445
Violeta Jurkovič
Fakulteta za pomorstvo in promet 
Univerza v Ljubljani 
Slovenija
violeta.jurkovic@fpp.uni-lj.si 
MOŽNOST VPLIVANJA PRILOŽNOSTNEGA UČENJA 
ANGLEŠČINE PREKO SPREMLJANJA MEDICINSKE 
TELEVIZIJSKE SERIJE NA RAZVOJ JEZIKOVNE ZMOŽNOSTI V 
MEDICINSKI POMORSKI ANGLEŠČINI – KORPUSNI PRISTOP
1 UVOD
Priložnostno učenje tujega jezika se odvija ob uporabi jezika v vsakdanjem življenju. To 
pomeni, da ni nujno, da je táko učenje namerno, najpogosteje pa tudi ni organizirano ali 
strukturirano (CEDEFOP 2014). V zadnjem desetletju je z razmahom spletnih tehnologij 
in raznolikih možnosti za uporabo predvsem angleščine v vsakdanjem spletnem življenju 
to področje pritegnilo veliko raziskovalne pozornosti. Cilji večine raziskav so bili ugoto-
viti najpogostejše spletne dejavnosti različnih kohort udeležencev (npr. Tan, Ng in Saw 
2010; Trinder 2017), pogostost uporabe angleščine za opravljanje spletnih dejavnosti v 
primerjavi z uporabo materinščine (npr. Jarvis in Achilleos 2013; Jarvis 2014; Jurkovič 
2018) in vpliv opravljanja spletnih dejavnosti v angleščini na razvoj jezikovne zmožnosti 
v tem jeziku (npr. Lee 2017; Jurkovič 2019). Raziskav, ki so se pri preučevanju priložno-
stnega učenja angleščine naslonile na korpusni pristop, pa je znatno manj (Sockett 2011; 
Lin 2014).
Za pričujoči prispevek je pomembno poudariti, da so številne raziskave (Cole in 
Vanderplanck 2016; Kusyk 2017; Jurkovič 2019) potrdile pozitiven vpliv priložnostnega 
učenja angleščine preko opravljanja spletnih dejavnosti na razvoj sporazumevalne zmo-
žnosti v tem jeziku. Ena izmed spletnih dejavnosti, ki jih spletni uporabniki najpogosteje 
opravljajo v angleščini in ne materinščini, pa je gledanje televizijskih serij (Sockett 2013; 
Kusyk in Sockett 2014; Trinder 2017; Jurkovič 2018). 
Če je korpusnih raziskav na področju priložnostnega učenja angleščine malo, pa 
korpusnih raziskav, ki bi preučevale ustreznost jezikovnega vnosa preko gledanja televi-
zijskih serij v angleščini za razvoj jezikovnih spretnosti in prvin v angleščini kot tujem je-
ziku stroke, po našem vedenju sploh ni. Cilj pričujočega prispevka je torej delno zapolniti 
raziskovalno vrzel na tem področju in s pomočjo korpusnega pristopa ugotoviti, ali lahko 
spremljanje specifične zvrsti medicinske televizijske serije vpliva na razvoj angleščine 
Violeta Jurkovič: MOŽNOST VPLIVANJA PRILOŽNOSTNEGA UČENJA ANGLEŠČINE ...
UDK [811.111'243:6]:075.2
DOI: 10.4312/vestnik.13.445-465

446 VESTNIK ZA TUJE JEZIKE/JOURNAL FOR FOREIGN LANGUAGES
kot tujega jezika stroke za bodoče častnike ladijskega krovnega oddelka na področju 
medicinske pomorske angleščine. 
V nadaljevanju prispevka v teoretičnem okviru najprej definiramo tuji jezik stroke, 
nato predstavimo pomorsko angleščino s poudarkom na mednarodnih standardih zna-
nja pomorske angleščine na področju medicine za pomorščake in zaključimo s povzetki 
korpusnih raziskav priložnostnega učenja angleščine in korpusnih raziskav pomorske an-
gleščine. Sledi poglavje o uporabljeni metodologiji, kjer najprej zastavimo raziskovalno 
vprašanje in iz njega izpeljane ničelne hipoteze, nato pa predstavimo oba specializirana 
korpusa, ki smo ju zgradili z namenom preverjanja postavljenih ničelnih hipotez. Sledi 
razdelek z rezultati, kjer najprej ob vsaki hipotezi navedemo temeljna teoretična izho-
dišča, nato pa predstavimo rezultate primerjalne korpusne analize. V diskusiji rezultate 
umestimo v teoretični okvir in odgovorimo na zastavljeno raziskovalno vprašanje, na-
vedemo omejitve raziskave ter možnosti za nadaljnje korpusne raziskave na področju 
priložnostnega učenja angleščine in pomorske angleščine. 
2 TEORETIČNI OKVIR 
2.1 Angleščina kot tuji jezik stroke za pomorščake
Long (2005) meni, da se tujega jezika nikoli ne učimo oziroma ga nikoli ne poučujemo 
brez upoštevanja potreb učencev. Kljub temu se bomo za lažje razlikovanje med pou-
čevanjem angleščine za splošne namene in angleščine kot tujega jezika stroke naslonili 
na temeljno definicijo tujih jezikov stroke, ki sta jo s pomočjo treh absolutnih in štirih 
variabilnih lastnosti oblikovala Dudley-Evans in StJohn (1998). Absolutne lastnosti tujih 
jezikov stroke so, da je pouk vedno zasnovan tako, da zasleduje specifične učne in ciljne 
potrebe učencev, da se naslanja na didaktiko in dejavnosti, ki izhajajo iz določene stroke, 
in na tiste jezikovne spretnosti, prvine in besedilne vrste, ki jih učenci potrebujejo ali 
bodo potrebovali za opravljanje teh dejavnosti. Variabilne lastnosti pouka tujih jezikov 
stroke pa so, da je tak pouk lahko zasnovan za posamične stroke, da se lahko didaktika 
poučevanja po potrebi razlikuje od didaktike poučevanja tujih jezikov za splošne namene 
in da je tak pouk pogosto namenjen odraslim učencem, ki so že dosegli raven sporazume-
valne zmožnosti, ki presega začetno. 
Predstavnica raznolike družine tujih jezikov stroke je tudi pomorska angleščina. V 
skladu z vzorčnim učnim načrtom za pomorsko angleščino, ki ga je izdala krovna Med-
narodna pomorska organizacija (International Maritime Organization (IMO) 2015), se 
pomorska angleščina dalje členi na splošno pomorsko angleščino, pomorsko angleščino 
za častnike krovnega oddelka na ladjah z bruto tonažo nad 500, pomorsko angleščino za 
častnike strojnega oddelka in pomorsko angleščino za ladijske častnike elektrotehnične 
stroke. 

