trip through northern Wisconsin, also stopping at the Dells. In next week's issue Chipso will answer the Reporteretttes and The Klever Kid. Oh, Louie, the Cubs are looking for-help. Help, and I don't mean maybe. Fifteen hits in three games. Where are the murders now, Louie? Resting up for the world series maybe, you can never tell. B-s-s-s B-e-e-s. Here they are again, boys and girls. The Busy Bees are running another dance. Remember the good times we always have at all of their doings? Well, we'll be seeing you at the Big Hop. Don't forget the place: St Stephen's HalL And the date: Sept. 27, 1930. What a Saturday night that will be! Whoopee! Most everyone of us was sorry to learn that Miss Maty Franko had passed away after a lingering illness of several months. She was a popular igember of St. Florian Lodge and was very sctive in Slovenian affairs. She was an- employe of the iUinois Bell Telefone Co. and quite well known iq South Chicago. The funeral services were held last Thursday from her late home on Ave. L to St George's Church. The interment was at St. Mary's Cemetery. We extend our heartfelt sympathies to her bereaved family. The Carniola Club held another outing at Jurgenson Woods in Thornton last Sunday. The feature of the day was a steak roast and barbecue. Many members and friends were on hand to partake of the feast and participate in the games. It's a known fact that everyone had a good time. This popular Slovenian organization is planning to hold a novel dance in the very near future. Great is the art of "beginning," but greater is the art of "Ending." -0- CLEVELAND Waukegan, 111., although a very at tractive town, is no place to spend a vacation—if you happen to be an in habitant of that colony. So thinks Math "Bib" Slana, who, in company with his sister Anna, spent a week visiting friends and relatives in Cleveland and Lorain, O. The trip was made by motor. The fall term at St. Alexis' Hospital finds Miss Marie Piks entering the School of Nursing. She holds a diploma from Notre Dame Academy. Miss Piks is known for her activity in lodge circles. Cleveland was host to S. S. C. U. delegates to a sports meeting extended over last Friday and Saturday. The "Little Convention," with the co-operation of Anton Zbasnik, supreme president and Louis Kolar, athletic comminioner and English editor of the Nova Doba, was called to launch a sport program. Eleven delegates representing fou( statn attended the convention. A dance Saturday evening was given in honor of the delegates by one of the local S. S. C. U. lodgn. Referring to a recent conjecture of "The Spy, I wish to state that he is altogether too presumptive and his sense of humor is quite illogical. Don't worry, La Sallita! If shorts happen to be the vogue in February I'll wear them for your benefit even though it may irk "The Spy." -0- HELLO, EVERYBODY! Especially Ely, Minn. This is Eveleth speaking, but my voice is rather dusty from disuse. Anyway, S. B. Cyril from Ely was the one to set my gears going. (And, by the way, that trieans Society Brother, doesn't it? And don't think anyone told your little secret; I thought of it mynlf.) Ely does not boast a population of 5,000 to 6,000 souls, but it DOES have about 4,600 hearts, not a few of whom have been scathed by Cupid's arrows. And if