— "J«! •» AROM List slovenskih delavcev v Ameriki. Ste-v. TO. USTo va/ septeirL"bi?a 1889. Lo-bo "VTI- Na cedilu so jih pustili. Iz Idaho dohaja žalostno poročilo. Tamošnje rudarje premagnje glad in so vsled tega prisiljeni s-podvreči protiustavnim in proti postavmm ukazom. Kakor zir^uo, je governor države Idaho Steunen-lw»rg izdal ukaz, da sumjo posestniki rudnikov samo taltim delavcem dati d^lo. kteri prinesejo dovolilo od Šerifa, da se pri tem potentatsko birokratskem ukazu ni oziral n« na postave, niti ua ustavo je gotovo, potoma tudi, saj postava in ustava velja le za kapitaliste, za. delavce pa ne, za te imajo k večjem ječe, puške, kr^glje in topove. Toraj d<»-volilne liste za delo! Nekaj enace-ga je komaj pričakovati v najbolj barbarični državi! Dvomimocelo, da se kaj enacega niti na Ruskem, niti v Turčiji ne prigodi. I>a poli-tikar, š.3rif iz Soshone Co. pamooh-lastno zamore določevati, ako smo kak mož delati, ali sme njegovo družino prepustiti gladu in jo iz dežele odtirati, da jn mogoče tako postopati kljubu ustavi in postavi v tej ,,slobodnej" deželi, bi pač lahko napravili pesmico, ktera naj bi opevala vrednost papirnat^ slo-bode, iu že stotisoče delavcev spoznati ueče, da je gospodarska moč V istini pravi merodajni element. Dobro: tukaj sti stali nasproti moč moči. Kapitalisti biradiinu li javno moč sami zase; ali ta bi jim najbrže nič ne pomagala, ako bi za delavci stala moč, moč njih razreda. Te zadeve se je tikalo, ako je ta razred napad, kteri se je izvršil nad njih aočlani v Idaho, smatral, da je bil tudi storjen ua ves delavski razred. Ako bi se to zgodilo, potem ves položaj ue bi bil ugoden za Standard Oil trust. V vsakej drugej deželi bi na tako poročilo, kakoršno je dospelo pred par meseci iz Idaho, delavci skupno se dvignili m odločno zahtevali postavo in pravo. Predstavimo si, ako bi bilo ua Angleškem sploh Kaj enacega mogoče; v par dnevih bi se vršile po vseh mestih dežele velikanske demonstracije, Delavci bi se podali na ulice in ne I»i preje mirovali, dokler se ue bi javno mnenje ne oglasilo za nje. Vlada bi se potem podvizala zadevo kolikor mogoče hitro odpraviti. Bojazen pred delavci bi jo prisililo k delovanju. Ali tukaj se ni nič enacega pripetilo. Nemo in malomarno so glodali delavci, c. lo organizirani delavci nasilstvo njih razreda. Saj niso niti imeli par tisoč dolarjev, ktere bi potrebovali za vzdržanje z nasil-stvom zatirane sočlaue in jih varovali gladu. In tako so se morali ti delavci podvrči nepostavnemu na-silstvu iu političnim ral>eljnom kapitalistične klike. To jrr črn list v zgodoviui delavskega gibanja v Zj^d. državah. Ni Bicer prvi list. N'a enak način so pred nedavno prepustili lastnej os di tekalce in pr»»jce ua jugu. Mej ameriškimi delavci je najti zelo malo praktične solidarnosti. In temu se 111 čuditi. Njih vodje jim oznanujejo pohlevnost. Zanič-Ijivo gledaj - na napredne organizirane delavce in zoper nje hujskajo. In kaj so ti etorili z svojo praktično pomočjo v borbi za zaslužek delavcem pri steklu na Francoskem in v štrajku delavcev v luki v Hamburgu? Duh napredka oživlja delavce, m evropejske delavce je ta duh prebudil iu napravil požrtvovalne zh svojo stvar. * ,,Praktični" ameriški samo strokovno organiziran: delavci pa iiemajo za oboe delavstvo druzega, nego le kake prijazne toda c- im resolucije. In tako bodo ostalo dokier napredni duh tudi ameriških delavcev ne preveje. Kulturonosci. Razmotrivanje pod črto. Več nego loto je že minolo, odkar so Zjed. države v imenu prostosti in kulture pričele vojno proti Španiji, in ta je nam — ne glede na druge stvari — ostavila novo, grozno vojno, ktera že danes velja tisoče dragocenih človeških življenj in ogromne svote denarja, ali konca teh groznih razmer niti približno ni videti. Med ti m smo pa že imeli nekoliko časa, da bi „ oproščeno" Kubo saj tako daleč v kulturi povzdignili, kakoršno je imela kljubu večletnih bojev med Spanci in vstaši, in to prudno je naša mornarnica tja od-pljula. da bi luko Havaue zaprla. Akoravno McKiuleyeva vlada tako postopa kakor druge autokratičue vlade druzih dežela, da povsodi zatira resnico, ktera navaja grozue razmere v zaplenjenih deželah in to z raznimi, makari krutimi sredstvi vendar se jej to glede Kube ne posreči tako lahko kakor se to godi o poročilih iz Filipin. Kuba nam je {Spisal France.) (Htal sem v slovenskih in v nemških listih poročila o postopanju celjsko fakinaže o posetu čeških gostov. Naši ameriški nemški listi so svoja poročila jednostavno izrezali is.Neue Freie Presne', /Pagesposte1 in enacih čifutsko-nemškoliberal-nih listov. Dobro se jim zdi, kar je storila celjska fakinaža, kterej so na pomoč prihiteli tudi Graški burši in cestna svojat. Meni se pa le nekaj druzega čudno zdi; namreč, da ves policijski aparat, dasi pomnožen s policaji izCelovca ni nobenega nemškega zlikovca zaprl. A kaj bi govoril o malomestuih