Celje - skladišče
D-Per
581/1986
1119863176,2
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
Št 2/144
April 1986
MAJ: RDEČI NAGELJ IN STISNJENA PEST
Simboli delavskega boja za pravice in enakopravnost so skozi zgodovino ostali isti, spremenil se je le njih namen, dopolnili in na novo so se oblikovali cilji delavskega gibanja. Če je bil pred vojno glavni namen shodov in štrajkov, koder so mladci in iene, iuljevih dlani, z nageljni v gumbnici in stisnjenimi pestmi izralali svoj odnos do razredne druibe, do izkoriščanja in postavljali svoje cilje pravičnejše druibe, bi revolucionarnost delavcev danes izgubila svoj pomen, če bi bili postavljeni cilji doseieni.
Ne samo v svetu, kjer se izkoriščanje stopnjuje,
ko se vse bolj poglabljajo razlike med razvitimi in nerazvitimi deielami, ko je preiivetje še vedno glavno pričakovanje tretjine človeštva, tudi doma v naši domovini v našem okolju so razlogi, zaradi katerih je nujno delovanje združenih proletarcev in njihovih organizacij. Saj niso odpravljene vse krivice! Mar nismo vedno znova priča poskusom, da bi nekdo rad Uvel na račun drugih? Ali so znanje, prizadevnost in rezultati dela edino merilo za pol-otaj delavca? Mar smo enakopravni, odločamo sami o rezultatih in pogojih lastnega dela, tako kot piše v ustavi?
Žal je še vedno velik razkorak med načeli in stvarnostjo, med pisanjem in iivljenjem, zato je še vedno morda v teh težkih časih še posebej potrebno revolucionarno delovanje vseh naprednih sil, vseh delavcev, ki pošteno mislijo. Tudi tokrat naj bo rdeč nagelj simbol pripadnosti skupni ideji, naj bo stisnjena pest večna groinja nedelu in komolčarjem, izkoriščanju in krivicam, jamstvo miru in sožitja v svetu.
D. B.
2ja praznik dela — 1. maj
čestitke vsem
Uredništvo
Pozdravni telegram 10. kongresu ZKS
Tovarišice in tovariši delegati!
Z neomajnim zaupanjem in pričakovanjem so naše oči uprte v vas, ki ste se zbrali, da ocenite revolucionarne dosežke ZK, kot avantgarde delavskega razreda, v preteklem obdobju ter hkrati trasirate pot nadaljnjemu razvoju naše socialistične samoupravne družbe.
Ne bi bili odkriti in pošteni, če bi ne priznali, da tudi nas tarejo resne posledice težavnih družbeno ekonomskih razmer, ki jih kljub trdemu delu, požrtvovalnosti in odločnosti ne moremo v celoti preprečiti, saj so mnogi vzvodi, ki vodijo k reši-
ZAGOTOVITEV PRIMERNEGA VARSTVENEGA REŽIMA NA OBMOČJU, POMEMBNEM ZA NEMOTENO OPRAVLJANJE IN RAZVOJ ZDRAVILIŠKO TURISTIČNE DEJAVNOSTI
V naših razmišljanjih in snovanjih nadaljnjega razvoja zdraviliško turistične dejavnosti in vseh njenih komponent so nenehno prisotna vprašanja, kako zagotoviti optimalne prostorske, urbanistične, naravno-varstvene, prometne in druge pogoje, ki bi na eni strani zagotavljali nemoteno odvijanje naše sedanje dejavnosti, še posebej pa omogočali njen kontinuiran, perspektiven razvoj. Ugotovimo sicer lahko, da smo na posameznih, parcelnih področjih dosegli manjši napredek, kar pa nikakor še ne pomeni omembe vrednih dosežkov in kompleksnih rešitev, za katerimi težimo in ki dejansko pomenijo nujen predpogoj za postopno uresničevanje sprejetih razvojnih usmeritev.
Menim, da sodijo v sklop zastavljenih, a še vedno nerešenih vprašanj, zlasti naslednja področja
—	obseg, namembnost in detajlna opredelitev zavarovanega zdaviliškega območja kot funkcionalnega in naravnega zaledja zdravilišča,
—	način, obseg in vsebina zavarovalnih ukrepov,
—	valorizacija širšega zdraviliškega zaledja kot naravne in kulturne dediščine,
—	premoženjsko pravna vprašanja v zvezi s pravico uporabe in lastninsko pravico na zemljiških kompleksih v tem območju,
—	pravni status zemljišč, ki tvorijo zdraviliško območje.
Netočna bi bila trditev, da so vsa našteta vprašanja v celoti nedorečena ali sporna. Trdno pa sem prepričan, da posamezne, v pretežni meri načelne rešitve, ne pomenijo osnove, katero potrebujemo kot pomembno predpostavko naših razvojnih konceptov.
Na podlagi dosegljivih informacij sklepam, da je vendarle napočil čas za odločno, sistematično in zavzeto aktivnost pri reševanju zastavljenih vprašanj. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je ob sodelovanju komiteja za prostorski plan in varstvo okolja ter izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah predložil delegatski skupščini v obravnavo gradivo »Dolgoročni družbeni plan občine Šmarje pri Jelšah za obdobje od leta 1986 — 2000«. Skupščina je na zadnji seji v dosedanjem delegatskem sestavu sklenila, da se osnutek omenjenega gradiva pošlje v javno razpravo, ki bo trajala do 31. 5. 1986. Jasno je torej, da se moramo v to fazo obravnave dolgoročnega plana intenzivno vključiti, z ozirom na aktualno problematiko pa še posebej v obravnavo njegovega prostorskega dela.
tvam, izven našega dosega. Prav s tem v zvezi pa po našem globokem oreoričaniu utemeljeno in upravičeno pričakujemo doseldnje in jasne opredelitve, ki bodo osnova za večjo in doslednejšo revolucionarno aktivnost v vseh sredina kjer živimo in delamo.
Dosedanja praksa nas je naučila, daje opiranje na lastne razvojne možnosti in potenciale edina pot, ki vodi naprej. Prepričani smo, da morata naša pripravljenost ter revolucionarna in avantgardna vloga ZK, tudi tokrat, kot že tolikokrat v polpretekli zgodovini, dati pričakovane rezultate in to ne glede na težave in ovire, s katerimi se bomo srečevali na Titovi poti v lepši in boljši jutri.
Kongresu želimo uspešno in plodno delo ter vas tovariško pozdravljamo!
V Rogaški Slatini, 16. 4. 1986
DELAVCI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA
V	7. poglavju plana, ki predstavlja njegov prostorski del, se obravnavajo osnovni cilji in usmeritve prostorskega razvoja, ki naj zagotovijo »ohranitev in razvoj takšnega delovnega in bivalnega okolja, ki omogoča vsestransko skladen razvoj družbene skupnosti in upošteva pri tem naravne danosti in družbeni razvoj«. Že sam citat dokazuje, da gre za obsežno temo, ki je na tem mestu ni mogoče celovito obravnavati, zato se omejimo na podnaslova »Varstvo in razvoj naravne ter kulturne dediščine« ter »Območja nahajališč mineralnih surovin«.
V	sklopu Varstva in razvoja, naravne ter kulturne dediščine« opredeljujejo avtorji »območja in objekte z najstrožjim varstvenim režimom« ter mednje vključujejo razen spominskega parka Trebče, Donačke gore. Boča, reke Bistrice s pritoki itd. tudi »Rogaško Slatino, park in parkovni gozd« s pristavkom, da so navedeni objekti sicer že zavarovani (odlok iz leta 1952), vendar sami predlagajo razširitev tega območja.
Takšen pristop dokazuje, da so avtorji dobro seznanjeni z dilemami in problemi tako imenovanega »zdraviliškega naravnega zaledja« in nas prav očitno vzpodbujajo k iskanju novih rešitev.
Brez dvoma bi ravnali skrajno neodgovorno, če bi ponujeno priložnost zamudili ali če bi temu vprašanju ne dali dovolj poudarka. Ker sem pri pisanju prostorsko omejen, pa tudi sicer ne morem reči, da sem podroben poznavalec razmer in dogajanj v zvezi z našimi dosedanjimi prizadevanji, se omejujem na naslednje konstatacije:
L Nujno in nemudomaje treba ustanoviti širšo delovno skupino z nalogo, da:
—	preveri meje dosedanjega zavarovalnega zdraviliškega »pasu«;
—	pripravi predlog za razširitev zavarovalnega območja ter pri tem upošteva sedanje ter prihodnje funkcionalne potrebe Zdravilišča;
—	predlaga k osnutku dolgoročnega plana razvoja občine konkretne dopolnitve in razčlembe in da pobudo za sprejem novega zavarovalnega akta, ki bo pripisal možne posege in možno rabo tega območja;
—	po definiranju razširjenega zavarovalnega območja prične z razčiščevanjem premoženjskopravnih vprašanj v tem prostoru s poudarkom na zahtevi, da se Zdravilišču vrnejo odvzete ter KK Hmezad (brezplačno) prenešene površine. Novi predpisi, sprejeti po prenosu pravice uporabe zemljišča na kmetijsko delovno organizacijo, dajejo upanje na vsaj delen uspeh takšnih prizadevanj.
2. Do izvedbe v gornji točki naštetih nalog je nujno, da skladno z določili odloka o zavarovanju zdraviliškega okoliša iz 1. 1952 dosledno in odgovorno terjamo spoštovanje vseh predpisanih varstvenih ukrepov ter da se pri tem poslužimo vseh možnih načinov in poti. Nikakor ni mogoče
več tolerirati nesmiselnih, protipravnih in včasih že kar vandalskih posegov v krajino, pa čeprav se ti prikrivajo pod firmo obdelave kmetijskih zemljišč, gospodarjenja z gozdovi, urbanizacije kraja, potreb prometnega režima itd. Poskrbimo, da bodo razumeli tudi drugi posamezniki in činitelji v kraju, da prav neokrnjena in smotrno urejena narava daje našemu Zdravilišču značaj naravnega zdravilišča, ki je pomemben razvojni činitelj tako v kraju, občini in tudi širše.
Razglabljanja v tem sestavku seveda niso celovita, kar je bilo nakazano že uvodoma. Gotovo je na to temo aktualnih še vrsta vprašanj, ki bodo nedvomno našla svoj prostor v Vrelcih. Naj zaenkrat dodam še samo to, da veljajo ugotovitve iz tega prispevka tudi za dislocirane vrelčne lokacije, ki so sicer razsejane izven območja, o katerem smo govorili.
D. J.
Informatika
RAČUNALNIŠTVO V DO ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
Živimo v dobi, ki jo v svetu imenujejo tudi doba informacijske družbe. Gre za način življenja, kjer poleg materialne proizvodnje zelo veliko pomenijo znanje oz. informiranje in informacije, ki to znanje stalno povečujejo. V resnici je z razvojem informatike storila znanost ogromen korak naprej. Skoraj ni področja človekove dejavnosti, pri katerem se ne bi dalo uporabiti računalnikov. Dejstvo je, da računalništvo vpliva in bo vplivalo na nadaljnji razvoj človekovega okolja in njegovih navad. Naša država kot tudi večina držav v razvoju se je prepozno začela zavedati pomena lastnih sistemov informiranja oziroma je ta aspekt v prizadevanjih za enakopravnejšo mednarodno ekonomsko ureditev podcenjevala. Zato je nujno, da se odločneje približamo sodobnim trendom v svetu.
Razvoj računalniško podprtega informacijskega sistema v neki OZD je obsežna in dolgoročna naloga, s katero se je potrebno ukvarjati sistematično. To je strokovno zahtevna ter gri strojni in programski opremi velika naložba. Že gotovega računalniško podprtega informacijskega sistema se za neko OZD ne da kar kupiti. Tudi naroče-vanje projekta brez lastnega sodelovanja predstavlja spor in neustrezno delo. Že obstoječe aplikacije (to so programske rešitve za določeno področje) so lahko ustrezne samo, kolikor je že na začetku pravilno postavljena koncepcija. Prve vhodne informacije v vsaki OZD so problemi
***************************
Varstveni režim v Zdraviliško, turistični dejavnosti
Iz naših TOZD — Iz naših TOZD — Iz naših TOZD — Iz naših TOZD —
Iz naših TOZD
poslovanja, ki jih je potrebno analizirati in povezati s procesom poslovanja. Na ta način dobimo prioriteto za posamezne podsisteme v zgradbi informacijskega sistema. Skratka, vsako aktivnost na tem področju je potrebno skrbno pretehtati. To niso nova spoznanja, se pa rada pozabijo pri načrtovanju projekta.
In kako je z uvajanjem računalništva v naši DO, kjer so že dolgo časa prisotne težnje po uvedbi računalniško podprtega informacijskega sistema. Konec januarja tega leta smo sklenili pogodbo s Poslovno skupnostjo družbeni računalniški center felie o dolgoročnem sodelovanju na področju informatike in računalništva. To skupnost sestavljajo naslednje članice; Aero Celje, Ingrad, Konus Slovenske Konjice, Lekarne Celje, Nivo Celje, Razvojni center Celje, Toper Celje, So Celje, Zavarovalna skupnost Triglav, Zdravstveni center Celje in Zdravilišče Rogaška Slatina. Vse članice imamo v najemu določene zmogljivosti na IBM računalnikih v Celju. Svoje poslovanje bomo v prvi fazi vodili preko terminalov. Izvajalec del in nalog za to področje je Razvojni center Celje — TOZD Informacijsko računalniški center.