you want to see a resort town, come down to Eveleth. Here you'll see sights that will give sore eyes a far better treat than will your lone bovine sauntering along the main drag! Irs time someone from Eveleth contributed to the English section of our paper. When I get my spyglasses I'll go around a bit and spy on our young smart set, and then I'll have some news, real news for this column. Say, listen, Evelethians—how would it be if all the young men and women of the two lodges would form a separate lodge? Other cities and towns have young people's lodges, why not we? And we could plan dances and outings and parties, and everybody would have a chance to make merry. Slovenian entertainments are fun, and everybody knows it! So long, Ely and Evelethians, until the next issue! Mitx. 'Mamos" Zefran and "Lefty" Dular of Chicago again graced Cleveland with their annual visit. The boys visited friends in the "Vacation City" then proceeded to Pittsburgh, Pa., where they j —and maybe even solat'a-kumare visited the Rev. Dominic Dohanyos. ——>0—-- Wiggs and Onky have taken a liking to Finnish girls. Boys, boys, why not think of the Slovenian lassies, then you will be assured of poticas, strukle WAUKEGAN SIDELIGHTS By Wauko Frank Bobo Novak is the same old ! game', also, boy he und to be. Recently he ac quired an interest all of his own. The lads around these woods have turned to a new pastime, namely, putting around a baby courn. Millie and Jane are going in strong for the How about telling us your scorn ■ In all it appears as if it will be curtains for Miss La Sallita. You can only have one interest at a time. The lad cdrtainly know« how to pick fbem OUt. ____ A Frank Juricic, Joe Zelko, Mollie Zelko and Mamie of Joliet, with Christine of Sheboygan, stopped at Waukegan to enjoy a dance givert at the school haH. The stop-over n made en route te J oliet. ___. . i ^Jtm Ksaver Meško: STARKA T SEPTEMBER 16TH. 1980 tal in je vzcvetela v njenem srcu druga ljubezen, ljubezen do mladega učitelja Slemena. Ko je prišel v vas, ker je stari učitelj zbolel in je bilo malo upanja, da pri svojih letih docela okreva in bi mogel še kdaj poučevati, je zbudil pozornost vse vasi, pozornost tudi med or-ganistovimi otroki. Projšnji učitelj, tukajšen domačin, po oble- Starka Ana, vdova po učitelju Slemenu, danes spet roma. Ob takih nedeljskih popoldne-, vih, kakor je današnji, starka rada roma. Kaj tudi naj sicer dela ob takih popoldnevih? Po-razgovoriti se ne more z nikomer, ko pa je sama na svetu, ko pa nima nikogar, ki bi mu !k* »n Po občevanju z ljudmi.bolj mogla povedati in zaupati vse, kmet nego gospod, a novi po-česar ji je polno srce, ki bi mu vsem gosposki in mestni, mogla razodeti vse tako, kakor navzlic temu se ni ogibal ljudi sama čuti v duši, tako, da bi jo ni ponosno gledal navzdol na-res umeval. Umeval jo je edini nJe- Ivan, rajni mož. A ta spi. Ta Komaj se je malo seznanil je ne sliši več. — Kaj torej naj ljudstvom in se malo udomačil počne? Delati danes ne mara, se Je lotil del» tudi izvun šole» iz sobe ne more. Zunaj lije dež,; dela, ki se stari šolnik ni mnogo hladen že, zakaj oktober se je brigal zanj in ga pri svojih lel nagnil že v drugo polovico. tih tudi ne bi zmogel. Ustano-Okoli oglov zavija veter. Ka- V»1 J« knjižnico in bralno dru-kor hudo razkačen se