avstrijskih policajih, saj vsakdo ve, da so ti stražniki miru iu reda,—sedaj stražniki izgredov — le preveč odvisni od ,,dobre volje" mestnih očetov dotičnega mesta, dasi so zato še prebito slabo plačani, 35 ali 40 raujčkov ua mesec. Ako tak malo-mestui policaj pride ob milost gospode, kterej je izročena usoda občine, ali ima pravico delati brez-pametue dolgove, kakor bašvCelju. potem ga kratko malo odslovč iu siromak je. Ni pa to dovolj, ako ae tak policaj mestnim svetnikom »meri, še večje gorje pride nad vendar preblizo in goji z nami pre-živahen promet, zato se ne dado poročila tako zadušiti ali omejiti kakor se to lahko zgodi z onimi na Filipinah. Tako prihajajo vesti o razmerah na Kubi na našo obal, ktero te tako slikajo, da niti pod vladanjem grozovitega Weylerja takrat zaplenili za špansko armado in reconcentrados, kterim na korist smo napovedali vojno, so pa vsled gladu umirali. V Mocha, v vasi kamor je bežal del reconcentradoB, je našel Porter vaškega zdravnika, kteri mu je se zagotovostjo povedal, da je na pokopališču vasi pokopa- uiso tako opustošujoče delovali, nih kacih 4000rekonceutradov, kte- ojega, ako se kakej milostivej svetnici zameri, ali pa političnej faki-neži, ktera pri volitvah deluje. Pa pustimo te stražnike iz politične protekcije in gospodarske mi-zerije in se obmimo do višjih; saj vemo, ako bi kak celjski policaj aretiral kakega nemškega 1'akina, da bi bil kmalu ob službo zato, akoravno bi storil svojo službeuo dolžnost, da policaj varuje imetje in življenje avstrijskih državljanov in so ti slučajno Slovani. Ako v Celju fakmaža oropa in ubije Slovana in policaj to ,,slučajno4' vidi, mora celo reči: „1 beiss niks ! " Čudno, nad vse mero čudno je, da tudi oui stražniki javnega miru, kteri imajo na klobuku cesarskega orla in ,,petelinov rep" ter so oboroženi s puško, bodalom in sabljo, da tudi ti niso nobenega izgrajalca fakinaže zaprli! Ali so tudi ti možje, kteri, morajo v obče nepristransko postopati, dobili od zgoraj migljaj ali celo „prefel", da ne smejo nobenega fakina zapreti, ako tudi vpričo njih kakemu Slovanu glavo prekolje iu ga oropa?! Ne bodemo trdili dvakrat, saj po-zuamo gospodo po perju, posebno pa celjsko; tam gospodje pri c. kr. okrajnem glavarstvu delajo veliko razliko pri varstvu Nemcev reete nemškutarjev iD Slovanov. nego oh času vojne in ua to sledečem „miru". Reverend Horace Porter, gotovo zelo udaua osoba, je jedeu izmed onih, Kteri poroča o Bvojej skušnji in doživenju o razmerah, kakoršne se sedaj nahajajo na Kubi. In sicer govori o pokrajini Matanzas, najbogatejša pokrajina ua otoku in to je sam natančno preiskal. Pred par leti seje paslo ua pašnikih Matanza-na ;J00.0«»0 goveje živine. Danes je našteti komaj par tisoč glav, večinoma importirane iz Zjed. držav. Med vojno so sadno drevje posekali, polje z sladkornim trsjem je bilo po vstaših požgano. Večina sladkornih čistilnic je v razvalinah. Skoraj vsak log s palmami obsenčujejo razvalii s nekdaj srečnega domovja. Milje iu milje nekdaj krasnih posestev je' sedaj popoluoma opustošenih. „Ta dežela je v pravem pomenu besede ,,gone to grass" (pomendrano ali opustošeuo polje kar je težko prestaviti). Lastniki mnogih farm so u bežal i v druge dežele. Mnogo jih je umrlo. Nekaj se jih še nahaja v kočah reconcentr^dov, v vaseh iu mestah in sicer v tacej siromaščini, da bodo kmalu umrli vsled skrbi iu v obupu. Vojna je minola, mir vlada že leto dni. Iu vendar ni našel Reverend Porter med ljudstvom skoraj nič druzega nego živa okostja. Nekaj se jih je pač vrnile in so z delom zopet pričeli, akoravno se nahajajo v skrajnej siromaščini, možje, žene in otroci, vendar je nemogoče razumeti odkod dobe moč za delo. Njih lope so prazne, o pohištvu in drugem ni niti govora. Banane so njih jed in nič druzega. Otroci, kteri so preživeli vojno, imajo one nepovoljno zatekle trebuhe, kteri so znamenje dolgotrajnega pomanjkanja. Bodoli kedaj zopet zadobili njih naravno razvito telo? Ni nikakega dvoma, jda je bila naša napoved vojne znamenje počasne smrti vsled gladu, več tisoč reconcetradov, kterim se je uprav bližala rešitev vsled iz Zjed. držav odposlanega živeža. Ta živež so pa ri so umrli vsled gladu. Med tem se pa le zelo malo zgodi, da bi zopet napravili le malo boljše človeške razmere. To pa sprevid tudi del španskega prebivalstva, ker ti ostavljajo v celih kopicah otok in se podajajo nazaj na Špansko. Take so razmere na Kubi. Kar se pa Filipiu'tioe, pa nečemo doBti besedi o njih zgubiti. Mi smo tam v kratkem času jeduega leta s pomočjo naših strojevnih topov več borilcev za slobodo usmrtili, nego Spanci v desetletju. Bogata dežela ob Manili, ktera je bila do pred kratkim še domovina bogatega kmetijstva, bo naši vojaki in topovi spremenili v pustinjo. Na tisoče domov je razdejanih, deset tisoče družin je izročenih pogubi. Ker ne-čejo Filipinci v krajih po naših vojakih