Dejavnosti pred podpisom pogodbe so trajale skoraj leto dni. V tem času so prišli k nam na razgovore predstavniki organizacij, ki se ukvarjajo z izdelavo in prodajo strojne in programske opreme. Tako so večkrat potekali razgovori s predstavniki ISKRE — DELTA, METALKE iz Maribora in Razvojnega centra iz Celja. Ti razgovori so nam dali nekakšne smernice pri naši odločitvi. Spoznali smo, kaj nam lahko kdo od proizvajalcev nudi in koliko to stane. Razblinile so
se želje o lastnem računalniku vsaj v začetni fazi, ker vzdrževanje računalnika z vsemi kadri, ki jih zahteva, nekaj stane. Za začetek bi to bil prevelik zalogaj, saj se moramo vsi skupaj postopoma pripraviti na ta prehod.
Mi smo se odločili za naslednjo pot: že zaradi izdelanih programov smo začeli v DSSS, kjer se pojavljajo problemi z opremljenostjo dela (dotrajani knjižni stroji in fakturirke) in velikim obsegom dokumentov. To je začetna faza, ki bo trajala v obdobju 1986—87, in v tem času bomo nabavili terminalsko in miniračunalniško opremo za uvedbo gotovih aplikacij, kijih ponuja Razvojni center: interaktivno finančno poslovanje, materialno poslovanje, osebni dohodki, osnovna sredstva in fakturiranje v TOZD Polnilnica. Skupaj z Razvojnim centrom nameravamo iti v izdelavo zdraviliško turističnega informacijskega sistema. Izdelava tega projekta bi naj trajala dve leti. Uspešnost projekta je v veliki meri odvisna od našega sodelovanja, kajti mi bomo tisti, ki bomo definirali naše potrebe, programerji iz Razvojnega centra pa jih bodo spremenili v računalniški jezik.
Mogoče se bo kdo vprašal, od česa je odvisna uspešnost računalniško podprtega informacijskega sistema. Seveda od tega, kako koristne informacije nam daje. Toda dejstvo je, da se učinki ne kažejo neposredno v infor. sistemu, ampak šele posredno preko upravljalnega sistema, se pravi, da kakovost odločitev ni odvisna samo od kakovosti informacij, ampak tudi od ustreznega razumevanja in pravilnega odločanja v upravljalnem in izvajalnem sistemu.
Bernarda Tepeš
promet (dohodek) tudi v številnih drugih gospodarskih dejavnostih v kraju, verjetno ni potrebno posebej dokazovati.
Vse to pa še tudi druge pozitivne učinke za izbo-oljšanje ekonomske stabilnosti (izvoz z majhnimi uvoznimi potrebami, itd.) smo upoštevali pri prir-pravi razvojnega programa, vsebovanega v srednjeročnem načrtu razvoja Zdravilišča.
Tako so odločitve v zvezi z pristopom k adaptaciji Zagrebškega in Zdraviliškega doma logična posledica teh spoznanj. Najprej nekaj besed o Zagrebškem domu oz. aneksu Zagreb, kot smo ga poimenovali v prodajnem procesu.
Adaptacija tega objekta, ki ima najugodnejšo lego v zdraviliškem središču, je bila načrtovana že v okviru projekta za hotelski kompleks Sava. Primanjkovanje sredstev zaradi podražitve gradnje in visokih obresti za kredite je premaknilo izvedbo v kasnejši čas. Tako še danes lahko govorimo o tem, da je dopolnilna ponudba Save okrnjena in da za cca 500 gostov v tem kompleksu ni dovolj prostora v primernih družabnih prostorih oz. prostorih za razvedrilo. To hotelu Sava nedvomno znižuje rang v primerjavi s hoteli A kategorije drugod.
Aneks Zagreb bo poslej ponujal trgu 109 komfortnih postelj, predvsem v dvoposteljnih sobah, ki jih trenutno v kompleksu Sava močno primanjkuje. Vgrajen bo tudi lift. Z novim zunanjim izgledom ostrešja in fasade z novimi okni bo objekt tudi po zunanjosti vabljiv in vreden okolja v katerem se nahaja — med Donatom, Zdraviliškim domom in Savo. S tem ga bo tudi lažje predstaviti v katalogih inozemskih organizatorjev potovanj.
Preurejena notranjost z novo opremo mora biti sprejemljiva za zahtevnega inozemnega gosta. Dunajska kavarna in taverna z zadostnim številom sedežev bosta dopolnili gostinsko ponudbo v kompleksu Sava. K temu sodi še dodatna ureditev vrtne terase.
IZ NAŠIH TOZD
ADAPTACIJA ZDRAVILIŠKEGA IN ZAGREBŠKEGA DOMA!
Z izvajanjem programa za izboljšanje prodaje zdraviliških storitev, predvsem z načrtno obdelavo prodajnega tržišča v inozemstvu pa tudi doma, smo dosegli dobre prodajne rezultate — 32% povečan obisk inozemskih gostov v primerjavi z letom 1983. Večje je tudi število domačih gostov. Pri tem pa beležimo zanimanje organizatorjev potovanj za alotmane v naših hotelih, predvsem v A in L kategoriji. (Alotman je pogodba, s katero hotel odstopa določeno število postelj, potniška agencija pa se obveže, da bo zagotovila uporabo teh postelj, največkrat v obliki kompletnega penziona). Korak naprej je zasedenost kapacitet v izvensezonskih mesecih, kar kaže, da se sezonsko poslovanje zmanjšuje in da ima to spremljajoče pozitivne učinke. V tem obdobju se je pokazala kot izrazita prednost pokrita — ogrevana povezava hotelov v osrčju zdravilišča z zdrastvenim centrom. Te objekte je tako lažje plasirati v zimskih mesecih.
Povpraševanje na trgu, predvsem inozemskem, se usmerja le na objekte višje kategorije. Hoteli B kategorije, ki niso povezani s terapijo, se težje prodajajo, dodaten moteč faktor v ponudbi pa je tudi magistralna cesta skozi Rogaško. Očitno je razlog nezaupanja organizatorjev potovanj kvaliteta storitev v objektih B kategorije (in nižje) v sicer nasploh slabšem imageu (slovesu) jugoslovanskih hotelov.
Zagotavljanje boljšega — pestrejšega bivalnega programa gostov (nakupi, zabava, izleti, družabna srečanja, dopolnilna gostinska in turistična ponudba itd.) je močno odvisno od obsega primerne nastanitvene kapacitete za goste, predvsem za tiste, zahtevnejše, z boljšo kupno močjo. Vsa ta ponudba pa prav tako vpliva na boljšo konkurenčnost, vabljivost ponudbe v nekem zdravi-liškem-turističnem kraju, s tem pa omogoča doseganje boljših rodajnih cen. Da se s tem pospešuje
— Iz naših TOZD — Iz naših TOZD — Iz naših TOZD —
Iz naših TOZD — Iz naših TOZD
Ob začetku izvajanja investicije je bilo zaradi novih predpisov potrebno preverjati statiko objekta. Pri tem je ugotovljeno, da je treba del temeljito sanirati, ravno tako pa z jeklenimi vezmi učvrstiti gornji del zgradbe. Ta dodatna dela bodo podaljšala roke dokončanja do junija. Naložba v adaptacijo kljub dodatnim postopkom pomeni 3-krat cenejšo pridobitev kapacitete za izvoz kot v primeru novogradnje. Tudi sicer je to v skladu z usmeritvijo, da je najprej treba urediti staro zdraviliško jedro in ga usposobiti za nudenje storitev zahtevnejšim gostom. Adaptacija aneksa Zagreb mora v končni fazi pomeniti možnost za povečanje števila nočitev za 15 do 20.000 letno, s tem pa tudi na to vezanega deviznega priliva 1,2 do 1,5 mio DM letno, pri čemer je vračunan še del za zdravstvene in izvenpenzionske storitve. Skupna ocenjena vrednost del v zvezi z adaptacijo se giblje okrog 500 mio. din. Pri tem je treba navesti, da končni kreditni aranžmaji še niso zaključeni, zato trenutno še ni moč reči, pod kakšnimi odplačilnimi pogoji bo kreditirana izgradnja. Le s pravočasno rešitvijo tega vprašanja in z izvajanjem del brez večjih zastojev bo možno objekt do meseca junija usposobiti, spodnji pritlični del pa do konca avgusta.
Zdraviliški dom je pravi arhitektonski spomenik Rogaške, ki dominira v zdraviliškem parku. S svojima dvoranama je pravi biser, ki ga kaže tudi v hotelskem-turističnem smislu bolje izkoristiti. Skozi pasažo hotela Donatje že vezan na terapijo, blizu pa je tudi bazen. Idejo o obnovitvi in preureditvi tega objekta v hotel visoke A kategorije ali »de luxe« kategorije smo vključili v program razvoja za to srednjeročno obdobje in za pripravo projektne dokumentacije tudi dobili nekaj sredstev — cca 11 mio din iz sredstev, ki se nabirajo v zvezi z dodatno izvozno stimulacijo' v gospodarstvu SR Slovenije.
Bodoči Zdraviliški dom naj bi imel cca 250 ležišč, kar pomeni delno dograditev trakta z enoposteljnimi sobami in suitami, seveda pa bo treba prav tako v dvoriščnem delu dograditi prostore za skupne namene. To so dodatna restavracija in drugi gostinski prostori, večji
sprejemni prostor — hotelska avla z recepcijo, povezava od Strossmayerja, Styrie do nove recepcije in skozi hotel naprej do zdravstvenega centra. Posebno zahtevne bodo rešitve dovozov do hotela, povezave naprej do hotela Donat in Sava in Tudi sicer naselij v ozadju. Posebna zahteva v projektni nalogi je, kako ločiti dve cenovni kategoriji ponudbe v tem kompleksu: glavni objekt na eni ter Styria in Strossmayer na drugi strani. Ob tem bo seveda treba rešiti vprašanje sta-cionarja in verjetno v celoten poseg oziroma investicijski program vključiti tudi izgradnjo terapije. V tej rešitvi bi bilo treba zagotoviti prostor za cca 100 do 120 ležišč stacionarnega oddelka, prav tako pa tudi prostor za ordinacije, laboratorij, diagnostiko in še kaj ter s tem sprostiti prostore v sedanji zgradbi terapije za povečanje kapacitete v fizioterapiji.
Več podrobnosti o sami projektni nalogi bo možno podati po izbiri idejne rešitve, za katero je razpisan rok 15. april. Za to projektno nalogo je zainteresiranih več projektantskih firm, tako da bo možno med dobrimi rešitvami izbrati najboljšo.
Pri tem se verjetno poraja vprašanje, od kod sredstva za tako veliko naložbo. Argumenti vlaganja so čvrsti, kot so navedeni pri primeru adaptacije aneksa Zagreb, le da imajo tu še precej širšo dimenzijo. Prav s temi argumenti smo doslej že vzbudili interes inozemskega kapitala za vlaganje, kaže na to, da tudi tuji poslovni krogi vidijo v tem projektu zanimivo možnost za plasiranje kapitala. Ponujajo se tudi določene oblike kooperacijskih aranžmajev.
Danes bi bilo še prezgodaj govoriti o tem, kako in kdaj bo možno realizirati celoten projekt. Najprej bo potrebno najti primeren vir sredstev za financiranje izdelave glavnega projekta.
Pri vsem seveda računamo tudi s tem, da bodo sistemi in pogoji gospodarjenja v naslednjih letih glede na velike pozitivne gospodarske učinke takšnih naložb v povečanje izvoza, primerni.
Direktor
TOZD zdraviliška dejavnost Milan Zagoda, dipl. oec.
1	
nui} D	jjnezijeva slatina ►ONAT Mg
Kadrovske novice
V marcu 1986 so v Zdravilišču sklenili delovno razmerje naslednji delavci:
TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST
Zdravstvo: Podplatnik Feliks in Škrabi Zdenka — oba za nedoločen čas.
Hoteli in restavracije: Čoki Vinko, Škodič Janez, Gorišek Albina, Gajser Branko, Cverlin Vladimir — za nedoločen čas, Javorič Darko, Toman Jela, Kužnar Marica, Tepeš Ivan, Veber Irena, Vok Leonida — za določen čas.
TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST:
Natlačen Marta — za nedoločen čas, Kos Nada, Krumpak Ivanka, Halužan Brigita — za določen čas.
Delovno razmerje je prenehalo naslednjim delavcem:
TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST:
Konjič Krešimiru, Antolinc Jožefu, Šraml Lojzu, Djukič Draganu — odhod v JLA, Beloše-vič Mirjani, Hušič Nerimi, Koražija Zinki, Jozič Cvitku — sporazumno, Mikša Lidiji, Mikša Ružiči, Žurman Marijanu, Lihič Fahiru, Kic Jožici — po sklepu za določen čas, Kunstič Štefaniji — starostno upokojena.
TOZD POLNILNICA:
Klinični laboratorij
V 11. nadstropju Terapije deluje Klinični laboratorij, delovna enota zdravstva, v katerem je zaposlenih devet delavcev: čistilka, šest laboratorijskih tehnikov in en višji laboratorijski tehnik ter dipl. ing. farmacije — specializant medicinske biokemije.