zaletava štvo, ustanovil pevski zbor. Pel v dolge pramene dežja in jih Je tudi na koru v cerkvi, več-tepe s svojimi ostrimi, nevidni- kr»t namesto očeta orgljal. mi biči. Zato škebetajo po Kdaj se je zbudila v srcu lju-oknih, kakor bi naglo in nepre- bežen? Kako naj ve? A zdi se stano trkali ob steklo drobni .M» da ga ljubila od trenutka, ko prstki mnogih otrok, skritih je videla prvikrat, pod oknom, in prosijo s pjeva- Se sedaj se domisli ob mar-jočim, uspavajočim glasom: sikakem samotnem, dolgem ve-"Odpri nam! Odpri nam!" A čeru, kako je slonela včasi ob starka ne misli niti od daleč, da večerih zamišljena ob oknu, ko bi jim odprla. Niti ne mara k J® učitelj sviral v šoli za cerkvi-oknu. Sedi ob štedilniku, v ve- Jo, in#so v tihem mraku plavali likem, obdrgnjenem starem sto- hrepeneči zvoki gosli tja do nji-lu, v katerem je tako rad pose- hove hiše. Poslušala je vsa zadal soprog Ivan, ko je bil že v mišljena, s tihim nemirom v pokoju in je bolehal, bolj bole- srcu. Bilo ji je prijetno in slad-hal na srcu nego na telesu. Ro- ko, da sliši vsaj glas njegovih ke naslanja ob naslonjala na In ie so že ležali, sestre vsaki strani. Oči upre zdaj zdaj že tiho spale, je ona še poslu-proti oknu in se zagleda vun v šala igro samotnega godca. — žalostno, v pramene dežja za- "Na koga pač misli med svira-vito krajino. A krajina je ne njem?" — A kakor bi se zalo-zanima. Oči ji zro dalje, zro za tila pri grehu, je zardel*. Silila mislimi, ki romajo, romajo da- in trudila se je, da naglo zaspi leč nazaj v življenje, da spet in ne sliši več godbe, ne misli preromajo, kakor že tolikokrat nanj. ob takih samotnih popoldnevih, Večkrat je čutila na koru pote vsega življenja, pote soln- njegove poglede uprte v se. čne, senčne in polnočno temne. Zdelo se ji je, da jo gleda da-I. lje, nego bi bilo treba, da jo Je li bilo to resnično? Alije/leda z drugačnim pogledom le sen, lep sen, ki jo mami in "nego druge pevke. In kadar ji vara v njeni starosti in j&fnoti. Je kaj rekel, jo kaj vprašal, ali s katerim jo morda hoče nebo ni bil drugačen njegov glas, ko potolažiti v njenih grenkih spo- če je govoril z drugimi, ni li bil minih? Njena mladost namreč, bolj prijazen njegov smehljaj, ki se je zdi včasi daleč, kakor topleje sevajoče njegovo oko? na drugem svetu, daleč, kakor ' Čestokrat se je zalotila pri bi jo ločilo že pol večnosti od takih mislih. Toplo ji je poSta-nje, a drugikrat spet, kakor da- -jalo ob tem v srcu, kakor v slut-nes, stoji pred njo jasna in iz- nji velike sreče. A se je takoj razita, da bi jo vso z roko pri- oitela: "Ne bodi nespametna, jela. Anica! Ta ima drugačne." A Da, resnica je bila, ta njena čutila je, kako slaba tolažba da mladost, dasi se ji zdi zdaj na 80 ji take besede. Povzročajo stare dni kakor lepa pripoved- ji več boli nego tolažila, ka, kakor sladka pesem, polna In vendar je bila kal ljubezni solnca, polna lepote. v srcu, je poganjala močnejše Kaj je bila ta njena mla- in močnejše mladike in je dost? Sama brezskrbnost. sa- vzcvetela. In česar ni pričako-ma radost. — Ni vzrastla v bo- vala' vzcvetela je tudi v njego-gastvu. a vzrastla je v ljubezni, vem srcu. Prestrašila se je, ko se ji je zazdelo prvikrat, da je resnica — "Ali mi je videl v srce in ve, kaj je v njem?" — Morda je res videl njeno tiho skrivnost, v očeh morda, morda jo je spo-, znal