447
Vzorčni učni načrt za splošno pomorsko angleščino (IMO 2015) za področje me-
dicinske pomorske angleščine predpisuje, da morajo ladijski častniki krovnega oddelka 
poznati samostalnike in pridevnike, ki se nanašajo na bolezni in poškodbe ter dele člo-
veškega telesa, in glagole, ki opisujejo poškodbe posameznih delov telesa. Poleg tega 
morajo znati razumeti in tvoriti pisna in govorna sporočila o ohranjanju zdravja in zdra-
vstvenih ter varnostnih okoliščinah na ladji, prositi za medicinsko pomoč, tudi z uporabo 
standardnih fraz v pomorski komunikaciji (IMO 2001), poznati opremo za prvo pomoč in 
poročati o poškodbah ter potrebni medicinski pomoči na morju. S pomočjo priročnikov 
morajo znati določiti vzroke in najboljšo vrsto zdravljenja za najpogostejše poškodbe na 
ladji ter napisati natančno poročilo o poškodbi. Vzorčni učni načrt za pomorsko anglešči-
no v delu, ki se nanaša na pomorsko angleščino za častnike krovnega oddelka na ladjah z 
bruto tonažo nad 500, navaja še, da morajo častniki v angleščini znati opisati bolezenske 
simptome in vrste poškodb, razumeti radijska navodila glede nudenja medicinske pomoči 
na ladji in tvoriti pisna sporočila z namenom pridobivanja medicinskih storitev s strani 
obalnih služb. 
Na ta način Mednarodna konvencija o standardih za usposabljanje, izdajanje spri-
čeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov (IMO 2010a) tudi preko vzorčnega učnega 
načrta za pomorsko angleščino (IMO 2015) določa potrebno znanje, usposobljenost in 
kompetence na področju pomorske angleščine. Isto velja za področje medicine za po-
morščake, ki je podrobneje razdelana v vzorčnem učnem načrtu za nudenje prve pomoči 
na ladji (IMO 2010b) in dveh vzorčnih učnih načrtih za medicino za pomorščake (IMO 
2010c; 2010d). 
2.2 Korpusne raziskave na področju priložnostnega učenja angleščine 
 in pomorske angleščine
Kot smo že omenili v Uvodu, je korpusnih raziskav na področju priložnostnega učenja 
angleščine in na področju pomorske angleščine malo. V nadaljevanju povzemamo po 
našem védenju edini korpusni raziskavi s področja priložnostnega učenja angleščine in 
nato edini s področja pomorske angleščine, katerih veljavnost je zagotovljena z objavo v 
dvojno slepo recenziranih indeksiranih publikacijah.
Z namenom določiti lastnosti jezikovnega vnosa pri avdiovizualnih dejavnostih, ki 
jih francoski študentje opravljajo v svojem prostem času in torej v okviru priložnostnega 
učenja angleščine, je najpogostejše četverčke v petih televizijskih serijah različnih zvrsti 
raziskal Sockett (2011). Sestavil je specializirani korpus s 500,000 pojavnicami, v kate-
rega je vključil po eno sezono vsake izbrane televizijske serije. Ugotovitve kažejo, da se 
50 najpogostejših četverčkov v korpusu pojavi vsaj 17-krat, kar v povezavi s pogostostjo 
spremljanja televizijskih serij med francoskimi študenti pomeni, da so jim izpostavljeni 
vsaj enkrat mesečno, najpogostejšim šestim četverčkom pa vsaj enkrat tedensko. Skoraj 
Violeta Jurkovič: MOŽNOST VPLIVANJA PRILOŽNOSTNEGA UČENJA ANGLEŠČINE ...

448 VESTNIK ZA TUJE JEZIKE/JOURNAL FOR FOREIGN LANGUAGES
vsi izmed 50-ih najpogostejših četverčkov vsebujejo zaimek in glagol, skoraj polovica 
pa se jih pojavlja v vprašanjih tipa »What do you want?«. Pogostost njihovega pojavlja-
nja je avtor primerjal s pogostostjo pojavljanja v referenčnem Britanskem nacionalnem 
korpusu in ugotovil statistično pomembno povezanost med pogostostjo pojavljanja ana-
liziranih četverčkov v obeh korpusih. Avtor na temelju analize sklene, da so četverčki, 
ki se najpogosteje pojavljajo v televizijskih serijah, relevantne ciljne strukture za učence 
tujega jezika na ravni sporazumevalnega praga in da je njihova pogostost pojavljanja v 
televizijskih serijah večinoma zelo podobna pogostosti pojavljanja v govorni komunika-
ciji v vsakdanjem življenju. 
Korpusni pristop je za ugotavljanje možnega vpliva spremljanja spletnih televizij-
skih oddaj na usvajanje večbesednih enot v angleškem jeziku uporabila Lin (2014). Za 
namen raziskave je zgradila korpus oddaj spletne televizije z več kot sedmimi milijoni 
pojavnic, kot referenčni korpus pa je uporabila govorni del Britanskega nacionalnega 
korpusa. Rezultati kažejo, da je gledanje spletnih televizijskih oddaj lahko dober vir 
jezikovnega vnosa za usvajanje večbesednih enot, ki so v angleškem vsakodnevnem 
govorjenem jeziku najpogostejše, saj je pogostost pojavljanja najpogostejših trojčkov in 
četverčkov (npr. »a certain degree«, »a bit worried about« in »oh yeah I said«) v obeh 
korpusih primerljiva. Korpusna analiza enajstih zvrsti spletnih televizijskih oddaj, ki jih 
je avtorica vključila v korpus, je razkrila še, da so vsakodnevni komunikaciji najbližje 
jezikovni vzorci, ki so tipični za drame (med katerimi je v korpus vključila tudi eno 
medicinsko serijo), komedije in pogovorne oddaje o različnih temah iz vsakdanjega 
življenja. V zaključku Lin (2014) poudarja, da bodo raziskave večmodalnega (slušnega 
in bralnega) jezikovnega vnosa, ki ga preko uporabe podnapisov v ciljnem jeziku omo-
goča spletna televizija, omogočile boljše razumevanje potenciala tega medija za razvoj 
jezikovne zmožnosti v tujem jeziku. 
Zaradi težavnosti pridobivanja podatkov za gradnjo govornega korpusa pomorske 
angleščine (John, Brooks in Schriever 2017) je korpusna raziskava Pritcharda in Kalogje-
re (2000) ena izmed redkih korpusnih raziskav za specifično področje pomorske govorne 
komunikacije. Avtorja sta s pomočjo korpusne analize 500-ih posnetkov pomorske ko-
munikacije med ladjami in obalnimi službami želela ugotoviti razlike med standardizira-
no pomorsko komunikacijo, kot so jo določali takratni standardi ali predhodniki standar-
dnih fraz v pomorski komunikaciji (IMO 2001), in avtentično pomorsko komunikacijo. 
Temeljna ugotovitev njune raziskave je, da avtentična pomorska govorna komunikacija 
znatno odstopa od predpisanih standardov in da je z izjemo predpisane strukture govor-
nih sporočil pravzaprav bližje spontanemu vsakdanjemu govoru, predvsem telefonskim 
pogovorom. 
Na področju pomorske angleščine so se z namenom ugotavljanja specifik komuni-
kacije med člani ladijske posadke na navigacijskem mostu med opravljanjem delovnih 
nalog ukvarjali John, Brooks in Schriever (2017). V raziskavi so korpus simulacij ko-
munikacije med člani ladijske posadke pri opravljanju delovnih nalog na navigacijskem 