Ta strokovni team opravlja osnovne preiskave iz mikrobiologije in parazitologije ter laboratorijske preiskave s področja hematologije, klinične kemije in biokemije. Opravlja okoli 80 različnih preiskav, med njimi tudi take, ki presegajo delokrog laboratorija tipa II, kot je le-ta registriran pri RZS.
Strokovno se izobražujemo s tedenskimi internimi strokovnimi referati, kijih pripravljamo sami delavci laboratorija, in z obiski strokovnih srečanj izven DO.
Laboratorij je dokaj dobro tehnično opremljen, mnogo pa bomo pridobili z nakupom atomskega absorbcijskega spektrometra. Ta aparatura bo omogočala merjenje elementov v različnih snoveh, in sicer v zelo majhnih količinah. Upora-bjali pa jo bomo tudi za analizo naše mineralne vode.
Urejenost našega delovnega okolja se je pred kratkim zelo izboljšala. Preteklo leto smo zamenjali laboratorijsko opremo, kije bila dotrajana in neustrezna. Tudi prostore smo prerazporedili, tako da sedaj ustrezajo higienskim normativom in normativom o opremljenosti laboratorijev.
Naše delovne obveznosti opravljamo sedaj v novih, svetlih in čistih prostorih, kar nam daje delovni elan, da skupaj prispevamo za lepšo prihodnost naše DO.
Šket Jožetu — starostno upokojen.
ZAKONSKO ZVEZO sta sklenila Ogrizek Danica, poročena Fidler, zaposlena v TOZD Vzdrževalna dejavnost in Popovič Radojko, zaposlen v skladišču MV Ljubljana.
SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Odbor za strokovno izobraževanje
je potrdil valorizacijo kadrovskih štipendij, tako da se s 1.3.1986 poveča vrednost točke iz 18,62 na 23,28 din.
Sprejel je sklep, da Kregar Dragu ni potrebno vrniti štipendije, ker se zaradi zdravstvenih razlogov ne more zaposliti kot natakar.
Ker je delavski svet TOZD Vzdrževalna dejavnost odobril podaljšanje študija Gretič Jožetu iz 3-letnega na 4-letno, mu je odbor odobril podaljšanje štipendije za 1 leto.
Kužnar Marjani je odobril podaljšanje štipendije v absolventskem stažu do septembra 1986, ker zaradi upravičenih razlogov ni mogla pravočasno končati študija.
Odobreno je bilo strokovno izopopolnjevanje na fakulteti za gostinstvo v Opatiji za 5 kuharjev in 7 natakarjev iz TOZD Zdraviliška dejavnost.
Strokovnim službam, je naložil, da pred sejo odbora, na kateri se bo razpravljalo o dodelitvi štipendij, za vse člane odbora pripravijo pismeni material, ki naj obsega pregled razpisanih štipendij in prijavljene kandidate.
Odbor za inovacije
Spremenil je sklep o višini enkratne nagrade za znanstveno-raziskovalno delo, ki je bil sprejet v novembru 1985, in sicer na ta način, da se takrat določeni znesek v višini 20.000.—din poveča za % inflacije. Tako povečana nagrada se izplača vsem tistim, za katere je bil sklep že sprejet, dodatno pa še tov. Plohl Francu, dobitniku srebrnega priznanja za posebno angažiranje na kulturnem področju ob 320-letnici zdravilišča.
Občinska raziskovalna skupnost je objavila natečaj za inovacijske in znanstveno-raziskovalne stvaritve. Odbor je sprejel sklep, da se le-ta posreduje v vsa delovna okolja in vsem, ki so odgovorni za vzpodbujanje te dejavnosti ter da se objavi tudi v Vrelcih.
Razpravljal je o objavi natečaja za priglasitev inovacijskih stvaritev in znanstveno-raziskoval-nih nalog v DO za letošnje leto in o višini enkratne nagrade ter sklenil, da se natečaj objavi na običajen način, rok za prijavo pa je 15. 5. 1986. Višina enkratne nagrade pa je za bronasto priznanje enaka višini povprečnega OD, za srebrno priznanje višini ena in 1/2 povprečnega OD ter za zlato priznanje višini 2 povprečnih OD v delovni organizaciji.
Ker je DO od delavca Milinovič Ivice odkupila stroj za mletje poltrdih rudnin (bentonit), DO prične postopek za zaščito omenjenega stroja pri pristojnem uradu za patente. Inovacija se prijavi tudi pri občinski raziskovalni skupnosti.
Delavski svet Zdravilišča
Sprejel je razrešnico dosedanjemu uredniškemu odboru, katerega je sam imenoval, kajti novi uredniški odbor je sedaj imenovala konferenca sindikata.
V zvezi z Vrelci je bil sprejet sklep o povišanju honorarjev, s tem da se le-ti valorizirajo vsake tri mesece s % porasta vrednosti točke.
Ker pravni in dejanski razlogi narekujejo, da se dosedanji simbol Zdravilišča (karo z dodatki) spremeni, je razpravljal o spremembi in sklenil, da pristopimo k izdelavi novega simbola ter skladno s to odločitvijo tudi spremenimo prizadete samoupravne akte. Simbol (blagovna znamka) se tudi zavaruje po veljavnih predpisih doma in v tujini.
Sprejetje bil Pravilnik o notranjem redu v DO ter v samoupravno organiziranih delih Zdravilišča Rogaška Slatina.
Po razpravi o poročilu o organizaciji računalniške obdelave pri Družbenem računskem centru v Celju, je bil za evidenco EFS sprejet sklep, da pri SDK Šmarje odpremo poseben prehodni račun 850 za skupni dvig osebnih dohodkov in skupno nakazilo prispevkov za vse tozde in skupne službe. Za podpisovanje na tem računu so poo-
blaščeni: Bizjak Darko, Halužan Anica, Šrimpf Dragica in Čugalj Zinka.
Strokovne službe so ugotovile, da naši samoupravni predpisi trenutno niso usklajeni z zakonskimi določili o dnevnicah, potnih stroških in drugih prejemkih v zvezi s potovanji v tujino. Ker je takšno stanje nesprejemljivo, je po obravnavi usklajenega predloga sprejel sklep o spremembi in dopolnitvi Pravilnika o povračilih potnih stroškov.
Sejnine za delavski svet Zdravilišča in disciplinsko komisijo so bile zadnjič določene v letu 1984. Delavski svet je bil mnenja, da bi jih bilo umestno uskladiti, zato je sprejel sklep o povečanju.. Določeni zneski pa se vsake tri mesece valorizirajo v enakem razmerju kot dnevnice.
Imenovana je bila komisija za preverjanje znanja iz varstva pri delu v sestavi:
— Šket Anton, dipl. ing. str.
— Ogrizek Zlatko, teh. vodja polnilnice
— Putanec Josip, dipl. ing. rud.
Odbor za družbeni standard
je sprejel sklep o razpisu za letovanje in o razpisu za zdravljenje ter predlagal, da odobri za stanovanjske zadeve po TOZD in DSSS objavijo razpise za stanovanja in stanovanjska posojila za leto 1986.
Obravnaval je vloge za dodelitev finančne pomoči in odobril 5.000,— din Vzgojno izobraževalni organizaciji Šmarje pri Jelšah za izvedbo občinskega tekmovanja v znanju matematike in fizike.
Vloge, ki so v zvezi z reklamo, je odbor odstopil propagandi, nekatere pa je zavrnil, ker ni n a razpolago finančnih sredstev.
Marinka Zidar
Novoizvoljeni delegati v
13. marca smo izvolili nove delegate v organe upravljanja. Novoizvoljene delegate vam pred-stavljemo najprej na ravi DO, nato pa v TOZD in DSSS.
Na ravni DO
Delavski svet Zdravilišča: Dušica Cimperšek, dr. Jože Lavrič, Bojan Kranjec, Rudi Krebs, Marica Turnšek, Janez Drofenik, Ivanka Ivič, Jože Lovrenčak, Ivan Markovinovič, Branko Padan, Franc Lipnik, Marija Korez, Danica Ogrizek, Marjan Strmčnik, Anton Turnšek, Janko Belcer, Marija Novak, Štefka Poharc, Andreja Šket, Milica Trnotelj.
Disciplinska komisija Zdravilišča: Božo Kolar t— TOZD-2 predsednik, Janez Drofenik — TOZD-1, Irena Petan — TOZD-1, Janez Drofenik — TOZD-2, Marko Markovinovič — TOZD-2, Edo Gretič — TOZD-3, Franc Javornik — TOZD-3, Olga Šmid — DSSS, Erika Zupan — DSSS.
Samoupravna delavska kontrola Zdravilišča: Katica Ždrale — TOZD-1, Jože Dosedla — TOZD-2, Alojz Antonič — TOZD-3, Ružiča Anderlič — DSSS.
samoupravne organe
TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST
Delavski svet TOZD 1: Brigita Čani, Branko Fruk, Ivan Gobec, Jožica Gobec, Emilija Junež, Milena Junež, Marinka Kolar, dr. Frančiška Lavrič, dr. Ružiča Slivnik, Jože Solman, Ljubica Škorjanc, Terezija Toplikar, Zinka Trstenjak, Marjan Zorjan, Marija Žogan.
Samoupravna delavska kontrola TOZD-1: Nada Cerovečki, Mladen Gorički, Ivanka Holešek, Cilka Ogrizek, Dušan Sisinger.
TOZD POLNILNICA
Delavski svet TOZD 2: Franc Čebular, Martin Dragovan, Olga Furman, Dragica Halužan, Dani Janžek, Marjan Jerič, Marinka Polajžer, Anton Škrabi, Anton Zorin.
Samoupravna delavska kontrola TOZD 2: Jože Dosedla, Marko Markovinovič, Mirko Puh.
TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST
Delavski svet TOZD 3: Ivan Bek, Edo Gretič, Franc Javornik, Drago Kampuš, Marija Korez, Mirko Likar, Danica Ogrizek.
Samoupravna delavska kontrola TOZD 3: Alojz Antonič, Anton Jazbinšek, Nada Turnšek.
DS SKUPNE SLUŽBE
Delavski svet DSSS: Gordana Antolinc, Bojan Herček, Milojka Kotnik, Olga Metličar, Marjeta Napast, Darja Pokrajac, Alenka Prah.
Vsem delegatom želimo, da bi uspešno opravljali svoje delegatske naloge.
M. Z.
Novoizvoljeni delegati v skupščino družbeno-politične skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti
V sredo, 13. marca 1986 smo tudi delavci Zdravilišča Rogaška Slatina na volitvah izbrali svoje delegate v skupščino družbenopolitične skupnosti, v sredo 2. aprila paše delegate v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, za kar smo oblikovali skupne delegacije na nivoju DO.
Novoizvoljeni delegati so naslednji:
Zbora združenega dela
TOZD Zdraviliška dejavnost: Angelca Čebular, Marija Gretič, Anton Jurič, Dragica Korbar, Franc Križan, Ludvik Prah, Marjan Zorjan.
TOZD Vzdrževalna dejavnost: Jože Delfabro, Franc Javornik, Lojzka Kampuš, Edo Koražija, Agica Rak, Štefka Tramšek, Branko Zbil.
TOZD Polnilnica: Jožica Čuka, Dragica Halužan, Edvard Herček, Stanko Kresnik, Katica Pobežin, Edvard Tratenšek, Anton Zorin.
DS skupne službe: Betka Halužan, Jože Herič, Cvetka Koražija, Biserka Križan, Marija Novak, Milica Trontelj, Erika Zupan.
Delegati za skupne smoupravne interesne skupnosti pa so naslednji:
SIS za raziskovalno dejavnost: dr. Mladen Gorički — TOZD-1, ing. Damjan Jurjec — TOZD-1, Franc Križan — TOZD-1, Bernarda Tepeš — TOZD-1, ing. Vlado Čoh — TOZD-2, Jože Lovrenčak — TOZD-2, Erih Tratenšek — TOZD-2, Ivan Smole — TOZD-3, Andreja Ta-šner — TOZD-3, Milojka Kotnik — DSSS, Dragica Šrimpf — DSSS.
SIS za otroško varstvo: Ivanka Holešek — TOZD-1, Nada Lipnik —TOZD-1, Marina Šuštar — TOZD-1, Vida Godec — TOZD-2, Mihael Kitak — TOZD-2, Anton Gobec — TOZD-3,
Iz dela samoupravnih organov
— Razpisi — Razpisi — Razpisi — Razpisi — Razpisi
Greta Krajnc — TOZD-3, Andreja Šket — DSSS, Veronika Stefančič — DSSS.
SIS za telesno kulturo: Mirko Kavaš — TOZD-1, Albin Mikša — TOZD-1, Zmago Škorjanc — TOZD-1, Rudi Jugovar — TOZD-2, Ivan Marko-vinovič — TOZD-2, Agica Rak — TOZD-3, Martin Špoljar — TOZD-3, Bojan Herček — DSSS, Jože Herič — DSSS
SIS za kulturo: Branka Aralica — TOZD-1, Zinka Koražija — TOZD-1, Radmila Paš — TOZD-1, Jožica Čobec — TOZD-2, Franc Kristan — TOZD-2, Marija Korez — TOZD-3, Ivan Očko — TOZD-3, Betka Halužan — DSSS, Jože Herič — DSSS.