zasedenih postati izdajice lastne dežele, potem naši vojaki, ako morajo zopet te kraje ostaviti, kar jednostavno te požgo. Ko so nasprotniki (Amerikanci) pred kratkem Monong spraznili, so ves kraj zapalili". Kako velik, prost narod smo mi! kamor pridemo, kak blagoslov pri-isesemo mi nosilci kulture! Žal le kulturonosci v smislu najbolj surovega kapitalizma. Iz nasih novih kolonij. Filipiuci se gibljejo. Manila, 30. avg. Kakor se poroča je Aguinaldo ,,vstaškim" generalom v pokrajini Cavite dal povelje se proti mestu Imus pomakniti in isto naskočiti. Razun tega so Filipinci 700 mož na cesti pri Dasmarinas naprej pomaknili in ravno tako močan oddelek v mesto Anabo poslali. Amerikanci so Be v Imus vtrdili in mislijo, da bodo pretočenemu naskoku popolnoma kos. Župan v Imus je 14 junija izročil mesto generalu Law-touu in rekel, prebivalci žele mir in so Amerikancem prijazni. Zelo čudno pa je tudi, da je celjska fakinaža tudi v očigled c. in kr. vojakov napadala ljudi, pobijala okna iu vlomila v poslopja. Kaj tacega je komaj na Turškem mogoče, ako se Mohamedanci spravijo med Kristijane! V spomin mi prihaja Anasta-sius Ztjlencevo (Gruna) slavnost v Ljublj ani leta 1SS6., ko so nekte-ri mladi lj udje samo za žvižganje bili po policajih in orožnikih aretirani in obsojenih od okrajnega glavarja Mahkota vsak na 14 dni zapora. V Celju pa za napad, težko telesno poškodbo, pobijanje oken j, škodovauje tuje lastnine iu vlom — pa nič! Pa vendar se Celje nahaja v istej Avstriji kakor Ljubljana. Pa kaj bi desetletje daleč nazaj segali! Spominjajmo se lanskih malih, celo patrijotičnih izgredov v Trstu, tržaškej okolici, na Krasu in na Goriškem in to ob smrti cesarice, kako nezaslišano Btrogo so bili kaznovani Slovenci, celjska fakinaža pa dobi celo mogoče še kako pohvalo. Kaj pa na češkem? Tam so Čehi veleizdajske Nemce malo pretepli iu pobili okna, brzo je „do-bra" avstrijska vlada odredila izjemni stan in odredila preko sodbo; celjski tolovaji še slobodno okoiu McKiuleyeva proklama-c i j a. H a v a n a, 31. avg. Prokla-macija predsednika McKiuleya, ktero so včeraj tukaj izdali, je napravila na prebivalstvo dober vtis. Časopisi raznih političnih barv jo razmotrivajo podrobno in kar je najbolj čudno, pozdravljajo jo kot v najlepšem soglasju z njihovimi nazori. ,,Discusion" 6matra pro-ki amacijo jamčenjem neodvisnosti otoka, za kt>jr«> so se bojevali. V j^dnakern smislu izražajo tudi drugi časopisi svoja čustva. Danes so zaprli J us to Paladeia, načelnika tvrdk*- Pa lad no Bros. •V Co. pod zatožbo eolnioske goljufije. Quiutin Bandera, kubanski general (zamorec) bode jutri sem dospel. Nameravajo blokad o. \V a s h i n g t o n, 31. avg. General Otis in kontr-'-admirai Watson sta priporočila predsedniku novo in kakor mislita izdatno uredbo, da se na Luzon u zahrani privoz streljiva in druzih reči za „vstaše". Odkar so filipinsko brodovjo pomnožili, so z od Špancev zaplenjenimi ali uakupljenimi t^pničar-kami že več tihotapskih ladij vjeli, toda vsled mednarodnih ozirov, se to ne da popolnoma odvrniti. Zato hočejo vse luke otoka Luzona blokirati. Pri tem pa je vsekako treba premisliti, da bi to ptujim oblastim utegnilo dati povod, pripoznati „vstaše" kot vojevalno moč. Vsled mednarodnega prava ne sme nobena država svoje lastne luke blokirati. Ako bi vkljub „tera Zjed. države storile isto na Filipinah, pripoznale bi s tem obstoj vojnega položaja, oziroma dejstvo, da imajo Filipinci zase posebno vlado. Ako se bode možno to zapreko preskočiti, treba je še počakati. Toda v vladinih krogih upajo načrt vkljub temu izvršiti, ako zaprejo vuuajui kupčiji vse luke na Luzonu, iz-vzemši Manile. Na ta način bi ne bilo potreba blokado naravnost ukreniti in p tuje vlade bi ue imele povoda Filipince kot vojevalno moč pripoznati. Za blokado potrebne ladije se že sedaj nahajajo v vodah pri Luzonu. Ladije naj bi patru I i rale ob vsaki luki, toda izkrcanje amerikanskih in druzih ladij ne bi smele zabraniti, izvzemši, ako bi imele na krovu tihotapsko blago. Pod vsemi pogoji smatrajo blokado koristnim in sicer tudi hodijo, mestni zastop ni razpuščen in oni okrajni glavar še uganja svoje žalostne burke. Tako ,,modro" postopa avstrijska vlada z svojimi državljani z svojo: Justitia reguo-rum fundamentum ! Le počakajte, vsaka sila do svojega vremena, saj se še srečamo pri kakem Kraljevem Gradcu ali Villagošu! Davek so povišali v Avstriji na sladkor, pivo in druge stvari, ktere uživa ljudstvo sleherni dan! Tako je bilo čitati po listih, ačitali smo tudi, da so uprizorili po raznih mestih demonstracijo proti tej naredbi. Človeku v Ameriki živečemu se ježijo lasje, ako se spominja užituinskega davka v Btarej domovini. Vsak ljubi košček mesa bodisi kterekoli vrste, jajca, kruh, vino, pivo, kava, sladkor, riž in druga živila morajo biti obdačena, in pred večjimi mesti iblajtarji kaj skrbno svoj nos vtikajo v košarice