449
mostu (korpus obsega prepise 600-ih minut simulacij pomorske komunikacije, ki so jih 
izvedli študentje pomorske fakultete Jade v Nemčiji) primerjali z referenčnima korpu-
soma, in sicer korpusom standardne ameriške angleščine Brown in Dunajsko-oxford-
skim mednarodnim korpusom angleščine, ter s specializiranim korpusom standardnih 
fraz v pomorski komunikaciji (IMO 2001), ki pokrivajo širše polje pomorske komuni-
kacije. Korpuse so primerjali z vidikov leksikalne raznolikosti, terminološkosti, leksi-
kalne gostote in slovnične raznolikosti. Rezultati kažejo, da se komunikacija med člani 
posadke med opravljanjem nalog na navigacijskem mostu znatno razlikuje od predpisa-
nega standarda in referenčnih korpusov z vidika bogatosti nabora besedišča, pogostosti 
uporabe polnopomenskih besed in ključnih besed ter slovnične raznolikosti. Avtorji 
prispevek sklenejo z ugotovitvijo, da je predstavljeni model uporaben in relevanten za 
določanje podobnosti in razlik pri uporabi angleščine tudi v drugih komunikacijskih 
okoliščinah, zato smo se v pričujoči raziskavi v veliki meri naslonili na metodologijo 
njihove raziskave. 
3 METODOLOGIJA
3.1 Raziskovalno vprašanje in hipoteze
Z namenom ugotoviti, ali lahko spremljanje specifične zvrsti medicinske televizijske se-
rije vpliva na razvoj angleščine kot tujega jezika stroke za bodoče častnike ladijskega 
krovnega oddelka na področju medicinske pomorske angleščine, smo zastavili naslednje 
ničelne hipoteze: 
H
0
1: Leksikalna gostota priročnika medicine za pomorščake se ne razlikuje od leksikalne 
gostote medicinske televizijske serije.
H
0
2: Leksikalna raznolikost priročnika medicine za pomorščake se ne razlikuje od leksi-
kalne raznolikosti medicinske televizijske serije.
H
0
3: Terminološkost priročnika medicine za pomorščake se ne razlikuje od terminolo-
škosti medicinske televizijske serije.
H
0
4: Najpogostejši besedni skupi v priročniku medicine za pomorščake se ne razlikujejo 
od najpogostejših besednih skupov v medicinski televizijski seriji.
3.2 Korpusi
Korpuse v grobem delimo na referenčne, govorne, specializirane, vzorčne, spremljeval-
ne, primerljive in vzporedne (Gorjanc 2005). Specializirani korpusi so velikokrat grajeni 
za določen (predvsem terminološki) namen v okviru strokovnih jezikov in predstavljajo 
»jezik v točno določeni rabi« (Gorjanc 2005: 8). Tipična lastnost specializiranih korpu-
sov je, da so za razliko od referenčnih homogeni ali enoviti, kar pomeni, da smo besedila, 
Violeta Jurkovič: MOŽNOST VPLIVANJA PRILOŽNOSTNEGA UČENJA ANGLEŠČINE ...

450 VESTNIK ZA TUJE JEZIKE/JOURNAL FOR FOREIGN LANGUAGES
iz katerega je korpus sestavljen, črpali iz enega vira ali omejenega nabora virov (Baker, 
Hardie in McEnery 2006). Za gradnjo specializiranih korpusov se velikokrat odločijo 
raziskovalci, ki potrebujejo odgovor na točno določeno vprašanje (Arhar Holdt 2006), 
kar velja tudi za pričujočo raziskavo. 
Zgradili smo dva specializirana homogena in enovita korpusa, ki sta nam omogočila 
preveriti zastavljene hipoteze in odgovoriti na raziskovalno vprašanje. Za oba korpusa 
smo najprej zastavili namen gradnje, zbrali in dokumentirali korpusno gradivo ter gradi-
vo obdelali.
Prvi specializirani korpus je sestavljen iz celotnega besedila tretje izdaje priročnika 
International Medical Guide for Ships (IMGS; WHO 2007), ki ga kot temeljno gradivo 
(drugo izdajo) priporočajo vzorčni učni načrti za medicino za pomorščake (IMO 2010b; 
2010c; 2010d), kar pomeni, da ne gre za učbenik za učenje medicinske pomorske an-
gleščine ampak za strokovni priročnik medicine za pomorščake. Ta korpus je sestavljen 
iz skoraj 150 tisoč pojavnic oziroma več kot osem tisoč različnic. Drugi specializirani 
korpus je sestavljen iz angleških podnapisov prvih dveh sezon medicinske televizijske 
serije New Amsterdam (NA), ki jo v tem časovnem obdobju ponujata ponudnik pretočnih 
storitev Netflix in slovenska nacionalna televizija. Predvidevamo lahko, da je možnost, 
da jo študentje pomorstva spremljajo v svojem prostem času in da torej lahko vpliva na 
priložnostno učenje angleščine, znatno višja od možnosti, da spremljajo na primer komič-
no serijo Doctor at Sea iz leta 1974, ki bi bila zaradi specifičnosti prikazanega področja 
bližje medicinski pomorski angleščini. Korpus NA je sestavljen iz več kot 183 tisoč po-
javnic oziroma skoraj 11 tisoč različnic (Preglednica 1).
Preglednica 1: Število pojavnic in različnic v specializiranih besedilnih korpusih IMGS in NA
IMGS NA
Število pojavnic 149.480 183.432
Število različnic 8.475 10.781
Primerjavo med pisnim korpusom priročnika medicine za pomorščake in govor-
nim korpusom medicinske televizijske serije utemeljujemo z dejstvom, da je gradnja 
govornega korpusa s področja pomorske angleščine splošno predvsem zaradi varovanja 
osebnih podatkov otežena (John, Brooks in Schriever 2017), gradnja korpusa govorne 
pomorske angleščine za specifično področje medicinske pomorske angleščine pa sko-
rajda nemogoča.
Za preverjanje ničelne hipoteze H
0
3 smo uporabili še besedno listo referenčnega 
Britanskega nacionalnega korpusa, ki je sestavljen iz 100 milijonov pojavnic govornega 
in pisnega angleškega jezika iz raznolikega nabora virov in ki predstavlja širok presek 
britanske angleščine druge polovice 20. stoletja (Oxford Text Archive 2009). 

451
4 REZULTATI 
V nadaljevanju predstavljamo rezultate korpusne analize, s katero smo poskušali pre-
veriti postavljene ničelne hipoteze. Vsako hipotezo smo najprej opremili z ustreznimi 
teoretičnimi izhodišči.
H
0
1: Leksikalna gostota priročnika medicine za pomorščake se ne razlikuje od le-
ksikalne gostote medicinske televizijske serije.
Halliday (1994) in Stubbs (1996) leksikalno gostoto definirata kot razmerje med številom 
polnopomenskih besed (samostalniških in pridevniških besed, glagolov in prislovov) in 
številom vseh pojavnic v besedilu. Stubbs (1996) dodaja, da je leksikalna gostota odvisna 
od besedilne zvrsti. Tako je leksikalna gostota neleposlovnih besedil zaradi zgoščenosti 
pisanja običajno višja kot leksikalna gostota leposlovnih besedil. Poleg besedilne zvrsti 
pa je leksikalna gostota lahko odvisna tudi od načina sporočanja (Halliday 1987), saj pi-
sni jezik običajno omogoča uporabo višjega števila polnopomenskih besed v eni povedi 
kot govorjeni jezik. Bolj kot se pisno besedilo razlikuje od spontanega govora, višja bo 
leksikalna gostota tega besedila (Halliday 2002). Zaradi lažje in znatno manj zamudne 
gradnje korpusov pisnega jezika v primerjavi z govorjenim jezikom pa se večina razi-
skav, ki med raziskovane parametre vključujejo leksikalno gostoto, ukvarja s korpusi 
pisnega jezika. 
Da bi primerjali leksikalno gostoto obeh specializiranih korpusov, smo korpusa naj-
prej označili s pomočjo programske opreme TagAnt (Anthony 2015), ki uporablja ozna-
ke Treebank (Santorini 1990). Označena korpusa smo nato vnesli v programsko opremo 
AntConc (Anthony 2020), v obeh poiskali vse oznake za polnopomenske besede in nato 
njihovo število delili s številom vseh pojavnic v vsakem korpusu. Podatki iz Preglednice 
2 kažejo, da je leksikalna gostota korpusa IMGS za 4 % višja od leksikalne gostote kor-
pusa NA.
Preglednica 2: Leksikalna gostota v korpusih IMGS in NA
IMGS NA
Število pojavnic 149.480 183.432
Število vseh polnopomenskih besed 80.610 91.327
Razmerje 0.54 0.50
Odstotek 54 50
V drugem koraku analize leksikalne gostote obeh korpusov nas je zanimal še delež 
posamezne polnopomenske besedne vrste znotraj vseh polnopomenskih pojavnic v obeh 
korpusih (Slika 1).
Violeta Jurkovič: MOŽNOST VPLIVANJA PRILOŽNOSTNEGA UČENJA ANGLEŠČINE ...