SIS za izobraževanje: Ivanka Golež — TOZD-1, Milena Junež — TOZD-1, Bernarda Tepeš — TOZD-1, Alojzija Krobat — TOZD-2, Cilka Pla-včak — TOZD-2, Edo Cvetko — TOZD-3, Mirko Likar — TOZD-3, Ružiča Anderlič — DSSS, Ivanka Putanec — DSSS.
SIS za socialno varstvo in socialno skrbstvo: Staša Čujež — TOZD-1, Tatjana Lesjak — TOZD-1, Jože Strašek — TOZD-1, Danica Gobec — TOZD-2, Franc Polajžer — TOZD-2, Viktor Rajšp — TOZD-3, Darinka Gobec — TOZD-3, Gordana Antolinc — DSSS, Metoda Mikuljan — DSSS.
Letovanje
Kot vsako leto tudi letos organiziramo letovanje za naše delavce. Letos imamo naše počitniške kapacitete razporejene takole: Prikolice imamo v avtokampih »13. Maj« Fažana — 5 prikolic, avtokamp je odprt od 15. 6. do 15. 9., ima restavracijo, trgovino, športna igrišča in otroška igrišča. Od Fažane je oddaljen dva kilometra (10 minut). Avtokamp »Zaton« — 2 prikolici, je sestavni del turističnega naselja Zaton. Prikolice so postavljene v borovem gozdiču cca 200 m od morja. V naselju je samopostrežna trgovina, restavracija, frizerski salon, disko, športni objekti itd. Avtokampa na otoku Lošinj vam še ne morem opisati, ker še ne vemo točno, v katerem od treh avtokampov so nam rezervirali mesto za prikolice. Tudi tu bosta postavljeni dve prikolici. Hotelske izmenjave pa bodo v Portorožu TOP Hoteli Palače 2/3 in 1/2 soba v hotelih A in B kategorije od 1/7 do 31. 8. 86. Portorož Počitniški dom Železarne Ravne 1/4 sobe.
Njivice (otok Krk) RO Zlatni otok OOUR Hoteli Njivice 6/3 sob v bungalovih od 1/7 do 10. 9. 1986.
Cene
10 dni v prikolici v avtokampih ne glede na število oseb je 9.000.— din. Ta znesek bo potrebno do 15. 6. 1986 poravnati na blagajni Zdravilišča, medtem ko se turistična taksa in taksa za avto plača na recepciji avtokampa.
Počitniški dom Železarne Ravne. Penzion je
1.800.— din na dan, za otroke od 4. do 10. leta starosti se plača 70% (1.260.— din) dnevno, za otroke do 4. leta starosti, ki pa spijo s starši in ne koristijo penzionske hrane, se ne plača ničt'Storitve v tem domu se plačajo do 15. 6. 1986 na blagajni Zdravilišča, turistična taksa pa v samem domu.
Hoteli Palače Portorož
Penzion je v A kat. 1.800.— din B kat. 1.500.— din
za otroke do 10 let, če koristijo ležišče se plača 70% cene navedenih penzinov. Plača se vse v recepcijah hotelov.
Hoteli Njivice
Penzion 1.500.— din, za otroke do 14. let se plača 70% cene penziona. Vse se plača na recepciji hotela Jadran.
Pravico letovanja pod navedenimi pogoji imajo delavci Zdravilišča in upokojenci iz Zdravilišča (upokojenci samo v primeru, če so v sezoni kapacitete proste ali pa izven sezone) ter njihovi ožji vzdrževani družinski člani.
SIS za zdravstvo: dr. Bojan Glavnik — TOZD-1, Darko Halužan — TOZD-1, Magda Hohkraut
—	TOZD-1, Majda Pistotnik — TOZD-1, Štefka Slivnik — TOZD-1, Mira Jenič — TOZD-2, Danijel Lapan — TOZD-2, Franc Lipnik — TOZD-3, Vojo Novak — TOZD-3, Zinka Čugalj — DSSS, Štefka Poharc — DSSS.
SIS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: Franc Kramberger TOZD-1, Franc Strašek — TOZD-1, Milan Zagoda — TOZD-1, Vinko Gobec — TOZD-2, Stane Kolar — TOZD-2, Stanislav Tanšek — TOZD-3, Franc Bračun — TOZD-3, Biserka Križan — DSSS, Marija Novak
—	DSSS.
SIS za zaposlovanje: Nevenka Korbar — TOZD-1, Peter Kužner — TOZD-1, Judita Vrečar — TOZD-1, Vinko Lovše — TOZD-2, Olga Turner — TOZD-2, Terezija Štih — TOZD-3, Marija Mlakar — TOZD-3, Darja Pokrajac — DSSS, Fanika Slemenšek — DSSS.
SIS za stanovanjsko gospodarstvo: Marjeta Očko — TOZD-1, Ludvik Prah —TOZD-1, Ksenija Terbovc — TOZD-1, Franc Križman — TOZD-2, Marko Markovinovič — TOZD-2, Anton Jazbinšek — TOZD-3, Marjan Žogan — TOZD-3, Marija Čoh — DSSS, Marjeta Napast
—	DSSS
Še nekaj o kriterijihzpo katerih bo komisija za letovanje razdeljevala počitniške kapacitete. Odločujoči kriteriji bodo
—	socialno stanje,
—	število vzdrževalnih družinskih članov,
—	število otrok,
—	število šoloobveznih otrok,
—	kolikokrat je prosilec letoval v zadnjih letih,
—	leta zaposlitve v DO
in po potrebi še dodatni kriteriji, katere bo morala komisija določiti na začetku svojega dela.
Iz leta v leto se slabša odnos do inventarja v prikolicah, zato se bomo v nadalje strogo držali določila iz pravilnika o koristenju počitniških prikolic, ki pravi, da koristnik v naslednjem letu izgubi prednostno pravico do letovanja v organizirani obliki, če ne opravi primopredaje inventarja prikolice in tega ne vpiše v inventarno knjigo, ali pa če pusti za sabo zanemarjeno prikolico.
J. H.
Temeljne organizacije združenega dela in delovna skupnost skupnih služb objavljajo
JAVNI RAZPIS za
I.	sestavo prioritetne liste kandidatov za pridobitev stanovanj v družbeni lasti;
II.	sestavo prioritetne liste kandidatov za pridobitev kreditov za individualno stanovanjsko gradnjo.
Pravico prijave na razpis imajo vsi delavci temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb. Delavci, ki žele dobiti najemno stanovanje oz. posojilo za stanovanjsko izgradnjo, morajo vložiti prijavo do 14. 5. 1986 v splošno kadrovskem sektorju.
Prijava mora biti vložena na predpisanih obrazcih (dobite jih v splošno kadrovskem sektorju) s priloženo dokumentacijo:
1.	Kandidati za stanovanja:
—	izpolnjen vprašalnik o stanovanjskih razmerah,
—	potrdilo o osebnem dohodku in nadomestilih, izplačanih v letu 1985 za vse družinske člane skupnega gospodinjstva
—	izjavo o zagotovljeni lastni udeležbi.
—	potrdilo o sodelovanju v NOB,
—	izjavo o eventuelnih prejetih drugih dohodkih, ki se ne štejejo za osebne dohodke,
—	potrdilo zdravnika specialista o bolezni,
—	potrdilo zdravnika specialista o invalidnosti,
—	potrdilo zdravnika specialista o event. nosečnosti,
—	potrdilo o sofinanciranju druge OZD pri nakupu stanovanja.
2.	Kandidati za kredit:
—	izpolnjen vprašalnik o stanovanjskih razmerah,
—	potrdilo o osebnem dohodku in nadomestilih izplačanih v letu 1985 za vse družinske člane skupnega gospodinjstva
—	potrdilo o sodelovanju v NOB,,
—	izjavo o eventuelnih prejetih drugih dohodkih, ki se ne štejejo za osebne dohodke,
—	potrdilo zdravnika specialista o bolezni,
—	potrdilo zdravnika specialista o invalidnosti,
—	potrdilo zdravnika specialista o eventuelni nosečnosti,
—	izjavo o izpraznitvi družbenega stanovanja,
—	dokaz, da je prosilec posojila lastnik gradbenega zemljišča,
—	gradbeno dovoljenje ali potrdilo o gradbeni prijavi,
—	predračun stroškov gradnje,
—	sklep o dodelitvi kredita iz naslova namenskega varčevanja, ki ga je prosilec pridobil pri banki,
—	dokaz, da je prosilec lastnik stanovanja oz. stanovanjske hiše,
—	kadar prosilec ni lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše (v primeru razširitve), mora pridobiti izjavo lastnika, da zagotavlja posojilojemalcu oz. prosilcu neomejeno stanovanjsko pravico. OPOMBA: V skladu s 27. členom Pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb TOZD oz. DSSS bo posebna komisija na nivoju DO obravnavala tiste prosilce, ki zaradi objektivnih, socialnih in drugih razlogov namensko ne morejo varčevati.
IZPOLNJENO PRIJAVO Z VSO POTREBNO DOKUMENTACIJO JE POTREBNO PREDLOŽITI NAJKASNEJE do 14. 5. 1986.
Ta sklep se objavi na običajen način v TOZD. OPOZORILO: Vloge prosilcev za stanovanja oz. za kredite za individualno stanovanjsko gradnjo, ki bodo prispele po 14. 5. 1986 ter v TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST po 15. 5. 1986, se ne bodo obravnavale.
Odbor za inovacijsko dejavnost DO Zdravilišče Rogaška Slatina razpisuje na podlagi pooblastil delavskih svetov TOZD Zdraviliška dejavnost, Polnilnica, Vzdrževalna dejavnost ter delavskega sveta Delovne skupnosti skupnih služb
javni natečaj
za priglasitev inovacijskih dosežkov (izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov) ustvarjenih v letu 1985 in 1986.
I. Splošni pogoji natečaja
—	na natečaju lahko sodelujejo posamezniki ali skupine predlagateljev, katerih stvaritve so v neposredni zvezi s poslovnimi dejavnostmi DO Zdravilišče Rogaška Slatina in so praviloma priglašene pred njihovo uporabo v neposredni praksi. Izjemo od tega načela lahko pomenita le L in 2. alineja 5. člena Pravilnika o inovacijah,
—	predlagatelj-(ji) oddajo inovacijski predlog v 4 izvodih splošno kadrovskem sektorju, vodji TOZD ali neposrednemu prestojniku s tem, da ga morajo slednji nemudoma odstopiti splošno kadrovski službi. Predlog (prijava) mora vsebovati naslednje elemente:
1. podroben opis predloga,
2.	skice, načrte in vso ostalo dokumentacijo o uporabnosti, koristnosti in namembnosti predloga,
3.	podatke o morebitnih delih, potrebnih za dokončno rešitev predloga,
4.	morebitne druge navedbe, pomembne za temeljito obdelavo predloga,
5.	uporabljene vire in druge podobne podatke. Prijava mora vsebovati tudi naziv TOZD v kateri predlagatelj združuje delo ter njegovo matično številko.
Predlagatelj lahko ostane anonimen vse do trenutka, ko je njegovo sodelovanje neobhodno potrebno zaradi obravnave vloženega predloga. Z anonimnimi predlagatelji se komunicira preko glasila Vrelci ali ob uporabi šifre, s katero mora v takšnem primeru biti označen predlog.).
Če gre za skupino predlagateljev, je treba v priglasitvi (prijavi) navesti priimke in imena vseh soavtorjev ter delež njihovega dela pri nastanku inovacijske stvaritve.
II.	Pravice inovatorjev
Inovatorji, katerih predlogi bodo sprejeti, imajo skladno z določili Pravilnika o inovacijah pravice do naslednjih priznanj:
—	do pismenega priznanja in zlate, srebrne ali bronaste inovacijske plakete,
—	do materialne odškodnine (nadomestila) izračunane skladno z določili Pravilnika o inovacijah,
—	do pismenega priznanja.
III.	O sprejemu inovacijskih predlogov bo odločal Odbor za inovacije pri DO Zdravilišče Rogaška Slatina, priznanja pa bodo podeljena ob tradicionalnem praznovanju 29. novembra 1986.
IV.	Skrajni rok za priglasitev inovacij oz. za dostavo inovacijskih predlogov je 15. 5. 1986. Po tem roku morebitnih dodatnih prijav ne bo mogoče upoštevati.
Predsednik odbora za inovacije Jože Lavrič, l. r.
Odbor za inovacijsko dejavnost DO Zdravilišča Rogaška Slatina razpisuje na podlagi pooblastil delavskih svetov TOZD Zdraviliška dejavnost, Polnilnica, Vzdrževalna dejavnost ter delavskega sveta Delovne skupnosti skupnih služb ter ob analogni uporabi členov 38. in 41. Pravilnika o inovacijah
javni natečaj
za priglasitev znanstveno-raziskovalnih nalog s področja zdravstvene in drugih registriranih dejavnosti DO Zdravilišče Rogaška Slatina.
I.	Glede sodelovanja predlagateljev, dokumentacije, oznake in drugih podobnih okoliščin v zvezi s priglašenimi znanstveno raziskovalnimi nalogami se uporabljajo določila javnega natečaja v zvezi s priglasitvijo inovacij.