kmetskih žensk kadar gredo v mesto, da vendar ne bi kdo kako klo-basico, ali piščeta ne pojedel neza-dačenega. Davek na vino iu meso, to je cesarski davek in užituinski občinski ali še deželni davek, pro-uzročuje, da zamorejo ta uživati le boljši ljudje ; delavec in kmet pa jesta meBO le na vse svete čase, vino pa pijeta le ob ,,žegnanju". Kaj pi z sladkorjem, ta je vendar tudi vsakdanji živež, recimo saj pri kavi v vsakej hiši, od malega otroka do stare ženice. Sladkor, kterega ua Češkem izdelujejo, dobimo pri nas v Ameriki trikrat ceneje, nego v Avstriji. Pač mi bode kdo oporekal sladkor je potratna jed. Ej pa ven dar ne! Rad bi onega videl srbati škodelico Čiukelua brez sladkorja — prave kave že tako težko kupijo na Kranjskem, ker je tudi na tej 4S kr. davka pri kili! Kavno uporaba papirja, sladkorja, kave in čaja nam spričuje koliko je kak narod kulturno napredoval. Država, ktera pa kulturno nazaduje, mora konečno propasti! Ako bi finančni minister sam ne vedel kaj obremeniti z davki, da bi zatiikal s pajčeviuo prepreženo bla-gajnico, naj bi svoje oči odprl na fine, dragocene ekvipaže in čile konjiče, kar je v istini potrata! Tam na Dunaju na Iiingu iu proti Praterju vozeče bi jih lahko videl tisoče; v teh ekvipažah bi videl marsikako kljukonoso čifutinjo prav „štemauo" sedečo, ali pa kakega ministerskega kolega, na te uaj bi obesi 1 davek. Borzijanci in taki visoko povspevši, bi gotovo potem, ako bi ptaje oblasti pripoznale „vstaše" kot vojevalno moč. Roparsko tolpo razpršili. Manila, 31. avg. Kakor ee ravnokar iz Cebu brzojavno poroča, so minoli ponedeljek amerikanski vojaki z dvema topoma udrli v gorovje, da bi uničili roparsko tolpo, ktera je še le nedavno štiri naših vojakov za vrat no ustrelila in Dji-hova trupla pohabila. Vojaki so preguali „sovražnika" iz njegovih utvrdb iu ga pognali dalje v gore. Na amerikanski strani ni bilo druge zgube, nego par mož je vsled soln-čarice obnemoglo. Koliko možje zgubil ,,sovražnik" se ni moglo dognati. Med odsotnostjo vojakov je križarka »Charleston" izkrcala pomoščake za varstvo mesta. Kje je domovina delavca? Pri centralnej svečanosti švicarskega društva „Griitli" v Beruu v Švici je imel predsednik te organizacije svoj govor in v tem vplel vprašanje: „Kje je domovina delavca?" Pri tem se je nastopno izjavil: „ Ako se vprašamo : „Kje je domovina nepremožnega moža, delavca? Ali morebiti na polju, ktero je v svojej mladosti pomagal obdelovati, iu je to pozneje vzel kapitalistični skopuh, ker oče ni zamogel več obresti plačevati? Ali se nahaja domovina v gojzdih od koder delavsko ženo odpodč in jo kaznujejo, ako si je nabrala butaro drv? Ali se nahaja domovina v hiši, od koder delavsko ženo na ulico posade, ako oče nema potrebnih novcev v platež stanarine? Ali se nahaja naša domovina v tovarni, iz ktere delavca vržejo na cesto, ko nema j o več dela in ga oropajo zaslužka, ali ga pa celo zato ua ulico postavijo, ako je pri kakem zborovanju govoril par besedi? Ne, tukaj ni domovina delavca I Toda nahaja se tam kakor jo je omenil slobodni ustanovnik našega „Griitli" društva in to z besedami: .Republikanska država je še le potem izvršila svojo nalogo, ako n o b e-den meščan no trpi glad, kteri se prizadeva svoj kruh pošteno zaslužiti!" Iu pri tem moramo reči, da da- Dunaj, ampak vsa druga mesta. Dalje, ako državi huda prede za novce, naj bi tudi pokojninske razmere malo bolj regulirala. Ali res ne bi zamogla službeni čas uradnikov in častnikov za nekaj let podaljšati, da ne bi čvrsti možje postopali in vlekli lepe pokojnine, ali pa celo še drugim mladim možem s privatno službo kruh odjemali? Kdo da pa kmetu pokojnino, ako 40 do 50 let na polju ,,gara"? Ako na starost ne zmaga ,,froukoy" zapoje osodepolni boben in hajdi z beraško palico s trebuhom za kruhom; enako se godi delavcu, obli-niku in trgovcu. Gospoda v istini nikdar ne jemlje ozira na nižje ljudstvo, ta naj svoj želodec s pasom zateguje, ako drugače ni nič v njem, in to vsled draginje nastale po obl dačenju, zaslužki ho pa vedno enako nizki. Težak dobi na deželi ako je veliko 70 kr., kava velja pa ni d goldinar kilo, Bladkor 48, obutev pa 5 gld. in več; tako narod ti lahko krompir ješ, „ koruzen ajmoht" iu hodiš na delo razdrapan; gospoda se bode pa kodatila po lepili vozovih, toplicah, krasnih palačah, se vozila na koncerte, gledišča in plese in kako dolgo, dokler bode t« raje davek plačevali makari 100 ubogi narod to neumnost—gledalT gold., nego bi se vozili s fijakarskim kljusetom in to velja ne le samo za _____________ ___ / "Entered as second clas matter at UsNkw York, N. Y. Poet office October 2. 1893 „GLAS NARODA". I st slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednic : Published by F. SAKSER. li 9 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, «m pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto . . .gld.7.