GLASILO SOCIALISTlCNE.ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA LETO VIII. ŠTEVILKA 70 DECEMBER 1980 se is i .graj ia ari POGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKE SKUPŠČINE VLADIMIRJEM MEJAČEM ič ir, 5-ii-io el j. js I" i-»- " i(ratLV'e' ostrino, jih javno pokazati in zahtevati, da za posledice materialno od* govarjajo, so poudarili. ., Z uresničevanjem stabilizacijske politike je treba vso skrb posvetu1 načrtni in dolgoročni kadrovski politiki in politiki zaposlovanja. V okviru stabilizacijske politike se je treba zavzemati tudi za ohrani' tev življenske ravni delovnih ljudi in občanov, skrbeti za večjo pioduK' tivnost in nagrajevanje po delu. Ko so govorili o znižanem povprečnem realnem osebnem dohodku* so poudarjali, da se moramo zavedati, da so kategorije občanov z nar nižjimi prejemki še posebno prizadete. Njim je treba zato posvetiti »e posebno skrb. Doseženo stopnjo idejne in akcijske enotnosti subjektivnih sil v ot>-čini je potrebno še nadalje utrjevati. Zato bodo tudi borci s svojo aktivnostjo prispevali k uresničevanju programov družbenopolitične aktivnosti v vseh temeljnih samoupravnih skupnostih in še posebej v krajevnih skupnostih. Borci podpirajo prizadevanja zveze komunistov i" drugih družbenopolitičnih organizacij, da se mladi hitreje vključujejo' družbeno in politično življenje. Utrjevanju obrambne sposobnosti in družbene samozaščite bodo tudi borci posvečali vso skrb, nudili svojo pomoč in izkušnje. Zagotoviti učinkovitejši delo delegacij V neposrednem razgovoru, ki je bil sklican na pobudo komiteja OK ZKS Vrhnika in so se ga poleg predstavnikov samoupravnih organov, delegacij in družbenpoiltičnih organizacij Lika udeležili predstavniki občinskih vodstev Delovanje 00 ZSMS Vrhnika V tem poročilu ne bi našteval kaj smo naredili oziroma česa nismo, ampak bi m raj* nekoliko dotaknil problemov, s katerimi so srečuje OOZSMS Vrhnika že nekaj let Če ne primer pogledamo samo malo nazaj in pričnemo ugotavljati, koliko predsednikov se je zamenjalo v zadnjih sedmih letih, nam že to pokaže, de nekaj ni v redu, zamenjalo se jih je namreč štirinajst. Vsako novo predsedstvo je v začetku svojega delovanja pokazalo izrazito zavzetost za delo, vendar pa seje ta zagnanost že po pol leta v letu spremenila v popolno pasivnost kljub temu, da smo neaktivne člane predsedstva zamenjali in na novo volili. Tudi odziv samih mladih Vrhničanov na posamezne akcije OOZSMS ni bil kaj spodbuden, seveda so bile tudi izjeme, tukaj mislim akcije, ki so zelo dobro uspele, vendar je bilo to še v tistem obdobju, ko se je predsedstvo maksimalno angažiralo za posamezne akcije. Pogljemo si primer, ko je 00 sklicala vse mlade, ki živijo v KS Vrhnika, to je prek tisoč mladincev, udeležilo pa se jih je samo sto. Velikokrat pa se sliši iz ust mladih kritika, češ da bi radi delali, pa ne morejo, ker pač ničesar ni. Seveda ničesar ni, če pa vsi samo govorijo, ko pa jih postaviš pred dejstvo, ni nič od njih, razen tega da pride na ples in noče plačati vstopnine, češ da je aktiven mladinec. Mnogokrat smo lahko tudi slišali, da je 00 skupina ljudi, ki je zaprta sama vase. Mogoče je bilo v tem tudi nekaj resnice, vendar pa smo vsakogar, ki je hotel delovati v 00, sprejeli z odprtimi rokami. Problem je tudi z mladimi komunisti, saj jih je med dosedanjimi člani 00 bore malo, pa še od teh jih je večina samo na papirju. Mislim, da je do sedaj izgledalo tole pisanje dokaj pesimistično, vendar mislim, da je treba stvari jemati take kot so in si ne smemo metati peska v oči, zato bi navedel še nekaj vzrokov za slabo delovanje 00. Eden izmed njih so prav gotovo odnosi v sami KS Vrhnika. S KS ne morem reči, da smo imeli slabe odnose, vendar ti odnosi niso bili pravilno zastavljeni. Popolnoma druga pesem pa je bila z odnosi med DPO. Ugotavljamo lahko, da KK SZDL praktično sploh ni delovala, z 00 ZK pa tudi ni bilo povezave kljub temu, da smo vabili predstavnike vseh DPO na naše sestanke. Če nekoliko pogledamo vse te vzroke in razmislimo, kaj narediti, se nam prav gotovo utrne mnogo rešitev/Splošne ugotovitve, ki jih je ugotovilo že prejšnje oziroma dotedanje predsedstvo predsedstvo OK ZSMS in marsikateri aktiven posameznik, pa so najbrž naslednje: — skrbeti je treba za kadre, oziroma članstvo, to pomeni posvetiti več pozornosti mladincem, ki končujejo osnovno šolanje, oziroma so ga pred kratkim končali; — poostriti odgovonost mladih komunistov in jih aktivno vključiti v delo OO ZSMS; — nujna in prepotrebna je preobrazba krajevne skupnosti, tako bi lahko tudi mladinci delovali v manjših 00, kar bi pomenilo, da bi pritegnili več mladih. Lahko bi naštel še mnogo pomembnih nalog, vendar mislim, da smo jih za-10' 'ejti akcijskem programu. Torej naj nam bodo te ugotovitve naloga, ki >eijali v naslednjem mandatnem obdobju. ' pečAR ANTON Delo vaške skupnosti Dol — Bistra Vaška skupnost Dol-Bistra je bila osnovana v začetku leta 1980, zato njeno delovanje še nI v polnem razmahu. V letošnjem letu smo Imeli tri sestanke, na katerih smo govorili o naslednjih problemih: Prvi sestanek smo imeli v začetkuleta, ko smo osnovali svojo vaško skupnost, saj smo imeli občutek, daje občina pozabila na nas. Na tem sestanku smo izvolil i vaški od bor ter predstavnike SZDL; govorili smo tudi o perečih problemih, ki tarejo prebivalce naše vasi že vsa leta po vojni. Sem spadajo predvsem vodovod, kanalizacija, javni telefon, asfaltiranje poti ter javna razsvetljava. Drugi je bil posvečen razpravi o srednjeročnem planu naše občine, ki je bil objavljen v prilogi Našega časopisa. Plan smo skoraj v celoti podprli. Pred kratkim smo govorili o prednostnih delih v vasi. Potreben bi bil asfalt Vendar pa se zaradi velike finančne udeležbe samih vaščanov nismo odločili zanj, saj imajo v večini nizke pokojnine. Zato smo se zaenkrat odločili za javni telefon, ki je tudi zelo potreben, saj v sili dostikrat nimamo od kod poklicati zdravnika na dom. V letošnjem letu smo opravili tudi očiščevalno akcijo ter nabavili posode za smeti ter tako poskrbeli za lepše in bolj zdravo okolje. Vendar pa nam uspeh kvarijo »padalci« od drugje, ki doma nimajo posod za odpadke in jih nosijo na naš konec in odmetavajo iz avtomobilov. Zato menimo, da bi morali imeti posode za smeti tudi v drugih krajih naše občine. Ne bi smel obveljati izgovor, da se smeti sk urijo, ker vse pa tudi ne zgori (stara posoda, konzerve, W}' FRANČIŠKA CELARC Nova cesta skozi Breg in Pako Ponosno, zbrani v velikem številu, so ob dnevu republike Brežani odprli asfaltirano cesto skozi Breg in Pako. Toni Grdina, predsednik gradbenega odbora, je ob otvoritvi dejal, da je bila ta investicija v vasi največja doslej in da so nanjo prav zares ponosni. Poudaril je: »Minilo je že več kot osem let, odkar so se pričeli pogovori glede ureditve ceste skozi vas, toda vse naše prošnje za denarno pomoč so takrat naletele na gluha ušesa, čeprav je cesta občinska in povezuje dve vasi. Vaščani nismo obupali, temveč vztrajali. Z ustanovitvijo gradbenega odbora pred dvema letoma so se pričela izvjati tudi prva prostovoljna dela na tej cesti. Uredili smo propuste. Dogovorili smo se tudi za denarni prispevek ter sami zbrali 30 miljonov starih dinarjev. Po predračunski vrednosti izvajalca, ki je znašala 170 miljonov S din, so nam poleg SKIS-a, ki je prispeval 120 miljonov S din, priskočili in nam finančno pomagali tudi delovni organizaciji »Fenolit« Borovnica in Gozdno gospodarstvo Vrhnika, prav tako pa tudi naša Krajevna skupnost Borovnica. Vsem se najlepše zahvaljujemo, saj so nam s tem pomagali ne le finančno, temveč tudi moralno in nas vzpodbudili k nadaljnjemu delu.« družbenopoltičnih organ cij, so spregovorili o odp vprašanjih samoupravne; ganiziranosti in deloy samoupravnih organov, < vanja delegacij za zbor H£\ ženega dela in samouprav" interesne skupnosti ter lovanju družbeno po iitlv^1 organizacij v TOZD-lh WF*> lovni organizac|l kot eC^I V razpravi so ugotovili, d«lP0 danja samoupravna organ^loj nost v delovni organizaciji IjiTo; Vrhnika predstavlja dokWp0' oviro pri delovanju delega' Osr; družbenopolitičnih organizaciji kar pa ni mogoče trditi tufl Str samoupravne organe TOJie|jr Takšna ugotovitev nav#lkta zaključek, da so težave in fstajj blemi predvsem subjektrvnejtup, rave, neustrezna aktivnost j stev družbenopolitičnih ortjK* zacij, nezadostna pomoč' kovnih služb in nepopoln s» informiranja. Dogovorili so se, daje za" Pn kovitejše delo delegacij " pri zagotoviti, da bodo le-te $ ^ vsakdanji praksi sestavni samoupravljanja v TOZD jn Družbenopolitične organi*' in njeni člani v strokovnihj bah pa so dolžni za&^Ku enako strokovno pomoč del' ^ cijam, kot jo nudijo samotTOt,, nim organom. Zavzeli so se za še kvalitet 0»; informiranje dVužbenopoliticntf ^ ganizacij in vseh delavcev in' K? govorili o sodelovanju s kraje1 skupnostmi, s katerimi bo preK" ^ Trak je prereza!, in tako uradno odprl cesto, predsednik vaškega odbora Tone Kovač. tov ZK in koordinacijskih o^&j^J3 sindikata potrebno razvijati s""^ * vanje. , * Osnovne organizacije LjJ izvršni odbori OOS, predsedstvi ^ ZSMS, delegacije in delavski TOZD pa bodo temeljito obraVj-K™ vprašanja delovanja samoupjfcL' organov, delegacij in družbef* tičnih organizacij in njihovega ijJ/ , Sebojnega sr'1«*''"'0"1'' w ■ svoje ocene i do konca januarja , —. —miti konferenca osnovnih org^ ijj' sindikata na ravni delovne org* cije LIKO Vrhnika in sprejel%™ gram nadaljnje družbenop0' aktivnosti na tem področju. sodelovanja ter sP e in stališča, ki jih b". januarja 1981 us« L Šoli vidno rasteta Na dveh naših največjih gradbiščih je 'zredno živahno, le zadnji mraz in sneg je nekoliko zaustavil delovno vnemo. Kljub neu-9odnim vremenskim razmeram pa Igradovi delavci in krovci hitijo, da čim prej spravijo enj nji irlH rtič* po erfl bv. ter •j« iin nif jga ije. rije in-/se ika Marjan Košir Andreja Mole pba šolska objekta, tako v Borovnici kot na j-ogu, pod streho. Obiskali smo obe gradbišči to se pri vodjih gradbišč, Marjanu Koširju v Horovnici in Andreji Mole na Logu, pozanima-I "'će teče gradnja po predvidenem termin-L skem planu. Marjan Košir, vodja gradbišča na borovniški šoli, je povedal, da posamezne faze gradnje ne tečejo sicer po terminskem planu, saj so v zaostanku s pokritjem objekta skoraj za dva meseca. Nedvomno pa to ni njihova krivda. »Dokler je bilo še možno, smo praktično delali cele dneve, tudi v slabem vremenu. Praktično smo svoje, tisto gradbeno delo, opravili. Je le še nekaj manjših zidarskih del. Zataknilo pa seje pri strehi. Izvajalec del Termika je bila prisiljena začeti pokrivati z drugačnim materialom, kot je bilo po projektu predvideno. Ustavljen je bil namreč uvoz tiste pločevine, zato so nekoliko kasneje začeli pokrivati s profilirano pločevino in na učilniškem delu objekta je že streha. Tako v tem pokritem delu instalaterji že delajo — napeljujejo vodovod in instalirajo naprave za centralno ogrevanje. Težave pa so s pokritjem telovadnice. »Hoja« bi morala že pred časom montirati lepljene nosilce, za streho. Pa jih niso in tako v tem delu objekta ne moremo nadaljevati z delom. Seveda imajo tudi oni probleme, nimajo namreč lepila in obljubili so, da bodo takoj, ko bodo lepilo uvozili, izpolnili pogodbeno obveznost. To so tiste težave, ki pa jih bomo morali nadoknaditi. Z obrtniki smo že imeli nekaj sestankov in se zmenili, da bodo dela kljub tem težavam opravili. Najbrž pa bodo morali delati tudi marsikatero popoldne, da bo vse res končano do roka, to je, do začetka novega šolskega leta. Vsi se trudimo in zavedamo se, da mora do takrat objekt biti na red.« Na gradbišču šole za šolski okoliš Dragomer— Log pa je Andreja Mole povedala: »V glavnem se držimo zastavljenega terminskega plana. Le sneg nas nekoliko ovira. Do sedaj nismo izgubili niti enega delovnega dneva. Težav z materialom skorajda nimamo. Tudi s streho ne, saj gre za drugačno izvedbo kot na šoli v Borovnici. Računamo, da bo objekt do novega leta pokrit, vsaj s krovci smo tako dogovorjeni, upam, da ne bo pri tem problemov. Zaenkrat nimamo težav z obrtniki in računamo, da bodo vsi začeli z delom, takoj ko bo streha. Centralarji in vodovodarji pa že delajo od začetka decembra. Kljub kasnejšemu pričetku del menim, da smo zamujeno nadoknadili in se bodo dela v zimskem 'času nemoteno odvijala. Nekaj komplikacij lahko pričakujemo pri kompletiranju objekta. Trdimo pa lahko, da bo šola narejena do roka in da bodo otroci z novim šolskim letom začeli pouk že v novi šoli, saj imamo na razpolago več časa, kot smo ga recimo imeli za Vrhniško šolo.« Do sedaj glede na projekta ni bilo večjih sprememb in tudi porabljena sredstva so v planiranih okvirih. Nedvomno pa lahko pričakujemo tudi po- V Borovnici je učilniški del šole že pokrit. dražitev, saj bodo po metodologiji biroja za gradbeništvo cene gradbenih del nekoliko višje, kot so sedanje. Na Bregu odprli vrtec Slh praznovanju r dneva republike so bile v vseh krajevnih »«s stin m delovnih organizacijah proslave. Še posebno slo-fll»Mi° Pa so dan republike proslavili v Fenolitu, saj so skupaj z odprli tudi nov vrtec. Na otvoritvi je v imenu delavcev OTa* SkuPnosti otroškega varstva in kolektiva vzgojnovar-'vJVm zavodov spregovorila predsednica skupščine skupno-m »w ške9a varstva Veselka Mladenovič in poudarila: Preteklem obdobju smo na področju otroškega varstva ob po-^! vseh delavcev in občanov občine Vrhnika, zlasti pa delavcev Pfok Fenol'ta uspeli v organizirano varstvo vključiti 656 predšolskih ..°J(ijd' to je cca 36% vsen predšolskih otrok, od tega 116 v krajevni ^Phosti Borovnica in v vaši enoti 48 otrok. Kljub lepi številki pa se še kažejo potrebe po posameznih krajevnih skupnostih čemur 48?f eC°biii te Pr'ca 00 usklajevanju interesov in potreb po otroškem varstvu p ^lednje srednjeročno obdobje. r#oiojso velike, naše možnosti pa ob sedanjem gospodarskem I i Trw|iu nekoNko manjše, zato je še bolj pomembno, da so se delavci to^atvT, Fer,olit Borovnica odločili za tako gradnjo, ki omogoča v času •^oslitve - staršem brezskrbno opravljanje delovnih dolžnosti, kar ijZ aciii vP'iva na povečanje produktivnosti dela v temeljni organi- rOfleijn^ki 9radnJe objekta so znašali 4.146 tisoč din. Prispevek te-'ja6kta ■ 0r9anizacije združenega dela Fenolit kot investitorja tega obrt staj-Jf 2našal okrog 60 odstotkov, ostali del pa so prispevali delavci neikoDr. 0r9anizacij združenega dela preko usklajevanja interesov v g \ pnosti otroškega varstva. 'Ciji,, Str, Mesecu boja proti alkoholizmu je krajevna organizacija Rde-t taM križa Vrhnika na osnovni šoli Ivana Cankarja organizirala ti Dr!2avanie 0 alkoholizmu. Za učence 7. in 8. razredov pa tudi več Hr<*Javanj o škodljivosti kajenja. K* Delo, problemi, upanja... "8ka organizacija v Sinji gorici je bila ustanovljena leta 1974 na jjo Oo ZKS Sinja gorica. To seveda ne pomeni, da prej mladi v naši £° ali drugače ne bi bili aktivni. Res pa je, da je od takrat dalje aktiv-„ JI organizirana in povezana z ostalimi aktivnostmi KS. *s opažamo določeno neaktivnost posameznih mladincev — pa ne le *ca V' ampak tudi posameznih krajanov — potem je to v veliki meri po-,j ^ odsotnosti Kulturnega doma ali prostora, kjer bi se lahko sestajali. KS br\i 'ca ie namreč edina v naši občini brez svojih prostorov, ki so tako po-nji *a samoupravno in kulturno življenje, pa končno tudi za zbliževanje jvPredvsem mladih. Problema aktivnosti v prostem času zato ne moremo znotraj naše sredine (organizirano), ampak vsak po svoje. Edini pro-? 9> uporabljamo, je jedilnica »Opekarne«, ki jo nam upravni organi z ra-dei aijem odstopajo za sestanke, vendar je tudi ta premajhna. Ob tej priliki - *vcem in vodstvu Opekarne zahvaljujemo za gostoljubnost, obenem pa da bo vsa dokumentacija za začetek gradnje Doma čimprej potrjena, temu pa smo mladi vedno pokazali voljo do dela z našim sodelova-Udamiških, političnih in kulturnih akcijah ter prireditvah KS. Tako smo v sodelovanju s krajani izvedli akcijo za čistejše okolje, sodelovali v !