II.	Izmed predloženih in sprejetih znanstveno raziskovalnih nalog bodo sprejete 3 najboljše stvaritve, za katere bodo aviorji prejeli zlate, srebrne ali bronaste inovacijske plakete ter enkratno denarno nagrado v višini, ki jo določi s posebnim sklepom Odbor za inovacijsko dejavnost.
III.	Na natečaj se lahko priglasijo tudi nedokončane znanstveno raziskovalne naloge ali samo naslov ter opis še ne pričetega projekta. V takšnem primeru bodo prijave odstopljene občinski raziskovalni skupnosti s predlogom za sofinanciranje bodočega znanstveno raziskovalnega dela.
IV.	Skrajni rok za priglasitev znanstvenoraziskovalnih del je 15. 5. 1986. Po tem roku morebitnih dodatnih prijav ne bo mogoče upoštevati.
Predsednik Odbora za inovacije Jože Lavrič, l. r.
RAZISKOVALNA SKUPNOST ŠMARJE PRI JELŠAH
in koordinacijski odbor za stabilizacijo ter koordinacijski odbor za družbeno-ekonomski razvoj pri Občinski konferenci SZDL Šmarje pri Jelšah objavljata
RAZPIS
o podelitvi nagrad in priznanj »INOVATOR« 1986
Za nagrado »Inovator 1986« lahko kandidirajo delavci v združenem delu občine Šmarje pri Jelšah, ki so v letu 1985 in do polletja 1986 uresničili svoje dosežke na področju inovatorstva (izumi, modeli in vzorci, tehnične in druge izboljšave).
Kandidate za nagrado lahko predlagajo:
—	komisija za inovacije ali drugi odbori za inventivno dejavnost v TOZD ali DO,
—	delavski svet TOZD ali DO,
—	družbenopolitične organizacije, koordinacijski odbori za stabilizacijo na vseh ravneh,
—	strokovne službe TOZD ali DO,
—	posamezniki.
Prijava v pismeni obliki mora vsebovati:
—	osebne in splošne podatke prijavljenca,
—	kratek opis ali risbo prijavljene inovacije,
—	podatek za vrednotenje inovacije, prihranek uporabnikov, izvirnost,
—	pogoji nastanka, pomembnost za stabilizacijo,
—	dokazilo, da je inovacijo obravnavala in priznala pristojna komisija, odbor ali drugi pristojni organ v TOZD oz. DO.
Na predlog razpisne komisije in na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj (inovator) bosta Občinska konferenca SZDL in raziskovalna skupnost Šmarje pri Jelšah podelili največ 5 nagrad s priznanji in 10 pismenih priznanj.
Višino nagrade bo določila komisija.
Prijave sprejema Občinska raziskovalna skupnost Šmarje pri Jelšah do 1.6. 1986.
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite pri Občinski raziskovalni skupnosti Šmarje pri Jelšah, (skupne strokovne službe SIS
—	tel. 821-212, pri tov. Kampuš).
Posamezniki lahko nastopajo tudi z več inovacijami v istem letu. V tem primeru se ovrednoti vsaka inovacija posebej.
Predsednica skupščine ORS Marija Lesjak, l. r.
Komisija za pospeševanje raziskovalne in inovacijske dejavnosti pri Občinski raziskovalni skupnosti Šmarje pri Jelšah, koordinacijski odbor za stabilizacijo in koordinacijski odbor za družbene ekonomske odnose pri občinski konferenci SZDL Šmarje pri Jelšah objavljajo
RAZPIS
O PRIJAVI RAZISKOVALNIH NALOG V DELOVNIH ORGANIZACIJAH, TOZD-ih IN KRAJEVNIH SKUPNOSTIH OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH
Na predlog odbora za pospeševanje raziskovalne in inovacijske dejavnosti raziskovalne skupnosti občine Šmarje pri Jelšah je bil na seji skupščine ORS Šmarje pri Jelšah, dne 21. 11. 1985 predložen, obravnavan in sprejet predlog razpisa o raziskovalnih nalogah v delovnih organizacijah, TOZD-ih in krajevnih skupnostih občine Šmarje pri Jelšah.
V finančnem načrtu raziskovalne skupnosti občine Šmarje pri Jelšah je večji del sredstev, kise zbirajo po Samoupravnem sporazumu po pris-
pevni stopnji iz dohodka, namenjen raziskovalni dejavnosti.
Z razpisom želimo spodbuditi in zagotoviti nadaljevanje te akcije na področju raziskovalne dejavnosti.
Prosimo vse zainteresirane kandidate, da nam do 1. 6. 1986 sporočijo že pričete raziskave ali pa raziskave, ki jih načrtujejo v letošnjem letu.
Prijava naj vsebuje:
—	opis raziskovalne naloge
—	pričetek in predviden rok raziskave (zaključek)
—	finančno konstrukcijo.
Tako opremljeno prijavo pošljite na naslov Raziskovalna skupnost občine Šmarje pri Jelšah.
Predsednica skupščine ORS Marija Lesjak, l. r.
DELO DISCIPLINSKE KOMISIJE V LETU 1985
Na nivoju DO Zdravilišče imamo izvoljeno skupno disciplinsko komisijo, ki šteje 9 članov. Za posamezne obravnave je obvezna sestava disciplinske komisije iz 4 članov ter predsednika. Delo disciplinske komisije poteka po posameznih Pravilnikih o delovnih razmerjih, pač glede na kršilca delovnih dolžnosti, iz katere TOZD oz. DSSS je.
V letu 1985 je disciplinska komisija opravila 6 javnih razprav, na katerih je obravnavala 38 delavcev in sicer: 24 iz TOZD Zdraviliška dejavnost, 11 iz TOZD Polnilnica in 3 izTOZD Vzdrževalna dejavnost.
Izrekla je naslednje ukrepe:
—	17-krat prenehanje delovnega razmerja
—	5-krat prenehanje delovnega razmerja pogojno za 6 mesecev
—	1-krat prenehanje delovnega razmerja pogojno za 3 mesece
—	1-krat prenehanje delovnega razmerja pogojno za 1 leto
—	5-krat javni opomin
—	7-krat opomin
—	2-delavca pa je oprostila.
Največ delavcev je bilo obravnavanih zaradi neopravičenih izostankov nad 5 dni, in to kar 12, nato zaradi nezakonitega razpolaganja z družbenimi sredstvi 5, zaradi nevestnega, nepravočasnega in malomarnega izpolnjevanja delovnih obveznosti 4, nespoštovanja navodil za delo 4, prihajanja na delo v vinjenem stanju 3, protipravnega odtujevanja družbenih sredstev 3, neopravičenega izostanka do 2 dni 3 ter po 1 delavec zaradi odklonitve del iz neopravičenega razloga, nenamenskega koriščenja bolniške, povzročanja javnega nereda in materialne škode DO in neprimernega odnosa do nadrejenih.
Marinka Zidar
Literarni utrinki — Literarni utrinki — Literarni utrinki — Literarni utrinki Literarni utrinki
SREČANJA BESEDNIH USTVARJALCEV
Že jeseni 1985 je bil v sredstvih javnega obveščanja objavljen razpis Literarnega odbora pri Zvezi kulturnih organizacij Šmarje za prispevke literarnih ustvarjalcev šmarske občine.
Posebna komisija je nato izbrala tiste, »kjer je po njeni presoji bilo sporočilo dovolj iskreno in doživeto,« čeprav je bila »literarna pisava še okorna...«
Izbor teh tekstov je bil posebej urejen in izdan v ALMANAHU. Septembra je bilo tudi srečanje besednih ustvarjalcev šmarske občine. Žal se tega srečanja nisem mogla udeležiti, sodim pa, da je bilo zelo koristno in prijetno.
Posebna komisija je izmed prispelih izbrala 5 prispevkov za regijsko srečanje besednih ustvarjalcev (torej za srečanje med ustvarjalci iz Celja, Slov. Konjic, Šmarja, Titovega Velenja...)
Ko so letos potekale prireditve 10. Kozjanskih kulturnih dni, je v okviru teh praznovanj potekalo tudi omenjeno srečanje. Organizator je bil Literarni odbor pri Zvezi kulturnih organizacij Šmarje.
Najprej smo porabili nekaj časa za medsebojno spoznavanje — presenečena sem ugotovila, da smo bile prisotne le ženskega spola, toda zanimivo ni bilo nič manj. Naš sestav je bil res pester: študentke, prosvetne delavke, delavke v gospodarstvu, gospodinje...
Organizatorji so se še posebej potrudili in nam omogočili tudi ogled zanimive razstave »Šmarje,
BORIS KIDRIČ (1912 — 1953)
Boris Kidrič seje rodil v družini Franceta Kidriča (očeta) in Jelice Krušičeve (mame) 10. aprila 1912 na Dunaju. Otroška leta je preživel v Rog. Slatini in tu od pomladi 1920 obiskoval osnovno šolo. V šoli je bil odličen učenec. Študiral je v Mariboru. Med tem ko je hodil v šolo, je spoznaval revščino kmečkih otrok in budil se mu je čut za družbeno pravičnost.
Bil je zelo nadaijen, zato so se profesorji čudili, saj takšnega talenta že dolgo ni bilo. V višjih razredih gimnazije se je začel seznanjati z marksizmom.
Nanj je postajal pozoren Vlado Kozak, kije bil zaposlen v gostilni, kjer so imeli tudi mnogo sestankov. Vlado je bil skojevec. Boris Kidrič se je nekoč pridružil študijskemu krožku. Kmalu je vse presegel in zašel med revolucionarje. Ko so skojevci spoznali njegovo marksistično izobrazbo, so mu zaupali prve težje naloge. Naloge je dobro opravil in bil leta 1918 sprejet v SKOJ.
ki ga ni več,« kjer smo si ogledali zelo zanimive fotografije iz zgodovine Šmarja. (Zaradi slabega vremena je odpadel ogled kapel do Sv. Roka).
V Osnovni šoli v Ratanjski vasi je bil zelo prijeten delovni razgovor med udeleženci — ustvarjalci in člani komisije, ki je prispevke ocenjevala. Takrat je tudi vsak »izvedel« nekaj besed o svojem ustvarjanju — o kakovosti, pomanjkljivostih, dobili smo koristne nasvete.
Na literarnem večeru v razstavni sobi dr. Miille-rja v Rog. Slatini pa smo svoje prispevke tudi poslušali v izvedbi članov Kulturnega društva Anton Aškerc iz Šmarja. V kombinaciji z glasovi citer je bilo to res enkratno doživetje.
Naslednji dan je bila za nas še literarna delavnica s priznanimi slovenskimi literarnimi kritiki.
Skratka — bilo je prijetno, da smo si ob koncu bili edini: še si želimo takšnih srečanj.
Jn še droben prispevek ene izmed ustvarjalk: V ZATEMNJENI SOBI
Soba je zatemnjena, med nama kapljajo besede kot kapljice z žleba: prva, še ena, še ena.
Z duše mi luščiš ovoje.
Spomini so tam zakopani.
Boli me in prosim molče: vsaj zadnjega pusti na rani.
(Sonja Trstenjak) KJ
Čez leto dni so ga prvič obsodili na leto dni strogega zapora. Kmalu po prihodu iz zapora je sprevidel, daje treba zgraditi novo partijsko organizacijo. Pri tem mu je pomagala vrstnica iz soseščine, kasneje tudi žena Zdenka. Najbolje podkovan in politično najbolj odločen komunist je bil prav on. Organiziral je ogromno sestankov in napisal precej člankov za ilegalni časopis. Zlasti se je zanimal za delavske sindikate.
V	pripravah na pokrajinsko konferenco je najtesneje sodeloval z Edvardom Kardeljem in Josipom Brozom Titom. Konec leta 1934 je bil izvoljen za kandidata za člana CK KPJ. Boris Kidrič je postal 21. maja 1935 skretar CK Skoj.
Po končani že tretji zaporni kazni je odpotoval v Prago, kjer se je zopet srečal z Zdenko. Čez nekaj časa se mu je rodila tudi hčerkica Jurka.
V	začetku druge svetovne vojne so se morali vsi partijski kadri vrniti v domovino in tako je storil tudi on. Vendar so ga na meji aretirali in zaprli za pol leta. V začetku leta 1941 je podpisal tudi sodelovanje s telovadnim društvom SOKOL. Bil je ustanovitelj OF.
V	drugi svetovni vojni je. nosil partizansko ime PETER. Bil je tudi komisar slovenske vojske.
Proti koncu svojega življenja je prebil največ po bolnišnicah, saj je zbolel za levkemijo. Umrl je 11. aprila 1953.
Lidija Lavrin 7. b. razred OŠ
magnezijem slatina
DONATMg
REŠITEV
Rešitev uganke — številčnice iz prejšnje številke: Leonid Brežnjev, opičnjak, Utah, separatist, colonel, Ika, Mata, andante, Dedijer Končna rešitev: Recite ženi samo enkrat, daje lepa in hudič ji bo to ponavljal desetkrat na dan
Utrinki zgodovine zdravilišča:
Leto 1954
Vemo, da je to bilo že četrto leto delavskega samoupravljanja. Vsi sestavni deli Zdravilišča so delovali v enoviti delovni organizaciji po načelih, kijih je narekoval zakon o gospodarjenju z državnimi podjetji.
Pojasniti je treba, da samoupravljanje še ni in ni moglo najti odločujoče vsebine gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Nič čudnega, saj državna uprava, organizirana na štirih ravneh, nikakor ni bila voljna prenesti eminentne funkcije v bazo.