—, ,, ,i m pol leta ....,, 3.50, „ „ čc-trt leta . . . „ 1-75. V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. ,Glas Naroda" izhaja vsako sredo in soboto. „GLAS NARODA" („ Voice of the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly S3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti •f> ne natisnejo. Dei-.ar naj Be blagovoli poslati po Mon*y Order. Pii spremembi kraja naročnikov rroHimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi >vnika Dopisom in pošiljatvam naredite naslovom: „Glas Naroda1. 109 Greenwich St. Nt w York City. nes še za tisoče in tisoče v Svic' še; ni najdena ta domovina44. Tako je govoril predsednik švicarske delavske organizacije. Glede te izjave pa zamoremo odgovoriti in dodati še, da niso ne le na Švicarskem, temveč na vsem civiliziranem svetu delavci še našli svoje domovine. Republikanska država, ktera i=če rešitev svoje naloge v tem, da ne bi nobeden meščan gladu trpel, kteri ae prizadeva svoj kruh pošteno zaslužiti, ta država še ni ustanovljena ne v starej Evropi, niti to stran oceana v novem svetu. Republikanska država še ni rešila svoje naloge, in je nal-iga delavskega razreda, to državo tako daleč privesti, da bode izpolnila svojo nalogo, in Bkrbela, da ne bode nobeden meščan trj>rl gladu, kteri se bode prizadeval svoj kruh pošteno zaslužiti. Delavsko ljudstvo pa xamore državo tako daleč privesti, da izj>olni to nalogo, ako le hoče! Dopisi. Kraiu Town, Mino-, 29. avg. Koliko vsakovrstnih neveselih novic Čitamo v sl^h^rni številki ,,Glas Naroda" in druzih listih. Ako hočemo n-s količkaj pomisliti to obče tragedijo človeškega življenja, mora čitaU*lja ko odloži list iz roke minoti v* s humor. Koliko človeških življenj uničijo nepotrebne vojne, koliko orkani, povodnje, nesreče na morju, železnicah in v rovih ; čita se celo o lakoti, kugi in druzih toliko vrst manjših nesrečah. Sami tragični prizori pehajo-čega ljudstva se za kruhom. Koliko tisoč ljudi trpi pomanjkanje po iz-sezajočih kapitalistih in to čim dalje tem huje. Kedaj li napoči zora, ki prodere nepregledno meglo, in se vremena zjasne, da uvidi izkoriščen trpin, da je res varan od roj stva do groba. Malo ali nič bolje se ne godi kmetu, koliko škode povzroči mu na pr. neugodno vreme, nevihte, povodnji, toča, kobilice, ogenj in dr. Kmet za svoj obili trad, za svoje pridelke, ne more delati cene kar ima za prodati, in se mil vzlic tega, da se od njnga vse živi, še posmehuiejo, češ, bedasti kmet. In mi Bf pustimo vedno še voditi in tolažiti, kakor mali otroci. Veliko nadlog in sitnosti imeli smo tudi tu pri nas to poletje z dežjem; send po neprestanim dežju ni bilo moči posušiti, in smo morali več smrdečega nego dišečega po- spraviti, ker se je pokvaril. Ker je bilo vedno zadostno vlage za rast, je tudi žito veliko zrastlo. Zadnji čas, ko je žito pričelo zoriti, je soln-ce čez dan prehudo pripekalo, čez noč pa se je navadno pritepla nevihta, in to je neugodno uplivalo žitu in ga mnogo poleglo. Snopja je veliko, ali zato zrna bode sredno. Največja ploha, ali pravcati lijak pa je bil 19. dan t. m. ; dežja je padlo prej ko je nehal — okolo pol čevlja, vodo bil bi lahko s korcem zajemal po tleh. Ako bi ta dež padal preje, ko je še žito stalo po polju, bila bi žetev do malega uničena. Ker je bila letos žetev bolj kasna in vedno dež, pospravili smo ravno še le žito s polja, v atocke. Tudi strela zahtevala je letos več žrtev tukaj na okoli; mladi par celo — in sicer oba ob enem — ko sta Be hotela čez teden dni poročiti. Da i si marsikteri prenapetnež spomnil, da je le od danes do jutri. Prav veseli me g. urednik, da imate zadnji čas tako izvrstnega sctrudmka pod psevdonimom Free Lance. Nič manj nisem radoveden vedeti nj govega imena, kakor rad čitam njega razmotrivanja. Živel toraj in neustrašeno naprej. Janez Šolar. 3It. riemens, Mich., 23. avg. Slavn' uredništvo,Glas Naroda', prosi m vsprejem mojih par vrstic, s k t'.-rim i ž^lim rojakom naznaniti kako se mi tukaj godi. Tukaj sem •dini SI venec med tujimi ljudmi, hvala B ^u zdravje se mi na bolje brača, . i kakor hitro popolnoma krevaui. ^e nameravam zopet povrniti na moje prejšnje bivališče v Dollar Bay, Mich., in to bi rad imel tem pr°je mogoče. Tudi me veže dolžnost, da se ■irčno zahvalim vsem podpornikom na Dollar Bay in v Calumetu, posebno s toplo zahvalim gg. John Kuretu in Maj k Lukaniču za njihov trud in naklonjenost, ktero sta m skazala v mojej bolezni; ker sem ud društva sv. Jožefa na Calumetu, mi je tudi to pripomoglo z lepe sveto p ip«re, ter želim, da ljub. 1 Jog ve m stotero povrne, kar so meni storili v mojej nesreči. Rojaki, kteri še niste pri nobenem podpornem društvu, pristopite k njimi kjfT koli se Vam prilika ponuja, ker kako prav pride podpora v bolezni. Marsikdo pravi: kaj mi hoče to, ali ono društvo, zakaj i plačeval vsak mesec, ako pa umrjem se bodo pa drugi prepi rali za moje denarje, kaj če