*ki akciji napeljevanja kanalizacijskih cevi, vedno sodelujemo pri pri-Proslav, aktivno smo sodelovali pri zadnji akciji NNNP, v delegacijah je %r?a večina mladih, skratka: lahko rečemo, da smo prisotni v celotnem in delu v KS. \b n° vla9amo 8 samoupravnimi organi in DPO Sinja gorica vse sile, da ' tj6f'rei zgradili za nas tako pomemben objekt kot je Kulturni dom. S sodelo-m Pri začetku gradnje kanalizacije pa smo začeli uresničevati tudi sred-1 Plan 1981 —85. ZSMS Sinja gorica L Skrb za gozdove... Ob koncu leta je navada, da pregledamo uspehe in neuspehe na vseh področjih našega dela in življenja, zato smo v decembru tudi mi izkoristili priliko in povprašali tovariša Stanislava Bajta, gozdarskega tehnika pri GG Ljubljana, TOZD Gozdni obrat Vrhnika, kako na območju naše občine skrbimo za gozdove, s kakšnimi problemi se gozdarji srečujejo pri delu in v kolikšni meri pomlajujemo sestoje. O gospodarjenju z gozdovi na območju naše občine bi seveda lahko veliko pisali, zato smo se to pot odločili, da pripravimo kratek zapis o pomlajevanju gozdnih površin, oziroma o skrbi in prizadevanjih za vzgajanje novih sestojev. Ljudje še nismo v celoti spoznali prave vloge in pomembnosti gozdov, ne zavedamo se vseh koristi, ki nam jih prinaša les, ampak navadno brezskrbno zamahnemo z roko, češ, gozdovi so problem gozdarjev, oni so odgovorni za njihov obstoj in oni naj se brigajo zanje. Tako mišljenje je precej zgrešeno, kajti gozdarjem pri njihovih prizadevanjih Gozdni obrat Vrhnika je letos dobavil 700 kilogramov krme za ptice, od tega bo ostalo 400 kg za gozdno enoto Vrhnika, ostalih 300 kg pa pripada borovniški gospodarski enoti. V teh mrzlih zimskih dneh je prav, da se spomnimo, koliko koristnih stvari za nas naredijo ptice, koliko škodljivcev pohrustajo na sadnem drevju, v gozdovih in še kje... Naša dolžnost je, da pomagamo pticam v mrazu in snegu, da jim postavimo ustrezna zavetišča, kamor jim bomo lahko prinašali hrano in kjer bodo varne pred požrešnimi mucki. Z našo pomočjo bodo ptice laže preživele mrzle zimske dni in nas spomladi zopet razveseljevale s petjem in skrbele, da se škodljivci na našem drevju ne bodo preveč razmnožili... lahko pomagamo vsi in to je tudi naša dolžnost. Gozdar pa mora biti s svojim znanjem in izkušnjami stalno- prisoten v gozdu, še posebno pri negi, h kateri prištevamo: nego mladja, čiščenje, redčenje in svetlobne sečnje. Lanskoletne naloge so vrhniški gozdarji v celoti izpolnili in po splošni oceni so dobro gospodarili. V planu gozdnogojitvenih del za leto 1981 so si zadali nalogo pogozditi 11 ha neizkoriščenih gozdnih površin oziroma opraviti nameravajo konverzijo grmišč in degradiranih gozdov, del svojega dela pa bodo namenili izpopolnjevanju slabo pomlajenih površin. Število sadik, potrebno za posaditev enega hektara površin, je ra-zlično.zavisi pa od drevesne vrste, terena in načina sadnje oziroma od izkušenj, ki jih imajo gozdarji pri tem. Pri umetnem pogozdovanju naših območij dajemo prioriteto smreki, naknadno pa skrbimo za gojenje bukve in javorja. Sadnjo ali, če hočete, gojenje macesna in duglazije, smo na našem gozdno-gospodarskem območju začeli opuščati, čeprav ti dve. vrsti zavzemata pomembno mesto v naši lesno predelovalni industriji. Gozdarji ju opuščajo zaradi škod, ki jo povzroča divjad, predvsem jelenjad in srnjad. Živali obžirajo mladje, na ta način pa za nekaj let upočasnijo rast ali pa so mladike popolnoma uničene. Vzrok za opuščanje gojenja dveh pomembnih drevesnih vrst, kot sta macesen in duglazija, moramo iskati v škodi, ki jo povzroči divjad, predvsem srnjad in jelenjad. Kdor je bral prilogo prejšnje številke Našega časopisa, je lahko zasledil, kakšno je številčno stanje divjadi na območju naše občine, predvsem pa to, da je jelenjadi in srnjadi občutno preveč, v kolikor so seveda te ocene točne. V pogorju Snežnika so denimo lovci letos uplenili 1940 kosov jelenjadi, a ugotovili so, da je teh živali še preveč in spričo tega bi lahko tudi naši lovci z odstrelom lahlo odločneje posegli med vrste visoke divjadi in vzpostavili željeno ravnovesje, sicer se nam v bodoče obetajo še večje škode. Finančna sredstva za pogozdovanje zagotovi v večini TOZD Gozdni obrat Vrhnika iz svojih sredstev, nekaj pa se steka tudi iz tujih virov, predvsem iz SIS in pa s strani tovarne celuloze Džuro Salaj Krško, s katero je naš obrat pogodbeno vezan. Načrt pogozdovanja napravijo gozdarji za cel obrat, potem pa ga precizirajo še za vsako gospodarsko enoto posebej: posebej za Vrhniko in posebej za Borovnico. V gospodarski enoti Vrhnika tako v prihodnje leto načrtujejo konverzijo 4,5 ha grmišč in degradiranih gozdov, obenem pa se bodo lotili tudi izpopolnjevanja slabo pomlajenih površin in sicer v obsegu 0,5 ha. Za pogozditev enega hektara površine je gozdni obrat Vrhnika dobil za to namenjena sredstva iz tujih virov, ostalo pa se bo financiralo z lastnimi sredstvi. Nekoliko drugače je v gospodarski enoti Borovnica, kjer nameravajo prihodnje leto pogozditi 3,5 ha površin, od tega bodo za dva hektara dobili sredstva iz tujih virov. Ker gre v obeh primerih za velika sredstva, moramo z novoposa-jenimi površinami pravilno ravnati, v teh dneh pred novim letom pa moramo preprečiti ljubiteljem »najlepših« novoletnih drevc vsakršno nesmotrno poseganje v mlade sestoje. Ko so površine posajene s sadikami, to seveda ne pomeni, da je delo opravljeno, ampak se za gozdarja šele začne. Ako hočemo čez nekaj desetletij imeti dobre gozdove z zdravim in vitalnim drevjem, moramo dobro opraviti vsa gozdnogojitvena dela. Začetno razvojno stopnjo sestoja, ko se le-ta pomladi, gozdarji strokovno imenujejo mladje. Iz semen oziroma klic se razvijejo mladice (pri umetni sadnji je to malce drugače) in potem mlada drevesca, kot členi mladja. Negovalne ukrepe v mladju imenujemo nega mladja, v prihodnjem letu pa bodo tako nego na gozdnogospodarskem področju našega obrata gozdarji izvajali na 23. ha površin. Pri omenjeni negi gozdarji posvečajo največjo skrb temu, da se mladje ne poškoduje ob spravilu ali sečnji ostahga drevja, odstranijo manjvredne osebke, pregosto mladje zrahljajo, prizadevajo si za izbiro najboljših osebkov, točneje za individualno vzgojo mladja, poleg ostalih del pa se ukvarjajo še s pripravo tal in z izpopolnjevanjem morebitnih vrzeli, ki so se pojavile kasneje, po pogozdovanju. Poleg nege bodo v prihodnjem letu mladje tudi čistili, in sicer na 29.. ha posajenih površin. Zanimiv je recimo podatek, da tovarna celuloze v Medvodah porabi oziroma potrebuje za svojo dnevno proizvodnjo od 1700 do 2000 kubičnih metrov celuloznega lesa. Toliko celuloznega lesa. kot ga na dan porabi ta znana tovarna, vrhniški gozdarji na našem območju naberejo šele v 15 mesecih. To je lep dokaz, da moramo veliko pozornost posvečati prav pogozdovanju novih gozdnih površin in pomlajevanju obstoječih sestojev ter tako ustvarjati nove zaloge, kajti lesne mase bomo potrebovali zmeraj več. Seveda se nam zaenkrat še ni potrebno bati, da bi lesa zmanjkalo, ob načrtnem gospodarjenju pa se nam kaj takega sploh ne more primeriti. Gozdnogojitvena dela se potem nadaljujejo v gošči, gošča pa je stopnja, ko se krošnje drevesc sklenejo. Pri tem pride do pomanjkanja prostora in do medsebojne borbe med drevesci za obstanek in prostor pod soncem. V tem boju izstopajo močnejša, zdrava in vitalnejša drevesca. Nego in čiščenje gošče bodo gozdarji v prihodnjem letu opravili na 17. ha površin, seveda v sklopu celotnega gozdno gospodarskega območja. Faza oziroma stopnja gošče se potem zaključi, ko sestoj ali če hočete, posamezni osebki v njem, dosežejo višino med 6 in 12 metri in ko smo opravili vsa dela nege in čiščenja. Ako smo predhodno dobro delali, se bodo rezultati pokazali že v eni od naslednih faz gozdnega sestoja — v drogovnjaku — kjer se ponavadi že lepo izoblikujejo sloji. Zgornji, višji sloj, predstavljajo zdrava, močna in vitalna drevesa, srednji sloj že nekoliko zaostaja in pospešuje razvoj zgornjega, ob snegoiomih, boleznih ali vetrizovalah pa služi kot rezerva poškodovanim osebkom zgornjega sloja. Spodnji sloj je najmanj kvaliteten, ima pa predvsem varovalni in meliorativno vlogo. Posegi v sestoje drigov-njaka bodo v prihodnjem letu potrebni na 10 ha površin, nekaj več v gospodarski enoti Vrhnika, manj pa v Borovnici. Precej dela povzroči gozdarjem divjad, kot smo že uvodoma omenili, predvsem srnjad in jelenjad, ponekod pa so zelo aktivni tudi divji prašiči. Da bi kar najbolje obvarovali mlade osebke pred objedanjem, jih gozdarji zaščitijo s cervakolom, v letu 1981 pa predvidevajo oziroma nameravajo zaščiti okoli 75000 sadik, kar pomeni 300 norma ur dela in to bo precejšen problem, z ozirom na to, da delovne sile primanjkuje. Posamezna ura se vrednoti okrog 60 novih din. Pri sadnji oziroma pogozdovanju kot tudi pri zaščiti sadik pred divjadjo bi lahko veliko pomagala šolska mladina, marsikaj pa se bi dalo storiti tudi z mladinskim prostovoljnim delom. V tej smeri bomo morali prihodnje več razmišljati, kajti za obstoj gozdov moramo skrbeti vsi in ne smemo pozabiti, da brez njih tudi nas ne bi bilo. Gozdarji v gozdu so takorekoč nekaj podobnega kot vzgojitejice v vrtvu, samo da uporabljajo neprimerno tršo roko pri delu. Za vsako potezo, ki jo gozdar naredi v gozdu, je v popolnosti odgovoren, odgovoren sebi in družbi in dobremu gozdarju ni vseeno, kakšen gozd bo vzgojil, predvsem pa mora gozd v določenem Pred novim letom je nedvomno največje družinsko veselje okraševanje novoletne jelke. Nekateri prinesejo iz podstrehe zaprašeno drevesce iz umetne mase, ki se da kupiti na tržišču, drugi so skromnejši in okrasijo samo primerno vejo, katero odsekajo v gozdu, so pa tudi taki, ki z nepremišljenim sekanjem mladih smrečic povzročijo v gozdovih velike škode. Da bi v kar največji meri preprečili tako ravnanje, bo TOZD Gozdni obrat Vrhnika tudi letos poskrbel za prodajo novoletnih smrečic, cene teren pa se bodo tefrJfe gibale med 20. in 300. novimi dinarji, odvisno pač od velikosti. Za naše stanovanje primerne bodo torej stale okrog 100 novih din, kar vsekakor ni veliko, malodane malenkostno. Potrudimo se, da ne bomo delali škode v gozdu in se izpostavljali tveganjem, kajti odsekana smrečica brez plombe lahko pošteno stanjša našo denarnico. Najbrž smo se že odločili: po novoletno drevce kar najhitreje na gozdni obrat Vrhnika. obdobju pokazati različne kvalitete in koristi. Gozdarji na Vrhniki so si za prihodnje leto zadali precej nalog, kajti že samih gozdnogojitvenih del nameravajo opraviti okrog 40 ha in če bomo v prihodnje dosegli še malo boljšo povezanost z lesno predelovalno industrijo v občini, bomo zapolnili še tiste vrzeli, ki so se sedaj pojavljale pri gospodarjenju enih in drugih. To pa je želja nas vseh, ki na koncu koncev le ne smemo biti samo pasivni opazovalci gojenja in razvoja gozdov, kajti poseg vsakega posameznika v gozd je poseg v jutrišnji dan, v katerega moramo stopiti z odločnim korakom, zakaj če bomo danes posvečali premalo pozornosti gozdovom in nam bo jutri žal, bo to naše obžalovanje prišlo prepozno, hkrati pa bo pomenili veliko gospodarsko in družbeno škodo. Hočem reči: »GOZD JE NEDVOMNO NAJVEČJI ČLOVEKOV PRIJATELJ!« in čeprav js to geslo postalo že fraza, si ga izplača zapomniti in se po njem tudi ravnati. F- TrSar Služiti domovini — kako ponosno zveni Življenje je kakor sončna ura: pretaka se iz ene polovice v drugo. Prvo polovico, to je otroštvo, navadno prekoračimo mnogo prehitro, največkrat se niti ne zavedamo, kako prekmalu nam je minil brezskrbni del življenja. In kmalu potem, takrat ko požene prvi puh pod brado, čaka mlade fante obveznost, h kateri jih kliče domovina: dekleta jim pripnejo rdeče nageljčke na prsi, simbol slovenstva, z obljubo, da jih bodo zvesto čakale vse do vrnitve iz jugoslovanske ljudske armade. Uvod v vojaško obveznost pa je nabor, ko mladi fantje postanejo obvezniki -nabor -niki. Letos je mlade nabornike v domu JLA pozdravil predsednik SO Vrhnika Vladimir Mejač, ki je ob tej priložnosti dejal: »Neodtujljiva in nedotakljiva pravica in dolžnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, delovanih ljudi in občanov je varovati in braniti neodvisnost, suverenost ter teritorialno neokrnjenost in z ustavo določeno družbeno ureditev SFRJ. Da pa bi to nalogo lahko opravljali, je pravica in dolžnost slehernega državljana, da aktivno sodeluje v pripravah na splošni ljudski odpor in da se pripravlja za obrambo in zaščito domovine. Obenem imajo vsi člani naše socialistične skupnosti pravico, da se ji m v okviru sistema obrambnih načrtov zagotovijo pogoji za usposabljanje in udeležbo v oboroženem boju in drugih oblikah odpora. Vsi naborniki obvezniki ste torej na začetku te poti, ki vas bo vodila k takemu usposabljanju in dovolite mi, da ta svoj pozdrav končam z mislijo tovariša Tita, ki je vedno poudarjal: »Delajmo, kot da bo sto let mir in pripravljajmo se, kot da bo jutri vojna!« prizadevamo upoštevati maksimalne želje vsakega posameznika. Nabor se pravzaprav začne, ko evidentiramo določeno število obvezni-kov-nabornikov in za vsakega posameznika se v KS, šole in OZD pošljejo posebni vprašalniki, pri tem pa lahko izredno veliko pomaga in pove svoje mnenje tudi mladinska organizacija. Le tako lahko pridemo do resnično natančnih podatkov, predvsem o sposobnostih, interesni dejavnosti in aktivnosti vsakega posameznika, ki so zelo pomembni pri razvrščanju mladih v vojaške vrste, oziroma ko se odločamo, v katerem rodu in kje bodo služili vojaški rok. Pri sistematizaciji teh podatkov sodelujejo tudi mladi sami. Seveda pa se stvari včasih tudi spremenijo in zasukajo, želje so nemalokrat večje od realnosti, vendar so pri tem vedno objektivni razlogi, ki jih je potrebno upoštevati in nanje tudi vedno računati...« socialistični zvezi, velikega pomena pa je dobro zastavljena in široka družbena akcija ki vključuje vse strukture in tako skušamo doseči, da bi vsak dobil v JLA mesto, ki mu gre, v katerega se bo vživel in za katerega je sposoben. Prav na tem področju je premalo sodelovanja med nami in vrhniško mladinsko organizacijo, saj bi slednja lahko več pomagala pri usmerjanju obveznikov nabornikov v različne rodove za služenje v JLA. Vloga ZSMS bi morala biti v celotnem obrambnem sistemu večja, saj temelji našega SLO in DS stoje na ramenih mladih ljudi.« Kaj mislite o novem zakonu o vojaški obveznosti? »Menim, da je zakon dovolj realen in postavljen na dovolj trdne temelje, ca se bo uveljavil tudi v praksi, oziroma se že uspešno uveljavlja. Ob tem bi želel povedati predvsem to, da ta zakon, kot vsak drug zakon, velja seveda za naprej, ne pa tudi za nazaj, to pa pomeni, da vsi, ki so že bili oproščeni služenja vojaškega roka, ne bodo odšli na odluženje, četudi so delovno sposobni. Sedaj pa bo to seveda drugače: vsak, ki bo delovno sposoben, bo moral na odl-suženje in za take fante se bodo v vojski našle lažje oblike usposabljanja in dela. O ostalem ne bi govoril, ker bo predolgo, sicer pa se lahko vsakdo zglasi na našem oddelku, kjer bo izvedel, kar ga zanima v zvezi s tem...« Verjani so se pripeljali kar s traktorjem Je c Bole Boris Petrovšek Franci Jože Lacko Enega kratkih odmorov na naboru, ko so mladi fantje v dvorani zaplesali kolo in zapeli tisto prisrčno pesem: »Druže Tito mi ti se kunemo...,« smo izkoristili za pogovor z načelnikom oddelka za ljudsko obrambo Jožefom Lackom. Povprašali smo ga, kako poteka izbira mladih za služenje v različnih rodovih JLA, potem nekaj o novem zakonu o vojaški obveznosti in na vsa vprašanja nam je prijazno pa tudi izčrpno odgovoril: »Ko izbiramo nabornike izbiramo ali, če hočete, vojaške obveznike za služenje v različnih rodovih JLA, si Ali to pomeni, da želje vseh vseeno niso potešene? Poglejte, zgodi se, da bi bili vsi fantje v vojski radi šoferji, ali da jih velika večina želi voziti tanke, nositi mitraljeze in tako dalje. Toda te želje se usklajujejo za celo Slovenijo in če dobimo v štab depešo za tri šoferje ali na primer za deset tankisfov, jih ne moremo poslati več kot toliko. Spričo tega potem moramo upoštevati discipliniranost, pridnost, razne aktivnosti, telesne sposobnosti posameznikov in druge lastnosti. O teh stvareh potem odloča, oziroma jih pretehta, tudi kadrovska komisija pri Slabe Alenka To je bilo na kratko nekaj misli iz razgovora s tovarišem Lackom, no, če koga stvari zanimajo še podrobneje, bo najbolje, da sam poseže po novem zakonu o vojaški obveznosti ali pa se osebno zglasi na oddelku za ljudsko obrambo, kjer mu bodo rade volje razložili vse podrobnosti ali karkoli koga pač zanima v zvezi s našim SLO in DSZ. ... Na koncu koncev sem se po-mudil med korajžnimi, veselimi fanti — naborniki-obvezniki, ki so jih »zbobnali« skupaj iz vseh vetrov naše male Vrhnike, pa se mi je vseeno zdelo, da so kakor ena dru- žina. Strnili so se v kolo in zavriskali, pa tudi pesem »Računajte na nas...« je na koncu lepo izpadla. In na take fante, sloke in postavne, vesele, prijazne in polne zavesti, naša domovina lahko računa in mora računati! Tudi nekaj deklet sem kmalu opazil, fantje iz Verda so jih pripeljali kar z vozom, kajti tako veleva star običaj in niti slabo, pravo zimsko vreme jih ni moglo odvrniti od častnega kroga po ulicah Vrhnike. Kaj mladim pravzaprav pomeni nabor, ali res... No, kar sami naj povedo: BOLE Boris — Verd: »Oja, na nabor bi pa z veseljem večkrat šel. Za mladega človeka je to nekaj nepozabnega, posebej še v Verdu, kjer smo mladi naborniki imeli že dan poprej praznik, ko smo pripravljali voz in ga slavnostno okrasili. To je res lepo nepozabno doživetje, pa kolegi in družba so enkratni, starši včasih malce zmajejo z glavami zaradi našega početja, a če jih pozorno pogledamo, nam ne more uiti solza, ki se jim pojavi v očeh. Mladi smo, tudi oni so nekdaj bili in tudi spijemo kaj, ampak samo za »dobro voljo«... PETKOVŠEK Franci — Zaplana: »Kar prijetno je priti na takle nabor, na katerem se srečamo prijatelji, sošolci in veseljaki. Mislim, da je kar zabavno, morda bi morali ravnati še bolj po vzoru Verda, ampak v Zaplani nas je le premalo za tako stvar, pogrešam pa tudi dekleta. Stvari bi moral: še bolj poenostaviti in pripraviti kakšen ustrezen program za nabor-nike-obveznike. Je pa vseeno lušt- no, čeprav mislim tudi na služenje vojnega roka, ampak čisto vseeno mi je, kam pojdem... Sedajle pa najprej na kozarček, da bomo lahko še kaj zapeli...