452 VESTNIK ZA TUJE JEZIKE/JOURNAL FOR FOREIGN LANGUAGES
 
21
38
17
11
8
19
54
31
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Interna�onal Medical Guide
for Ships
New Amsterdam
Glagoli Pridevniki Prislovi Samostalniki
Slika 1: Delež polnopomenskih besednih vrst znotraj vseh  
polnopomenskih pojavnic v korpusih IMGS in NA
Podatki iz Slike 1 kažejo, da sta v korpusu IMGS deleža glagolov (21 %) in prislo-
vov (8 %) med vsemi polnopomenskimi besedami nižja od deleža glagolov in prislovov 
v korpusu NA, kjer delež za glagole znaša 38 %, za prislove pa 19 %. Nasprotno pa sta v 
korpusu IMGS deleža pridevnikov (17 %) in samostalnikov (54 %) med vsemi polnopo-
menskimi besedami višja od deležev pridevnikov in samostalnikov v korpusu NA, kjer ta 
delež za prislove znaša 11 %, za samostalnike pa 31 %. 
Zanimalo nas je tudi, ali so te razlike statistično pomembne. V korpusni analizi teste 
statistične pomembnosti najpogosteje uporabljamo za izračun ključnih besed ali ključ-
nih oznak (drugi najpogostejši namen rabe teh testov je izračun statistične značilnosti 
kolokatorjev), kjer primerjamo relativno pogostost posamezne pojavnice (ali oznake) v 
izbranem korpusu z relativno pogostostjo iste pojavnice (ali oznake) v drugem korpusu 
(McEnery in Hardie 2011).
Zato smo s pomočjo programske opreme AntConc (Anthony 2020) označeni korpus 
IMGS najprej primerjali z označenim korpusom NA, da bi pridobili ključne oznake za 
besedne vrste v korpusu IMGS. Nato smo postopek ponovili v obratni smeri in pridobili 
ključne oznake za besedne vrste v korpusu NA. Iz obeh list ključnih oznak smo izločili 
statistično značilno ključne oznake (p<0.0001) za polnopomenske besedne vrste, ki jih za 
korpus IMGS s primeri rabe predstavljamo v Preglednici 3, za korpus NA pa v Pregled-
nici 4. 

453
Preglednica 3: Statistično značilno ključne oznake za polnopomenske besedne vrste v korpusu IMGS
Pogostost Ključnost Oznaka Primer iz korpusa IMGS
33381 8081.18 NN
1
Choose the best place for first aid.
9959 3581.51 NNS Attend to conscious patients: …
13166 2636.97 JJ If the patient is unconscious, …
3799 880.49 VVN First aid is treatment aimed at preventing the death or …
1634 126.4 VVZ Basic life support restores the two vital functions: …
1227 124.38 VB Defibrillation is the use of a direct-current electrical shock …
145 66.05 RBS Begin on the side of the patient that is most accessible …
433 38.05 VHZ If the bag has a metal top, …
298 37.69 JJS Giving a medicine by mouth is the easiest and …
Podatki iz Preglednice 3 kažejo, da se v korpusu IMGS statistično pomembno pogo-
steje kot v korpusu NA pojavljajo naslednje besedne vrste:
• samostalniki: edninski ali množinski samostalniki (NN) in samostalniki v množini 
(NNS), 
• pridevniki: osnovniki (JJ) in presežniki (JJS) pridevnikov,
• glagoli: pretekli deležniki glagolov (VVN), glagoli v sedanjiku
2
 v tretji osebi ednine 
(VVZ), glagol 'biti' v nedoločniku (VB) in glagol 'imeti' v sedanjiku v tretji osebi 
ednine (VHZ) in
• prislovi: presežniki prislova (RBS).
Preglednica 4: Statistično značilno ključne oznake za polnopomenske besedne vrste v korpusu NA
Pogostost Ključnost Oznaka Primer iz korpusa NA
3950 2359.88 VVD … you just performed an incredibly invasive procedure …
16777 2002.21 RB This pacing wire should get her stable long enough to …
6064 1929.78 VVP …, I know the history.
1405 1031.9 VBD If I were you and I had analyzed our performance …
3841 969.98 VBP Please tell me you're joking.
5502 395.78 VBZ That's good, …
1863 303.54 WRB Where do you want to put it?
1315 236.04 VHP I have no idea.
4303 210.63 MD Maybe we should make it a multiple choice question?
11271 197.63 VV So, you do understand it was a harmless gesture.
257 176.2 VHD I had it my whole life.
1 Za razlago vseh uporabljenih oznak glej Santorini (1990). 
2 'Sedanjik' v prispevku uporabljamo kot ustreznico za angleški Present Simple, 'preteklik' pa za angleški Past Simple. 
Violeta Jurkovič: MOŽNOST VPLIVANJA PRILOŽNOSTNEGA UČENJA ANGLEŠČINE ...

454 VESTNIK ZA TUJE JEZIKE/JOURNAL FOR FOREIGN LANGUAGES
V korpusu NA se statistično pomembno pogosteje kot v korpusu IMGS pojavljajo 
naslednje besedne vrste:
• glagoli: glagoli v pretekliku (VVD), glagoli v sedanjiku, ki niso v tretji osebi ednine 
(VVP), glagol 'biti' v pretekliku, vključno s pogojno obliko tega glagola (VBD), 
glagol 'biti' v sedanjiku, vendar ne v tretji osebi ednine (VBP), glagol 'biti' v seda-
njiku v tretji osebi ednine (VBZ), glagol 'imeti' v sedanjiku, vendar ne v tretji osebi 
ednine (VHP), modalni glagoli (MD), glagoli v nedoločniku (VV) in glagol 'imeti' 
v pretekliku (VHD) in
• prislovi: prislovi (RB) in prislovi, ki se začnejo z wh- (WRB).
H
0
2: Leksikalna raznolikost priročnika medicine za pomorščake se ne razlikuje od 
leksikalne raznolikosti medicinske televizijske serije. 
Leksikalno raznolikost Jarvis (2013) razume kot konstrukt, ki ga določa šest temeljnih 
lastnosti, in sicer variabilnost, dolžina, uravnoteženost, redkost, razpršenost in različnost. 
Tradicionalno mero leksikalne raznolikosti, ki je razmerje med številom pojavnic in šte-
vilom različnic, zavrača, saj ta z večanjem dolžine besedila pada. Če želimo kot mero 
leksikalne raznolikosti uporabiti razmerje med številom pojavnic in številom različnic, 
moramo zato korpusa prilagoditi na isto dolžino (Zinsmeister in Breckle 2012) ali kot 
mero leksikalne raznolikosti uporabiti povprečno razmerje med številom pojavnic in šte-
vilom različnic v posameznih korpusnih segmentih (Malvers in Richards 2002).
0,105
0,082
0,07
0,062 0,057
0,123
0,093
0,079
0,076
0,063
0
0,02
0,04
0,06
0,08
0,1
0,12
0,14
~30000 pojavnic ~60000 pojavnic ~90000 pojavnic ~120000 pojavnic ~150000 pojavnic
Interna�onal Medical Guide for Ships New Amsterdam
Slika 2: Razmerje med številom pojavnic in številom različnic v korpusih IMGS in NA