Kaj se je zgodilo tako pomembnega tega leta? Sindikati so že kakšno leto poprej pričeli zahtevati reorganizacijo večjih gostinskih in turističnih organizacij tako, da bi ukinili večja podjetja in ustanovili večje število manjših. V obširno zasnovani kampanji so ugotavljali, da veliko podjetje duši delovanje ekonomskih zakonitosti, da daje potuho svojim nerentabilnim obratom, da ima monopolni položaj v kraju, da zavira razmah zdrave konkurence, kakovosti storitev in nižje prodajne cene, akumulacija da se izčrpava v enostavni reprodukciji — skratka, vsi dotakratni zakoni in gospodarski ukrepi so bili politično izničeni.
V svoji zagnanosti so šli sindikati še dlje. Le eno tipično cvetko iz te euforije: Natakar iz podjetja A bi lahko šel, denimo, po golaž h konkurenčnemu podjetju B in pogostil gosta, če ne bi bil zadovoljen s kuhinjo v lastnem podjetju.
Medtem ko so v drugih krajih že opravili politično nakazano reorganizacijo, smo se temu v Rogaški Slatini čvrstno upirali. Upirale so se družbeno politične organizacije zdravilišča — ne pa nekateri posamični gostinski delavci, ki so v reorganizaciji zaslutili »svoj trenutek«.
Sledila je intervencija posebne komisije, kateri je predsedoval nek funkcionar zvezne vlade iz Beograda.
Na posvet so nas sklicali predstavnike vseh vodilnih in družbeno političnih struktur. Predsednik je v svojem uvodnem nagovoru govoril zviška v dokaj oholem povišanem tonu s primesjo krilatic o politični nezrelosti in upiranju splošni liniji, kar daje podobno uporu. Mi smo svoje oporečno stališče opirali na zgodovinski razvoj podjetja in njegovo organsko rast, ko sije moralo, oddaljeno od večjih mest, organizirati svojo vzdrževalno službo, ekonomijo, pralnico, vodovod, elektro-generator, energetski obrat in vrsto gostinskih obratov, ki služijo le v sezoni za popestritev ponudbe.
Razprava je tekla več ur, čestokrat je prekoračila meje vljudnosti in diskusijske etike. Predsednik, ves živčen, je diskusijo prekinil s sklepom in receptom za reorganizacijo, zapovedujoč: »Če do tega datuma reorganizacije ne boste izvršili, pa imamo za vas bolj zgovorna in nazorna sredstva«.
Zahtevo smo izvršili takole: vinograde na Sladki gori in Virštajnu je dobila zadruga, zdraviliške parke, vodovod in pekarno Krajevna lokalna podjetja, polnilnica je postala samostojno podjetje pod firmo »Zdravilni vrelci«.
Zdravstvena služba zdravilišča (1 zdravnik, 1 sestra) je imela ordinacijo v Tržaškem domu in kopališči Styria in Stara terapija, naložena pa ji je bila tudi skrb za vrelčno službo deljeno z nalival-nico. Ustanovljena so bila naslednja gostinska podjetja: Gostinsko podjetje Zdraviliški dom s hoteloma Styria in Boč, Gostinsko podjetje Slovenski dom, s hoteli Ljubljanski dom, Trst in Beograjski dom.
Gostinsko podjetje Pošta s hoteli Slatinski dom, Strossmayerjev dom in Soča.
Gostinsko podjetje Bohor z depandanso Evropa, katero je leta 1959 zamenjalo za hotel Turist.
Gostišče Sonce in točilnica v kopališču.
Gostišče Bellevue.
Iz kovinske vzdrževalne delavnice se je kmalu razvilo samostojno podjetje »Rosla«.
Izraženo v matematičnem jeziku bi bila primerna prispodoba, da so Zdravilišče razbili v prafaktorje.
Naše zle napovedi so se, žal, pričele kaj kmalu uresničevati. V boju za svoj obstanek so se pričela gostinska podjetja medsebojno izčrpavati v surovi konkurenci. Zniževala so svoje cene pod znosno mejo in dodatno slabila že itak anemično ekonomsko bazo. Nihče ni bil investicijsko sposoben. Slab ekonomski položaj je privedel celo do sovražnosti med posameznimi konkurenčnimi delavci.
Z vso odgovornostjo lahko trdim, daje pomenilo leto 1954 kaos in eno najbolj črnih lis v zgodovini našega zdravilišča.
Topli sončni žarki so končno pregnali snežno odejo. Sneg je skopnel, ostale pa so mnoge »cvetke« našega nekulturnega ravnanja in odnosa do narave, s čimer se prav gotovo ne moremo pohvaliti pred očmi številnih gostov.
Ker so grablje naših delavcev preozke, da bi lahko sproti odstranile vse večje in manjše odpadke, naj vsak najmanjši papirček konča v košu za smeti, kamor tudi sodi. Naj se vsak ozre še okrog, morda je tudi momoidoči pozabil, zakaj stojijo ob potkah na pol prazni koši, in bo lep opomin čisto dovolj. Kako težko diha trava ali pa cvetka pod odvrženo steklenico, papirjem ali plastično vrečko. Kako neprijetno se je sprehajati po poteh ali ob potokih, kjer je grmičevje namesto cvetja polno neprimernih okrasov. Kako neprijetno je iz vode namesto ribe potegniti star
Kaj kmalu so treznejši politiki spoznali, da se tako v kapitalizmu kot v socializmu lahko kuha le z vodo. Tako je Okrajni ljudski odbor Celje leta 1955 zastavil organizacijo, ki je dala odločujoč poudarek zdravilišču. Osnovanje bil zavod Zdravilišče z Zagrebškim, Zdraviliškim, Strossmaye-rjevim domom, s Styrio, Hotelom Boč, s polnilnico in z vsemi vrelci. Proces ponovnega združevanja se je nadaljeval s tem, da je bil 1. 1962 združen ostali del gostinskih podjetij v enovito Zdraviliško gostinsko podjetje. Zaključek teh naravnih hotenj pa je bil dosežen 1. 1970, ko je bila z referendumom izglasovana in uveljavljena današnja delovna organizacija Zdravilišče Rogaška Slatina.	S. Čujež
čevelj, cunje ali celo razpadajoči kos pločevine.
Pa kljub vsemu vse to počnemo, sebi in drugim v škodo. Smo slepi za lepoto narave, za tople sončne žarke, ki prebujajo življenje okrog nas in tudi v nas samih, za prijetno hladno senco, ki nam jo nudi ozelenelo drevo, za prijetne občutke, ko lahko stečeš po mehki travi in si utrgaš lepo dišeči cvet? Le kako dolgo še, če se bomo tako obnašali do narave. Bomo lahko otroke peljali na sprehod, jim pokazali prve zvončke, poslušali z njimi veselo žvrgolenje ptičkov, se igrali z njimi in jih naučili poslušati in razumeti naravo? Ali jim bomo lahko samo rekli, veš, vse to je nekoč bilo...! Nam bodo hvaležni?!
Mira
ZGODOVINA DOMAČEGA ORODJA Vile, kramp, lopata, sekira.
VILE:
Nekoč čarobna, nadnaravna bitja. Danes so to čarobne hiše, v katerih prebivajo nadnaravna bitja naše družbe. V gnilih časih agrarnega izkoriščanja so poznali kot osnovno orodje tudi gnojne vile. Kot govorni pripomoček so jih tu in tam uporabljali še pri dnevnem dokazovanju ponoči prestavljenih mejnikov.
Kramp:
Kramp je v rabi le še kot žaljivka za okornega, nerodnega človeka. Seveda tudi zaostalega. To orodje so pri nas popolnoma nadomestili stroji, ne nazadnje pa tudi administrativni ukrepi. Čeprav se človek po karakterju ni bistveno spremenil, je radi teh ukrepov začel namesto krampa uporabljati svinčnik in moderno terminologijo za zadeve, ki so se nekoč reševale izključno s krampi. Tudi krampice ne bi posebej omenjal, ker se je popolnoma emancipirala. Lopata:
Lopatati ali štihati se je včasih reklo obdelovanju zemlje — s tem, da si jo z lopato »štihnil« in obrnil. Tako si si pripravil teren za poljščine. Tudi to orodje žal prihaja v pozabo, kajti razvoj gre neverjetno hitro naprej in dobili smo že mnoga druga, pripravnejša. Poznali smo več izvedb: od ravnih do polkrožnih. Le-te so se vedno bolj zaokroževale in nazadnje smo dobili popolnoma nov model lopate »lopto«. Po naše žogo, ki je postala najširši delovni pripomoček za staro in mlado. Ravne oblike je pa za štihanje nadomestil prikladnejši in lažji — nož. Seveda ne za štihanje zemlje, ki se danes obdeluje s traktorji, ali pa se sploh ne obdeluje več. Nož nam služi za razčiščevanje medsebojnih odnosov. Tereni za lopatanje, oprostite, za loptanje, ki se pripravljajo iz samoprispevkov, pa zrastejo najraje tam, kjer so včasih uspevale najboljše poljščine, pridobljene z lopa-tanjem.
Sekira:
Danes jo najbolje poznajo tisti, ki jim je »padla v med«. Včasih, ko še ni primanjkovalo kurjave^ so z njo podirali gozdove. V dobi administracije so gozdovi rezervirani za papir, podirajo se pa z motornimi žagami in sami od sebe radi »preostrega« zraka. Moderna kurjava bazira na olju oziroma nafti, slednja je pa zopet rezervirana za industrijo — predvsem papirja. Ta pa je prepotreben za administracijo in obveščanje ljudi o sedanjem trenutku in gibanju razrednega sovražnika.
Tako tudi sekira vse bolj izgublja svoj pomen, razen v mesnicah, kjer na željo večine strank vse pogosteje sekajo, namesto da bi rezali.
Rusli
MALI OGLASI S TISKARSKIM ŠKRATOM
1.	Ljubitelj planin išče pogubno dekle, čedne zunanjosti, za skupne izmete v planine. Kasnejša žalitev ni izključena.
2.	Iščem žensko, ki bi mi v popoldanskem času kazila otroka.
3.	Osumljena upokojenka, dobra uharica s svojim stanovanjem, bi rada spoznala iskrega inte-ligenta, pod pogojem daje muren.
4.	Starejša uslužbenka bi se rada naznanila z moškim zaradi skupnega življenja. En obrok ni ovira. Razvozlane! so izključeni iz konference.
5.	Sintaktična inteligentka, fakultetno izpraže-na in vsestransko razgledana, s komfortim spakovanjem, brez otrob, bi rada spoznala inteligenta zaradi skupnega živčevja.
6.	Mišji komercialist, lačen, ne po svoji krivdi, se želi spoznati z dobrosrčnim dekretom. Rosne ponudbe s krotkim življenjepisom. Priložite tudi slino.
7.	Prodam psa. Žre vse. Posebno ima rad otroke.
8.	Strelska družina Jelen obvešča, da bo jutri ob 16h streljanje rezervnih oficirjev.
Demelrovič Mira
Bralci — beseda ni konj!
Napisana beseda ima svoj čar. Če bi še bila spolna vzgoja tabu...
Ne vem, ali se na tem ljubem svetu res zgodi vsak dan toliko stvari, da so vsi dnevniki ravno prav polni, ali se dogodki ponavljajo. Mogoče pa znajo poklicni novinarji eno samo zadevo opisati na sto različnih načinov, da je vselej aktualna? Najsi bo kakor koli že, njim to »rata«, nam pa ne. Dnevniki izidejo vsak dan in ljudje jih po navadi že dopoldan pokupijo. Prepričan sem, da gotovo ne zaradi druge in tretje strani časopisa. Tam se stvari zanesljivo ponavljajo. Večina njih najprej pogleda kurzno listo, prebere šport, črno kroniko, svetovno politiko in že so pri TV-programu. Potem so še mali oglasi in kapljica humorja. Amen! (Za vrstni red ne odgovarjam.)
Vse ostalo so »reprize«, gospodarski problemi, ki se ponavljajo in nenehni (beri jalov) boj za stabilizacijo. En sam velik dolgčas.
Kaj pa mi? »Nam ostanejo več ali manj zadeve iz drugega odstavka. »Ta frišnih, aktualnih novic ne moremo posredovati, zato tudi nikoli ne bomo dovolj zanimivi. A vendar — tu smo, da se obveščamo, da skupaj rešujemo probleme in navsezadnje, da se skupaj zabavamo. Zato se tudi vsi skupaj potrudimo, da bo naše glasilo čim bolj brano in priljubljeno. Sodelujte s prispevki, pridite na dan z idejami, novimi rubrikami. Če je obveščanje podružbljeno, ne smemo več govoriti o »tabu temah«. Si lahko predstavljate seksualno revolucijo, če bi še bila spolna vzgoja tabu? Zelo zanimivo bi bilo slišati, kaj menijo o tej ali oni stvari vaši svojci, družinski člani...
Bi nam opisal(a) vaš(a) soprog(a), kako vas je sprejel(a) ko ste prišli ob polnoči z »nujne seje«?
Poskusite, enkrat za hec...
Veselo na delo...
Na obisku pri »Steklarju«
(pogovor z urednikom tov. Novak Zlatkom)
Najstarejše glasilo v občini. Argusova vrnitev? Česa nas je strah. Smo res sužnji TV.