« GORIšEK Jana — Verd:.»Malce žal mi je, ker tudi dkleta nimamo nabora, mislim, da bi se obneslo. Škoda, ker ni več deklet, zato sem bila sprva v zadregi, a moram priznati, da sem se je kmalu znebila. O, tudi v vojsko bi šla in nič nimam proti enotnim kasarnam, dasi teh verjetno nikoli ne bo. Jaz pa vem, da vojaških vrtcev ne bi bilo treba, četudi bi bili vsi skupaj pomešani... Najbrž je lepo biti vojak in se lahko vsakdo s ponosom ozre na tistih petnajst mesecev, no morda bodo pa časi, ko bomo dekleta samo pripenjale pu-šeljčke in dajale obljube o zvestobi le počasi minili, pa četudi bomo imeli vsak svojo kasarno... Stare tradicije z vozom in tako naprej pa v Verdu zagotovo ne bomo opustili, četudi nas nekateri zaradi tega postrani gledajo...« SLABE Alenka — Verd: »Nekaj krasnega je nabor, čeprav starejši različno gledajo na naša dejanja. Menim, da bi bilo potrebno ta nabor še bolje organizirati in poskrbeti za zabavo mladih. Mi v Verdu smo si io kar sami napravili, tu v domu JLA pa so se nam pridružili še mnogi drugi. Tudi spijemo ga radi, ampak samo do tiste mere, ki označuje dobro voljo, kar je dlje se znamo obrzdati.. manjka, tudi žejen nisem. Skod»iPo( Ligojnci in Podlipčani nismo naj, skupnega jezika in tudi mi prisi1', del paj z vozom na Vrhniko, sicer p» je tudi premalo za voz. K'iuy1S. sem prepričan, dajebomdoW baval in mi bo nabor ostal v I spominu, pomeni mi tudi nov I življenje... Sedaj mislim na sli vojaškega roka, kam bom šel mi je vseeno, vojaški rok je w rok, kjerkoli že ga služiš..., ^ mojaSpelca pa »jamra«, rada'' imela čim bliže očem...« ^ Tako so mi povedali fantje i" kleta in mi rekli, naj brez sratf dlake na ježku tudi napišem, pa so se vriskajoč izgubili nekje Ijavi. Nekateri na ulicah so se f dili, drugi zopet smejali in vedj so oni to že prestali, so zamaj roko in nevošljivo zagodrnjali v seljaki. Marsikateri nabornik zvrnil kozarček ali več tisti dan,' jel »sožalje« ali pa šaljivo »osj co«, ako je že odhajal na odsM ii vojnega roka, marsikdo pa se J' vprašal, ali je potrebno vse ji čemu, šaljive osmrtnice in $ ii nekomu, ki odhaja v vojsko,' s mu kozarček v slovo in redeči" S na prsi?! Morda so to nekate? t rejši občani preživeli, ker noč« zumeti, a razumeti bodo mor* ^ je to tradicija in ker tako ž*, proslavljajo nabor mladi. To t njih, del njihovega življenja in* dek, ki ie neponovljiv, zatei A za enotne kasarne, kaj menim...?! upamo, da bodo generacije, I JEREB Milan — Ligojna: Čudovito se počutim na naboru, saj mi nič ne odhajajo, nekoč znale razume' ki šele prihajajo. F. __& lej, Že v letu 1975 Je e strani nekaterih »nnoov-skih« borcev padel predlog, da se napiše kronika vseh dogajanj na »hribih« za časa NOB, saj do sedaj o tem ni bilo napisanega še prav nič. Nedokjo za tem sem se lotil pisanja, seveda s pomočjo številnih hribovcev, ki so mi radi pomagali Namen mojega pisanja je bil predvsem ta, da se odtrga pozabi vsaj nekaj tistega, kar se je v resnici dogajalo tam gori v času NOB, a tega je bilo, kakor se iz sestavka vidi, kar precej. Prav zaradi tega pa je ta sestavek pisan »po domače«, se pravi bolj za potrebe »hri-bobcev« samih, saj bo bralec tukaj našel vse polno krajevnih imen in Imen poti, vrhov, tako da tistemu ki »hriba« ne pozna dobro, ne bo povsem razumljivo ki jasno. Kljub temu je sestavek lahko uporabno gradivo za kroniko Krajevne skupnosti Borovnica ali pa tudi za kroniko občine Vrhnika. Pri nadaljnjem pisanju kronik ali monografij iz NOB sem bodočim avtorjem na razpolago za potrebno gradivo, ki se nanaša na vojna dogajanja na»hribih«, čeprav so tukaj obdelana tudi nekatera dogajanja, ki so se odvijala izven področja »hribov«, vendar pa so bila na kakršenkoli način povezana s »hribi« ali z njihovimi prebivalci. ANTON DEBEVEC Skoraj vse vasi borovniškega konca ležijo v dolini in ob njenem obrobju, a le tri manjše vasice so se vzpele visoko gori na hribovje, zato te kraje »dolinci« imenujejo »hribi«, prebivalce pa »hribovce«. Te vasice so Pokojišče, Padež in Zavrh,ki so zares prav hribovske, saj ležijo na nadmorski višni 735 do 760 metrov. Vse tri skupaj so pred vojno premogle komaj 25 hišnih številk in 135 prebivalcev. Gori je hribovski svet sestavljen iz vodopro-pustnega apnenca in je zato brezvoden, z številnimi dolinami, dolinicami, vrtačami, vdrtinami in brezni, tako značilnimi za kraški svet. Vodo so ljudje že od nekdaj dobivali samo iz vaških vodnjakov, imenovanih štime, v katere se je po lesenih žlebovih stekala voda s streh. Daleč naokoli so prostrani pašniki in košenice, vse drugo pa pokrivajo z lesom in divjadjo bogati gozdovi. Prav zaradi tega se je ondotno prebivalstvo že od nekdaj ukvarjale z živinorejo in gozdarstvom, kajti obdelava zemlje je celo premožnim kmetom, kljub velikemu trudu, dajala dokaj skromne pridelke. Dokaj uspešna je bila le pridelava krompirja, ki je bil eden od poglavitnih virov prehrane. Poleg tega pa so posevki in poljščine bile vedno »na voljo« raznovrstni divjadi, ki se ni prav nič menila za ljudsko revščino in trud. Kraj je bil z ostalim svetom povezan le s kolovoznimi potmi, a samo od železniške postaje Verd do Pokojišča je bila pred vojno zgrajena sodobna makadamska cesta. Zgradila jo je bivša jugoslovanska vojska za svoje potrebe, ali je seveda prav prišla tudi ostalim ljudem, posebno pa hribovcem. Elektrika pred vojno ni dosegla teh krajev, pa se je vse delo, kakor tudi branje ob dolgih zimskih večerih, odvijalo ob svečavi in brlečih petrolejkah, a poti so ponoči dodstikrat osvetljevale tudi leskove baklje. Drugače pa se na hribih ni dogajalo nič posebnega in pomembnega. Kmalu pa se je tudi v to hribovsko tihožitje začel tihotapiti nemir, ki ga je prinašala druga svetovna vojna. Na hribe in okolico so začele prihajati razne vojaške enote. Že prej smo omenili gradnjo ceste Verd—Pokojišče leta 1935, nato pa so gradili cesto od Štampeto-vega mosta preko Tolstega vrha in Smrečjega roba proti Menišiji, ki pa jo do napada na Jugoslavijo aprila 1941 niso dokončali.. Po notranjskih gozdovih in senožetih so zacelil graditi manjše bunkerje in ovire ter vodne rezervoarje — štime. Na Tolstem vrhu so postavili veliko vojaško taborišče iz barak, v katere se je nastanil bataljon 2. posadnega polka. Ob poti protio Menišiji so tudi postavili barako, v kateri je bivala neka izvidniška enota. Spomladi 1940. leta so za vasjo Padež ob gozdni jasi imenovani »Mivcova ograda«, postavili baterijo štirih topov, cevi pa so jim naravnali tja nekam proti Postojni. Komanda te enote je bila v zapuščeni Kavžarjevi hiši ob poti Pokojišče—Padež. Tam so imeli tudi kuhinjo, hrano pa so tja do topovskih položajev nosili na ramah. Iz teh topov pa so v sredo 9. aprila 1941 leta izstrelili tri granate tja nekam preko Planine in vojne je tamkaj bilo konec. Drugi dan so bile samo še priprave za umik, kije bil še isto noč, nato pa je nastalo splošno razsulo. Topove so nameravali odpeljati s seboj, a niso imeli nobene vprežne živali, saj so topovi bili posadni. V tem prizadevanju je komandir baterije — neki aktivni poročnik — z skupino vojakov hodil po Padežu in Pokojišču ter enostavno iz hlevov pobiral vole, da bi z njimi odvlekli topove. Vprežne živali so jemali celo civilnim beguncem, ki so se s svojim bornim imetjem umikali od meje, boječ se vojnega spopada. Ni bila smešna, temveč neprijetna slika v tisti noči. Uspeli so odpeljati tri topove in nekaj streliva tja proti Blokam, a četrti top je ostal kartam na gozdni poti. Verjetno je za njega zmanjkalo vprege, mogoče pa tudi časa. V noči od četrtka na petek je bil splošni umik vojaštva na celem sektorju. Vse se je umikalo po poti proti Pokojišču in Padežu ter naprej. Veliko vojakov je že med potjo zapuščalo svoje enote, kakor da jih je »vzela noč«. Ko so v petek, 10. aprila hribovci zvedeli, da je vojaštvo zapustilo svoja dotedanja bivališča, so takoj pohiteli tja, da bi našli tudi za sebe kaj koristnega in uporabnega še pred prihodom Italijanov. Največ ljudi je drio na Tolsti vrti, kjer so bila največja skladišča. Odnašali so vse, kar je bilo količkaj uporabnega in kar se je dalo premakniti. Tu je bil cement, betonsko železo, traverze, orožje, strelivo, obleka, obutev, posoda, hrana in še dosti drugega. V začetku so ljudje domov le nosili, pozneje pa so začeli odnašati kar tja v bližino in tam skrivali v grmovju, nato pa z vozovi vozili domov. Najprej pa je zginilo orožje, čeprav je le-tega bilo kar precej. Moški so se vneto vrgli na zbiranje han" vsega, od bomb do težkih mitraljezov, čepr*1 fes tedaj gotovo ni nobeden vedel, zakaj mu bo W ^ likšna oborožitev doma. Tudi cement in železje * jj* ljudje s pridom porabili še isto spomlad. Oblači' J^i so odnašali samo nova, nato pa doma prebarw ^ in sebi šivali civilna oblačila, ki so v poznejših zifj^, Jan . C % sel M % ,9oč skih dnevih posebno prav prišla. Prihod okupatorske vojske na hribe Prve laške soldate so hribovci zagledali v ned«' j61 Ijo popoldne, dne 13. aprila, ko so prišli na PoK^ jišče, menda iz Borovnice. Spraševali so, kje 9"In p bunkerji in toporišča jugoslovanske vojske in P1' °če če so še kje »serbo«. Za tolmača je bil Prastare Janez Pirček, ki je bil leta 1918 ujet na Piavi in J* nato nekaj časa preživel v italijanskem ujetništ^ Jgf pa se je tamkaj naučil par sto italijanskih bes«f s Sicer pa ga kaj dosti niso razumeli, kakor tudi o' ^ ne njih. Vojake so hribovci gledali nekako postrežb in z nezaupanjem, saj je to bila povsem tuja vtjti^j ska, ki je govorila nerazumljiv jezik. Po krajše1^ 1 počitku so odšli naprej proti Smrečjemu robu Že v začetku maja pa so prišli drugi vojaki! večjem številu, verjetno cel bataljon, ter zased vse tri vasi, komanda pa je bila v prazni Galeto^ hiši na Pokojišču. Pred hišo so postavili vis' lesen drog, na katerega so vsako jutro dvigaj svojo zastavo, pred nočjo sojo pa spuščali. Otrojl so radi opazovali to vsakodnevno ceremoninj odrasli so se pa temu rajši izognili, da ni bilo tretj stati »mimo«. Ta enota je imela prvenstveno rrfj logo preiskati hiše in gospodarska poslopja tudi okolico vasi ter pobrati vse, kar je bilo voj škega, kajti prav hitro so ugotovili, da jim je bogi vojni plen ondesto tamkajšnje prebivalstvo n pred njihovim prihodom. V vaseh so ostali kakšfjf1 „ tri tedne, nato pa so odšli z dokaj skromnimi rez^ J8| tati svojih obsežnih ali površnih preiskav. fJL(( odhodu te enote se italijansko vojaštvo dolgo JK« več pojavljalo na hribih. Prihajale so le tu in karabine rs ke patrole v spremstvu nekdariPj*' orožnikov, ki so še ostali v službi. Tudi delo gozdu je povsem zamrlo. Ljudje pa so čakali, Kj se bo še vse zgodilo, a na to ni bilo treba dolgo '<■ kati. (Nadaljevanje prihodnji^ S Z Balado o trobenti in oblaku obeležili dan republike Kulturno srečanje s Součkovo umetniško pripovedjo Kosmačeve Balade o trobenti in oblaku je bila osrednja občinska prireditev, posvečena praznovanju ustanovitve Jugoslavije. S Temnikarjem je pisatelj izpovedal usodo preprostega človeka, ki iz ujetosti v vsakdanjost stopi v svet nerazumljive moči in skoraj nečloveške etike, kakršno zahtevata vojna in revolucija. Temnikarjeva trobenta je opomin v njegovi zavesti, spodbuda k odločitvi, izraz njegovega poguma, kot pomenska vez pa beli oblak: simbol upanja, svetlobe in življenja. Kosmač pravi v eni svojih novel: »Vse je samo prelivanje in valovanje, živo, kakor je živo samo življenje«. Naša trobenta, naše življenje, pa je smer našega razvoja, pot in delo, ki smo si jih začrtali v najtežjih razmerah 29. novembra sredi vojne vihre in nam služita tudi danes za vodilo in vir moči, ko zavestno stopamo po začrtani poti naše revolucije. Nedeljske matineje za otroke in mladino / Prizadevanjih za boljšo filmsko vzgojo se Je na jamskem svetu klno-sekcije ZKO Vrhnika Izc-'Kovala misel, da bi bilo potrebno organizirati PUlne predstave za najmlajša In mladino. Doslej v J^ramakl shemi ni bilo primernega programa po-I za mladino. Na osnovi ankete, ki jo je Izpeljala »vna šola I. Cankarja med starši svojih učencev, '86 odločili za program risank, otroških in mla- 1» iiT'1 ",m°v domače In tuje proizvodnje. Program iko oval MarJan Koilr' 9|MD0 lz f"mov, ki jo obi-ive lanko •"•'Jo pr«d začetkom vsake predsta-rJ0 na* Ji J1 ik in, os' slui jel se o, _ ići* Jtfl" orajk^. žel' o i« in jte« ,ki! neti Hlapci ob obletnici Cankarjeve smrti y počastitev obletnice smrti našega velikega pisatelja Ivana Can-"^rja (11. december 1918) je bilo v okviru predstav Kulturnega petka Bostovanje ljubljanske Drame na Vrhniki s Cankarjevimi Hlapci. Za uprizoritvijo te Cankarjeve drame, v kateri se družbeni problem slo-ij'riske breznačelnosti in hlapčevstva stika s pisateljevim osebnim, ^bazenskim, religioznim in etičnim svetom, se je polskusilo že več koraci slovenskega gledališkega snovanja. Novi prijemi pa ne zmanjšujejo veličin in umetniške izpovedi Cankarjeve politično-ideo-lo^e vizije Predstavo si je ogledalo približno 250 obiskovalcev. Po predstavi, ki !e trajala dve uri in pol, so se pogovora udeležili: dramaturg Lado Kralj ln igralci Polde Bibič, Štefka Drolčeva, Ivo Ban ter okoli štirideset obiskovalcev predstave. Zanimiv pogovor, ki ga je vodila Vida Curkova, bi 9°tovo trajal še dlje, če bi ne bilo časovnih omejitev (prejšnje uprizori-takšnih omejitev še niso poznale). Visoki jubilej člana Vrhniškega Pihalnega orkestra -,- letos smo člani vrhniškega teinima, orkestra slavili visoki jubi-J ?a j^aa člana Habetovega Jane-r^l1 mu po domače pravimo »Mal-)fgi desV ' Janez je slavil svoj sedem- tC n9seh'D'S,ni dan' Morda,adan sam 3S0dObri, 1 ne bi bil tako slaven, če ne bi 1 Poznavalci vrhniške godbe ve- . da je Habetov Janez že od rvfl °ga začetka član tega orkestra. To ^kot , Vi ce,ih 55 let a,i na kra,k°:wt 1 ja "ičetrt svojega življenja je bil a®2 basist pri vrhniški godbi. b 9a vprašaš o nastanku Vrhniki t* 00 ^ bi iz rokava stna-ria|'P°vedal o vseh težavah, o mate-i ''n m o finančnih. Potem, koliko '9odiv 0V 86 ie izmenJalo pri tej d6'je b?' Pa koliko težkih in zaspanih ur ifff noj' prestal naslednji dan po celo-i S^irirv^"1 igranju na raznih veselicah avc noči K0 Pa koliko negodovanja je zapravljal brez potrebe i« noho a Potem naslednji dan ni bil za k D^.n°-rabo. Se in še bi lahko pisal d Jane^VedovanJa "aSag3 jubilanta i OJ^d, rTJ0'rnoji spomini v zadnjih 18 — 20 rgl* 9odLK™l giJ^^flodbe. Čeprav je Janez od nog s k* klT*t, je imel vedno čas za vaje. ava 16 ^orda včasih bil malo pozen, ,. - Jn0 'ss je udeležil. Delo na kmetiji si je Bhkp *«o razporejal, da se je vedno u aa im ^ nastopov. Zavedal se »°8o 2?il,'e*>v bas v 0*estru preveliko lahko rnanikal- Pa kak0 "ai01 |8l^ko to pihanje v instrument da iđjlbl P° sprostitev in pozabljenje vseh ^Pr^rnill'i 80 9a kot kmetovalca vedno 01. g!™6 Nekaj pa našega Janeza zelo «s ^? 9a to, da njegov instrument — ne dobi naslednika, mladega, vsaj polovico tako vestnega fanta, ki bi, ko sam ne bo mogel več, dajati vrhniški godbi tisti močan in veličasten »bum« v ozadju orkestra Ko smo se 5. maja zbrali na njegovi domačiji in ko so v zgodnji mrak zadoneli akordi veselih koračnic, katere je on tolikokrat igral, mu je srce veselo pelo, češ, to so moji tovariši, s katerimi sem toliko prostih ur prebil na vajah in nastopih, pa še kdaj bom, če mi bo zdravje naklonjeno. Da, naš Janez, to ti želimo, da bi bil še dolgo dolgo zdrav. To tj želi vsak član Vrhniške godbe. Tudi vsi gledalci in poslušalci, ki jih ni bilo malo na ulici in ko so zvedeli, komu je namenjen ta koncert. Tudi oni so ti isto želeli iz srca, predvsem zdravja. Na družabnem večeru, v »Majnu«, ki se je zavlekel pozno v noč, smo si ob slovesu z našim gostiteljem in slavljencem zaželeli, da bi tako visok jubilej, kot ga je dočakal naš Janez, dočakal še kdo v našem orkestru. Kajti Če bomo člani orkestra 50 let in več zvesti svoji glasbi, potem bo Vrhniška godba še dolgo živela. Ko smo obhajali ta jubilej, smo gledali malo črnogledo, kajti takrat si res še nismo bili na jasnem, kaj bo z našo Vrhniško godbo. Sedaj je ta slika mak) drugačna, saj je glasbena šola pod vodstvom novega direktorja povsem na novo zaživela. Za našo godbo najvažnejši oddelek — trobia — pihala — tolkala je odprta in na novo se je vpisalo veliko novih članov in če jih bo polovico od teh ostalo zvestih instrumentu, potem bomo čez nekaj let lahko imeli zelo močno, dejansko še močnejšo godbo, kot so jo Vrhničani vajeni. Saj vemo, da kraj, kot je Vrhnika, ne more in ne sme biti brez godbe. Res se zgodi, da morda kdaj ne moremo ustreči, dejansko se odzvati vabilu ali naročilu. Vsem tistim sporočamo, da smo čisti amaterji, ljubitelji glasbe, ki po vsakdanjem delu in službi posvetimo ogromno svojega prostega časa vajam in še vajam in šele nato pridejo nastopi. In tako se zgodi, in se bo še zgodbo, da bomo morali kako naročilo odpovedati, kajti tudi mi smo samo ljudje in imamo vso pravico do svojega letnega dopusta ali pa celo do bolniške, kar se je zgodilo ravno letošnje poletje in kar je iz članka v »Nedeljskem dnevniku« lepo razvidno. Torej dopust in bolezen sta storila svoje in mi kot celotni orkester to dobro vemo. Težje pa je to jasno ne poznavalcu glasbe. Z omenjenim oddelkom v glasbeni šoli se bo naše članstvo povečalo in s tem se bodo zmanjšale možnosti takih dogodkov, kakršen je bil to poletje. Še enkrat bi pozval vse mladince, pionirje in ostale: Pozanimajte se pri svojih sovrstnikih, ki obiskujejo glasbeno šob na Vrhniki, kako to izgleda. Radi vam bodo povedali, saj so ponosni, da se jim odpira pot do pihalnega orkestra, in bodo kot novi člani zasedli prazna mesta v naši godbi in morda bo tudi instrument, katerega naš