455
Korpusa IMGS in NA smo zato segmentirali na besedilne dele, dolge približno 
30.000 pojavnic, in za vsakega izmed segmentov izračunali razmerje med številom po-
javnic in številom različnic (Slika 2). 
Slika 2 kaže, da v obeh korpusih razmerje med številom različnic in številom po-
javnic pada z večanjem dolžine besedila in da je to razmerje kot mera leksikalne gostote 
v vseh segmentih korpusa IMGS nižje kot v korpusu NA. Pri številu 30.000 pojavnic 
leksikalna gostota za korpus IMGS tako znaša 10.5 %, za korpus NA pa 12.3 %. Pri šte-
vilu pojavnic 150.000, ki je tudi končna velikost korpusa IMGS, razmerje med številom 
različnic in številom pojavnic znaša 5.7 %, kar je manj kot 6.3 %, kakršno je razmerje 
med številom različnic in številom pojavnic za korpus NA. Zaradi omejenosti podatkov 
na pet segmentov statistične značilnosti razlik v leksikalni gostoti med specializiranima 
korpusoma ni mogoče izračunati. 
H
0
3: Terminološkost priročnika medicine za pomorščake se ne razlikuje od termi-
nološkosti medicinske televizijske serije.
Ključne besede so besede, ki se v besedilnem korpusu pojavljajo statistično pomembno 
pogosteje kot enako velikem ali večjem referenčnem korpusu (Baker, Hardy in McEnery 
2006). Če se pojavnice v dveh besedilnih korpusih pojavljajo s podobno normalizirano 
frekvenco, to kaže na leksikalno povezanost med korpusoma (John, Brooks in Schriever 
2017). To pomeni, da se besedili terminološko razlikujeta, če se pojavnice v primerjanih 
korpusih pojavljajo z različno normalizirano frekvenco in se izkažejo kot ključne. 
S pomočjo programske opreme AntConc (Anthony 2020) smo za oba korpusa naj-
prej sestavili listi besed. Listo besed korpusa IMGS smo nato primerjali z listo besed 
korpusa NA, da bi pridobili ključne besede za prvi korpus. Zatem smo postopek ponovili 
v obratni smeri in pridobili ključne besede za korpus NA.
Število statistično značilnih ključnih besed iz korpusa IMGS v primerjavi s korpu-
som NA je 479 (p<0.0001) ali 0.3 % vseh pojavnic, število ključnih besed iz korpusa NA 
v primerjavi s korpusom IMGS pa 439 ali 0.2 % vseh pojavnic. 
V Preglednici 5 predstavljamo prvih petnajst ključnih besed po vrednosti ključnosti 
za korpus IMGS, v Preglednici 6 pa prvih petnajst ključnih besed po vrednosti ključnosti 
za korpus NA. 
Pregled ključnih besed, predstavljenih v Preglednici 5, kaže, da pripadajo različnim 
besednim vrstam. Med prvimi petnajstimi ključnimi besedami korpusa IMGS najdemo 
tako polnopomenske kot nepolnopomenske besede. Slednje vključujejo določni člen 
'the', veznika ('or' in 'and') ter predloge ('of', 'in' in 'by'). Med polnopomenskimi ključnimi 
besedami pa je večina samostalnikov ('patient', 'mg', 'pain', 'ship', 'skin', 'infecion', 'symp-
toms' in 'cases') in en pridevnik ('severe'). 
Violeta Jurkovič: MOŽNOST VPLIVANJA PRILOŽNOSTNEGA UČENJA ANGLEŠČINE ...

456 VESTNIK ZA TUJE JEZIKE/JOURNAL FOR FOREIGN LANGUAGES
Preglednica 5: Statistično značilno ključne besede v korpusu IMGS (v primerjavi s korpusom NA)
Pogostost Ključnost Pojavnica Primer iz korpusa IMGS
10144 4020.75 the … wait until the patient has been moved to the sick bay 
… 
2593 2547.32 or …; send or shout for help;
4357 1654.43 of THE ABC SEQUENCE OF BASIC LIFE SUPPORT
1552 1487.06 patient DO NOT GIVE THE PATIENT ANYTHING TO EAT OR DRINK 
(especially alcohol).
3897 703.22 and SHAKE AND SHOUT
2804 681.47 in In the ship's infirmary (sick-bay) or in a cabin?
346 543.06 mg … - give 2.5 mg intravenously.
840 538.82 by … : treat bleeding by applying pressure to the wound;
531 517.26 pain PAIN MANAGEMENT
300 481.13 ship Injuries to bones, muscles, or joints are common on board 
ship.
351 438.13 skin Because the bone is close to the skin, the diagnosis is 
usually obvious.
287 437.41 severe Signs and symptoms: Pain, often severe.
371 433.01 infection …: to avoid infection, therefore, adequate pain relief 
should be provided from the start.
356 402.85 symptoms SIGNS AND SYMPTOMS
264 399.17 cases In most cases, no treatment is required: … 
Preglednica 6: Statistično značilno ključne besede v korpusu NA (v primerjavi s korpusom IMGS)
Pogostost Ključnost Pojavnica Primer iz korpusa NA
8560 9262.04 i You know, all due respect, I don't need a pat on the back 
on the way out.
7256 5464.12 you Yo u have the lowest billing rates in the department.
2063 2275.98 we What other options do we have?
1618 1767.03 me Just keep me in the loop on this, will you?
1397 1558.38 my So as my colleague, would you take a look at this, please?
3413 1340.06 it It was a real emergency that I was dealing with.
1212 1236.99 know I know how it feels to see your loved ones in pain … 
1273 1156.56 just You just have to ask for it.
963 1073.32 okay Hang in there, okay?
954 1063.27 don’t Technically, I don't even work for you.
930 1036.47 yeah Y eah, I do.

457
Pogostost Ključnost Pojavnica Primer iz korpusa NA
979 961.07 she I promise you, she is receiving the best care possible.
862 883.2 here The interpreter will be here very soon.
941 848.08 he Do you know where he is?
1009 785.1 was That was a bad day.
Nasprotno pa podatki iz Preglednice 6 za korpus NA kažejo, da med prvimi petnaj-
stimi ključnimi besedami večina pripada nepolnopomenskim besednim vrstam. Največ je 
zaimkov ('I', 'you', 'we', 'me', 'my', 'it', 'she' in 'he'), sledijo prislova ('just' in 'here'), glagoli 
('know', 'don't' in 'was') ter medmeta ('okay' in 'yeah'). 
V drugem koraku so nas zanimale še ključne besede za oba korpusa v primerjavi 
z referenčnim Britanskim nacionalnim korpusom. V Preglednici 7 predstavljamo prvih 
petnajst ključnih besed po vrednosti ključnosti (p<0.0001) za oba specializirana korpusa 
in rang vsake izmed ključnih besed ter njeno vrednost ključnosti v drugem specializira-
nem korpusu. Na ta način smo želeli preveriti, ali se ključne besede iz korpusa IMGS 
pojavljajo tudi med ključnimi besedami korpusa NA in obratno.
Preglednica 7: Statistično značilno ključne besede v korpusih IMGS in NA v primerjavi  
z referenčnim Britanskim nacionalnim korpusom
IMGS NA
Ključnost Pojavnica Rang (klj.) Ključnost Pojavnica Rang (klj.)
9426 patient 43 (839) 12159 you /
3926 or / 8651 I /
3082 pain 175 (160) 7463 uh /
2779 mg / 5304 okay /
2569 infection 360 (72) 4347 I'm /
2343 symptoms 350 (75) 4326 max /
2321 blood 107 (301) 3381 me /
2289 patient's 363 (72) 3149 hey /
2123 orally / 3073 Dr /
1872 fever / 2759 I've /
1795 skin / 2618 your /
1685 medical 113 (269) 2521 gonna /
1566 severe / 2503 um /
1301 wound / 2331 my /
1268 ship / 2239 just /
Violeta Jurkovič: MOŽNOST VPLIVANJA PRILOŽNOSTNEGA UČENJA ANGLEŠČINE ...