meni denar po smrti. Ali temu ni tako, dr;»gi čitalci in rojaki, kaj pa je lov k um, kteri zboli in ni pri nobenem podpornem društvu, ali ne nastane potem nevolja, posebno ako je za kakega rojaka potreba ko-lektirati. Mogoče mi še kdo pore-če : kaj to tebe briga I Ali jaz pravim, da nam je v zdravih dneh skrbeti za podporo v bolezni. Srčni pozdrav rojakom, tebi ,,Glas Naroda" pa želim obilo vspeha. John Shaltz. Razne vesti. Vse Deweya ua čsst Prt dspdnik McKiuley je sklenil ud*'I«:žiti se parade brodovju 28. septembra na čast admirala De-v\> va. Prirejevalci slavnosti so to „vel;pomeuljivo" novico z veliko baharijo objavili. Objednem so naznanili posauiezue uredbe za parado in poudarjali, da bode največja tekočega stoletja. General Carrol, jedeu glavnih iirirejalcev je rekel, da parado manjše ladije ne bodo spravile v nered, so udeležbo le takim parnikom dovolili, ktere za-morejo uadzorovati. Razun San p-sonovega brodovja se bodo še druge vojne ladije udeležile parade. Za vzdržanje r^da na vodi bode 24 ladij s člani pomorske milice in razun teh še šest malih policijskih parui-kov. „01ympijau z admirnlom Dewey bode vozila po North Riveru do Grantovega groba; za njo bodo sledile vojne ladije, potem 75 ladij, mestni paruiki in na stotine druzih ladij. Parada je tako urejena, da bodo zadnji paruiki ob mraku dospeli do cilja. Potem se bode pričela vožnja nazaj proti ,Batery', popreje pa bodo vse ladije razsvit-ljen9 in na vsaki ladiji bode gorel u metal ni ogenj. Samomor Kitajca. Chin S. Gin, 30 let stari Kitajec si je v svojem stanovanju na Dayers cesti v New Yorku segel po življenju. Izpil je pint amonjaka. ZaloBt radi zgube nad $3000, ktere je zgubil pri nekem podjetju, je bila baje povod samomora. American Hide & Leather Co. je te dni v pisarni Hudson conty klerka vložila svoje papirje za in-korporacijo. Kapital bode baje znašal 835,000.000. Inkorporatorji so večinoma newyorški kapitalisti. Kolodvor v plamena. Frank Biihler, strojevodja v služ bi New York Central železnice je 30. avgusta zapazil ogenj na Mott Haven železnični postaji na 135. cesti in Willis Ave. Hotel je namreč iti v sobo, da bi se preoblekel. Ko je odprl, vrata, mu je plamen švignil nasproti in ga nekoliko osmodil. Ogenj so sicer kmalu pogasili napravil pa je le £2000 škode. Zamorka nmorjena. S prerezanim vratom so našli te dni 24 let staro zamorko Dollie Hudson v prvi sobi njenega stanovanja v Brooklynu. Takoj je bilo videti, da je bila dekle umorjena in sicer že pred štirimi ali petimi duevi. James Hudson, brat zamorke je prvi našel truplo. Videl je sestro slednjič pred OBmiini dnevi, ko mu je sporočila, da bode mesto zapu stila in ga prosila, naj da med časom njene odstotnosti njenemu psu jesti. Poleg trupla je ležala britev, poleg je stal stol z skledo vode, čez stol je visela brisalka, kar je kazalo, da si je morilec po krvnem činu roke umil in obrisal. Drugi sledovi so kazali na to, da je bila Dollie v postelji napadena, boj pa se je vršil v sobi. Brat umorjene zamorke je pripovedoval policiji, da je bil zamorec Robert Bruce iz Jersey Cityja častilec njegove Bestre. lati je bil baje zelo ljubosumen in se z umorjeno radi tega večkrat kregal in jo tudi pretepal. Nedolžnost prišla na dan G o u v e r n e u r, N. Y., 30. avg. Pred kakimi desetimi leti so v sosednem mestecu Macomb odličnega mestjana George Younga zaprli pod zatožbo, da je svojo takrat 14 let staro seBtro oskrunil. Hitro so ga postavili pred porotno sodišče in obsodili v 141etno ječo, iz ktere so ga nedavno izpustili. Pred nekoliko duevi je njegova sestra hudo zbolela, poklicala k sebi duhovnika, kteremu je izpovedala, da so bile vse njene takratne izjave izmišljene. Nekdo je njenega brata hudo črtil in jo pregovoril, da gaje pri sodniji po krivim obdolžila. Na drevesn se je ustrelil. Claremont, N. H., 30. avg. Na čuden način se je včeraj 751etni John M. Southwick usmrtil. Bil je že dalj časa bolan in Bklenil končati Bvoje življenje. Splezal je na drevo 40 čeljev visoko od tal, se tam trdno privezal k deblu in si potem pognal kroglo skozi glavo. Zopet nesreča na Erie železnici. Na Greenwood Lake črti med Bloomfieldom in Arlingtonom v državi New Jersey sta se 31. avg. popoludne odtrgala dva vozova od vlaka in z velikansko hitrostjo dr-vila navzdol in treščila ob zadej vozeči osobni vlak. Tom Nearey, 54 let star je bil tako hudo poškodovan, da je kmalu nato umrl. Dva druga moža sta smrtno, in 18 druzih oaob več ali manj poškodovanih. Vozova, ktera sta prouzročila nesrečo sta bila naložena b kamenjem, sta se odtrgala od tovornega vlaka, ko je isti dospel skoraj vrh hriba in z velikansko hitrostjo dr vila navzdol. Železniški uradniki ob progi niso bil viatanu drveča vozova ustaviti, ali vreči iz tira, ako-ravno so poskušali vse mogoče. Nesreča se je pripetila za večjim ovinkom. Strojevodja ni mogel videti pretečo nevarnost, ko je