slavljenec igra, dobil svojega lastnika. Takrat bo naš Janez vesel, ko bo videl, da njegov ljubljeni instrument ni šel v pokoj. JOŽE UMEK NOVO »OKENCE« Vemo, da ne moremo biti deležni moralne in materialne podpore, če svojega dela ne bomo ustrezno predstavili. Tako so že kar v uvodu svojega glasila OKENCE, zapisali mladi z Verda. Kajti še vse prepogosto se dogaja, da se mladi sicer trudijo in delajo, vendar svojega del a ne znajo ustrezno predstaviti. Tik pred dnevom republike so krajani Verda lahko prebrali enajsti številko Okenca. Hkrati je bila to tudi druga letošnja številka. V njej so mladi napisali najprej nekaj misli o svojem delu in sprejemanju le-tega med krajani. Omeniti velja tudi zapis o punku. Misli, ki se pojavljajo pri mladih ob poslušanju tovrstne glasbe, so si zelo nasprotujoče. Mladi so obudili tudi spomine s pohoda po poteh slovenske delegacije na zasedanju AVNOJ. Poleg tega pa je na petintridesetih straneh še kup zanimivih novic, bodic, idej in pogledov na delo in mišljenje mladine z Verda. V. J. RAZSTAVE V razstavnem salonu Industrije usnja Vrhnika je nedavno razstavljal mladi vrhniški slikar Marko Jakopič. Marko Jakopič je predstavnik naše najmlajše generacije likovnih ustvarjalcev. Po končani Pedagoški Akademiji se je poleg pedagoškega dela na šoli posvetil predvsem slikarstvu. Začetno še mimetično slikarstvo, ki smo ga videli 1978. leta na Vrhniki, v zadnjem času prerašča zgolj po naravi se zgledujoče dojemanje likovnega prostora v svet čistega likovnega izražanja, čiščenje likovnega izraza poteka pri avtorju sorazmerno hitro, čeprav so še opazne prvine polpreteklega obdobja, kar je predvsem opazno pri vzpostavljanju subtilnejših odnosov predvsem z močno kontrastnimi elementi na slikarski površini, kakor tudi v risbi. Najdlje v smislu čistega likovnega dojemanja in izražanja je posegel avtor v zadnjih platnih. Poleg formalnih metjejskih izrazil, kot so čopiči in barve, se je posluži! tudi kolaža. Različne kvalitete zgolj belih površin grundiranega platna in nalepljenih beljenih in nebeljenih bombažnih tkanin v kontrastu s konkretno črno, skoraj otroško arhaično risbo, in kolažnimi detajli črno belih grafik, ki se posegajo v posnemo-valno pojmovanje likovnega prostora, ustvarja zanimive likovne konflikte. Or. Curk Franc FOLKLORNA SKUPINA LIGOJNA Ohranjene tradicije »Folklora pomeni narodno, ljudsko blago, to je: pesmi, šege, navade, stari Inštrumenti, običaji itd. Večkrat se pojem folklora prepleta s pojmom etnologije in etnografije. To pomeni, da je vse, kar štejemo v folkloro, dejansko etnologija ali narodopisje. Folklora je del tradicbnalne duhovne kulture: ljudska književnost, ples, glasba, slikarstvo. Zato to področje imenujemo folkloristika. Folklora je torej ljudska umetnost, ki izginja z industrializacijo. Zato moramo folkloro gojiti, uporabljati njene motive. Dejavnost folklornih skupin je danes v večini primerov osredotočena v pripravljanje in izvajanje različnih celovečernih programov in posameznih nastopov, katerih namen je seznanjati širšo javnost z lepoto, bogastvom, izvirnostjo in umetniško močjo narodnega kulturnega izročila. Dejavnost folklornih skupin je torej v prvi vrsti motivirana predstavitveno, pa najsi gre za ohranjanje in obnavljanje izvirnega folklornega izročila, ali pa za avtentično reprodukcijo narodne kulturne ustvarjalnosti. Nobenega dvoma ni, da folklorne skupine že samo s to predstavitveno motivacijo svoje dejavnosti opravljajo pomembno kulturno poslanstvo, saj približujejo našemu času tiste kulturne in umetniške prvine, ki pomenijo še danes živo osnovo kulturne dediščine in našega kulturnega ponosa,« pravi Tonka Permoser-jeva, ki mlade Ligojčane uči plesati narodne plese. Ko smo jih obiskali, so se ravno zbirali pred staro šob. Bil je lep jesenski večer. Luna je obsijala Ligojno, tako je bilata lepa kmečka vasica še čudo- julija. Mladi fantje in dekleta so bili pripravljeni resno delati in tako so prišle vaje že v nekako obveznost vsakega posameznika. Vadili smo po dvakrat tedensko v prostorih osnovne šole v Ligojni. Pohvale vredna je bila udeležba na vajah, saj je le redkokdaj kak plesalec manjkal. Lotili smo se gorenjskih plesov in delno tudi starosbvenskih plesov, ki so jih plesali širom po Stoveniji v različnih inačicah. Plese smo sami priredili in spremljavo tudi. Vaje so tekle, plesalci so plese več ali manj že dobro obvladali, tedaj pa je nastopila težava glede obleke — narodne noše.Želeli smo imeti čimbolj izvirno narodno nošo, zato smo se napotil i v šentjakobsko gledališče, kjer smo si obleko izposodili. Tako smo bili pripravljeni za naš prvi nastop, doma v Ligojni, pred domačim občinstvom. Celotno proslavo smo resnično popestrili, gledalci so nas izredno lepo sprejeli in prav zato nismo ostali samo pri prvi proslavi, ampak smo z vsem navdušenjem pričeli z rednimi vajami in v povezavi z ZKO Vrhnika osnovali Folktamo skupino Ligojna.« Pravijo, da so v začetku mislili, da bodo zaplesali le na nekaj proslavah v domači vasi, da jim bo ples le zabava. Pa so se ušteli. Vedno več je bilo prošenj, da nastopajo tudi v drugih krajih. Pričeli so se nastopi in gostovanja čedalje bolj pogosto in prav to je zahtevalo, da so morali število vaj tedensko povečati. Nastopali so največ v domači občini, po vaseh in na Vrhniki, sami ob različnih proslavah, jubilejih, ob novem letu itd. Med velikim številom nasto- Tonka Permoserjeva jim ni samo mentorica, pravi prijatelji so. vitejša. in kar nekako okrnjena bi bila ta idila, če ne bi bilo tudi življenja. Tistega življenja, ki mu na kmetih v večernih urah dajejo ton mladi fantje in dekleta. »Živimo na vasi, na kmetih, in želimo, da se ohranijo tudi kmečke navade,« so v en glas zatrjevali: Niko Samotorčan, Milan Jereb, Mojca Smrtnik, Erika Ogrin, Jelka Podlipec, Zofka Kavčič, Peter Kavčič, Milan Vašek, Bojan Petrovčič, Tatjana Osredkar, Karmen Novak, Elza Verbič, Miran Zalaznik in Toni Slovša. To so tisti fantje in dekleta, zaradi katerih nas je pot pripeljala v Ligojno. So prijetna mlada in vesela druščina, vsi ljubijo ples, zato so pred nekaj leti poprosili Tonko Permoserjevo, po poklicu učiteljico, doma iz Drenovega griča, da jih navadi še kaj več, kot so sami znali. Tako je nastala »Fokloma skupina Ligojna«. Sicer pa prisluhnimo mentorici in, kot so dekleta in fantje dejali, njihovi pristni prijateljici Tonki Permoser: »Foklorna skupina Ligojna deluje že tretje leto. Skupina šteje trenutno 16 članov (stalnih članov), občasno tudi več. Vzrok različnemu številu članov je vojaščina, saj nekateri odhajajo na služenje vojaškega roka, drugi se vračajo. To je tudi ena izmed večjih težav za redno vadbo. Poleg plesalcev in plesalk imamo tudi zvestega spremljevalca harmonikaša fonija, ki prihaja na vaje celo z daljnega Vrzdenca pri Horjulu. Mentor omenjene folklorne skupine je tov. Tonka Permoser. Skupina se je prvič zbrala pred tremi leti, in sicer za pripravo proslave 4. V treh letih delovanja so nastopili ie na številnih odrih. pov jim je najbolj ostal v spominu nastop za novo leto v domu počitka. Neverjetno so bili navdušeni naši najstarejši občani, saj so ob našem plesu postali zopet mladi in z nami prepevali. Poleg domaČih nastopov so bili tudi izven občinskih meja, tako na kmečki ohceti, kjer so plesali v mednarodnem programu za sbvenski par, pa v Logatcu, Lazah in drugje.« Letos so bili povabljeni celo na zaključno prireditev »Naša beseda 80« v Brežice so skromno, kar preskromno, vendar ponosno povedali.. S številnimi nastopi je počasi splahnela tudi trema in pravijo, da so se tega neprijetnega občutka že povsem otresli. Tudi svoje narodne noše imajo že vsi. Ta problem so rešili tako, da si jo je vsak plesalec in plesalka sam izpopolnil. Večino »gvantov« so dobili v dar in tako jim ni treba več trošiti denarja za sposojanje. Pri tem so jim veliko pomagale tudi družbenopolitične organizacije v Ligojni in seveda tudi krajevna skupnost. Vsak uspeh, vsak »aplavz« pa jim nehote začrta nove naloge. »V bodoče imamo namen še naprej vaditi gorenjske plese, jih izpopolnjevati in predvsem dobro izdelati. To priporočilo nam je dal Bruno Ravnikar, strokovnjak za folklorne plese pri ZKO Ljubljana. Udeležil se je naših vaj in njegova napotila v največji meri uresničujemo. Morda se bomo v daljnji prihodnosti lotm zapisov notranjskih plesov, ki se niso bili predstavljeni širšemu občinstvu. Tudi to idejo je dal prav Bruno Ravnikar, vendar zahteva veliko mero spretnosti in znanja glasbe,« pravi njihova mentorica. POGODI Zadnje čase vse pogosteje govorimo in razmišljamo o našem odnosu do obdelovalne zemlje, do kmetijske proizvodnje nasploh. Sicer, govorili smo veliko tudi že v preteklosti, pa kljub temu nI bik) vidnega napredka, često je slišati tudi mnenja, da v občini kaj več kot smo dosegli pri proizvodnji hrane, tudi ne moremo pričakovati, po drugi strani pa ugotavljamo, da v razvoju kmetijstva še vedno zaostajamo za realnimi možnostmi in potrebami. Sicer pa razmišljanja o povečanju kmetijske proizvodnje na našem področju izvirajo tja od ustanovitve Mlekarne na Vrhniki (1904.leta) in so v različnih obdobjih dosegle še kar lepe rezultate. Zanima pa nas bolj sedanji in prihodnji pas in moramo poznati vse značilnosti in možnosti razvoja kmetijstva na našem področju, zato smo v uredništvu organizirali pogovor o problematiki kmetijstva v naši občini, v katerem so sodelovali kmetje Gabrijel Hladnik, Ele Košir, Albin Novak, Marija Hren, predsednik IS Franc Krašovec, direktor Kmetijske zadruge Andrej Štula r, Marjan Bežan z Zavoda za načrtovanje, Cilka Umek s Kmetijsko zemljiške skupnosti in načelnik davčne uprave Silvo Modrijan. Torej z našimi sogovorniki smo poskušali prikazati in razjasniti sedanji položaj kmetijstva in spregovoriti o možnosti, kako v bodoče tudi v naši občini pridelati več hrane. Že vnaprej smo vedeli, da ne bomo mogli celovito »obdelati« tega problema. Zato tudi vas, dragi bralci, kmete pa še posebej naprošamo, da sodelujete, da vi z vašega zornega kota opišete svoje poglede, mnenja in izkušnje in jih posredujete uredništvu. Želimo namreč, da se ta »okrogla miza« nadaljuje z vašimi mišljenji in dopolni to razpravo, saj je ostalo odprtih še vrsto problemov in problemčko v, ki se jih v tem pogovoru niti dotaknili nismo. V uredništvu upamo, da sprejemate ta poziv. Varovati morami bolj všeč. Nenehno se samo pogovarjamo in govorimo, zakaj šepa kmetijstvo. Resda mora biti nekakšna dolgoročna usmeritev, to je jasno. Jasno pa nam ni v teh pogovorih, kdo bo prihodnje leto še nekaj pridelal, če že sedaj vemo, da vsega primanjkuje. Povem svoj primer. Za svojo proizvodnjo nujno rabim 50 ha dobre zemlje. Ljubljanske mlekarne pa rmajo v Bistri veliko dobre zemlje, imajo jo toliko, da vsega nitj pokosijo ne. Otava je ostala nepokošena. Treba se bo dogovoriti, da del tiste zemlje dobimo tudi mi kmetje, saj smo zanjo, ker je dobra, tudi zainteresirani. Posestvo ima pretežni del dobre zemlje na Verdskem polju, v Bistri in za avtocesto. In kaj ima sploh Vrhniška občina od njih? Ne zredijo za Vrhniko Naša družbena strateška usmeritev v naslednjih letih je boj za še večje pridobivanje hrane. Nedvomno lahko iščemo izhod le v dobro pripravljenih in takih programih za proizvodnjo hrane, ki bodo zagotavljali normalen dohodek 'vsem, ki se s kmetijsko proizvodnjo ukvarjajo. Le s konkretnimi akcijami lahko motiviramo kmetovalce. Oni ne marajo »besedičenja«, veliko bolje sprejemajo konkretne akcije in programe. Takrat šele so pripravljeni »zavihati rokave«. Hočejo neko garancijo, da bi se tako izenačili z delavci v združenem delu. Trkamo sicer na zavest ljudi, da moramo kmetijske površine varovati. Ali jih res varujemo? V predlogu družbenega plana SR Slovenije sta posebej citirani dve nalogi občin: opredelitev zemljišč, ki so namenjena za trajno kmetijsko proizvodnjo ter zavarovanje teh zemljišč s predpisi in izdelava zemljiške bilance kmetijskih zemljišč. Lahko tudi za našo občino rečemo, da je zavarovanje za kmetijstvo namenjenih zemljišč ena od osnov kmetijske proizvodnje? Ob tem se pojavljajo tudi težave v zvezi s smotrnim izkoriščanjem kmetijskih zemljišč, še zlasti sedaj, ko se energija nenehno draži. Razkoraki med trenutno uradnimi cenami mesa in mleka ter med dejansko ceno, ki je izračunana na osnovi razmerja med živo težo prašiča in ceno koruze, so zelo veliki in najbrž je to glavni vzrok pomanjkanja mesa in mleka na trgu ter tudi vzrok, da so družbena pitališča prazna, da imajo klavnice izgube — vrhniška je nima, pa vseeno obstaja bojazen, dajo bodo zaprli. Lahko to rešimo res samo s sprostitvijo cen do ekonomskega nivoja ali se kaze odločati za regresiranje? Predvsem od vsega tega je odvisen socialni in ekonomski status našega kmeta in v veliki meri tudi pogled na poklic kmeta, ki je v očeh mnogih kar nekako manj spoštovan in »vreden«. To so tista osnovna vprašanja, ki so med seboj tesno povezana in rešitve v neki odvisnosti ena od druge in jih moramo kar celovito obravnavati. Ob tem pa se seveda prepleta še vrsta drobnih, vendar za celotno obravnavo problematike kmetijstva pome-mebnih vprašanj, od tistih vsakdanjih kmetovih težav, položaja žene — kmetijske proizvajalke in drugih problemčkov, ki pa ravno tako vplivajo na kmetijsko proizvodnjo, na življenje in delo kmeta. Razvojne možnosti imamo Andrej štular: »Problem v kmetijski proizvodnji je zelo širok in obsega poleg prirodnih danosti še cel kup zgodovinskih, socialnih, lastniških problemov in problemov trženja. Zaradi omejitvenih faktorjev: padavin, značilnosti zemljišč, tradicije bližine mesta Ljubljane in ostalih faktorjev so na našem področju možnosti za pridelovanje hrane usmerjene predvsem na gove- Mnogim kmetom je gozdarjenje še vedno dopolnilni, nekaterim pa celo glavni vir zaslužka. dorejo — mleko, meso. Z razvojem pridelovanja koruze, pa so možnosti tudi za razvoj prašičereje, za kar ne bi mogli trditi, daje nekaj novega, če pomislimo, da smo pred 20. leti zredili na našem področju toliko prašičev, da smo jih tedensko prodali na Hrvaško celo po 40; toliko, kot jih sedaj tam kupimo. Pomembno je, da poznamo tudi naše razvojne možnosti in da skušamo usmeriti to vedno pomembnejšo dejavnost tako, da bo lahko čim več proizvajala, kajti menimo, da je danes pridelovanje krme eno najpomembnejših nalog. Nanašempodročju imamo še zelo velike možnosti, da je nujno, da usmerimo urbanizacijo na področja, ki so za kmetijstvo manj primerna — področje od Vrhnike proti Logatcu, kjer je skalnat svet, za gradnjo primeren, le daje nekoliko dražji pristop, kar pa je bogato poplačano z več sonca in manj megle. Razdrobljenost kmečkih gospodarstev je bila (in je še sedaj) eden glavnih vzrokov za težave kmetijske proizvodnje. To je bil tudi povod za razvoj zadružništva na Slovenskem. Tako je bila tudi na Vrhniki ustanovljena zadruga že v začetku tega stoletja (mlekarna 1904). Kmetje so že takrat videli možnost prodaje le v skupnem nastopu, kar se je vseskozi odražalo v mlekarni, kasneje v žagi itd. Že vseskozi je močna tendenca razvoja živinoreje. Področje ki ga zajema KZ Vrhnika, se pokriva z občino Vrhnika in leži med Krasom ter Ljubljanskim barjem, zato ima večina kmetij dva tipa tal: nekaj trdinske, večinoma nagnjene, in nekaj barjanske zemlje. Padavin je precej, večinoma v spomladanskem in jesenskem obdobju. Barjanska tla so pretežno zapleT veljena s preslico in ponekod tudi kisla. Najprimernejša kcmna baza bi zaradi obilnih padavin bil tudi travnat svet, vendar je govejih površin premalo, zato smo se odločili za koruzno-silažo ali zrnje. Tako si lahko zagotovimo doma pridelano krmo. Zaradi ko-lobarjenja je potrebno računati tudi z žitom, ki se bo menjalo s koruzo. Da pa bomo to krmno bazo zares preskrbeli, potrebujemo dovolj velike količine umetnih gnojil in sicer v naslednjih 5 letih potrebujemo: leta 1981 — 1000 ton, leta 1982 — 1060 ton, leta 1983 — 1120 ton, leta 1984 — 1180 ton in leta 1985 — 1250 ton. Le tako lahko pričakujemo, da bomo plan proizvodnje izpolnili. Že v preteklosti so se zelo izkazale strojne skupnosti, predvsem za koruzo. Takemu načinu izkoriščanja strojev moramo v bodoče posvečati še večjo pozornost in ker imamo v programu tudi proizvodnjo žita, ki je na našem področju popolnoma opuščena, je potrebno nabaviti dva žitna kombajna. Za izvedbo uspešnih melioracij pa potrebujemo še en traktor z jarkačem in podrahlačem. Pri urejanju zemljišč smo v zadnjem srednjeročnem obdobju zelo zaostajali. Kupili smo le en traktor z jarkačem, ki je last Kmetijsko zemljiške skupnosti. Za naslednje srednjeročno obdobje predvidevamo zaradi izpolnitve proizvodnje mesa, mleka in prašičev, ureditev pašnikov na Pokojišču, če bo možno molioracijo Podlipske doline ter proizvodnjo prašičev. Program razvoja kmetijstva v prihodnjem srednjeročnem obdobju je narejen. Sedaj je v javni razpravi in računamo, da bo v decembru na referendumu sprejet. Program torej predvideva razvoj govedoreje, razvoj pračiše-reje in določene žitne skupnosti. Če bomo to dosegli, bo dovolj.