458 VESTNIK ZA TUJE JEZIKE/JOURNAL FOR FOREIGN LANGUAGES
Podatki iz Preglednice 7 kažejo, da je večina statistično značilnih ključnih besed iz 
korpusa IMGS v primerjavi z Britanskim nacionalnim korpusom polnopomenskih ter s 
področja medicinske stroke. Nekaj se jih pojavlja v vlogi ključnih besed tudi v korpusu 
NA, četudi z znatno nižjo vrednostjo ključnosti in nižjim rangom. Večina ključnih besed 
iz korpusa NA v primerjavi z Britanskim nacionalnim korpusom je nepolnopomenskih, 
nobena izmed njih pa se ne pojavlja v vlogi ključne besede v korpusu IMGS.
H
0
4: Najpogostejši besedni skupi v priročniku medicine za pomorščake se ne razli-
kujejo od najpogostejših besednih skupov v medicinski televizijski seriji.
Besedne skupe Baker, Hardie in McEnery (2006) opišejo preprosto kot skupino zapore-
dnih besed. Hyland (2008) dodaja, da so besedni skupi sestavljeni iz besed, ki se v dolo-
čenem zaporedju pojavljajo statistično pomembno pogosteje, kot bi se, če bi bilo njihovo 
sopojavljanje v tem zaporedju naključno, in da je prav obvladovanje besednih skupov 
pomemben sestavni del diskurzne zmožnosti članov določene strokovne skupnosti. 
Zaradi možnosti primerjave s korpusnima raziskavama Socketta (2011) in Lin (2014) 
smo iz obeh korpusov s pomočjo programske opreme AntConc (Anthony 2020) izluščili 
štiribesedne skupe (četverčke). V Preglednici 8 predstavljamo tiste, ki se v vsakem izmed 
obeh specializiranih korpusov pojavljajo vsaj 30-krat. 
Preglednica 8: Najpogostejši četverčki v korpusih IMGS in NA (pogostost pojavljanja ≥ 30)
IMGS NA
Pog. Četverček Pog. Četverček
61 mg orally twice daily 143 I don’t know
54 consult doctor before using 48 I don’t want
54 indications on board ship 47 I’m going to
53 at the next port 39 I don’t think
52 with a view to 39 I need you to
50 if the patient is 35 what’s going on
50 what not to do 34 I’m sorry I
44 what to do in 33 how can I help
42 mg orally every six 32 don’t know what
42 on board ship to 31 I don’t have
41 what to do if 30 I know I know
40 advice with a view 30 no no no no
40 in a case of 30 we’re going to
40 medical advice with a
39 if the patient has
39 in the case of

459
IMGS
Pog. Četverček
39 seek medical advice with
38 have the patient see
38 not to do do
38 to do do not
37 orally every six hours
36 a doctor at the
36 the patient see a
35 a view to evacuation
35 doctor at the next
34 patient see a doctor
32 ask the patient to
32 care and medical procedures
32 doctor before using no
32 nursing care and medical
32 see a doctor at
31 to do in a
30 mg indications on board
Podatki iz Preglednice 8 kažejo, da se v korpusu IMGS 33 četverčkov pojavlja vsaj 
30-krat, v korpusu NA pa je takih četverčkov trinajst. 
Izmed najpogostejših četverčkov iz korpusa IMGS lahko izluščimo veliko takih, ki 
nakazujejo na navodila uporabniku priročnika, npr. 'consult doctor before using', 'if the 
patient is', 'what not to do' in 'seek medical advice with'. Manjša skupina četverčkov se 
nanaša na doziranje zdravil in časovni termin, v katerem je potrebno pacientu zdravila 
dati, npr. 'mg orally twice daily' in 'orally every six hours'. Veliko besednih skupov iz tega 
korpusa vsebuje besedi 'doctor' ali 'patient' in kraj, kjer naj se določena dejavnost zgodi, 
npr. 'at the next port' in 'see a doctor at'. Večina četverčkov iz tega korpusa vsebuje vsaj 
dve polnopomenski besedi (npr. 'if the patient is'), nekateri tudi štiri (npr. 'mg orally twice 
daily'). Pregled najpogostejših četverčkov iz korpusa NA pa nasprotno kaže, da večina 
sledi strukturi (prvoosebni) zaimek + glagol, npr. 'I don't know' in 'I don't have'. 
5 DISKUSIJA IN ZAKLJUČEK
Cilj prispevka je bil s pomočjo korpusnega pristopa ugotoviti, ali lahko spremljanje spe-
cifične zvrsti medicinske televizijske serije vpliva na razvoj angleščine kot tujega jezika 
Violeta Jurkovič: MOŽNOST VPLIVANJA PRILOŽNOSTNEGA UČENJA ANGLEŠČINE ...

460 VESTNIK ZA TUJE JEZIKE/JOURNAL FOR FOREIGN LANGUAGES
stroke za bodoče častnike ladijskega krovnega oddelka na področju medicinske pomor-
ske angleščine. Rezultati kažejo, da lahko vse postavljene ničelne hipoteze zavrnemo in 
sprejmemo nasprotne; te predstavljamo v spodnjih odstavkih.
Leksikalna gostota priročnika medicine za pomorščake se razlikuje od leksikalne 
gostote medicinske televizijske serije, kar izhaja iz razlik med besediloma, ki sestavljata 
oba korpusa. Besedilo korpusa IMGS spada med strokovna pisna besedila, ki omogočajo 
večjo zgoščenost sporočanja informacij kot leposlovna besedila (Stubbs 1996). Besedilo 
korpusa IMGS v nasprotju z besedilom korpusa NA ne sledi spontanemu govoru, tudi 
zato je leksikalna gostota pričakovano višja (Halliday 1987). Rezultati analize najpogo-
stejših besednih vrst in ključnih oznak v obeh korpusih nadalje potrjujejo samostalniškost 
angleškega pisnega jezika in glagolskost govornega (Biber 1988). Rezultati tako kažejo, 
da je spremljanje medicinske televizijske serije manj primerno za usvajanje samostalni-
kov in pridevnikov in bolj glagolov, čeprav morajo častniki krovnega oddelka s področja 
medicinske pomorske angleščine poznati tako ustrezne samostalnike in pridevnike kot 
tudi glagole (IMO 2015). 
Leksikalna raznolikost priročnika medicine za pomorščake se razlikuje od leksi-
kalne raznolikosti medicinske televizijske serije. Analiza je potrdila, da razmerje med 
številom različnic in številom pojavnic pada z večanjem dolžine besedila (Jarvis 2013). 
To za priložnostno učenje tujih jezikov pomeni, da so lahko učenci ponavljajočim se 
pojavnicam izpostavljeni le, če neko dejavnost opravljajo dovolj pogosto (če torej pre-
berejo določeno število strani strokovnega priročnika medicine za pomorščake oziroma 
si ogledajo določeno število epizod medicinske televizijske serije). Prav pogostost je-
zikovne izpostavljenosti ali rabe pa je eden izmed pogojev za jezikovno učenje (Bybee 
2010). 
Terminološkost priročnika medicine za pomorščake se razlikuje od terminološkosti 
medicinske televizijske serije, čeprav sta oba korpusa zgrajena iz besedil, ki naslavljajo 
medicinsko stroko in bi lahko torej med njima pričakovali višjo stopnjo leksikalne pove-
zanosti. Analiza ključnih besed, ki smo jih pridobili s primerjavo med korpusoma in nato 
s primerjavo vsakega korpusa z Britanskim nacionalnim korpusom, tako kaže na nizko 
stopnjo leksikalne povezanosti med korpusoma. 
Najpogostejši besedni skupi v priročniku medicine za pomorščake se razlikujejo od 
najpogostejših besednih skupov v medicinski televizijski seriji. Najpogostejši besedni 
skupi iz korpusa NA potrjujejo izsledke Socketta (2011) in Lin (2014), in sicer da je gle-
danje spletnih televizijskih programov lahko dober vir jezikovnega vnosa za usvajanje 
večbesednih enot, ki so najpogostejše v angleškem vsakodnevnem govorjenem jeziku. 
Izsledki pričujoče raziskave potrjujejo ugotovitve Sockettove (2011) raziskave tudi v 
delu, da v televizijskih serijah večina najpogostejših četverčkov vsebuje jezikovne struk-
ture, sestavljene iz zaimkov in glagolov. Nasprotno pa so najpogostejši besedni skupi iz 
pisnega korpusa IMGS večinoma vezani na medicinsko stroko, natančneje na dajanje 
navodil glede nudenja ali iskanja medicinske pomoči.