zagledal nasproti drveča vozova, bilo je prepozno. S kurjačem je skočil doli in oba sta Bi rešila življenje. Trenotek pozneje pripetila se ju nesreča. Tovorna vozova sta zdrobila prvi del lokomotive, ktera Be je vspela visoko v zrak, padla na stran in se prekucnila po bregu. Ista o6oda je zadela prvi voz za lokomotivo, v kterem je bilo več potnikov in železniških služabnikov. Nepoškodovani potuiki so 0£>*0stili poškodovane izpod razva-tin, pa tudi prebivalci Arlingtona, med temi več zdravnikov so prihiteli na kraj nesreče in delili potrebnim prvo pomoč. Shaw je bil nmorjen. Providence, 31. avg. Ako-ravno niso naznanili podrobnosti preiskave o smrti Frank A. Shawa, preglednika Trolley železni v Brooklynu, kteri je vedel za skrivnost dinamitne razstrelbe na 5 Ave., se je vendar izvedelo, da pri raztele-tenju niso našli nikakega žganja v njegovem želodcu. Dalje niso bili vstanu dokazati trditev, da se je Shaw na Narragansett pomolu z drugimi možmi spri. Po dokazanih okolščinah soditi, je bil Sliaw že mrtev, ko so ga vrgli v vodo. Tovorni vlak zvrnil v reko. Niagara Falls, 31. avg. Lokomotiva in osem tovornih vozov se je včeraj raz pom-jla Niagara Falls Power Co. zvrnilo v reko Niagaro. Strojevodja je hotel ravno na tiru Erie železuice vozove uvrstiti, namesti tega pa je vozil ritensko skozi odprto izogibališče na pomol iu predli« ■ je zamogel ustaviti lokomotivo, zvrnili so se prvi vozovi v vodo in potegnili seboj ne le še druge vozove, ampak tudi lokomotivo. Stroje vodja in kurjač sta v zadnjim trenotku doli skočila in rešila svoje življenje. Malomarnost železniškega služabnika je baje to zakrivila. Drzeu begun. A 11 o o n a, Pa., 31. avg. George Brigger, kterega so v Fayette City zaprli, je na vožnji proti Scrantonu z vklenjenimi rokami, skočil raz vlak Pennsylvania železnice, ko je vozil s hitrostjo 40 milj na uro. Spremljajoči detektiv Morris Weiss ga je še videl, ko se je valil po nasipu, toda le za trenotek, ker je vlak kar šinil mimo. Kaj se je z begunom zgodilo, se ni mogla dognati. Zopet razbili voz. Cleveland, O., 30. avg. Ob 10. uri 30. min., ko je Wilson Ave. voz na Scoville cesti vozil mimo uršulinskega samostana je razsrel-ba diuamita vrgla voz iz tira in izmed 18 osob jih je bilo šest nekoliko poškodovanih, med temi tri ženske. Razun teh sta bila motor-man in sprevodnik tudi poškodovana. Da bi bili štrajkarji prouzro-čili razstrelbo, se ne da dokazati. Pokojnina se bode kmalu zopet pomnožila. Washington, 31. avg. Iz letuega poročila pokojninskega komisarja od 30. junija minolega fiškalnega leta je razviduo, da je proti prejšnem letu 2195 imen manj na pokojuinski poli. Skupno število pokojniucev je znašalo 991.-519 in sicer 753,451 še živečih vojakov, 237,415 vdov in odvisnih sorodnikov in 653 vojnih bolniških strežnikov. Izplačali so S 138.355.-052 pokojnine. Od leta 1866. znaša vsa vojno pokojnina lepo svotico 82.389.910.974, med tem ko so znašali oskrbniški stroški pokojninskega urada v tem Času $79.820.-390. Na poli se nahajajo še imena 11 vdov in hčera iz vstaške vojske, 1 ostali vojak in 19S8 vdov od vojske 1. 1812, 1656 še živečih vojakov in 3899 vdov iz indijanskih bojev, 9204 še živečih vojakov in 303 dovoljenih pokojnin iz špansko amerikanske vojske v povprečnem zneseku 8132.74 za vsacega moža. Ako bode stric Sam na Filipinah še tako dalje ,,zmagoval" potem s^ bode pokojninska pola kmalu zopet pomnožila. Ne plačajo unijske plače. Springfield, 111., 30. avg. Pri zborovanju premegarskih posestnikov Chicago «fe Alton okraja so včeraj večer sklenili ne plačati od United Mine Workers unije zahtevane plače in rajše delo v premo- gokopih ustaviti. Posestniki pre-mogokopov trdijo, „da bi imeli zgubo, ako bi morali plačati unij-sko plačo. Železni stebri nezadostno zvezani. C h i c a g o, 29. avg. Kakor hitro se je zdanilo, pričeli so danes zju traj s preiskovanjem vpogujenega želez j a pri novem kolizeju, čegar stebri so včeraj večer nenadoma odnehali, kar je prouzročilo, da se je stavba podrla. Nadaljuih trupel niso našli, torej OBtane število mrtvih isto namreč 10. Poleg tega pa še vedno jeduega moža pogrešaja in večje število ljudi je poškodovanih. Strokovnjaki so jednoglasnega mnenja, da stebri zato niso mogli vzdržati težo ker so bili preslabo zvezani. Evropejske in druge vesti. B e r o 1 i n, 30. avg. Cesar Viljem je podpisal dekret, vsled kterega je vmirovljenih 22 državnih uradnikov in ob jednem članov pruskega deželnega zbora, kteri so zoper predlog glede kanala glasovali. Bombay, 30. avgusta. Major Harvey Welman 13. bombayiškega pešpolka je v Poona zbolel ua kugi. R i m, 30. avg. Škof Riccardi v Nardo je dobil danes poslan zavitek zaznamovan za ,,posušeno Badje". Ker pošiljatvi ni zaupal, izročil je zavitek policiji. Ko so tam zavitek odprli, izlezlo je vun osem gadov. L o n d o n, 30. avg. Kalif Cherif in Madijevi sinovi so hoteli ob Nilu vprizoriti vstajo. V Schukabi jih je kapetan Soveth obkolil in po trdovratnem boju premagal, v kte rem bo bili uporniki usmrteni in vpppeljeno taborišče. Z e r m a 11, 30. avg. Dva Angleža po imenu Jones in Hill sta dvoma vodjema hribolazila na 14.