« Gabrijel Hladnik: »Program se mi zdi dobro napisan. Lahko rečem, da sem z zapisanim zadovoljen, ampak sprašujem se, kdo bo to naredil. Lahko mi pišemo tudi, kako bomo šli mi na Luno, ampak kdo bo pa šel in s čim bo sploh lahko šel? Ravno tako je v kmetijstvu. Meni predvsem nekaj ni naf/ enega pitanca, mleko gre v Ljubljano. Kaj pa ima vrhniška občina od kmetov? Na tem zemljišču bi se nedvomno dalo veliko več pridelati in lahko bi dorekli: »Tale kos« je od kmeta, ta pa od posestva. Na pol manj zemlje, ki jo imajo sedaj oni, bomo Verjani, ki sedaj hodimo v Bistro obdelovat, pridelali več. To si upam trditi. V zadnjih 10 letih smo napredovali v mehanizaciji, privezali smo že enkrat več glav živine, v površinah pa smo zaostalij Mislim, če ima občina potrebe, se lahko dogovori, da bomo del te zemlje dobili tudi kmetje« Program je dobro zastavljen Franc Krašovec: »Mislim, da je program kmetijstva dobro zastavljen in da se tisti, ki so ga sestavljali, zavedajo, da ga morajo uresničiti. Verjetno pa ta sedanji načrt ni načrt za daljše perspektivno obdobje. Je le za prihodnjih 5 let in najbrž dobra podlaga za nadaljnje delo. Sedanje stanje v občini je moč rešiti le s pospeševanjem kooperantske proizvodnje. Nosilec tega mora ostati Kmetijska zadruga Vrhnika, ki bodo obvezovale proizvajalce na dolgoročno sodelovanje in izpolnjevanje obveznosti. Za današnje slabo stanje ni kriva samo politika cen, temvečtudi dosedanja zemljiška politika — razdrobljenost zemljišč, kar onemogoča dobro organizacijo kmetijske proizvodnje in večjo produktivnost. In nenazadnje, pospeševanje kmetijstva je potrebno usklajevati na širšem področju medobčinskega sodelovanja ali celo na področju republike. Seveda paje pomembno, če hočemo izkoristiti sredstva v regiji ali republiki, da bomo imeli dovolj dobro izdelane programe. Programi, in to dobri programi, so tista osnova, s katere bomo lahko pridobili tudi sredstva v regiji, ki so namenjena za razvoj kmetijstva.« Dogovoriti bomo morali davčno politiko Cilka Umek: »Na kmetijsko zemljiški skupnosti se pogovarjamo v okviru zveze o združevanju sredstev. Prejkoslej bo prišlo do združevanja sredstev v regiji in če bomo imeli programe, bomo ta sredstva tudi dobili. Jasno pa je, da moramo že ta program v tem srednjeročnem obdobju zadovoljivo realizirati. Na osnovi tega lahko tudi pričakujemo večja vlaganja širše družbe, to je regije v kmetijstvo v naši občini.« Albin Novak: »Nekaj sredstev bomo verjetno morali dati tudi sami kmetje. Kmetija pa, če ni dovolj proizvodno močna, sigurno ne bo zmogla take obremenitve. Če paje kmetija velika, se pa v naši družbi še zmeraj pojavljajo dvomi v tako kmetijo. Zato mislim, da bi bilo nujno, da se enkrat, pa ne samo na Vrhniki, ampak v Sloveniji, dogovori davčna politika. Nimam nič proti temu, da plačujemo davek po dohodku, samo da ne bi bilo toliko obdavčeno vlaganje v kmetijsko proizvodnjo.« Silvo Modrijan: »Vlaganje se odšteje, tu so olajšave.« Albin Novak: »Kjer so velike kmetije, sem prepričan, da se bodo pojavljale še večje, ker je to ekonomska nuja. Te bodo pa ustvarila za normalno vzdrževanje dovolj velik dohodek, verjetno bodo ustvarile tudi viške.« Cilka Umek: »Ne bi bilo prav, da bi samo te kmete obdavčevali po dohodku. Potem bi tisti, ki nič ne proizvedejo, ostali brez davka, kar pa je narobe. Zemlji- 1 leto in to lahko podkrepil meri pozidave najboljših k Po skih zemljišč v zadnjih 20 Jal Vrhnika je bila pred 20. tijska občina z okrog 34 kmečkega prebivalstva, % pa je tega prebivalstva kve^ še 8 ali 9 odstotkov. Ne*d zato, ker so mladi iz kjRai odhajali v tovarne, kar seP^ strani kaže kot napredek dw — tako je tudi drugod po sv«' h in vendar ravno tak od39' kmetov na urejenih poV zagotavlja dovolj veliko zvodnjo hrane za vse. Poznamo nekatere pte na Vrhniki in sami okolici . Janezova vas, Dragomefl Verd, Bevke, skratka, sk '. vseh naseljih so ravno tisi *j boljše površine pozidane, i PJ zemljiščih je bila gradbel "jjj javnost pač najlaže izved J* najcenejša. Danes pa srrK^8 do dejstva, da moramo J*} teh pozidov v zadnjih 20 le"^1 dobiti nove kmetijske po" r Glede razdrobljenosti i Jj? vzrokov. Tudi dedovaf eden, saj je vsak lahko < . košček zemlje. Če pogl* g Blatno Brezovico — ob d ^ je hiša, za njo kozolec, po' en pa kmetu parcela vleče " Ljubljanice. Včasih so pa^ tako, da je vsak dobil dobre in nekaj slabe i Danes pa je to težko, ke' pre pozidali dobrr/zemljo, sla a • je ostala. Velikokrat smo^ , vorili, da naj bi se ta urbani ^ izvajala na slabši zemlji.,^ bilo rečeno takole: —Ja sai ,SaF zemljo rad proda. — Postaj vprašanje, ali res lahko ' j zemljišča sam odloča o t« 0sj' bo zemljo prodal ali ne. A \Za da se nikjer po svetu to ne p' de erm Cilka Umek ški maksimum je 10 ha obdelovalne zemlje v ravnini v kolikor obdeluje kmet družbeno zemljo že govorimo o združenem kmetu, ampak ta kmet združuje zemljo in proizvodnjo. In potem je davčna politika tu precej drugačna.« Kmetijska zemljišča moramo varovati Marjan Bežan: »Kar zadeva zavarovanje kmetijskih zemljišč, moram reči, da je to prioritetna naloga, ki je opredeljena tudi v družbenem planu občine, še zlasti v tistem delu, ki govori o prostorskem planiranju. Zavarovanje kmetijskih povšin temelji na kategorizaciji zemljišč, ne glede na njihovo dejansko rabo in ne glede na proizvodnjo na njih. Skratka: varujemo potencial, ki bi bil lahko usmerjen v kmetijstvo. Druga stvar, pa nekoliko ločena od tega je, kako bomo program kmetijske proizvodnje zares izvajali in kakšni bodo naši širši plani in katera zemljišča bomo načrtno usmerjali v kmetijsko proizvodnjo. Da bomo v bodoče s prostorom ravnali pravilno, moramo imeti tudi ta plan kmetijske proizvodnje na določenih zemljiščih in ne le kategorizacije in potencialno varovanje kmetijskih površin. V tej vsesplošni gradbeni aktivnosti je seveda pravšnja odločitev, da varujemo vse zemljišče, primemo za kmetijsko obdelovanje. Naslednji korak je, da skupaj naredimo plan perspektivne kmetijske proizvodnje, seveda skupaj s strokovnjaki.« Andrej Štular: »Pri urejanju kmetijskega prostora moram reči, da smo se o teh stvareh začeli pogovarjati komaj zadnje ja. Reči moramo, do teh f ®n kmetijsko zemljišče, ne ?!< to, ali je danes ta zemlja'[g'£ lana ali ne ali bi jo kmet tv K° dal ali ne in s tem bomo $ > neke osnovne pogoje, da et< kmetijstvo sploh lahko ra* hO: Druga stvar pa je, da boj rj nek način morali najti sr? *~ da bomo tista zemljišča' sicer danes manj primei!. v< kmetijsko proizvodnjo kot'1 ~ Kf smo jih pozidali sedaj ui*|?r°i: na teh povšinah razvijali! r? sko proizvodnjo. t!9' Seveda če bomo delali^'0 lastnimi močmi, tistimi, kljpuj kmetijstvo, bo šla ta *vraZl izredno počasi naprej, "^reci kmetij še odhajali mladij^ s ker še vedno ne bodo irr>e(nj?re nomskih pogojev. Če ^rnjh9* pa lotili malo bolj načelno. n> c Ob pametni kmetijski & I)* 30MŠTVU 1 etijsko zemljo spim se je v zadnjem času loši h k Potem bo morala stvar h 20 Jalo drugače izgledati. ). letij9 vsega pa je ureditev i4-o^ prostora, se pravi va, <™9a in urbanega prosto-1 kve^na družba ne more ži- Ne* cest, brez tovarn, že-iz kj'anovanj, kanalizacije, r se f-dato mora biti, ampak lek d amo: toliko in toliko je >o s" jemlje, ki se ne sme odzvati.« poV r ,iiko "ti v peti je tudi -i^lt!,j-ost meriiterriJlISC , sk< Hladnik: »Kmetije j tisi ^'ike probleme tudi z nežnostjo zemljišč. Sicer jbef l8tri večino dobre obde-ved ?omlje, vendar, kakor srn< *1a'. porabim štiri petine -no santo vožnjo, za pot do ■O lel j io in le eno petino za p0v10 na polju. Vidite, koliko gti j Porabim nesmotrno. S )vafl l!"1 združevanjem hko .'Jahko veliko prihranil. ogU »Na našem po-,D C( borovnici, predvsem v pol larno zemljišča tudi zelo ;e v Pna- Zraven tega pa se "pal j6 2 divjadjo. In tako >bii i? °bdelovalno zemljo. e 1 °elamo, gnojimo, orje- ke Porabimo ne nazad-' sial .ecej nafte, na koncu v no i I'2 te zemlje ne dobimo bani P- včasih so lovci ponoči nlji' !v ^d'" naokrog, malo a si,' Pre9anjali divjad in je ista1nekaj še ostalo na ko I ^a.sedaJ skoraj ni več. o tff n'iv ie tudi zaradi tega g pstalo neobdelanih. Na nef ^Postavljenih njivah ni biti enako socialno varni kot recimo delavec v tovarni. Ostarelim kmetom, tistim, ki so danes še vedno na kmetijah in so celo življenje delali in garali na kmetiji mora oziroma bo družba morala priznati to minulo delo in jim zagotoviti »mirno« starost. Celo življenje so namreč delali, ne samo zase, tudi za družbo, mar ne.« . Cilka Umek: »Socialne varnosti nimajo kmetje na majhnih kmetijah predvsem tam, kjer so starejši ljudje, medtem ko se mladi kmetje večinoma vključujejo v invalidsko pokojninsko zavarovanje. S primerno proizvodnjo z dovolj velikim obsegom proizvodnje, je možno doseči tudi socialno varnost. To pa je seveda zopet različno, tudi odvisno od tega, kje ima zemljo in kakšna so ta zemljišča. Prej je Hladnik govoril o zemljišču v Bistri, o razdrobljenosti zemljišč. Tudi če gremo v komasacijo, bo to težko doseči, tam so namreč Ljubljanske mlekarne in težko bi za vse kmete v Verdu dobili zemljišče v bližini. Ravno tu bi ta zemljišča težko zbrali, medtem ko drugje, v drugih vaseh obstoje boljše možnosti, da se opravi komasacija. Sicer pa z Ljubljanskimi mlekarnami tečejo dogovori in so pripravljeni odstopiti del zemljišč, ki jih sami na izkoriščajo kmetom. Je pa veliko kmetov, predvsem starejših, ki se komasaciji upirajo, čeprav celo sami ugotavljajo, da njihova proizvodnja ne napreduje. To pa je starostni moment. Mladih na kmetijah je premalo. Velikokrat te mlade moti neenakopraven položaj v družbi, da se ne odločajo za ta poklic. Hladnik Silvo Modrijan Albin Novak Ko- hifkene rentabilnosti. gK P'oh ni več mogoče pri Ija Ta problem bomo mo-[ ra^o rešiti.« )i* da 'fctova socialna gostje odvisna Proizvodnje 5a, Novak: »Dotikamo se ief yarnosti kmeta. Ned-ot« P kmet v veliki meri odvi-ur^oizvodnjein menim, da JI ^s možnost že vsak do-1 o)alno varnost tudi na ' •ta"'Cer so nekateri vzroki, kilpujejo. Eden od njih je ^drobljenost zemljišč. Qcej pomemben, je tudi * struktura naših kme-Precej visoka. Pri tem pa ^ še miselnost pri kme-• da nikakor ne morejo di fi S prostorskim planom določiti meje pozidovanja Marjan Bežan: »Edina regulativa, ki jo danes imamo in po kateri se ravnamo, so meje za-zidljivosti. Še zdaleč ni vse urbanistično urejeno. V določenih trenutkih smo postavljeni pred dejstvo, da prehitro določamo lokacije. Dogaja se, da v lokacijski oddelek Zavoda za načrtovanje prihajajo ljudje s prošnjami za nove lokacije. To so večinoa nasledniki kmetov, naslednja generacija, ki se ne ukvarja več s kmetijstvom ali pa so polkmetje. Seveda zahtevajo lokacijo na svoji zemlji. In verjemite, težko je zavirati te zahteve. Da bi jih lahko načrtno usmerjali, bi morali reči: »Ne boš zidal za očetovo hišo, tam je gotovo kmetijska zemlja, ampak boš šel zidat na neko slabšo zemljo, neprimerno za obdelovanje.« Tam pa bodo stroški gradnje veliko večji in tja ne bo šel gradit hiše. Vidite, v čem je konflikt. Kar zadeva sam prostorski plan, oziroma plan o rabi prostora v sami občini je jasno vodilo, da bomo varovali proizvodno zemljo. Nakar bomo razmišljali o ostalem delu. To je seveda načelna odločitev, ki pa se zatakne takoj, ko stopiš na realna tla. Nekdo pravi, da zidajmo na pobočjih. Kmalu bomo rekli, zidajmo na barju, ki je manj vredno. Nakar bodo komunalni inženirji, denimo, vprašali kako določiti zemljo, kjer bo lahko kdorkoli gradil in kakšna bo cena gradnje. S tem hočem samo povedati, koliko je ob tem prisotnih križajočih se interesov. Cilji kmetijske perspektive niso soočeni z drugimi cilji. Naša osnovna orientacija glede na dosedanja pozidava-nja, ki so bila povsem stihijska, je, da zavremo tak način in da jo spravimo s poseganji v prostor, v regularne okvire urbanizacije. Kar pomeni, da delamo načrte urbanizacije, vendar moramo imeti tudi programe kmetijstva za čim daljše obdobje, da se znamo orientirati in tako zavarovati kmetijska zemljišča. To je tisto, česar nimamo in od tu izvirajo težave. Seveda pa, v kolikor ni prostorske usmeritve, je težko reči, kam bomo kmetijsko proizvodnjo usmerjali in tako nastajajo težave pri samem organiziranju kmetijske proizvodnje..« Franc Krašovec: »Dokler ne-pridemo do prostorskega plana, Idila je že res, ampak kmetje pravijo, da idila denarja za življenje na kmetiji ne prinaša. Trdo je treba delati na kmetiji! razmerje cen kmetijskih proizvodov. Ne mislim, da bi morali imeti kmetje posebne cene za svoje pridelke. Imeti pa bi morali stalne garantirane cene za svoje pridelke, ki bodo v določenem razmerju do — na primer — koruze. Izkušnje v zadnjih letih kažejo, da ravno zaradi nesorazmerij v cenah prihaja do motenj pri preskrbi, zato je potrebno kmetom zagotoviti ekonomske cene. Kmetu moramo zagotoviti prava razmerja v cenah. Če bi se ' vse občine tako obnašale, kot se obnašamo mi, oziroma če bi temu problemu prisluhnile tako, kot je naš izvršni svet, potem ne bilo problemov glede preskrbe. Kmetu moramo zagotoviti, da bo dobil zasluženi denar in da ne bo živel slabše, kot delavec v tovarni.« Franc Krašovec: »Po sedanjih ocenah sredstev splošne porabe bo mogoče za stimuliranje kmetijske proizvodnje v obdobju 1981 —1985 zagotoviti 20.250.000 din iz sredstev proračuna občine Vrhnika. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev organizacij združenega Andrej Štula r Marjan Bežan Franc Krašovec h|»vl polni smo prisiljeni reševati po delčkih. Zato gremo pred občinsko skupščino z odloki o prepovedi parcelacije za posamezna zemljišča. Meje zazidljivosti moramo premakniti na slabša zemljišča, čeprav tu pogosto naletimo na osebni interes. Primer nasprotovanja nekaterih krajanov na Drenovem griču proti odloku o spremembi lastninske pravice ni izhajal iz ničesar drugega kot iz tega, da bodo zemljišča prodali po najvišji nekontrolirani ceni. Imamo regulativo, da to korigiramo, vendar se velikokrat temu pridruži tisti osebni interes, ki preprečuje družbeno razpolaganje z zemljišči. Glede uporabnosti zemljišč na bafju-pa menim, da imamo še vedno premalo programov. Potrebujemo širši program, ki bi ga celotna družba lahko podprla, oziroma bi ga morala podpreti. Za vsako zemljišče, ki ga nameravamo urejati, moramo vedeti, kakšno kmetijsko proizvodnjo bomo na njem imeli. To je ravno tako kot takrat, kadar se odločamo, da postavimo tovarno.« Za kmetijstvo tudi sredstva iz občinskega proračuna Andrej Štutar: »Kljub temu pa smo v zadnjem času le dosegli določene premike, čeprav smo daleč zabredli z deagrarizacijo. Mislim, da lahko in moramo — kljub vsem težavam — izpeljati osnovno nalogo tako daleč, da bo občina popolnoma oskrbljena z govejim mesom, mlekom in vsaj 75-odstotno s svinjskim mesom. Tiste stvari, ki jih pri naš ni možno pridelati, bomo pač morali kje drugje kupiti. Mislim, da je za razvoj kmetijstva silno pomembno tudi stalno dela je zadnja rešitev, ker v tak način financiranja ne moremo vključiti občanov^ki so zaposleni v Ljubljani (v občini je zaposlenih 4400 občanov, 3500 občanov je zaposlenih v drugih občinah). Sredstva v letih 1981—1985 naj bi se porabila za financiranje pospeševalne službe, za pospeševanje kmetijstva na planoti Pokojišče po posebnem programu in razdelilniku, za nadomestilo polovice obrestne mere na kredite, odvisno od dogovora na ravni SRS. Gledeproizvodnje govejih pitancev izvršni svet meni, da je rešitev le v dolgoročno zastavljenem razmerju med ceno krmil ter odkupno ceno živali. Proizvodnja prašičev je v zadnjih letih popolnoma izpadla, zato izvršni svet predlaga dva ukrepa: — enkratno premiranje s 1000 dinarjev na vsakega prvič vhlevljenega pujska. Premijo se da rejcu kot obrestoval no posojilo za dobo 5 let s tem, da se vsako leto 20 odstotkov kredita in obresti odpiše. S premijami za pospeševanje mlečne proizvodnje se izvršni svet ne strinja, ker gre tu za proizvodnjo za mnogo širši trg in za predelavo v okviru Kmetijske zadruge Vrhnika, ki mora del sredstev akumulacije vlagati v proizvodnjo mleka. Vsaj za pospeševanje mlečne proizvodnje je potreben republiški dogovor. Kmetijska zadruga mora za predvideno proizvodnjo zagotoviti možnost nakupa krmil in gnojil z minimalno trgovsko maržo. Izvršni svet je zahteval, da naj Kmetijska zadruga in Kmetijska zemljiška skupnost programe dopolnita z oceno možnosti organizacije konjereje, ovčjereje perutninarstva in predvsem upoštevata možnost proizvodnje krme.« domače Imamo višinske in barjanske kmetije Andrej Štular: »Ne smemo prezreti tudi višinskih kmetij. Tudi nanje moramo začeti drugače gledati, kot smo do sedaj. Višinske kmetije imajo glede na svojo specifičnost 20 odstotkov višje stroške in te stroške jim bo treba priznati. Na kakršenkoli način. Naslednja stvar je problem okrog reprodukcijskega materiala. Danes umetnih gnojil ni, dobiš jih samo za devize. To pa ni prav. Vsi bi radi jedli dobro in čim cenejšo hrano, sedaj pa naj si kmetijstvo samo zagotavlja devize zato, da bomo lahko pognojili in več pridelali. Mislim, da to ni logično. Naša zadruga ima slučajno na razpolago devizna sredstva in bomb poskrbeli za umetna gnojila in vsak kmet, ki deluje z zadrugo, jih bo dobil. Samo ni način, da moramo gnojila deliti kot na karte.« Cilka Umek: »Problem niso samo višinske kmetije. Tudi o kmetijah na barju se moramo dogovoriti. Poglejte, kadarkoli se v Bevkah pogovarjamo, pravijo kmetje, da imajo iste težave pri delu kot tisti na višinskih kme*-jah ali pa še hujše. Proizvodni stroški so često še večji kot v hribih. Mislim, da bomo morali, ko bomo ločili kmetijski del zemljišč na barju od druge porabe v ta zemljišča, kar precej vložiti, če bomo hoteli več pridelati. Potrebnih bo precej melioracij.