461
Na temelju rezultatov korpusne analize lahko tako na postavljeno raziskovalno vpra-
šanje z zadržkom odgovorimo negativno, in sicer da spremljanje specifične zvrsti medi-
cinske televizijske serije z vidikov leksikalne gostote, leksikalne raznolikosti, termino-
loškosti in najpogostejših besednih skupov malo vpliva na razvoj angleščine kot tujega 
jezika stroke za bodoče častnike ladijskega krovnega oddelka na področju medicinske 
pomorske angleščine. Korpusa se namreč bistveno razlikujeta z vidika leksikalne gostote 
v deležih polnopomenskih besed splošno (npr. v deležih glagolov med vsemi polnopo-
menskimi besedami) in tudi znotraj vsake polnopomenske besedne vrste (npr. v deležih 
glagolov v sedanjiku v tretji osebi ednine). Leksikalna raznolikost govornega korpusa 
medicinske televizijske serije je sicer višja v vseh besedilnih segmentih, vendar pa ter-
minološka analiza kaže višjo prisotnost polnopomenskih besed v pisnem korpusu priroč-
nika medicine za pomorščake. Nizko raven sorodnosti med obema korpusoma potrjuje 
tudi analiza najpogostejših besednih skupov, kjer četverčki iz pisnega besedila priročnika 
medicine za pomorščake temeljijo na polnopomenskih besedah, četverčki iz govornega 
besedila televizijske medicinske serije pa na strukturi zaimka in glagola. Ti rezultati nas 
opozarjajo, da priložnostno učenje angleščine ne more nadomestiti nekaterih ključnih vi-
dikov formalnega učenja tujega jezika (stroke). To velja morda še posebej za tiste tuje je-
zike stroke, ki so regulirani z mednarodnimi konvencijami in iz njih izhajajoče zahtevane 
ravni jezikovne zmožnosti. Po drugi strani pa lahko ravno priložnostno učenje angleščine 
bistveno prispeva k izgradnji splošne jezikovne zmožnosti (Cole in Vanderplanck 2016; 
Kusyk 2017; Lee 2017; Jurkovič 2019), ki je eden izmed pomembnih predpogojev za 
nadaljnji razvoj jezikovne zmožnosti v smeri tujega jezika stroke. 
Med omejitve raziskave lahko prištejemo primerjavo pisnega korpusa priročnika 
medicine za pomorščake z govornim korpusom medicinske televizijske serije, vendar 
pa je, kot smo že omenili, gradnja govornega korpusa s področja pomorske anglešči-
ne splošno tudi zaradi varovanja osebnih podatkov otežena (John, Brooks in Schriever 
2017), gradnja korpusa govorne pomorske angleščine za področje medicinske pomorske 
angleščine specifično pa skorajda nemogoča. Ker pa je pomemben del pomorske angle-
ščine prav govorna pomorska komunikacija, ki je po izsledkih Pritcharda in Kalogjere 
(2000) in Johna, Brooksa in Schrieverja (2017) po strukturi tipičnih govornih vzorcev 
blizu spontanemu vsakdanjemu govoru, bi veljalo v prihodnje s pomočjo korpusnega 
pristopa raziskati še, ali lahko spremljanje televizijskih serij vpliva na usvajanje tipičnih 
govornih vzorcev pomorske govorne komunikacije, kot jih določajo standardne fraze za 
pomorsko komunikacijo (IMO 2001). 
VIRI
ANTHONY, Laurence (2015) TagAnt (Version 1.2.0). Tokio: Waseda University. 
ANTHONY, Laurence (2020) AntConc (Version 3.5.9). Tokio: Waseda University. 
Violeta Jurkovič: MOŽNOST VPLIVANJA PRILOŽNOSTNEGA UČENJA ANGLEŠČINE ...

462 VESTNIK ZA TUJE JEZIKE/JOURNAL FOR FOREIGN LANGUAGES
ARHAR HOLDT, Špela (2006) Gradnja specializiranega korpusa. Jezik in slovstvo 
51(1), 53–67.
BAKER, Paul/Andrew HARDIE/Tony MCENERY (2006) A Glossary of Corpus Lin-
guistics. Edinburgh: Edinburgh University Press. 
BIBER, Douglas (1988) Variation Across Speech and Writing. Cambridge: Cambridge 
University Press.
BYBEE, Joan (2010) Language, usage, and cognition. Cambridge: Cambridge Univer-
sity Press.
CEDEFOP (2014). Terminology of European education and training policy: a selection 
of 130 terms.  Luxembourg: Publications Office.  
COLE, Jason/Robert V ANDERPLANK (2016) Comparing autonomous and class-based 
learners in Brazil: Evidence for the present-day advantages of informal, out-of-class 
learning. System 61, 31–42. 
DUDLEY-EV ANS, Tony/Maggie-Jo ST JOHN (1998) Developments in English for Spe-
cific Purposes. Cambridge: Cambridge University Press.
GORJANC, Vojko (2005) Uvod v korpusno jezikoslovje. Domžale: Založba Izolit, 
d.o.o.
HALLIDA Y, Michael A. K. (1987) Spoken and Written Modes of Meaning. Rosalind 
Horowitz and Jay S. Samuels (ur.), Comprehending Oral and Written Language. 
San Diego: Academic Press. Inc., 55–82. 
HALLIDA Y, Michael A. K. (2002) On Grammar. London: Continuum International 
Publishing Group.
HYLAND, Ken (2008) Academic clusters: text patterning in published and postgraduate 
writing. International Journal of Applied Linguistics 18 (1), 41–62. 
INTERNATIONAL MARITIME ORGANIZATION (2001) Standard Marine Commu-
nication Phrases. London: International Maritime Organization. 
INTERNATIONAL MARITIME ORGANIZATION (2010a) International Convention 
on Standards of Training, Certification and Watchkeeping for Seafarers. With Ma-
nila Amendments. London: International Maritime Organization.
INTERNATIONAL MARITIME ORGANIZATION (2010b) Model Course 1.14. Medi-
cal First Aid. 2000 Edition. Course + Compendium. London: International Maritime 
Organization.
INTERNATIONAL MARITIME ORGANIZATION (2010c) Model Course 1.15. Med-
ical Care. 2000 Edition. Course & Compendium. Volume 1. London: International 
Maritime Organization.
INTERNATIONAL MARITIME ORGANIZATION (2010d) Model Course 1.15. Med-
ical Care. 2000 Edition. Course & Compendium. Volume 2. London: International 
Maritime Organization.
INTERNATIONAL MARITIME ORGANIZATION (2015) Model Course 3.17. Mari-
time English. 2015 Edition. London: International Maritime Organization. 