iz njenih pogledov. Zakaj dasi se je hotela skrbno varovati in zatajevati, je vendar čutila, da učitelja Slemena ne gleda kakor vse druge moške. Bog ve, kako je bilo. Ana ve le to, kar ji je v onih lepih dneh. ki so sledili tem časom dvomov, negotovosti, nemira, bojazni in upanja, povedal Ivan sam: "Ko ljubljeni mol, ko ji je bil tudi učitelj. Kako bi mu naj ne bila hvaležna zanje? Res, dajala mu je vso ljubezen mladega srca, a on ji je dajal več. Res, tudi vso ljubezen srca, a tudi del svojega duha, svoje znanje, ftjen duh je bil tako siromašen še ji je vedno zdelo, tako bogai; njegov. In radodarno ji je daja* od svojega bogastva. Bil je tem srečnejši, čim rajši in čim več je sprejemala. • Dan na dan sta brala skupaj, često dolgo v noč, ramo ob rami, glavo ob glavi. In niti čutila nista, kako polzi čas v več nost, kako naglo živi in umira ob njiju noč. Kako bi čutila? Ko ji je vendar kazal toliko lepote, ki ji je bila do tedaj povsem neznana. Kratka pesmi ca. ki jo je bral s svojim polnim glasom, preprosta črtica, a glej, koliko bogastva je dvignil iz nje, koliko krasote je našel v navidezno neznatnih prizorih. In kadar jo je vodil ob atlantu po širnem svetu, ji govoril o tujih krajih, tujih ljudstvih—kakor da vse gleda, kakor da živi med njimi. In ko ji je z vzne-šenimi besedami govorili o čudovitih izumih človeškega duha, ki je proniknil globine vodovja in visočine ozračja, zem-jo in nebo—kako bi mu ne bi-a hvaležna za vse to bogastvo? čutila je, da je postala šele tedaj prav njegova. Saj je tedaj čutila kakor on. mislila kakor on, ljubila, kar on, navduševala se za vse, za kar Ivan. Kje ste, o leta? (Dalje prihodnjič.) KONVENČNI PABERKI 1 Nadaljevani« iz 4. strani) dam mojega stanovskega soseda Toijeta T., ker je po. poklicu vrtnar, pa še morda ni čul slovenskih Havajčank v Wauke ganu. Prvi pondeljek je bila po-slana v konvenčno dvorano ve« lika košarica svežih rož iz Clevelanda za clevelapdsko delegacijo. Ker je pa imela ta delegacija itak že dosti živih rož ter rožic, smo ono duhte-čo košarico pustili na odru, ds so jo lahko vsi videli. Na tej konvenciji niso imele delegatinje svojih posebnih sedežev ali ženskega bloka, ker smo jih vsled enakopravnbsti razvrstili na sedeže med delegate. In vsled tega se je pri-petilo, da je neki cjelegat pomotoma pljunil na židan čeveljček svoje koleginje; neka delegatinja je pc v naglici med pudranjem stresla celo škatlji-co šminke na lepo zlikane hlače na levi strani sedečega kolega delegata. Pravijo, da je delegat 2užek iz Kanade po poklicu strojnik. Na konvenciji je bil pa tudi za čevljarja, ker je Kuharjevi Marjanci izgubljeno peto solna 1 tako pofiksal, da bo za večno držala. (Dalje sledi) o- Pri civilnih porokah kak mirovni sodnik THE NORTH slov« RICAN TRUST COMPANY banka v Clevelandu, Ohio. GLAVNI URAD: 6131 St Clair Avenue PODRUŽNICA: 15601 Waterloo Rd. GLAVNICNO PREMOŽENJE POL MILIJONA DOLARJEV CELOTNO PREMOŽENJE NAD 5 MILIJONOV Ni tej risTUMlrl toki vložite denar km skrbi ia v stars Kadar Meto podrt! denar najceneje po nil bankL SPREJEMAMO HRANILNE VLOGI TUDI PO POfiTI MUete ft ^ ................................»iiuiiiiiiii........i...................min 11 m ii n 1111 m m i im 111 mu m ii m n m ii mi m ju m i m ni.....nam iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiig ZANIMIV