Vaše glasilo pozna mnogo naših delavcev. Radi »mešanih« zakonov, če se lahko tako izrazim. Eden od zakoncev je v službi v Zdravilišču, drugi pa v Steklarni. Alfpa kdo drug iz družine.
Pravijo, daje zelo brano. Mi lahko zaupaš kako in na čigavo pobudo je nastalo?
Bilo je nekje na koncu šestdesetih let, ko je še izhajala Tedenska tribuna. Imela je posebno prilogo o delu naših tovarn oziroma delovnih organizacij. To je bil zametek. Potem smo začeli razmišljati o svojem lastnem časopisu. Pobudnik in pionir je bil tov. Jovo Tišma. Bil je dober organizator in ni mu bilo" žal truda, ki ga je v vso zadevo vložil. Pri uredništvu TT-ja je iz kotička izvlekel STEKLARJA in ga postavil na lastne noge. Časopis je nastal in postal prvo glasilo naše občine. Od začetka pa vse do konca leta 1979je bil njegov urednik (s prekinitvijo za okrog pol Ista). Sprva je list izhajal na osmih, pozneje na šestnajstih straneh.
Imate vseskozi enako zasnovo?
Prelomno je bilo 1975. leto. Takrat je bilo izdelano programsko izhodišče in ustanovljen izdajateljski svet. Določena je bila zasnova in vsebina, kaj in o čem pisati.
Kako ste do te zasnove prišli, na čigavo zamisel ali morda s kakšno anketo?
Oblikovna in grafična rešitev sta delo urednika tov. Tišme in tov. Dušana Rebolja iz časopisnega podjetja DELO — tozd Delavska enotnost, kjer nam STEKLARJA tudi tiskajo. Vsebinsko oblikovanje je bilo naše, oblikovno in lektorsko pa nam še vedno časopis ureja tov. Rebolj.
So vaši bralci z njegovo vsebino zadovoljni? Kaj jih najbolj pritegne? Ali kaj pogrešajo?
Mislim da so zadovoljni, saj ga radi berejo, sicer pa bi bilo bolje vprašati same bralce. Mi največ
obravnavamo naše gospodarske zadeve, to jih zanima, pogrešajo pa ARGUSA, zato ga kaže zopet uvesti.
Ja, se ga spomnim. Taje znal zadeti žebelj na glavico in ostati anonimen vse do konca. Mi smo imeli pa Botra Ježa. Tudi zanj se bo še kaj našlo.
No, pritegnejo jih vse stvari s področja obveščanja in za takšne stvari je to glasilo tudi najbolj primerno. Na primer spremembe raznih samoupravnih aktov, rezultati poslovanja in podobno.
Kdaj pa izide, pri plači? Koliko primerkov?
Navadno zadnja dva dni ali prva v mesecu, v nakladi 2200 izvodov. Moramo jo pa dvigniti že na 2600.
A gledate, da dobi vsak delavec svojega?
Seveda, tu so še vsi upokojenci in Steklarska šola.
Pa vaši radi pišejo?
Tudi ne najbolj, a vseeno nekako gre. Težko jih je k temu pripraviti. Ljudje si ne vzamejo več časa za te stvari.
Honorarje imate lepe, krepko višje od naših in kljub temu ni interesa?
Ne, vsak ima po službi kup dela, ki se mu bolj splača. Ljudje zidajo, drug drugemu pomagajo, ali pa se ukvarjajo s čim donosnejšim. Resnično jih je težko pridobiti, da bi se angažirali. Je pač takšna klima in tisti, ki pišejo, tudi ne počnejo tega zaradi denarja.
Potem je isto kot pri nas. Mislim, da se ljudje še vedno bojijo pisati, čeprav so se stvari močno spremenile. Ampak strah je ostal. Zakaj na primer povsod visijo stari plakati? Ker so tam včasih visele PAROLE in GESLA. In bog ne daj, da bi katero strgal... To je strah. Po drugi strani si pa mislijo, kaj bi se izpostavljal, spremenilo se tako ne bo nič. Najlažje seje izkašljati ob »šanku«, potem pa doma buljiti v televizor.
Res je, televizija zasužnjuje ljudi. Sam raje berem. Pisana beseda ima svoj čar in lahko jo prebiraš znova in znova.
Kaj pa meniš o naših VRELCIH?
Lahko bi bili zanimivejši, saj imate za pisanje nešteto različnih možnosti. Tu so gosti, turizem, razne prireditve... in časopis mora biti dovolj polemičen. Tudi naš je premalo polemičen. Za to je bil Tišma mojster. Drugače ja Vrelci niso slabi. No, moje mnenje je, da mora časopis izgledati kot časopis, ne kot brošura. Za te stvari so pri DELU sile. Z DELOM se ne more primerjati nobeden drug dnevnik.
Se popolnoma strinjam.
Še marsikatero sva rekla, a bilo bi preveč vse zapisati. Zmenila sva se, da bomo poiskali način sodelovanja, predvsem pa, da se med sabo bolje spoznamo.
Naj zaključim z njegovo mislijo, ki mi je bila najbolj všeč: Interno glasilo je ogledalo medsebojnih odnosov in samega podjetja.
Še nekaj besed tov. TIŠMA Jove.
Ne prenašam brezošeonega pisanja. Pri tej dejavnosti moraš biti direkten, kajti pisati pomeni tako podpirati kot graditi... Novinar je v bistvu prav tako neke vrste družbeno politični delavec. Pisati moraš kritično in pohvalno, predvsem pa polemično na podlagi stvarnih dejstev. Nikoli pa ne smeš biti nevtralen, brezoseben. Pisanje zaradi pisanja je nesmisel.
RUSTI
Zrno do zrna ...
Človeka čedalje močneje preveva spoznanje, da so stara, dobra in tradicionalna družbena merila povsem odpovedala. Naj ta stavek ne izzveni kot nostalgičen vzdihljaj za nečim, kar je nekoč bilo, danes, oh, danes pa je povsem drugače. Nasprotno, moj namen namreč je ravno obraten — vzpodbujevalen, ustvarjalen in usmerjen k razmišljanju — kar visokoleteče ambicije, kaj?
Pa poskusimo izpeljati to veliko ambicijo k nekemu smiselnemu cilju!
To, kar je nekoč pomenilo spoštovanje vzbujajoče milijone, so danes povsem običajne milijarde. Fičo, ta več desetletij uporabljen sinonim za soliden standard, je danes (najmanj) jugo (seveda tisti za domači trg). Stara, obrabljena nakupovalna torba-je danes primerna le še za prenos denarja; kupljeno blago tako lahko prenašaš v žepih itd. Celo vrsto bolj ali manj posrečenih primerjav bi lahko našteli, kar pa ni moj namen. Nekaj povsem drugega skušam povedati, čeprav tvegam (zraven nazivov, ki sem si jih že zaslužil) primerjanje svoje skromne osebe s kakšno prispodobo iz živalskega sveta. Sicer pa tudi to ni več tako, kot v starih časih, celo počaščen si lahko, če je le prispodoba dovolj draga!
Zdaj pa k bistvu!
O drobnih, na videz nepomembnih, povsem običajnih in vsakodnevnih rečeh bi rad spregovoril ter z njimi dokazal, da nekaj modrosti, ki so nam jih zapustili naši predniki, še vendarle drži. Pregovor: »Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača«, na primer. Naj bo zrno povsem običajna poštna znamka. Na tisoče jih pošiljamo vsak dan v širni svet, saj tako terja naše delo in temu se ni moč izogniti. Pa je res tako? Ne bo držalo! Že površen pogled v vsebino pisemske kuverte zelo pogosto pokaže, da nam med prsti spolzi mnogo zrnja! Človek bi se nekam ugriznil, ko vidi, kako vzvišeno in mirno pošiljamo na vse štiri strani neba papirje, ki jim zgolj navedba »priporočeno« daje neko (namišljeno) vrednost. Večino med njimi bi lahko mirne duše poslali naslovnikom za borih 10.— din, tako pa plačujemo svojo nepremišljenost 22.— če ne celo 31.— din. Zadajmo si domačo nalogo in izračunajmo na podlagi izmišljene količine (za bolj pedantne naj povem, da pravijo, da je približno dnevno število takšnih pošiljk cca 200 — 250, vendar samo tistih, ki gredo skozi centralni ekspedit), koliko zrn nam uide na mesec, leto, v planskem obdobju! Saj ne pretiravam, če rečem, da to niso več zrna, ampak kar cela pogača!
Drobnjakajmo naprej in se vprašajmo, koliko kamnov (z zrni smo že opravili) se nam skotali po bregu navzdol, ko zaradi komoditete ali namišljene potrebe fotokopiramo dnevno na stotine strani potrebnih in nepotrebnih gradiv, namesto da bi po temeljiti presoji izdelali tako preprosto in ceneno matrico (ob domnevi, da je razmnoževanje res potrebno). Ne bom vas moril s številkami, gotovo pa ste že uganili, da tokrat cikam na palačo.
Še in še bi lahko »modrovali« pa se bojim, da bi si z nakladanjem tako nepomembnih drobnarij nakopal jezo »strategov dolgoročnega koncepta razvoja naše DO«, »činiteljev, odgovornih za izvedbo uresničevanja dolgoročnega programa stabilizacije« in drugih s pomembnejšimi nalogami obremenjenih »struktur«.
Navsezadnje pa, kdo mi kaj more, če me, malce zastarelega občana, mikata pogača in palača, čeprav obe v miniaturni izvedbi, pa vendar za kar sprejemljivo ceno?!
J. D.
Opomba avtorja: Pred objavo prispevka so se poštne tarife ponovno občutno zvišale, kar ni sicer nič novega. To pa nedvomno daje pisanju poudarjeno težo. Navadna pisemska pošiljka stane za 20 din, priporočena do 20 g teže 32 din, težja pa čelo 319 din.
EVERGREEN CLUB — KDAJ PRIČAKOVANI REZULTATI?
Če se malo sprehajamo po kakšnem večjem turističnem centru ob morju ali na kontinentalnem delu, lahko hitro opazimo, da je vsepovsod več posebnih lokalov, namenjenih zabavi, kot v Rogaški Slatini. Tudi pri nas gostje večkrat dajejo predloge v tej smeri. Glede nato smo se v lanskem letu odločili, da za goste, kine želijo takoj po večerji v posteljo pač pa posedeti ob kozarcu dobre pijače in ob prijetni glasbi, uredimo primerno diskoteko.
Lokal z evergeren glasbo smo uredili v prostorih prejšnjega kluba v Zdraviliškem domu. Žal zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni bil opremljen, kot se za takšen lokal spodobi, saj smo v lokalu obnovili le masko točilnega pulta, ostalo opremo pa smo zadržali staro, delno pa smo jo premestili iz drugih prostorov. Tudi v tem je eden od razlogov, da lokal še ni zaživel v celoti, kot bi to od njega pričakovali.
Evergreen club ki obratuje v nočnem času od 20. do 02. ure zjutraj in se v njem vrti izbrana glasba, je pričel obratovati jeseni lanskega leta, torej v času, ko seje število gostov v Zdravilišču začelo zniževati,
V	začetku poslovanja je bilo število obiskovalcev kluba precej nizko, prav tako pa tudi finančni promet.
V	zadnjem času Evergreen club beleži vedno večje število obiskovalcev, med ostalimi tudi večje število domačinov posebej proti koncu tedna, zato smo morali podaljšati tudi obratovanje v nočnem času do 03. ure zjutraj.
Popravlja se tudi promet v dnevnem času. Zato računamo da se bo poslovanje Evergreen cluba s prihajajočo sezono tudi izboljšalo. Upamo tudi, da gostje iz Zdraviliškega doma ne bodo imeli preveč pripomb, ker jih nekateri obiskovalci motijo z glasnim govorjenjem, ko v jutranjih urah zapuščajo lokal.
Zapisal: L. P.
Zakaj tako?
Naše prve goste v hotelu Sava so že dolgo pozdravljale opice s slik na hodnikih, ko so le ti še vedno capljali skozi park na terapijske postopke.
Končno je zasvetila zelena luč tudi v pokritem prehodu, tako imenovanem veznem hodniku. Kljub rožicam in nekaj lesenim letvam pa je ostal pust in hladen. Kako ga popestriti? Zopet je padla odločitev. Slike. Obesimo slike.
No ja, ideja ni slaba. Pa jih obesimo.
Lahko bi jih in to svoje iz arhiva, ki ponazarjajo našo zgodovino. Ampak ne! Slike morajo biti modeme, imeti morajo svojo »umetniško vrednost,« oziroma znan podpis. Take pa seveda stanejo. Poleg tega je tu še en problem. Človek je vedno v dilemi, če jo je obesil na pravo stran. Da pa slike (in še marsikaj drugega) tudi kradejo, je prav tako znano. Menim, da so v sedanjem trenutku takšne odločitve nespametno razmetavanje denarja.
Hodnik se da popestriti še na mnogo načinov. Eden od teh bi bil lahko namestitev svetlobnih reklam raznih podjetij, ki bi tak način reklamiranja sama plačala in to zelo dobro.
Kakšno je pa vaše stališče?