« Albin Novak: »Pred nekaj leti je bilo v ljubljanski regiji organizirano tekmovanje v pridelavi koruze. Najboljši proizvajalci v celi ljubljanski regiji so bili na barjanski zemlji. Samo treba je pripomniti, da je ta zemlja zelo omejena. Če bi bilo celotno Barje, tudi tisto, ki poplavlja, tako urejeno, bi lahko imeli skoraj rekordne pridelke« Ele Košir: »Veliko kmetov živi tudi od gozda in ne gredo ravno v veliko širino kmetijske proizvodnje. Kmetje, ki imajo gozd, oziroma dohodek iz gozda, se ne vključujejo ravno v večjo organizirano prašičerejo in govedorejo, vsaj v borovniškem koncu ne. Mnogi najdejo zaslužek tudi s prevozi lesa iz gozda.« Cilka Umek: »Dohodek iz gozda je precejšen, vendar gozdarjenje je sezonsko delo, kmet pa ima tudi obdelovalno zemljo in na njej tudi prideluje, saj v gozdu ni kar naprej. Samo treba je specializirati kmetovanje in možnosti za to ni malo.« Ele Koilr: »Povem vam, da imam za resnično dobro in učinkovito proi-vodnjo premalo obdelovalne zemlje. Ukvarjam se pač z vsakim po malem, tudi z gozdnimi prevozi, ker je zaslužek večji« 1 Moralo bo biti bolje, saj jesti moramo Marija Hren: »Poglejte, marsikateri kmet danes proda zemljo za zidanje hiš. Jaz zemlje ne bi prodala. Sedaj kar dobro kmetujem, za mano pa bo kmetijo prevzel sestričnin sin in že hodi v kmetijsko šolo. Zato se mi zdi čudno, da nekateri, čeprav imajo naslednike, prodajajo zemljo. Jasno mladi potem ne vidijo bodočnosti . Ta fant jo vidi.Tudi pokojninsko zavarovanje plačujem razen zase in za moževo sestro tudi zanj. Mislim, da mora vsaka kmetija »iti«, iasno, delti pa je treba kar krepko. Ženska sem, pa »obvladam« dva traktorja. Mladim manjka korajže in volje za težko delo na kmetiji. Ne bi se smeli ustrašiti dela, tudi na kmetiji se že zasluži, moralo pa bo biti še bolje. In vse tako kaže, da bo, saj jesti bodo ljudje morali. Veliko govore tudi, da mladi kmečki fantje ne dobijo nevest. Saj so sami »fejst« fantje, pa da jih ne bi dobili! Morali pa bodo delo tako organizirati, da žene ne bodo samo garale. Jaz grem recimo v zdravilišče, si že tako organiziram delo na kmetiji, da grem lahko« Marjan Bežan: »Veljalo bi pog-gledati tudi polkmete in vrtičkarje. Tudi ta proizvodnja ni zanemarljiva, ko. govorimo o kmetijstvu « Albin Novak: »Mislim, da tiste, ki se kakorkoli ukvarjajo s kmetijstvom, lahko razdelimo na tri skupine. V prvo najvažnejšo sodijo tisti, ki proizvajajo tržne viške, v drugi so taki, ki pridelajo dovolj hrane le zase, tretji pa so vrtičkarji, ki pa bodo najbrž kaj kmalu namesto rož začeli gojiti po-vrtnino. Najbrž so vsi pomembni in koristni.« Cilka Umek: »K nam na Kmetijsko zemljiško skupnost prihajajo tudi ljudje iz blokov. V najem želijo vsaj košček obdelovalne zemlje. In mislim, da ne smemo tega dejstva zanemariti, čeprav je daleč od usmerjene proizvodnje. Je pa kljub temu koristna. Mislim, da moramo vsakomur, ki zemljo želi obdelovati, to zemljo tudi dati. Seveda v okviru možnosti. Mladi na ogledu usmerjene kmetije Tudi na Vrhniki mladi kmetovalci ne spimo! Sklenili smo, da si ogledamo usmerjeno kmetijo. V nedeljo, 7. 12. 1980 smo to tudi storili. Ogledali smo si usmerjeno kmetijo pri Rus Francu na Logu. Zaradi slabega vremena nas je bilo le peščica zainteresiranih. Domači so nas prisrčno sprejeli. Najprej smo se na prijetnem domačem zapećku pogovarjali o svojih problemih in izmenjavi izkuše-nje. Pogovarjali smo se o zaostalem kmetijstvu. Vse manj pozornosti posvečamo mladim. Žal je to že stara bolezen. Toda posledice se že čutijo. (Kriza z mesom in ostalimi pridelki) Več spoštovanja bi rriorali imeti do teh svetih in pridnih rok, kolikorjih je še. Saj danes vse sili v industrijo, kmetijstvo pa stoji ob strani. Še bi se lahko pogovarali, toda čas nas je preganjal. Stopili smo v lepo urejen hlev. Na eni strani hleva so privezani mladi pitanci, nasproti njrtTpa krave mlekarice. Na koncu pa so v prosti reji teleta. Že ob samem pogledu na to veliko čredo živine ti je toplo pri srdu. Gospodar France pravi: »Imeti moraš precej ljubezni do živali, da sploh lahko začneš gojiti živino!« Povedal nam je, da krmi z silažo-molcem. Pogovarjali smo se tudi o spravilu in o vskladiščevanju silaže. Skoraj tri ure smo se v prijetnem vzdušju pogovarjali o tem in onem v kmetijstvu. Ob koncu smo se domačim za vse zahvalili, to bom storil tudi ob tej priliki: še enkrat najlepša hvala za prijeten sprejem, milan dmEK PIŠEJO PIONIRJI Ob dnevu republike 29. november je za vse jugoslovanske narode največji praznik. To je rojstni dan naše države. Letošnji je bil že sedemintrideseti in v Borovnici ter okolici smo v počastitev tega dne pripravili prireditve, slovesnosti, srečanja. Že 29. novembra je bila v prostorih krajevne skupnosti slovesnost, kjer so dvanajstim občanom podelili visoka državna odlikovanja. Nagrajencem smo čestitali tudi pionirji in mladinci naše šole, flavtisti pa smo jim zaigrali nekaj skladbic. Tega dne so naši osnovnošolci pripravili srečanje s preser-skimi mladinci. Pomerili so se v streljanju in si ogledali nastop šolske folklorne skupine, ki je prvič plesala ob »živi« glasbi — spremljali so jo namreč mladi tamburaši. Zatem je bil na vrsti ples. Glasba je privabila mnogo učencev, da so se veselo zavrteli. Naslednji dan smo najprej imeli proslavo učenci višje stopnje. Pevski zbor, recitatorji, kvartet blokflavt, šolska folklorna skupina in dramski krožek nižje stopnje so se zares potrudili, da je proslava praznično izzvenela. Na Bregu so v počastitev praznika republike odprli nov vrtec in izročili namenu asfaltirano cesto. V programu so sodelovali malčki iz tamkajšnjega vrtca, flavtisti glasbene šole in mladinci, ki so z recitalom navdušili vse prisotne. Popoldne so tudi cicibani končno dočakali veliki trenutek. Sprejeti so bili med pionirje. Najprej so ponovili pionirsko zaobljubo, nato so dobili rdeče rutke in modre kapice, na katerih se je svetila značka. Preden so odšli na zakusko v šolo, so še prisluhnili programu, ki so ga pripravili pionirji. Ob 17. uri pa je bila na vrsti še proslava za vse krajane. Množici ljudi, ki se je komaj stisnila med štiri stene kinodvorane, so se predstavili recitatorji — pionirji in mladinci, šolska in mladinska folklorna skupina, deklice s simboličnimi vajami, šolski pevski zbor, moški pevski zbor LIKO ter najmlajši iz vrtca, govoril pa je tov. Jeremič. Mislim, da smo letošnji praznik republike proslavljali svečano in dostojno. Maja Makovec, 5. a Lit.-nov. krožek OŠ Borovnica Najmlajši za nogometnega prvaka Notranjske NK Usnjar je organiziral v novi dvorani na Vrhniki prvega od skupno petih turnirjev za prvaka Notranjske v nogometu, in sicer v konkurenci prve in druge selekcije. Prej je bilo dogovorjeno da na prvem turnirju na Vrhniki sodelujejo predstavniki vseh petih občin Notranjske-Vrh-nike, Logatca, Cerknice, Ilirske Bistrice in Postojne. Na žalost sta ob napovedanem času prišli le moštvi Vrhnike in Ilirske Bistrice. Kljub tako okrnjeni udeležbi pa je organizator NK Usnjar lahko zadovoljen. Prvak Notranjske dobi pravico do so., kovanja v četrtfinalnih borbah v Sloveniji. Če pa premaga tudi to oviro, tekmuje tudi za prvaka Slovenije. Tekma med Ilirsko Bistrico in Vrhniko se je končala neodločeno. Vrhničani so bili boljši v kategoriji mlajših pionirjev (I. selekcija), zmagali so s 4:0. Gostje pa so zmagali v kategoriji starejših pionirjev (II. selekcija) z rezultatom 8:2. MOMIR ARSIĆ ŠAHOVSKE VESTI TURNIR V POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE V počastitev Dneva republike je šahovsko društvo Vrhnika organiziralo 4. hitropotezni turnir za posameznike, pod pokroviteljstvom Krajevne skupnosti Vrhnika in ZTKO Vrhnika. Na turnirju je sodelovalo 30 šahistov iz Vrhnike in nekaterih krajev Notranjske. Po kvalifikacijah v treh skupinah so najboljši igrali v iinalu. Rezultati: 1. Simon Jerič, Borovnica 8,5; 2. Dekanja, Postojna 8; 3. Hajna, Postojna 7,5 točk itd. HITROPOTEZNI TURNIR Hitropotezni turnir za december je bil 7.10 in je tudi prvi turnir v novi šahovski sezoni. Sodelovalo je 14 šahistov. Rezultati: 1. Leon Gostiša 13; 2. Vlado Mlinar 10; 3. Sašo Čačič 9; 4. Matjaž Justin 8 točk, itd. PRVENSTVO ŠD VRHNIKA ZA LETO 1980 Na klubskem prvenstvu za leto 1980 je sodelovalo 12 šahistov, ki so od oktobra do decembra v medsebojnih srečanjih prikazali kvaliteten šah. Rezultati: 1. Leon Gostiša 9; 2. Slavko Čačić 9; 3. Janez Sodja 8; 4. Franc Gostiš 8 točk, itd. Na tem turnirju je Čačič Slavko osvojil tudi naslov prvokategornika. PRVA SLOVENSKA LIGA Vrhniški šahisti se kljub veliki želji niso uspeli obdržati v prvi slovenski ligi. K|jub temu pa so s svojo borbenostjo dostojno predstavljali svoj klub in vrhniški šah nasploh. Kljub temu pa je bil dosežen izvrsten uspeh, saj je Simon Jerič iz Borovnice postal mojstrski kandidat. M. STANKOVIĆ NOVICE IZ ŠD DRAGOMER Šahovska sekcija Dragomer je ob 29. novembru organizirala redni vsakoletni turnir. Udeležilo se ga je 10 igralcev. Zmagal je Alojz Šoln 7 točk, drugi je bil Stane Pezdir 7, tretji pa je bil Brane Celarc s 6 točkami, itd šahovska sekcija Dragomer bo organizirala novoletni turnir dne 28. 12.1980 ob 9. uri v prostorih doma družbenih organizacij v Dragomerju. Prijave se sprejemajo 15 minut pred pričetkom tekmovanja. Vabimo ljubitelje kraljevske igre da se turnirja udeležijo v čimveč jem številu. Šahovska sekcija Dragomer obvešča vse ljubitelje in ljubiteljice šaha, da se bo pričelo prvenstvo sekcije 11. januarja 1981 ob 9. uri v prostorih doma družbenih organizacij. Prijavite se lahko do 9 ure tega dne v domu. Prostori so ogrevani, vabimo tudi vse pionirje ki pionirke da se vključijo v šahovsko sekcijo. Informacije bodo lahko dobili v nedeljo, 11. januarja od 9. do 12. urev prostorih doma družbenih organizacij. Obisk v tovarni usnja Že dolgo časa sem si želela obiskati tovarno usnja, na katero smo vsi Vrhničani ponosni. Moja mamica je dolgo vrsto let delala v njej. Večkrat sem jo spraševala o njenem delu. Znova in znova mi je morala pripovedovati, a prave predstave kljub temu nisem imela. Letos pa se je moja želja uresničila. V petek, dan pred dnevom praznika republike, so na ogled tovarne povabili vse predsednike razrednih skupnosti. Veseli smo se odzvali vabilu. Po četrti šolski uri smo skupaj s tovarišicama učiteljicama, Babi-čevo in Žibertovo, odšli v tovarno. Sprejeli so nas trije tovariši, ki so nam razkazali tovarno, nam predstavili delo v njej in odgovarjali na naša radovedna vprašanja. Odpeljali so nas v veliko dvorano, kjer so v velikih sodih prali kože. Nekaj mož je delalo ob strojih, opranim kožam so odstranjevali dlako. Tovariš France nam je opisal postopek dela, vendar smo ga bolj malo slišali, ker so bučali stroji. Ogledali smo si tudi dvorano, v kateri kože v sodih tako dolgo spirajo, da dobijo modrikasto barvo. Posebno všeč mi je bila sušilnica kož. Delavci kože lahko obesijo ali pa jih raztegnejo v izoblikovan prostor v nekakšni omari. Tudi dvorana, v kateri smo spoznali način barvanja kož, mi je ostala v nepozabnem spominu. Po ogledu tovarne so nas vodiči povabili v njihov salon, kjer smo se okrepčali s sadnim sokom in z obloženimi kruhki. Za spomin smo dobili knjige. Predstavniki šestih in sedmih razredov smo dobili knjigo SOCIALISTIČNO SAMOUPRAVLJANJE V JUGOSLAVIJI. Z obiskom v Industriji usnja smo bili vsi zadovoljni, saj smo se seznanili z delom v tej delovni organizaciji. Ksenija Miklavčič 6. b Osnovna šola Ivan Cankar — Vrhnika Vrhniški rejci malih živali so tudi letos v Domu krajevne skupnosti Vrhnika pripravili razstavo. Štirideset rejcev, večina jih je bilo z Vrhnike, je razstavilo okrog 480 malih živali. Ocenjevalca iz Avstrije sta izredno dobro ocenila živali in pohvalila prizadevne vrhniike rejce. Tek po ulicah Vrhnike ob praznovanju dneva republike ZTKO Vrhnika in OŠ Ivan Cankar Vrhnika sta 26.11.1980 organizirala in izvedla TEK PO ULICAH VRNIKE za vse kategorije. Udeležilo se ga je 191 tekmovalcev in tekmovalk iz več krajev Slovenije in Vrhnike. Razveseljivo je, da postaja tek na Vrhniki vse bolj priljubljena športna dejavnost, katere se v vedno večjem številu udeležujejo tudi tekmovalci iz drugih krajev naše republike. Rezultati: Mlajši pionirji — roj. 1970 in kasneje: 1. Andrej Krvina, 2. Boštjan Makovec, 3. Luka Drašler, 4. Jaka Puc, 5. Tomaž Puc, 6. Marjan Do-lamič, 7. Srečko Moruz, 8. Blaž Dobrovoljc, 9. Jože Fortuna, 10. Sašo Videnovič, 11. Primož Kržmanc, 12. Peter Molek, 13. Peter Suhadol- • nik, 14. Edi Vuk, 15. Peter Štular, 16.—17. Zobec Jani, 18. Boris Drašler, 19. Blaž Bomšič, 20. Marjan Gutnik, 21. Matic Mrak, 22. Grega Rome, 23. Uroš Vrhovec, 24. Heri Voglar, 25. Igor Murko, 26. Leon Kržič, 27. Dejan Skobec, 28. Boštjan Mlakutnik. Mlajši pionirji — roj. 1967,1968,1969: 1. Robert Kužnik, 2. Uroš Rot, 3. Marko Rijavec, 4. Rafael Mam, 5. Metod Osredkar, 6. Robi Ogrin, 7. Blaž Caserman, 8. Tone Nagode, 9. Andrej Dobrovoljc, 10. Milan Kovačec, 11. Jure Rot, 12. Robiti Japelj, 13. Ljubo Grujić, 14. Jože Primec, 15. Mirko Gabrovšek, 16. Milan Bizjak, 17. Bojan Posa-vec, 18. Miha Rihar, 19. Tomaž Plut, 20. Jernej Krašovec, 21. Robert Mihevc, 22. Mišo Sagrkovič, 23. Robert Mele, 24. Uroš Gabrovšek, 25. Primož Kavčič, 26. IgorSkpec, 27. Albert Pajnkiher, 28. Dane Kasalo-vič, 29. Edo Petkovšek, 31. Darko Koztovič, 32. Cveto Grampovčnik. Mlajše pionirke — roj. 1970 in kasneje: 1. Darja Možina, 2. Marka Knapič, 3. Marta Eržen, 4. Špela Kukec, 5. Dejana Gligorevič, 6. Mateja Tomažič, 7. Sabina Zalović, 8. Tanja Dermota, 9.—10. Katarina Krašovec, 11. Alenka Grom. Mlajše pionirke — roj. 1967,1968,1969:1. Polona Japelj, 2. Matička Kovač, 3. Natalija Rožnik, 4.-5. Milojka Cigale, 6. Maja Malava-šič, 7. Mojca Lampe, 8. Barbara Barbo, 9. Milena Oblak, 10. Jana Mezeg, 11. Ema Leventić, 12. Barbara Varšek, 13. Danila Žgavec. Starejši pionirji — roj. 1965, 1966: 1. Andrej Mohar, 2. Bogdan Žemljic, 3. Tone Hren, 4. Tomaž Mohar, 5. Janez Rupnik, 6. Janko Končan, 7. Andrija Skubak, 8. Robi Trampuž, 9. Robert Starkež, 10. Simon Hlebec, 11. Zbran Grom, 12. Borut Jesenovec, 13. Marjan Doli-nar, 14. Hamza Beganovič, 15. Tomica Stematovič, 16. Marko Bobnar, 17. Rudi Dobrovoljc, 18. Dušan Malavašič. Starejše pionirke — roj. 1965, 1966: 1. Branka Rihar, 2. Jana Kovač, 3. Jožica Hosta, 4. Irena Šurca. Mladinci — roj. od 1961 do 1964:1. Franc Povše, 2. Marjan Dizda-revič, 3. Janez Škorjanc, 4. Dare Perme, 5. Janez Bratovž, 6. Miran Stanovnik, 7. Srečo Gvorek, 8. Milan Mohar, 9. Vladimir Kveder, 10. Tomaž Repovž, 11. Bojan Novak, 12. Uroš Lavrinšek, 13. Grom Robi. Člani — od 18 do 30 let — JLA: 1. Ljubo Menković, 2. Tone Ušal, 3. Peter Macuh, 4. Radoš Gospičic, 5. Anton Žabkar, 6. Mile Čule, 7. Zoran Nakalamič, 8. Vukajlo Džokovič, 9. Janžeković Budise, 10. Aco Arsovski, 11. Bojan Jurko, 12. Ivica Gas, 13.