slovenski dnevniki imate v svoji hiši, zahaja v vašo hišo ako marši- g ----- ------ _ svojim | podpisom proglasi vojno stanje S med zakoncema. Vaški organist je bil njen oče in krojač, ona najmlajša med šestimi otrpki. Nikoli ni bilo izobilja v hiši, a oče in mati sta imela srci polni ljubezni. Mati, mila, vdana in tiha, je bila od Boga ustvarjena, da jo vsak ljubi, in da sama deli ljubezen vsem okoli sebe, deli v bogati meri. Oče, ki je živel za mlajših let dolgo časa v tujini, kjer je okusil malo ljubezni, je bil srečen, da živi zdaj med ljubečimi srci, in je tudi sam delil ljubezen s polno mero. In glej, zdaj, ko je tako samotna v živ- ljenju, čuti še jasneje in živeje sf ™ te videl prvič, sem čutil, da nego v prejšnjih letih, da je lju- si moja!" bežen več nego premoženje in Moralo je slutiti srce, koliko bogastvo. Nima bogastva, ko- solnčne sreče in tolažbe bo na-maj za vsakdanje življenje šlo in užilo ob tem možu, zato ima. a si ga tudi ne želi. Kaj je bilo tako polno blaženosti, naj z njim? Pač pa ji često- ko je priznala in obljubila mla-krat zahrepeni staro srce z mla- demu snubcu: "Da, tvoja sem, dostno silo po ljubezni. Ko bi tvoja bom!" A ko je prišel imela še Ivana in bi slišala včasi usodni dan, da je morala zapu-od njega dobro, toplo besedo? stiti očeta in mater ter slediti Ko bi imela vsaj enega otroka, ki bi jo ljubil zdaj na stare dni, ko čuti težje in težje ono molčečo samoto krog sebe, tisto težko, hladno samoto starosti, ki je najbolj potrebna tople, sočutne ljubezni! Vedi Bog, morda je bilo ravno to, ker je bila za mladih dni Ivanu v njegov dom in je stopila s tem na pot v povsem novo življenje, morda je slutilo tedaj srce, koliko boli in gorja da jo še čaka v tem življenju. Zato je drhtelo v taki tesnobi. Kdaj so odšli tisti prvi časi mladega zakona? Ali niso od-bežali naglo, kakor da bi jih ni- tako vajena dobrote in ljubez- koli ne bilo? ni, vzrok ali etfen vzrokov, da Kako čudežni so bili oni časi, je tako kmalu našla ugodnih!ko ji Ivan ni bil le ljubeči in 'Ameriška Domovina' ki izhaja dnevno. Prinaša vse svetovne novice, slovenske vesti iz cele Amerike, krasne, originalne povesti, članke ter dosti ta lalo ln za pouk. Naročite »e. Naročnina po Ameriki le 15 50 za celo leto. Lepe tiskovine 1 lahko naročite ob vsakem času s v tiskarni "Ameriške Domovi- = ne." vam bodo točno in po s najbolj zmernih cenah postregli. S Se priporočamo. = Ameriška Domovina ( 6117 St. Clair Ave. § CLEVELAND. O. I "«iililiiiiiiiiiiiiiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim? ŠEST DNI PREKO 0CEANA N«jkr vsemi modernimi udobnosti. — Pijata in slavna francoska kuhinja, liredno nitke cene. Vprašajte katererakoil pooblai£enera acenta Ali FRENCH LINE 2G Tablic Square Cleveland. Ohio. Sstablislnd MOT SREČNI DNEVI "so zopet tukaj!" (Happy Days are here again), tako se glasi najnovejša, zelo popularna pesem. Da, to je resnica! Pomlad je doba sreče in veselja. Toda prave in trajne sreče ni ondi, kjer so finančne potežkoče. Naredite in poskusite torej srečo s tem, da nalagate svoj denar na obresti v naši banki. Sprejemamo z veseljem manjše in večje vloge. Hranite in varčujte, pa boste srečni 1 Najotaretfta la najvočja kuka T Skupno prenoieaj« nad $18,00S,00SJS JOSEPH KLEPEC javni notar 107 N. Chieago St., Joliet, 111. Zavaruje hiše, pohištva in