Rudi Sliplošek
-teA
Odgovor na
Na seji Centralnega delavskega sveta DO Zdravilišča Rogaška Slatina dne 25. 3. 1986 je bilo zastavljeno vprašanje, zakaj se tako radikalno širi število delavcev Splošno kadrovskega sektorja, z utemeljitvijo, da so takšne govorice prisotne med delavci, in predlagano, da se v najkrajšem možnem času pripravi odgovor. CDS je pobudo sprejel, zato dajem, kot odgovorni delavec, naslednje pojasnilo:
Dejstvo, da so med delovnimi ljudmi naše delovne organizacije močno prisotne govorice o nenadzorovanem širjenju delovne skupnosti skupnih služb, je resnično in terja čimprejšen in popolen odgovor. Kar običajno je, da so takšna razmišljanja usmerjena najprej na nas, »ki ne ustvarjamo nikakršne materialne vrednosti in zgolj jemo kruh, ki ga ustvarjajo drugi v potu lastnih obrazov«, medtem ko je drugim delovnim okoljem navadno to prizanešeno. Odveč je dokazovati, ali je takšen odnos do nas »birokratov« objektiven ali ne; vsem, ki želijo priti resnici do dna, je ta problematika več ali manj jasna, onih pa, ki vedno znova in znova ponavljajo, kljub informacijam in dokazovanjem, ta refren, tako ne bomo prepričali. Ne glede na to smo dolžni odgovoriti na zastavljeno vprašanje objektivno,
vparašanje
argumentirano ter skratka pošteno. To bomo tudi skušali storiti.
Trditev, da so skupne službe same sebi namen, je v večini urejenih in samoupravno osveščenih delovnih okoljih že davno ovržena. Njihovo organiziranost, število kadrov, izpolnjevanje delovnih programov, strokovnost id. lahko ocenjujemo predvsem z vidika, zakaj so bile ustanovljene, kakšne naloge smo jim naložili in kako jih izvršujejo.
Vsaka pavšalna kritika ter obrabljene parole, ki pa žal zelo hitro najdejo pristaše, ne vodijo nikamor, mislimo, da so celo v nasprotju s tako pogosto poudarjenim načelom KorcMihii, iuvan-ških in poštenih medsebojnih odnosov. Ne želimo, da nas kdo razume napak. Res je, da se lahko v delovnih skupnostih skupnih služb kaj hitro razrastejo birokracija, tehnokratizem, vzvišenost nad neposrednimi proizvajalci ter občutek večvrednosti. Zato je prav, da so pod drobnogledom ter da se njihovo delo ter organizacijska in kadrovska gibanja spremljajo, ocenjujejo in po potrebi usmerjajo ter korigirajo.
Preidimo torej na konkretno vprašanje.
Splošno kadrovski sektor je sestavni del delovne skupnosti skupnih služb, kije organiziran in kadrovsko usposobljen trenutno takole:
Z. št.	Naziv del in nalog	Št. del. po sist.	Zahtevana izobr.	Dejan. izobr.	število delavcev
1.	vodenje sektorja	1	V ali Vi	Vi	1
2.	varstvo pri delu	1	V	V	1
3.	pravni posli	1	V		
4.	normativni akti	1	Vi	Vi	1
5.	kadrovanje	1	Vi	Vi	1
6.	tajništvo samoupr.				
	organov in deleg.	1	Vi		
7.	socialna dela	1	Vi	Vi	1
8.	SLO in DSZ	1	Sr	Sr	1
9.	personalne zadeve	2	Sr	Sr	2
10.	tajniški posli	2	Sr	Sr	2
11.	kurirski posli	2	OŠ, NKV	OŠ, NKV	2
12.	razmoževanje				
	gradiv	1	OŠ, NKV	OŠ, NKV	1
13.	telefonija	1	OŠ, NKV	OŠ, NKV	1
14.	čiščenje prost.	1	OŠ, NKV	OŠ, NKV	1
15.	tehnični tajnik				
	vseh organov	1	Sr	Sr	1
	Skupaj	18		Skupaj	16
Dinamika kadrovanja v SKS je bila z ozirom na spremembe sistemizacije in dejansko zasedenost v obdobju od 1979 1. do februarja 1986 naslednja:
Leto	Število sistemiziranih del. mest	Število zasedenih del. mest	Opombe	
1979	15	14	upokojitev (novembra) dir. Kerna in prihod dir. Ža-veršnika	
1980	15	14		
1981	17	16	— prihod tov. Zorina in tov. Pokrajac	povečanje sist./taj-ništvo sam. org. in norm. akti
1982	17	16		
1983	18	15	—	odhod dir. Zaveršnika"" —	prihod dir. Drofenika —	vojni rok Zorin	povečanje sist. za soc. del. prihod Mikulja-nove 1/2 leta odsoten Zorin
1984	18	16	— Zorin vojni rok	1/2 leta odsoten Zorin
1985	18	16	— odhod Plohla	1/2 leta nezas. kadrovik
1986	18	16		do konca februarja 1986
Opomba: v obravnavanem obdobju so tri delavske koristile porodniški dopust, odsotnega Zorina ni nadomestil nihče, dela in naloge prerazporejenega kadrovika so bila nezasedena skoraj 1 leto.
Gibanje zaposlenosti v DO Zdravilišče v enakem obdobju daje naslednjo sliko:
Leto	DSSS	TOZD 1	TOZD 2	TOZD 3	Skupaj	Opomba
79	110	457	171	119	857	
80	112	484	182	112	892	
81	115	497	178	106	896	
82	115	514	174	114	917	
83	113	548	178	112	951	
84	114	612	172	120	1091	
85	89	706	196	126	115	Prehod komerc. v TOZD 1
						in TOZD 2
86	89	707	195	126	1117	Do konca februarja 1986
Žal bi poskus vsestranske analize prikazanih podatkov vzel preveč prostora v našem internem glasilu, čeprav bi bili zaključki nedvomno zelo zanimivi. Zainteresirani bralci lahko to storijo sami. Zato naj se omejimo le na naslednje ugotovitve:
—	splošno kadrovski sektor predstavlja v sedanjih razmerah dobrih 20% številčnega stanja in 1,6% skupnega števila zaposlenih v DO;
—	število sistemiziranih del in nalog se je v obdobju od 1. 1979 do februarja 1986 povečalo za 3, dejanska zasedenost pa za dva delavca;
—	povečanje sistemizacije ter zasedenosti del in nalog ni v nikakršni direktni povezavi z odnosom vodilnih delavcev sektorja do tega vprašanja, temveč izhaja predvsem iz spremenjenega obsega in narave dela. Pri tem ne mislimo samo na skupno rast števila zaposlenih v DO, temveč zlasti na intenzivna in dinamična družbena dogajanja, ki so se nujno odražala tudi na značaju in vsebini dela skupnih služb, s tem p a tudi SKS. To dokazujejo tudi delovna področja, na katerih je prišlo do sprememb (ali si lahko zamislimo DO s preko 1100 zaposlenimi brez socialnega delavca, pravnika za normativno aktivnost ter tajnika samoupravnih organov in delegacij?!);
—	trditev, da je sektor pod vodstvom drugega delavca bil bistveno manjši, pomeni, vsaj ob upoštevanju podatkov od 1. 1979 dalje, grobo dezinformacijo, ki po vsej verjetnosti ni dobronamerna;
—	sedanja sistemizacija SKS je bila temeljito preverjena in primerjana z organiziranostjo podobnih (urejenih) DO in je tudi po predlogu
nove mikroorganizacije, kije nastala ob sodelovanju izvedencev, ostala enaka. Nov moment v njej pomeni le formiranje notranjih organizacijskih enot, kar pa lahko le ugodno vpliva na strokovnost ter sprotnost dela.
Toliko o delovnih, organizacijskih in kadrovskih značilnostih SKS do konca februarja 1. 1986.
Naš odgovor vsekakor ne bi bil popolen, če ne bi pojasnili tudi naša prizadevanja za izboljšanje delovanja v bodoče:
1.	Že prej smo poudarili potrebo po ustanovitvi notranjih organizacijskih enot v sektorju (pravna služba, kadrovsko-socialna služba, interna varnostna služba itd.). Te pa ne bodo same po sebi v nobenem primeru vplivale na povečanje števila delavcev v SKS.
2.	Res je, da je v novi organiziranosti sektorja predvideno povečanje števila zaposlenih, vendar moramo poudariti, da bodo na to vplivali zgolj naslednji razlogi:
a)	Pravna služba:
Že od 1. 1979 se trudimo pridobiti nujno potrebnega diplomiranega pravnika, vendar doslej nismo uspeli zainteresirati primernih kandidatov. Dela in naloge so, kot izhaja iz prikazanih tabel, sistemizirane že od 1. 1979, kar pomeni, da v danem primeru ne gre za širjenje števila že predvidenih in nujno potrebnih delavcev.
b)	Varnostna služba:
Na nekajletne pritiske ter sugestije znotraj DO, zlasti pa na priporočila službe javne varnosti, smo iz obsega dela TOZD 3 izločili čuvajsko službo in jo prenesli na nivo DO, v sklop SKS. Tudi v tem
primeru ne gre za širjenje števila zaposlenih v SKS temveč zgolj za reorganizacijo, ki na eni strani to števdo zmanjšuje, na drugi (v SKS) pa nujno veča.
c)	Varstvo pri delu
Delavec, ki je doslej opravljal ta dela in naloge, bo prevzel določeno odgovornost v vrelčnem odboru, na novo razpisana dela in naloge na tem področju pa torej pomenijo le nadomestitev kadra in ne novo zaposlitev.
d)	Normativni akti
Delavec, ki je doslej deloval na tem področju, odhaja na podlagi interne prerazporeditve na novo delovno dolžnost v TOZD 1, sprejem novega delavca je torej nujno potrebno nadomestilo.
e)	Tajništvo samoupravnih organov in delegacij
z odhodom tov. Plohla, bivšega kadrovnika, v
TOZD 1 ter prerazporeditvijo tov. Pokrajčeve na dela in naloge kadrovika, je bilo za skoraj leto dni odsotno strokovno, sprotno in temeljito delo s samoupravnimi organi in delegacijami. To pomanjkljivost smo odpravljali tako, da so bile dolžnosti s tega področja naložene več delavem, izkazalo pa se je, da takšna praksa ne pomeni dolgoročne rešitve. Prerazporeditev kadrov znotraj SKS na navedena dela in naloge je nujna, tembolj ker analize kažejo, da je v novem mandatnem obdobju treba posvetiti temu področju več pozornosti. Predvidena rešitev ne povečuje števila delavcev v SKS izven meja veljavne in ponovno strokovno preverjene sistemizacije, temveč le prerazporeditev tov. Novakove iz personalne službe na ta dela in naloge.
f)	Personalne zadeve
Zaradi kadrovske rešitve, opisane pod točko e), je nujno, da se odslej nezasedena dela in naloge v personalni službi zasedejo. To bomo dosegli tako, da bomo zagotovili izvajanje navedenih del in nalog z interno prerazporeditvijo kadra iz EPS, kjer ugotavljajo določene viške. Konkretno gre za interno prerazporeditev tov. Štefančičeve iz ekonomsko finančnega v splošno kadrovski sektor. Tudi dejstvo, da sta bili istočasno prerazporejeni dve delavki v EPS v TOZD 1 — zdravstvo, kaže na skrbno in odgovorno usklajevanje kadrovske politike z danimi potrebami.
g)	Razmnoževanje gradiv
Verjetno je le ozkemu krogu delavcev jasno, kako seje v zadnjih letih povečal obseg na področju birotehničnega dela. Dnevno tiskani ali kako drugače razmnoženi materiali gredo v tisoče, včasih tudi 10 tisoče izvodov. Pravi čudež je, da nam je to do nedavnega uspevalo s tako izrabljeno in tehnično zastarelo opremo ter z enim delavcem. Temeljita ocena razmer je privedla do nabave novega, offset razmnoževalnega stroja z večjo zmogljivostjo. Žal pa s tem še vedno nismo rešili problema. Nenehne želje naročnikov storitev so povzročile, da seje odgovornemu delavcu nabralo že nekaj sto več opravljenih ur, saj sedelo pogosto zavleče v večerne ure, pa tudi delo ob sobotah ni nikakršna redkost. Dodatna delavka, ki smo jo že sprejeli, dejansko pomeni povečanje števila zaposlenih v SKS, vendar ne zaradi nas samih v sektorju, temveč zaradi potreb v tozdih, prav odtod pa je tudi prišla pobuda za takšno kadrovanje. Dodati moramo, da je novosprejeta delavka predvidena tudi za nadomestovanje v telefonski centrali, česar doslej ni bilo.
Upamo, da smo vsaj v grobih obrisih odgovorili na zastavljeno vprašanje. Nikakor ne trdimo, da je naša sedanja organiziranost primerna za vse čase in potrebe; trudili se bomo, da nas bo vedno toliko, kolikor to narekujejo potrebe po sprotnem, zakonitem in kvalitetnem izvajanju nalog. To pa pomeni tudi zmanjševanje kadra, če bodo za to tehtni razlogi.
Naj nam nihče ne zameri pobude, ki jo dajemo na koncu našega odgovora: kot strokovna služba, med drugim odgovorna tudi za kadrovanje, pričakujemo, da bodo podobna vprašanja zastavljena tudi drugim delovnim okoljem. Doslej smo namreč opozarjali na kratke stike v kadrovski politiki predvsem mi. Rezultati in njihove posledice so
Znan'""	Direktor spi kadr. sekt.
Jože Drofenik