463
JARVIS, Scott (2013) Defining and measuring lexical diversity. Scott Jarvis in Michael 
Daller (ur.), Vocabulary Knowledge. Human ratings and automated measures. Am-
sterdam: John Benjamins Publishing Company, 13–43. 
JARVIS, Huw/Marianna ACHILLEOS (2013) From computer assisted language learn-
ing (CALL) to mobile assisted language use (MALU). TESL-EJ 16(4), 1 –18.
JOHN, Peter/Benjamin BROOKS/Ulf SCHRIEVER (2017) Profiling maritime commu-
nication by non-native speakers: A quantitative comparison between the baseline and 
standard marine communication phraseology. English for Specific Purposes 47, 1–14. 
JURKOVIČ, Violeta (2018) Spletne jezikovne dejavnosti in priložnostno učenje an-
gleščine med slovenskimi študenti. Sodobna pedagogika 69(2), 26–40
JURKOVIČ, Violeta (2019) Online informal learning of English through smartphones in 
Slovenia. System 80, 27–37. 
KUSYK, Meryl (2017) The development of complexity, accuracy and fluency in L2 writ-
ten production through informal participation in online activities. Calico Journal 1, 
75–96.
KUSYK, Meryl/Geoffrey SOCKETT (2014) From informal resource usage to incidental 
language acquisition: language uptake from online television viewing in English. 
Asp 62, 1–19. 
LEE, Ju Seong (2017) Informal digital learning of English and second language vocabu-
lary outcomes: Can quantity conquer quality?. British Journal of Educational Tech-
nology 50(1), 1–12. 
LIN, Phoebe M.S. (2014) Investigating the validity of internet television as a resource for 
acquiring L2 formulaic sequences. System 42, 164 –176. 
LONG, Michael (2005) Second Language Needs Analysis. Cambridge: Cambridge Uni-
versity Press. 
MALVERN, David/Brian RICHARDS (2002) Investigating accommodation in language 
proficiency interviews using a new measure of lexical diversity. Language Testing 
19, 85–104.
MCENERY, Tony/Andrew HARDIE (2011) Corpus Linguistics: Method, Theory and Prac-
tice. Cambridge Textbooks in Linguistics. Cambridge: Cambridge University Press. 
OXFORD TEXT ARCHIVE (2009) What Is the BNC? Oxford: University of Oxford. 
PRITCHARD, Boris/Damir KALOGJERA (2000) On some features of conversation in 
maritime VHF communication. Malcolm Coulthard, Janet Cotterill in Frances Rock 
(ur.), Dialogue Analysis VII: Working with Dialogue: Selected papers from the 7th 
IADA conference. Tübingen: Niemeyer, 185–196.
SANTORINI, Beatrice (1990) Part-of-Speech Tagging Guidelines for the Penn Tree-
bank Project (3rd Revision). Philadelphia: University of Pennsylvania. 
SOCKETT, Geoffrey (2011) From the cultural hegemony of English to online informal 
learning: Cluster frequency as an indicator of relevance in authentic documents. ASp 
1-15.
Violeta Jurkovič: MOŽNOST VPLIVANJA PRILOŽNOSTNEGA UČENJA ANGLEŠČINE ...

464 VESTNIK ZA TUJE JEZIKE/JOURNAL FOR FOREIGN LANGUAGES
SOCKETT, Geoffrey (2013) Understanding the online informal learning of English as a 
complex dynamic system: an emic approach. ReCALL 25(1), 48–62. 
STUBBS, Michael (1996) Text and Corpus Analysis: Computer-Assisted Studies of Lan-
guage and Culture. Oxford: Blackwell Publishing.
TAN, Kok Eng/ Melissa L. Y. NG/ Kim Guan SA W (2010) Online activities of writing 
practices of urban Malaysian adolescents. System 38, 548–559. 
TRINDER, Ruth (2017) Informal and deliberate learning with new technologies. ELT 
Journal 4, 401–412.
WORLD HEALTH ORGANIZATION (2007) International Medical Guide for Ships. 3
rd
 
Edition. Ženeva: World Health Organization.
ZINSMEISTER, Heike/Margit BRECKLE (2012) The ALeSKo learner corpus. Design 
– annotation – quantitative analyses. Thomas Schmidt in Kai Wörner (ur.), Multi-
lingual Corpora and Multilingual Corpus Analysis. Amsterdam/Philadelphia: John 
Benjamins Publishing Company, 71–98. 
POVZETEK
MOŽNOST VPLIV ANJA PRILOŽNOSTNEGA UČENJA ANGLEŠČINE PREKO 
SPREM LJANJA MEDICINSKE TELEVIZIJSKE SERIJE NA RAZVOJ JEZIKOVNE 
ZMOŽNOSTI V MEDICINSKI POMORSKI ANGLEŠČINI – KORPUSNI PRISTOP
Z razmahom spletnih tehnologij in bogatih možnosti za uporabo predvsem angleščine v vsakda-
njem spletnem življenju je področje priložnostnega učenja angleščine pritegnilo veliko raziskoval-
ne pozornosti. Kljub temu pa je korpusnih raziskav na tem področju malo, korpusnih raziskav, ki 
bi preučevale ustreznost jezikovnega vnosa preko priložnostnega učenja angleščine za razvoj jezi-
kovnih spretnosti in prvin v angleščini kot tujem jeziku stroke, pa po našem vedenju sploh ni. Cilj 
prispevka je torej s pomočjo korpusnega pristopa ugotoviti, ali lahko spremljanje specifične zvrsti 
medicinske televizijske serije vpliva na razvoj angleščine kot tujega jezika stroke za bodoče častni-
ke ladijskega krovnega oddelka na področju medicinske pomorske angleščine. Rezultati kažejo, da 
ima lahko spremljanje specifične zvrsti medicinske televizijske serije z vidikov leksikalne gostote, 
leksikalne raznolikosti, terminološkosti in najpogostejših besednih skupov majhen vpliv na razvoj 
angleščine kot tujega jezika stroke za bodoče častnike ladijskega krovnega oddelka na področju 
medicinske pomorske angleščine, da pa bi v prihodnje veljalo raziskati, ali lahko spremljanje te-
levizijskih serij vpliva na usvajanje tipičnih govornih vzorcev pomorske govorne komunikacije, 
ki je blizu vsakdanjemu govoru. Ti rezultati nas opozarjajo, da priložnostno učenje angleščine ne 
more nadomestiti nekaterih ključnih vidikov formalnega učenja tujega jezika (stroke). To velja 
morda še posebej za tiste tuje jezike stroke, ki so regulirani z mednarodnimi konvencijami in iz 
njih izhajajoče zahtevane ravni jezikovne zmožnosti. Po drugi strani pa lahko ravno priložnostno 

465
učenje angleščine bistveno prispeva k izgradnji splošne jezikovne zmožnosti, ki je eden izmed 
pomembnih predpogojev za nadaljnji razvoj jezikovne zmožnosti v smeri tujega jezika stroke. 
Ključne besede: priložnostno učenje angleščine, pomorska angleščina, medicinska pomorska an-
gleščina, korpusni pristop
ABSTRACT
POTENTIAL EFFECT OF INFORMAL LEARNING OF ENGLISH THROUGH W ATCH-
ING A MEDICAL TELEVISION SERIES ON THE DEVELOPMENT OF MARITIME 
MEDICAL ENGLISH COMPETENCE – A CORPUS APPROACH 
As a result of the widespread use of online technologies and vast opportunities for the use of Eng-
lish in everyday online life, the field of online informal learning of languages, in particular English, 
has attracted a new wave of research attention. Nevertheless, the number of corpus studies in this 
field remains low. More specifically, to date no research study has focused on the suitability of the 
language input to which online users are exposed while performing online activities with regard 
to the development of language skills in English as a language for specific purposes. In order to 
bridge this research gap, the objective of this paper is to apply the corpus approach to examine 
whether watching a medical television series may have an effect on the development of medical 
Maritime English for future deck officers. The results indicate that in terms of lexical density, 
lexical diversity, terminology, and word clusters, watching a medical television series may have a 
limited effect on the development of medical Maritime English for future deck officers. However, 
future research should examine whether watching television series may have an effect on the ac-
quisition of typical speech patterns in spoken maritime communication, which are closely related 
to everyday spoken communication. Importantly, the results also seem to indicate that online in-
formal learning of English cannot replace all segments of the formal learning of English for Spe-
cific Purposes, but can significantly contribute to the development of general English competence, 
which is a precondition for the further development of discipline-specific language competence.
Keywords: informal learning of English, Maritime English, medical Maritime English, corpus 
approach
Violeta Jurkovič: MOŽNOST VPLIVANJA PRILOŽNOSTNEGA UČENJA ANGLEŠČINE ...