avtomobile. Tel. 5768 in 2389-J PRIHODNJI IZLET V JUGOSLAVIJO IN ITALUO TO LETO po FRANCOSKI proti s parnikom He de France" preko Havre: 3. oktobra in 24. oktobra 12. decembra VELIKI BOŽIČNI IZLET po COSULICH propl preko Trsta: 8. oktobra, 28. novembra in 10. decembra. Pišite za cc ne in pojasnila na najstarejšo slovensko tvrdko, ki posluje tc nad 40 let: SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St. NEW YORK. N. Y. ZASTAVE, BANDERA, REGALIJE IN ZLATI ZNAKI za druStva ter člane KJS.K.J. Izdeluje EMIL BACHMAN 1845 S. Rldgeway Ave., Chicago, 111. Pilite po cenik. mmiiniiiiiiiiiiimiiiiMMimm Našim trgovcem |a dobro znana aljadsa postrežba naie banka. Ugodnosti, ki |ih prelsmalo od naa potom svojega čekovnega računa ao mnogovrstne. Tudi ▼1 sta lahko iatih deleinl ako imate ULOŽKN DINAR KA ČEKOVNI RAČUN ter bi nas ▼aaslilo vam dati nadaljna pojasnila v ti zadevi. Mnoga nala druitva plačiliejo svojo izdatke a čeki, izdanimi na naio banko; iatotako K. S. K. Jenota v svoja popolno zadovoljnost. Kadar pota Jot«, ranila m pot aaie potniško čoka, katera s^jsssr^os*» ^stsjittrfffvss reci,trov*n 1 podpisom, ako bi ga ▼ aiučajn izgubili. NeŠ53l£L5 r*MrTml ▼ ™«1 kol 1740,900, J« JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON St :t JOLIET, ILE. Chaa. a Pssroa, kaair kasir Jaaaph Dunda, ............................................................................ RAZPIS SLUŽBE Išče se osebo za snaže-nje in čiščenje glavnega urada K. S. K. Jednote. Ponudbe naj se pošljejo na podpisanega: Josip Zalar, gl. tajnik, 1004 N. Chieago St Joliet, IU. »imiiiiiiinniinnmi»«miuiiinmmn iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnui'i Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih državah je pripravno ln koristno za vas, ako se poslužujete naše banke L. obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovimo. Pri nos naloženi zneski prinašajo obresti po 4 H procentov, nove vloge se obrestujejo že s prvim dnem vsakega meseca. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo torej denar doma, brez zamude časa, brez nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nojna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 75 centov. Sakser State Bank 82 Cortlandt St. NEW YORK, N. Y. Tel. BARclay 0380 ut: V DOMOVINO Ako ste to jesen namenjeni v staro domovino, ste vabljeni, da se pridružite svojim rojakom, ki bodo odpotovali iz New Yorka v sredo, 1. oktobra t. L z znanim angleškim brzoparnikom AQUITANIA Kakor na drugih skupnih potovanjih te linije, se vam nudijo tudi ob tej priliki razne ugodnosti. Ako hočete hitro in udobno potovati v družbi svojih rojakov priglasite se takoj na LEO ZAKRAJŠEK- OP Midtown Bank of New York 630 — 9th Ave. NEW YORK, N. Y. Kalifornijsko grozdje Kakor že zadnjih enajst let, tako imam tudi letos na Isbero vseh vrst sladkega in fln;ga KALIFORNIJSKEGA GROZDJA. Ako želite naročiti celo karo (vagon) ali več dobrega kalifornijskega grozdja, tedaj se obrnite na: JOSEPH P. KRISTAN P. O. Box 587 FRESNO, CALIFORNIA F. KERŽE, 1142 Dallas Rd. N. E. CLEVELAND, O. __ *...............................................II............umri............ »m K. S. K. J. Društvom: Kadar naročate zastave, regalije in drugo, pazite na moje ime in naslov, če hočete dobiti najboljše blago za najnižje cene. Načrti ln ▼norci ZASTONJ I