—14. Darko Golob, 15. Jakob Hekli, 16. Franjo Babic, 17. Darko Barišič, 18. Arsenije Jovano-vič 19. Mustafa Hodžič, 20. Božina Novoselec, 21. Milivoj Vrabec, 22. Bourt Golob, 23. Zoran Gačevski, 24. Svetolip Jotović. člani od 18 do 30 let: 1. Konrad Merlak, 2. Ivan Tomažin, 3. Edvard Doljak, 4. Damjan Erajnik, 5. Andrej Velkavrh, 6. Jaka Susman, 7. Franc Petkovšek, 8. Ivan Urb, 9. Žarko Markovič, 10. Janko Smole. Članice do 25 let: 1. Dada Grom, 2. Boža Grom. Članice nad 25 let: 1. Greta Rozman, 2. Darinka Erzetič, 3. Mateja Grom, 4. Rožica Lampe, 5. Nuška Vogrinc, 6. Anka Grom, 7. Iva Pečar. Veterani A od 30 do 40 let: 1. Janez Grom, 2. Marjan Grom, 3. Jože Štine, 4. Miro Pinter, 5. Gabrijel Jelovšek, 6. Bogdan Grom, 7. Franci Novak, 8. Branko Roje, 9. Plahutnik Leon, 10. Jure llen, 11. Stanko III-jaš, 12. Tone Gantar, 13. de Gleria Dušan, 14. Slavko Dedič. Veterani B nad 40 let: 1. Rado RkJI, 2. Štefan Kovač, 3. Štefan Premrl, 4. Ivan Barkol, 5. Uroš Lampe, 6. Franc Kovač, 7. Janez Gabrovšek, 8. Alojz Hvala, 9. Janez Medic, 10. Blaž Geč, 11. Alojz Kržmanc. ZTKO Vrhnika Poznate vse prednosti svojega članstva? Ali veste, da avto-moto društva in Avto-moto zveza Slovenije zdi žujejo in zastopajo interese svojih članov in jim v stiski nudijo pornoj Članom AMD je omogočeno sodelovanje pri izobraževanju s podroflj prometnih predpisov in pri športu, turistični ter družbeni dejavno'1 avto-moto društev in zvez. AMZJ je članica mednarodnih avtomob* stičnih organizacij, zato so njeni člani deležni pomoči in ugodnosti ti*' pri potovanju v tujini. Leto je naokoli in veliko voznikov se bo v kratkem znova odločalo?1! včlanitev v avto-moto društvo. Tako so v vrhniškem avtomoto društv* že zaceli z obnavljanjem članstva in vpisovanjem novih članov za 1981. Članarina za posamezne kategorije je sledeča: — avtomobilisti 280* — motoristi 140* — traktoristi 140« — člani brez vozil 100.1 — člani podmladka Spisek članskih ugodnosti za leto 1981 je precej velik, zato naj om* nimo le najpomembnejše: Tehnične ugodnosti: — brezplačna pomoč pri odpravi manjših napak na mestu okva'6, — brezplačen prevoz v prometni nesreči poškodovanega vozil8, — brezplačna kontrola in nastavitev žarometov, — brezplačna kontrola zavor, — brezplačna kontrola hladilne tekočine, — popust pri ceni za vleko vozila v primeru okvare, — popust pri ceni raznih testirani motorja in r«odvozja. Omenjene ugodnosti lahko člani AMD dobijo pri tehničnih bazan* so v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Novi Gorici, Kopru, na Otočij ter na avtocestah v Postojni in v Tepanju. Delovni čas tehničnih bslf vsak dan (tudi nedelja in prazniki) od 7. do 20. ure, razen v Kopru, W stojni in Tepanju, kjer delajo neprekinjeno. Vse tehnične baze fahKO pokličete na telefon 987 ali s pozivnega stebrička na avtocesti Turistične ugodnosti: — garantno pismo za tujino, s katerim lahko poravnate stroške P pravila ali prevoza poškodovanega vozila, stroške zdravljenja, kup"? vozovnice za prevoz v domovino in krijete stroške sodnih ali odvej* ških storitev. Nastale stroške plača član AMD po povratku v domovin'' v domači valuti, . , — klic v sili — AMZS bo člana preko radijskih postaj doma ali v tuf obvestila o katerikoli neprijetnosti, ki se mu je zgodila doma v času W gove odsotnosti, — popust v avtocampih doma in v tujini, — popust v raznih gostinskih in turističnih objektih ter obrtnih & lavnicah. Zavarovanje: Člani AMD imajo 10 % popust pri kasko zavarovanju osebnih vozil pri Zava'0-valni skupnosti Triglav in Croatia. Pravni nasveti: člani AMD imajo pri pogodbenih odvetnikih AMZS pravico do brezplaS"" pravnih nasvetov. Motorevija: Vsak član AMD letno prejme brezplačno 11 izvodov glasila AMZS—Motors* je, ki prinaša novice in zanimivosti s področja avtomobilizma, motociklizma' avto-moto športa ter obvešča o delu AMD in AMZS, svetuje za varnejšo vožnjo" vzdrževanje vozil ter predlaga turistična potovanja. . Poleg naštetih ugodnosti AMD Vrhnika vsak mesec organizira tečaj za no" voznika motornih voz«. Prvi tečaj se začne že 26. januarja 1981. Pohitite s pv vami. Vsak četrtek ob 16. uri, ko so v društvenih prostorih učne ure, lahko pridejo o testiranje oziroma preverjanje znanja o prometnih predpisih vsi člani drus"' Testiranje je brezplačno. , Vozniki, ki ste že člani AMD, priporočite članstvo v avto-moto društvu tudi p' jateljem in znancem! Tako bo velika družina AMZS še večja in močnejša. C|a" stvo v AMD je tudi solidarnost na cesti! Občani, šoferji! tal Na AMD Vrhnika, Stara cesta 7 se lahko zglasite vsak dan od 8. do 12. ur*' ?e ponedeljek in četrtek tudi od 14. do 16. ure, ter v sredo od 14. do 18. ure. Ka Zdi Prvi gozdni tek »U lovka 80« V organizaciji ŠD Partizan Vrhnika in pod pokroviteljstvom IUV Vrhn*** na Ulovki izveden 1. gozdni tek »Ulovka 80« za vse kategorije. Kljub sw vremenu so organizatorji dobro pripravili progo tako, da se je teka uda1, preko 200 tekmovalcev vseh krajev Slovenije. Prišli so iz Maribora, Celja* nja, Ljubljane, Logatca, Borovnice, Ilirske Bistrice, s Kokrice, z Vrhnik6 drugih krajev. , V najzanimivejšem teku na 15 km pri veteranih je zmagal NOVAK (Oli"1 z zelo dobrim časom 50,36,00. V kategoriji članic je postala zmagovalka MODIC (Brdo), pri starejši!1' ranih pa je bil najuspešnejši domačin KOVAČ. Omenimo še, da je bila organizacija zelo dobra. Organizator se je P"1 da je elek. center IUV Vrhnika sproti posredoval rezultate. Tudi ostale službe Ulovka 80 so delovale brez napak, tako da so tekrr* že sedaj obljubili, da se bodo drugo leto z veseljem udeležili drugega? nega teka Ulovka 81. Rezultati: {| Mladinci do 18 let—7km: 1. Martin Kavka, 2. Beno Piškur, 3. Silvo J tin, 4. Romen Lazar, 5. Janez Bratovž, 6. Stane Moroz, 7. Janez Bla*" Tomaž Pogačar, 9. Andrej Kalan, 10. Darko Krošelj, 11. Dare Kovač, 12-" Stanovnik, 13. Uroš Rot, 14. Robi Trampuž, 15. Jure Rot, 16. Jože Slab* Zoran Grom, 18. Blaž Caserman, 19. Jernej Fefer, 20. Tomaž Grofl1' Zoran Posavc, 22. Robi Grom, 23. Polde Kovač, 24. Andraž Grom, 2» Skopec, 26. Dušan Malavašič, 27. Uroš Gabrovšek, 28. Aleš Medic, 29 per Gantar, 30. Franc Gorenc. Moški do 30 let —15 km: 1. Franci Novak, 2. Božo Starašinič, 3. J* Smole, 4. RafkoDrašček, 5. Žarko Markovič, 6. Ivan Kop, 7. Bojan Dečmf Tomaž Kalan, 9. Ivan Tomažič, 10. Franc Miklavčič, 11. Mile Čule, 12. m Zdravkovič, 13. Janko Preskar, 14. Jože Križman, 15. Aleš Čerin, 16' Šarf, 17. Srečko Gvorek, 18. Silvo Demšar, 19. Edvard Boljak, 20. Marko šek, 21. Vinko Podlogar, 22. Andrej Tomažin, 23. Lojze Homan, 24. 0» Brajnik, 25. Franc Jug, 26. Janez Jereb, 27. Lojz Prša, 28. Ivan LogožaJ; Miro Pivk, 30. Drago Arhar, 31. Dušan Novotnv, 32. Toni Turk, 33. Jane*21 34. Milan Selan, 35. Bojan Jesenovec, 36. Borut Fefer, 37. Jakob Susm*f Andrej Velkavrh, 39. Franc Petkovšek, 40. Niko Goleš, 41. Zlato ČCr Tomo Bratić, 43. Boris Sima, 44. Jože Justin, 45. Dušan Metelko. Moški od 30 do 40 let — 15km: 1. Svetlan Vujasin, 2. Janez Um| Lojze Oblak, 4. Franc Kavčič, 5. Polde Taler, 6. Konrad Merlak, 7. Jeni M 8. Aci Hafner, 9. Srečo Pirman, 10. Abjoša Čoko, 11. Grom Janez, 12. W" Grom, 13. Miro Pinter, 14. Tone Košir, 15. Jože Štine, 16. Bogdan Gron1, Gabrijel Jelovšek, 18. Tone Kariin, 19. Andrej Stermetski, 20. Miha ŠmUj Polde Kovač, 22. Zdravko Vrbič, 23. Franc Knez, 24. Branko Roje, 25. * Rode, 26. Jože Vogrinc, 27. Tomaž Kotnik, 28. Stanko llijaš, 29. Vojko m 30. Janez Rot, 31. Matevž Pleško, 32. Ivan Dremelj, 33. Slavko Devi' Janez Malavašič. Moški od 40 do 50 let —15 km: 1. Brane Kušar, 2. Štefan Kovač, 3. -t Premrl, 4. Alojz Jošt, 5. Jure Dolenc, 6. Andrej Grom, 7. Uroš Lampe, 8.1 Gabrovšek, 9. Alojz Hvala, 10. Franc Hrovat, 11. Andrej Srpčič, 12. M Omerzel, 13. Karel Lazar, 14. Marjan Čerin, 15. Jože Jerina, 16. Lado man, 17. Esad Karalič, 18. Staš Potočnik, 19. Stojan llič, 20. Erik Krisc1^ Janez Medic, 22. Florjan Regovec, 23. Bogdan Vidanič, 24. Peter PetK^ Moški nad 50 let —15km: 1. Franc Kovač, 2. Srečo Kocbek. Tek JLA — 7 km: 1. Ljubinko Menković, 2. Tone Ušaj, 3. Peter Mac» Zoran Nakalamič, 5. Boris Janžaković, 6. Franjo Pavić. , Ženske do 25 let — 7 km: 1. Tina Modic, 2. Marjeta Pogačnik, 3. W Kovač, 4. Danica Moian, 5. Polona Japelj, 6. Tatjana Goleš, 7. Jasna KoV Jolanda Poropat, 9. Jožica Hosta, 10. Irena Ratkovič, 11. Simona ČerijJ Branka Rihar, 13. Nada Grom, 14. Mojca Lašič, 15. Irena šurca, 16. Sa* celi, 17. Maja Malavašič, 18. Mojca Lampe. Ženske od 25 do 35 let—7 km: 1. Irena Dolenc, 2. Darinka Erzatič, 3 toda Košir, 4. Boža Grom, 5. Meta Grom, 6. Darja Gantar. Ženske nad 35 let — 7 km: 1. Greta Rozman, 2. Cilka Kovač, 3 Grom, 4. MHena Regovec, 5. Terezija Geč, 6. Betka Dežman, 7. AH lovšnik, 8. Tatjana Zavašnik, 9. Nuška Vogrinc, 10. Majda Grom, 1 Grom, 12. Nataša Madic, 13. Anica Malavašič, 14. Helena Žigon. 0 ZA JAVNO RAZPRAVO OSNUTEK ibi!!- Resolucija 0 družbenoekonomski politiki in razvoju občine Vrhnika v letu 1981 Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Vrhnika v letu 1981 izhaja iz temeljnih usmeritev, ciljev, nalog in obveznosti iz predloga dogovora o temeljih družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1981—1985. V resoluciji je poudarek predv-na tistih nalogah in ukrepih, ki so opredeljene kot prioritetne naloge v letu 1981 in pomenijo uresničevanje skupnihciljev in interesov družbeno gospodarskega razvoja v prvem letu izvajanja no-Vega srednjeročnega plana, ki sloni na stabilizacijskih ukrepih in Prizadevanjih vseh nosilcev družbene reprodukcije. OCENA DRUŽBENEGA RAZVOJA v LETU 1980 Doseženi rezultati za devetmesečno obdobje so že osnova za °ceno izvajanja opredeljene politike razvoja in konkretnih nalog za tekoče leto. V tem letu smo glede na splošno gospodarsko situacijo °b koncu leta 1979 oziroma v začetku leta sprejeli resolucijo o poli-jjki uresničevanja družbenega plana razvoja občine Vrhnika za obdobje 1976—1980, v letu 1980 in podpisali dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. Navedena dokumenta sta zahtevala spremembe v poslovanju gospodarjih in družbenih dejavnosti, saj sprejeti ukrepi posegajo na vsa področja od delitve usvarjenega dohodka, zaposlovanja, plačilne bi-'ance s tujino, osebne, skupne in splošne porabe, investicijske poli-*e, politike oblikovanja cen in nenazadnje našega spoznanja, da moramo priti z dogovarjanja na dejansko realizacijo sprejete in dogovorjene politike. Ocenjujemo, da bodo posamezni opredeljeni in sprejeti cilji ra-*v°ja realizirani. V letu 1980 je opaziti občuten napredek na področju doslednejšega izvajanja sistema samoupravnega planiranja. jsi nosilci planiranja so se aktivno vključili v pripravo planskih dokumentov, čeprav se skoraj na vseh nivojih pojavljajo težave — OZD so sprejele, oziroma so pred sprejetjem, temeljev planov, če-Prav še vedno nimajo jasne opredeljene politike razvoja za posamezna področja, niso znani vsi ukrepi za dosledno izvajanje stabili-^cije gospodarstva, niso tudi v celoti poznane vse obremenitve združenega dela. Proces svobodne menjave dela med uporabniki in ■ Kvajalci ni v celoti zaživel, kar se je sedaj še bolj pokazalo pri obravnavi osnutkov SS o temeljih planov SIS materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti. Vse premalo se pogovarjamo o vsebini programov in nalogah izvajalcev za realizacijo le-teh. Vzroki za tako stanje so tudi v tem, da je vsebina in kvaliteta ponujenih programov taka, da ne daje jasne slike, kaj to pomeni za organizacijo združenega dela (za koliko so manjše ali večje obveznosti), kaj je tisto, za *arbo potrebno združevati dodatna sredstva in kaj smo že do sedaj *druževali oziroma izvajali. S tako konkretizacijo bi lahko odgovo-11,1 tudi na tista vprašanja, ki se nanašajo na uveljavljanje odgovornosti posameznika. Kljub opredelitvi, da bomo zagotavljali pogoje za stabilnejši ^on gospodarske rasti na osnovi samoupravnega planiranja, ra-^onalnega gospodarjenja, izsledkov znanstvene dejavnosti in dru-g'h kvalitetnih prvin, se čuti pomanjkanje kvalitetnih proizvodnih Pnjgramov, ki so osnova za gospodarsko rast ter spremembo gospodske strukture. V občini smo posebej presojali predvidene inve-^■cijske naložbe v skladu s sprejetimi kriteriji banke ter ugotovili, da vse predlagane investicijske naložbe ne bodo deležne družbenih Sredstev. Poleg zagotovitve finančne konstrukcije so se pojavila vPrašanja predpriprav za prvotno načrtovane naložbe. Organizacije združenega dela so predlagale Ljubljanski banki — gospodarski ar>ki Ljubljana, da v svoje programe vključi posamezno investicijo s svojo udeležbo, ne da bi vzporedno bilo rešena vsa ostala vprašanja, od projektne dokumentacije do gradbenega dovoljenja. Zaradi nepripravljenosti k investiranju in premalo dodelanih fi-a°čnih konstrukcij za posamezno naložbo se ocenjuje, da predvide naložbe ne bodo realizirane. Industrija usnja Vrhnika je načrtovala izgradnjo obrata usnjene "nfekcije in skladišče surovih kož, za katero ocenjujemo, da se bo Prenesla v naslednje obdobje. Za obrat usnjene konfekcije je prijavljena lokacijska dokumentacija in naročena izdelava podpro- LIKO Vrhnika je načrtoval pričetek gradnje stolame na Verdu, °končanje opremljenosti vratarne ter gradnjo prodajnega skladiš-a- Od načrtovanih nalog bodo realizirali le pripravo na izgradnjo II. taze stolame. Kamnolom Verd je načrtoval izgradnjo oziroma razširitev indu-"nje gradbenega materiala. Ta naloga do konca leta 1980 ne bo tealizirana v .Droga Portorož — obrat Jelka Vrhnika — je predvidela vlaganja Vgradnjo proizvodnih in skladiščnih prostorov, naloga ne bo reali-lrana zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Kljub jasnim opredelitvam s področja investicijskih vlaganj lahko gotovimo, da večjih vlaganj v letu 1980 ni bilo, razen manjše adap- Se >«l k Sc zazidalni okoliš ali meje zazidljivosti kot sestavni del urbanističnega progra' ma, vendar s pogoji, ki jih določa ta odlok 17. člen JHa|( Za parcelo v okviru meja zazidljivosti štejemo tisto, ki je v celoti ali deln° Jjtofc znotraj začrtanih meja, vendar omogoča postavitev objekta še znotraj mep zazidljivosti z vsemi potrebnimi odmiki. V. KOMUNALNO OPREMLJANJE ZEMLJIŠČ 18člen ■ „fcnMh Graditev objektov, ki jih opredeljuje ta urbanistični red, mora temeljitina strokovnih rešitvah komunalnih naprav in priključkov. 19. člen Urejanje stavbnih zemljišč po urbanističnem redu, to je izven urbanistih j g, nih in zazidalnih načrtov, planira in izvaja skladno z zakonom krajevna skupnost ali Samoupravna komunalna interesna skupnost, če se krajevna ^ttic skupnost in Samoupravna komunalna interesna skupnost za posamezna ob-močja sporazumno take dogovorita. VI. KONČNE DOLOČBE 20. člen Pri izvajanju tega odloka je obvezno usklajevanje in upoštevanje zahte" teh potreb splošnega ljudskega odpora. 21. člen Nadzor nad tem odlokom izvaja pristojna občinska urbanistična, komu-nalna in gradbena inšpekcija v okviru svoje pristojnosti in na lastno pobud" 2^ in na pobudo poblaščene strokovne organizacije, krajevnih skupnosti, druž- JJ»|a s benopolitičnih organizacij in občanov. 22. člen Pri kazenskih določbah se smiselno uporabljajo kazenske določbe veljavnega zakona o urbanističnem planiranju ter zakona o graditvi objektov. 23. člen Sprejet urbanistični red bo SO Vrhnika uskladila s temelji družbenih planov dolgoročnega razvoja (prostorsko komponento) in jih tudi v nadalje usklajevala z etapnimi srednjeročnimi plani. 24. člen S sprejemom tega odloka preneha veljavnost: — odloka o urbanističnih redih v SO Vrhnika (Ur. list SRS št. 13/68. 12/71 in 9/80), — pravilnik odloka o prostorskih izhodiščih za izrabo površin občin' Vrhnika (meje zazidljivosti — Ur. list SRS št. 3/76), — odlok o določitvi gradbenih objektov, ki se štejejo za pomožne prostore (Ur. list SRS št. 33/67). 25. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. TSV jo Številka: Datum: 3/6-350-8/80 Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA PREDSEDNIC Skupščine občine Vrhnik* Vladimir MEJA^ OBRAZLOŽITEV Delo Zavoda za urbanistično načrtovanje Vrhnika — lokacijski oddelek "1 referata za urbanizem upravnega organa SO Vrhnika spremljajo težave pfl ugotavljanju možnosti lokacij oz. izdaji lokacijskih dovoljenj, kar je posodica pomanjkljive urbanistične dokumentacije, saj je z ZN urejenih prispeva naslednje pojasnilo: •»» bJ i09 4is,ita 068,6 v zimskem času l^alalca, in sicer kategorizirane (oz. •"et za nekategorizirane ceste pa je F dogovorjen s privatnim izvajai-nJJfomunalno podjetje čisti ceste po 1 1SK 5'M ka,ere 0b8,aia skupen dogovor lOVj M Temeljno enoto za ceste. Ta krivcu J$j* v VS6iobcini Vrhnika. Za nekate- ') ceste čisti Komunalno podjetje cif Ef Vse glavne oz. kategorizirane fcj" *» ble očiščene tudi letos dovolj El« 05,8,6 065,6 0616 sv«t KS dogo-la*')ni7alno pripravljenost dvema ali več l??8rna- Predno pa smo našli druge-bi prost v tistem časiLSta minila °va (tudi člani sveta KS so v delov-0 'a*fnerju), takrat za čiščenje že niti ni iko i n^no P°,r6Dn°, ker se je sneg že ,ta|U, da je ob minimalni zimski "? W>žnja bila mogoča. Takoj v dru-*| u snežnih padavin, pa so bile vse normalno Ntro očiščene. Vprašu-le, komu je namenjena tenden-E'kritka, ki hoče prikazati krajanom let; ^Obstaja' v svetu KS Log skrb za ta del e)J (Calneoa servisa. To vprašanje je še C°T*»nejše, saj je podpisani čtankar i*. 6meljne enote za cesto in celotno Cicijo pozne. Morda pa ni sedanji iCjc po njegovem okusu? Ali pa si na na ""on skuša zagotavljati popularnost? SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI LOG Stop za klavnico... 'udi, da se meso v zadnjem času "> **l, vsaj najboljša kvaliteta, kajti "*»o se največkrat znajde tudi na ".»»mu krotku, pri najboljših ljudeh, naj..., skratka tam, kjer so tudi debele denarnice. Vrhnika se je v 1 letih precej razmahnila, na po-™ kmetijstva pa zajemamo z veliko I k*r pomeni, da kmetijci dobro go-a1o. Spričo toga se nam samo od Poraja vprašanje, ali potrebujemo i ^aHne?! . ftjz^zno klavnico na Vrhniki so zgradili fCJ8 sami, s svojim delom In s svojimi kj^jti, zato si nihče ne more lastiti prati r8 bi klavnico zapri, oziroma ukinil. ' ta da & medobčinski inšpektor po |J "a pomanjkljivosti v njej In na napa-ku Pojavljajo pri delu, naša dolžnost i* da vse te hibe kar najhitreje odpra-JJlJsko omogočimo nadaljnje, rtemo-nih klavnice. Le-ta ima tudi dovolj sredstev za odpravo pomanjkljivo- sti in modernizacija. Predvsem bi morali več pozornosti posvetiti vprašanjem delitve dela in specializacije in doseči predvsem trdnejšo povezanost s celotno mesno-predelovalno industrijo. Zagotoviti je potrebno boljšo tehnologijo In postopek dela in se seveda bolj prilagoditi tržišču, predvsem domačim uporabnikom, kajti zgodi se, da so kljuke po trgovinah prazne in kupec še vse prevečkrat odide z dolgim nosom. Tudi cene mesa niso najbolje stabilizirane, saj je kilogram mesa v mesnici enkrat dražji od žive teže v klavnici. Spričo tega marsikateri kmet živino raje pobije doma In zastavi ceno po svoje, nekje v zlati sredini med odkupno in prodajno ceno mesa In je na dobičku sam, pa tudi kupec. To se seveda z »dobrim delom« In »pametno politiko« vse uredi in nastala situacija to tudi zahteva. Navkljub mnenju inšpektorja, da se mora klavnica zapreti, se moramo vsi boriti za to, da se ne ukine, če so v velikih središčih, denimo v Ljubljani, gradili klavnice s prevelikimi kapacitetami, nima nihče pravice zapirati manjših klavnic, tako tudi vrhniške ne. Velikokrat se danes dogaja, da kmet potegne najkrajšo, zato ne smemo dopustiti, da mu pred nosom naredimo križ čez nekaj, kar je njegovo, v tem primeru je to vrhniška klavnica. Seveda gre tukaj tudi za delovno silo In mislim, da ne moremo mimo delavnosti fantov, ki so zaposleni v naši zadružni klavnici, kajti dovolj so pridni in pošteni, da jih ne moremo postaviti na rob dogajanja, saj so na koncu koncev storili vse, kar je bilo v njihovih močeh. Njihovo delo ni lahko, niti ne za vsakogar, je pa še veliko premalo cenjeno v naši družbi, kar kale tudi primer naše klavnice. Zanje se res nismo veliko zanimali, nismo jim dovolj pomagali, zapreti objekt pa je bilo vsekakor najlažje. Mislim, da okrog zadružne klavnice na Vrhniki ni nobene dileme več: ko se bodo stvari uredile, je potrebno čimprej normalizirati delo in ga nadaljevati. Klavnico medobčinski inšpektor lahko zapre, dokler se ne odpravijo napake in pomanjkljivosti, če pa jo misli kdorkoli ukiniti, dela v tem primeru protlsamo upravno. Po drugi strani pa naša občina potrebuje klavnico, saj mesa za več kot 15.000 prebivalcev ni lahko spraviti skupaj, z nemotenim delom mesarjev pa bomo zagotovil tudi boljšo založenost kljuk v naših mesnicah. FRANCI TRŠAR Nove trim stezo * v Borovnici aH skrb za jutranjo rekreacijo delavcev ki otrok Nihče v Borovnici nima nič proti trim stezam, ki so v zadnjem času izredno modeme in pameten izkoristek prostega časa delavcev in ostalih občanov. Verjetno pa imajo Borovničani pripombe na tekšne ceste, ki so urejene tako, kot bi bile trim steze. — Vsaj po velikih luknjah sodeč. No, mislim, na cesto, ki se desno od križišča pri TVD Partizanu odcepi na desno, pelje mimo prodajalne Plina In se konča pred trgovino Krim in o cesti, ki jo domačini imenujemo »rimska cesta«. Kaj se na teh dveh cestah—verjetno pa nista osamljen primer v Borovnci — dogaja zgodaj zjutraj, posebno še vzimskem času ob gosti jutranji megli ne vem. Vem pa, da je treba imeti izreden čut za orientacjo, skakanje in imeti je treba obe očesi budno napeti, da vidiš, ali si še na cesti, mokri čevlji pa kaj hitro povedo, da si že velikokrat stopil v lužo. Če pa si s kolesom, brez tako imenovanega »su-. hega treninga« — kakor ga imenujejo smučarji — ne gre, kajti vožnja s kolesom postaja izredno nevarna. Ti dve cesti sta vsak dan izredno obljudeni, saj gredo otroci v šolo, delavci v tovarne, vozači pa na avtobus ali vlak, vendar nista asfaltirani. Makadam, ki so ga nazadnje popravili nevemkdaj, tudi pred letošnjo zimo ni bil popravljen, niti ni bi posut s peskom. Kdorkoli je odgovoren za makadamske ceste v Borovnici, izredno lepo skrbi, da pridejo delavci mokri ali pa vsaj blatni na svoja delovna mesta, otroci po šoli pa tudi dodobra onesnažijo šolsko avlo. Skrb za vzdrževanje cest prepuščajo — soncu in lepemu vremenu Ljudje se med seboj razburjajo, čakajo, da se bo tudi borovniških cest nekdo usmilil — dočakajo pa ne. Zanima me, kdo je odgovoren za ti dve cesti v Borovnici in kdaj bosta popravljeni. Odgovor »ni denarja« ni sprejemljiv. LUČKA CERK Borovnica P HP DROGA PORTOROŽ TOZD GOSAD SREDIŠČE OB DRAVI PE JELKA VRHNIKA RAZPISUJE delo in naloge čistilnih del v obratu Jelka Vrhnika POGOJI: zaželjena je končana osnovna šola Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru, stanovanje ni zagotovljeno. Osebni dohodek je določen na podlagi pravilnika o pogojih in osnovah pridobivanja in razporejanja čistega dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke ter ostalih prejemkov delavcev TOZD GOSAD. Prošnje vložite na naslov HP DROGA PORTOROŽ, TOZD GOSAD, OBRAT JELKA VRHNIKA, v roku 15 dni po objavi vča-sopisu. OBJAVA prednostne liste za dodelitev stanovanj zgrajenih iz sredstev družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu občine Vrhnika, za stanovanja v Borovnici v stanovanjskem bloku B-7, 8. Prednostna lista je bila izdelana na osnovi 5. natečaja za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu občine Vrhnika za leto 1980—81. Na osnovi prednostne liste se dodeli stanovanja v stanovanjskem bloku B-7,8 v Borovnici naslednjim prosilcem: Mlade družine: štev. točk 1. Brkič Miro, Borovnica 300 148 2. Jesenšek Roman, Borovnica 63-a 124 Solidarnostna stanovanja: 1. Sejarič Nure, Borovnica 77 127 2. Sniman Brane, Breg n.h. 116 3. Stankič Milanka, Petkovškova 24, Vrhnika 113 4. Šivic Marija, Breg 17 110 5. Obradovič Milorad, Breg 14 77 IZVRŠILNI ODBOR SSS VRHNIKA POPIS PREBIVALSTVA Prihodnje leto, 31. marca 1981 bo natančno po desetih letih, ponovno izveden Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. To bo sedmi jugoslovanski popis prebivalstva in bo zajel celotno ozemlje Jugoslavije. Občani! Popisovalci vas bodo obiskali v času od 1. — 10. aprila 1981. Anketa — ocenite časopis 'zleka se še eno leto in vsi pregledujemo in ocenjujemo ter že delamo ačrte za naprej. Tako tudi mi v uredništvu poskušamo oceniti svoje delo, sso neuspešnost ali uspešnost posredovanja informacij vam, dragi bral-'■ in narediti načrt za naprej, za še boljše obveščanje. Vemo pa, da ste *yno vi bralci tisti, ki ste najprej poklicani, da ocenite naša prizadevanja in Poveste, o čem naj v časopisu več pišemo, da boste kar največ izvedeli, «1 se v naši občini dogaja. Da pa bomo sploh lahko prišli do neke dokaj . ojektivne ocene in do nadaljnjih usmeritev za naše delo, vas prosimo, da g Polnite vprašalnik in nam ga vrnete vsaj v 14 dneh. Če mogoče menite, * ta anketa ne zajema vseh bistvenih vprašanj ali če menite, da bi morali "Mirneje spregovoriti o časopisu, delegatski prilogi in sistemu informirali v občini nasploh, vas prosimo, da nam poleg izpolnjenega vprašalnika ^sređujete tudi ta stališča. . pa ne samo to, pišite nam in predlagajte, kaj vas zanima. Vsaka pobuda 19 dobrodošla, še bolj pa je dobrodošel vaš prispevek, članek. Le tako, z druženimi močmi, bomo lahko izboljšali časopis in s tem tudi informiranost. *e vnaprej hvala za sodelovanje. Uredništvo j§ berete Naš časopis? I- redno včasih d- nikoli ^atere informacije najbolj pogrešate, o čem bi morali več pisati: • o delu družbenopolitičnih organizacij i o delu IŠ in občinske skupščine Vaš časopis prinaša: 1. že znane informacije 2. nove informacije Če menite, da časopis ne posreduje dovolj informacij, kje jih potem dobite? 1. v občinskih upravnih organih 2. vKS 3. od znancev 4. nikjer 5. drugo (kje)____- Kdo vam posreduje največ informacij o življenju in delu v občini? 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Naš časopis Delo Ljubljanski dnevnik Radio Televizija Delegatska priloga Našega časopisa Znanci Drugo (kdo)- o delu organizacij združenega dela o življenju in delu v KS o kulturi o športu drugo (kaj):_ se v časopisu pojavljajo različna mnenja in stališča občanov: Ali i- da, dovolj !:■ da, vendar premalo i- sploh ne tfako po vašem mnenju piše, oziroma poroča časopis: ~~ zanimivo, privlačno da ne 5" nerazumljivo, nejasno da ne F objektivno, odkrito, brez prikrivanja da ne K enotematsko, samo o enih stvareh da ne ~~ aktualno da ne ali ponavlja že znano da ne ~~ so informacije preobsežne da ne ^aj v časopisu najraje berete? Kakšne so po vašem mnenju informacije, ki jih dobivate v (skupščinskem gradivu) Delegatski prilogi? — Ali so te informacije razumljive: — Menite, da so informacije strokovno pripravljene in zanesljive: — Ali so informacije točne: — Navajajo več možnih rešitev: — So te informacije preobsežne: — Ali te informacije ponavljajo že znana dejstva: • — Menite, da te informacije zadostujejo za sprejemanje pravilnih odločitev: Ali berete delegatsko prilogo: 1. v celoti 2. delno 3. nikoli 4. ne dobim gradiva Posredujete svoja mnenja o zadevah, ki jih obravnavajo te informacije: 1. na zborih občanov 2. delegacijam 3. organom krajevne skupnosti 4. predsedniku krajevne skupnosti 5. sploh ne poveste svojega mnenja 6. drugam (kam)_:_______ da ne da ne da ne da ne da ne da ne da ne Q čem po vašem mnenju glasilo največ piše? Vaša šolska izobrazba: 1. osnovna 2. srednja 3. višja 4. visoka ** Srečno novo leto želi vsem občanom Cvetličarna »JANA« na Voljčevi cesti 9 Cvetličarna je odprta vsak dan od 8. — 12. ure in od 14. — 18. ure razen nedelje Za nesebično in takojšnjo pomoč v reševalni akciji za v gozdu izgubljenim članom naše družine, ki so nam jo izkazali Vida in Jože Debevc, Vinko Ravnikar, Jože Pelko, Jože Pristavec, Franc Dragar in Franci Turk ter miličniki s postaje milice Vrhnika, Logatec in Cerknica se na-jiskreneje zahvaljujemo. Družina Dragar s Pokojišča HVALA, KRVODAJALCI! Občinski odbor Rdečega križa Vrhnika se vsem krvodajalcem, ki so letos sodelovali v krvodajalskih akcijah, in organizacijam združenega dela, ki so omogočile, da so se njihovi delavci udeležili akcij, iskreno zahvaljuje. Ob čestitki k srečnemu in uspešnemu novemu letu vsem krvodajalcem pa pozivajo vse občane k še številnejšemu odzivu na krvodajalske akcije v letu 1981. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete, Marije Kogovšek — Micke stare 83 let se iskreno zahvaljujemo sosedom za pomoč v težkih trenutkih, sorodnikom in prijateljem za darovano cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo dr. Kogoju za dolgoletno zdravljenje, Minki Brusovi za ganljive poslovilne besede, ZB za venec in izkazano ji poslednjo čast, g. župniku /a opravljeni obred, gasilcem pa za prevoz pokojnice. Srčna hvala vsem, ki ste kaj storili zanjo in jo spremili do zadnjega počivališča. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega ljubljenega moža Jakoba Molka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in delavcem IUV za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala g. dekanu za opravljen obred ter pevcem za zapeto žalostinko. Hvala vsem. Žalujoča žena Kati ZAHVALA Ob izgubi drage žene, mame, stare mame in prababice Rozalije Novak roj. Košir iz Idrijske ceste 17 Vrhnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje in darovali cvetje ter jo tako v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči mož Ivan, otroci Jože, Jožica, Štefka, Meri z družinami ZAHVALA Jože Pire V/sem, ki ste našega očeta spremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje iskrena hvala. Posebna zahvala dr. Jožetu Petrovčiču in sosedom za nesebično pomoč. Družina Pire in Brancelj Naš časopis; -Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — Ureja uredniški odbor: Jereb Marina (predsednik), Curk Vida, Borčič Milorad, Susman Jakob, Selan Milan, Krašovec Andrej, Petelin Franc (glavni in" odgovorni urednik), Žitko Ivan (tehnični urednik) Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika -Številka žiro ra čuna: 50110-678-41016 - Telefonska številka uredništva 70-325 — Tisk: Tiskarna I judska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 ■ - Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7 točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov m storitev v prometu (Uradni list SFRJ, Št. 33-316-72) je Nas ca sopis oproščen prometnega davka Pomembna naloga zakoncev je tudi načrtovanje družine. In tako sta tudi moja starša, pred dobrimi dvajsetimi leti, dobro premislila, preden sta se spustila v načrtovano investi-cijo-dva sinova. Po uvoženi tehnologiji, ki sta jo zapazila v nekem Danskem filmu, sta doma napravila ta dva sinova. Bila sta plod izključno domačega dela. Čas je tekel, midva pa sva rastla in se razvijala... Potem pe je nenadoma nastopila stabilizacija. Časi so se spremenili — postali so vse težji. Pogosto ni bilo dobiti pcaška, olja, kave in še kaj bi lahko naštel. Vse to je našo delavno organizacijo »družina« prisililo, da se je sestala in proučila nastali položaj. TOZD »oče« je najprej poudaril, da je gospodarstvo že tako pregreto, da njegove plače ni mogoče več dodatno obremenjevati. Zato bomo morali nujno zmanjšati vse oblike porabe, tako skupne kot splošne. Poraba naj bi rastla počasneje od njegove plače. Več sredstev naj bi tudi namenili za akumulacijo za novega lička. Ravno tako smo »konstatirali«, da bo imperativ našega gospodarjenja izvoz. V razpravi ob polletnem obračunu smo ugotovili, da sprejeti ukrepi že dajejo določene pozitivne rezultate. Tako smo akumulacijo za našega fička povečali za 67%. Ravno tako sta skupna in splošna poraba, kljub dopustom, naraščali počasneje od očetove plače. Le TOZD »starejši sin«, katerega član sem, se je neprestano pritoževal, da ni konkurenčen na tujih tržiščih pri tujih dekletih. Ljubezenski izdelki, ki jih proizvajam, se v tujini srečujejo z vse ostrejšo konkurenco. Zastarela tehnologija in nizka produktivnost dela mije že onemogočila nadalnje osvajanje trga-deklet. Sprejeli smo 30 % devalvacijo in moja konkurenčnost se je izboljšala. Hkrati pa smo spustili v ljubezensko obratovanje tudi novo investicijo —mojega mlajšega brata.- Tako smo do devetmesečnega obračuna kar dobro shajali. V zadnjem kvartalu pa so spet na-stopile težave, predvsem z reprodukcijskim materijalom kot je olje, prašek, kava... Na predlog DSSS »fnama« smo se nastalemu položaju takoj prilagodili. Vsa strategija je bila odvisna od brata in mene. Tako sem moral takoj pustiti sosedovo Špelo, ki je bila nelikvidna, ter preusmeriti svoje interese na Mico, kije bila pomočnica v Mercatorju. Bratec pa se je — hočeš nočeš moraš usmeril na' Urško, kije bila vajenka v isti trgovini. Lep pogled, nasmešek in poljubček tam nekje med praznimi policami in že sva bila domenjena za randi. Z Mico sva odšla v Močilnik. Tu sva ob glasbi povečerjala in se potem še malo zavrtela. Zapitek sem plačal s premostitvenim kreditom sosedovega Janeza. Ko pa se je rajanje ravno dobro razživelo, sem pričel tiščati domov. Mici sem mimogrede omenil, da moram biti naslednjega dne naspan in spočit, ker bom po trgovinah iskal prašek, olje in kavo. Dekle se ob tem samo nasmehne ter me prav nežno potegne na plesišče. Med plesom pa mi zašepeta: »Ne delaj si skrbi, te malenkosti ti še ta teden preskrbim.« Na podoben način je opravil z Urško tudi brat. Tako smo kmalu rešili problem oskrbe. Še več, začeli smo celo kopičiti zaloge ter preprodajati blago. Tako da sem sedaj, Uk pred novim letom, naštel v shrambi štiri kartone in še dve steklenici olja, približno pet kilogramov kave ter sedemindvajset kilogramov pralnega praška. Tako vidite, pri nas rešujemo probleme z oskrbo. Pa naj še kdo reče, da v teh težkih trenutkih niso SINOVI ZLATA VREDNI. g/M/ Novoletni teden za otroke Leto se je hitro zasukalo in zgodnji sneg je namignil, da je novo leto pred vrati. Snega in praznovanja se gotovo najbolj veselijo našinajmlajši in šolarji. Društvo prijateljev mladine Vrhnika je z interesnimi skupnostmi naše občine pripravilo program praznovanj in obiskov Dedka Mraza. Otroci iz vrtca in šolarji nižjih razredov si bodo lahko ogledali lutkovno predstavo »Veliki Kikiriki« in lutkovni film »Zvezdica Zaspanka«. Učencem na višji stopnji na Vrhniki in v Borovnici se bo predstavila gledališka skupina iz Pirnič s pravljičnim spletom »Dumbarija«. tudi v Borovnici v okviru DPD »Svobode«pripravljajo pravljično igrico' »Ostr- žek«, s katero se bodo predstavili v okviru pričakovanja dedka Mraza. Šolska dramska skupina osnovne šole I. Cankar pripravlja novoletni program, obiskali bodo otroke v posameznih krajevnih skupnostih. V Cankarjevem domu na Vrhniki pa bo vsak dan popoldne obiskal otroke delovnih kolektivov dedek Mraz s programom in s košem, seveda. K novoletnemu vzdušju bo pripomogla tudi Cankarjeva založba, ki bo vsako popoldne ponudila knjige in slikanice iz bogate izbire literature za najmlajše. M. R. Delovno v novo leto Ob koncu leta radi pogledamo, kaj smo naredili v tekočem let" vsaka organizacija smo tudi gasilci na Logu potegnili črto pod s delo v letu 1980. Kljub velikim težavam, s katerimi smo se soočali leto, smo na koncu le veliko storili. Res je, da manjka še marš toda vsega naenkrat se res ne da opraviti. Veliko stvari je ostalo! nalsednje leto. Mislim, da bomo tudi v nalsednjem letu enako del kot smo bili letos. Zato se ob koncu leta vsem, ki so kakorkoli sb< vali in pripomogli k izgradnji gasilskega doma, prav lepo zahvaljij in želimo vsem krajanom uspešno novo leto 1981 z gasilskim pol vom: »NA POMOČ!« KAVČNIK AN NAGRADNA NOVOLETNA KRIŽANKA Za novoletne dni smo vam pripravili križanko. Pravilno rešeno križanko pošljite najkasneje do 10. januarja in če boste izžrebani vas čakajo nagrade: 1. nagrada 500,00 din, 2. nagrada 300,00 din in 3. nagrada 200,00 din. Izpolnite tudi našo anketo, ki je na hrbtni strani križanke. 55 veiRov mrt Uukft TRTi ///la/j. hOVifrU "tON t fLUSfl k« ATE-■i?I-PTP*A LUkfl lUI "čWeTf. UŽITtft 2MH zft XU/JAJ-;t/PS,T kHt\L\ C VKTfl TE i) - T^e 7>£vrc -mm t h Se>-t/s VRSTfi Lav- //a V JULIJCIH SLOJ] o>UC, OSLOV tjLB& hm- VOL-T- 2 ILO ŽALOST Stik TI vrvic n TTPfrLO ?fu<-ju- ■ ■.- % ■o':'''- o'^^'ii^p;:;.:1 z« ŽVEPLO /trn*- Llltf ZHZ. Z?£LA TZ.US v AfftW imtski TA to. Ali TAkro vrni j A OTOlUb JKŽAVA Il 0vi-CR Lev/čar ka4.14 A*?iilch vpsta jat>r--Hte ;tfik« Vft&TA č-OLMf\ H IS! k o me /V A*|- S-ATI oiE&fJI ziuien ZoTo- T/ 12./» BAT /V*lt>$ S£STAWL ^ushiti 7a*t»3 OSCi/MI ^ VoLT t)Htk VKSTfl H/HALfiL Koz.* fjttttc sum Avr. ezn: VPLITh rSffUF.IJOST A0On\ Z-f> mM. t,oKAV Sl/'c-r /Jovo LET* zrn* i* ŽVirnv Ano- ■»»KINI ATove uzmu VLADAK firm. oženje AiRkulo coy> IHT£\~ =4- VpAk Cnijkn) "TfrMlt-" 'TRLIJh VoSK AV- *z.tr MOLEK kjLo- Kt-A-TICh F*£HPLl e,rtA v jIOM 4*. zenic* e>SCd>Nt BVJf ^f77 mi- itn LIŠIcl UP Nil a} 0 6W let' I 00 »a Oh sta ( i* Po vai nin 9ra tav *et vai PO! del usi že \ 9rs Vk vla Sci ko. in, ! bo *č Pot I stv rar nuj 1 tud že del I Pre tak gai sta , 1 jen Pro sp< \ tve set ren C kor net dal C kov koj; sre SfX dol, tio U n0vr stan °*er stva V N. datk V bila leda Vik). •acij, *tar>