-3S0 Čevljev visoko goro Dent Blanche. Vsi štirje so padli v globino iu bili na mestu mrtvi. Mirovno sodišče naj odloči. P r a e t o r i a, 30. avg. Vlada je danes razmotrivala odgovor briti-škega kolonijaluega tajnika Cham berlaina na ultimatum predlogov Boercev. Dovoljenje petletnega pri vilegija Uitlanderjem, udeležitev volitve predsednika ljodovlade in pomnoženo zastopništvo, kakih osem sadežev, za zlata polja. V svojem odgovoru je Chamberlain še zahteval imenovanje preiskovalne komisije. Vprašanje radi višje oblasti ni hotel razmotrivati, predlagal pa je drugo konferenco med predsednikom Kriigerjem in britiškim višjim komisarjem sir Alfred Mil-nerjem. Ista naj bi se v Kapstadtu rešila in sestavo razsodišča osnovala, ktero bi vsa obstoječa navskrižja pretresovala in poravnala. Mislijo da transvaalska vlada to ne smatra kot odgovor na njene predloge. London, 30. avg. Kakor videti se polagoma zmanjšuje napetost med Anglijo in Trausvaalom. Predsednik Kriiger je postal bolj voljan, kar je vojskino nevarnost vsaj nekoliko odvrnilo. K a p s t a d t, 30. avg. Vkljub pretečih vojskinih vesti, imajo v afrikanskih krogih upanje, da se ohrani mir. Od raznih merodajnih strani so baje predsedniku Kriiger-ju jedrnato očitali, da se premalo briga vzdržati mir. W. P. Schrei ner, premir Kap kolonije je Stey uu, predsedniku Oranje držav« brzojavno izražal mirovno upanje in ponavljal svoje zaupanje v pred 99dnika Steyna. Iz Lourenzo Maraguez ob Dela-gou zalivu be poroča, da bo tam zaprli dva policijska uradnika iz Transv;iala ob njihovem prihodu J o h a u n e s b u r g, 31. avgusta. Prebivalci zavarujejo svoje hiše in trgovske prostore proti nevarnosti razdjanja v slučaju vojske. Zavarovalne obroke so radi tega povišali. Praetor i a, 31. avg. Zadnji odgovor Transvaala britiškemu ko-lonijalnemu tajniku Chamberlainu se glasi, da se izognejo vojski, bodo podelili Uitlanderjem petletni nazaj veljavni privilegij z obljubo postavo v teku jednega tedna obvelja vi ti. Toda navidezno zahteva transvaalska vlada odpravo briti-ške „Souzeriiuitiite" in „Uitch-Intervention" Angležev v bodočih zadevah ljudovlade, dve točke, kterih Chamberlain uočo opustiti. In vendar noče slednji pregledati privilegija, ako je to samo britiškemu agentu v Praetoriji in zastopniku governerja Kap kolonije dovoljeno. Johannesburg, 31. avgusta. »Standard and Digger's News" pravijo, da je 20 Burghers iz Zout-pansberga prosilo vlado, dovoljenja za reformo Uitlanderjem. TriBto boerskih žen iste pokrajine je nato prosilo vlado za izločenje onih BurgherB, Češ da niso sposobni za Boerce. Lima, Peru, 31. avg. V južnih pokrajiuah ljudovlade Peru je vBta-popolnoma zadušena, samo v pokrajini Cerro de Pasco se pripetijo tu in tam še nemiri. Vlada j* sklenila poslati 500 vojakov in topničarstvo nad vstaškega vodjo Durauda. San Domingo, 31. avg. Predsednik Figuerio Be je odpovedal, toda ministertvo še ostane v uradu, kot provizoričua vlada do nove volitve predsednika in podpredsednika. Mesto je danes mirno, ako-ravno vsa kupčija počiva. Ivan Izidor Jimenez, aspirant za pred-sedništvo je na krovu francoskega parnika „Georges Croise" dospel v Sanchez. Santiago, Moca, Lavega, Porto Plata, San Francisco de Macoris in Benis so se vsi izrekli za vstajo sevede š" le po hudi borbi. Ker se je pa sedaj predsednik odpovedal, upajo da se bode vstaja zelo hitro razširila. Amerikanska križarka „Ne\v Orleans" in francoska križarka ,,Cecille" sti še vedno v tukajšni luki. Cape Haytien, 31. avg. Odstop predsednika Figuerio, republike Santo Domingo se potrjuje. Pravijo, da je odstopil radi tega, da uapravi prostor za Jimeneza. B e r o 1 i n, 31. avg. V Varšavi so štrajkujoči delavci razbili stroje in tovarne in poskušali tudi poslopja razdjati. Vlada je poslala nad štrajkarje vojake, kteri so 600 osob zaprli. Vsled stroge censure ni mogoče poslati iz Varšave podrobnosti o nemirih. Pri štrajku je udeleženih S00 mož. Sprva so štrajkarji zahtevali vpeljavo devet-urno delo. B e r o 1 i n, 31. avg. Za saksonske državne železuice so pri ,, Baldwin Locomotive Works" v Philadelphiji uaročili 20 novih lokomotiv po $10.952. Tvrdka v Breslavi ni mogla dobiti naročila, akoravuo je bila njena cena nižja, ker bi bila veliko predolgo čatia potrebovala, naročilo izvršiti. B e r o 1 i u, 31. avg. PoBkušnja z novim automatičnim brzostrel-uim topovi zelo lahke konstrukcije, se je danes na streljišču v Eski lstu-na na Švedskem zelo povoljno vršila. S tem topom, kterega je iz-umel Nordenfeld, se zamore vsako minuto 600 Btrelov izstreljiti. ^L o n d o n, 1. septembra. Jo-hanuesburški poročevalec „Tule-grapha" brzojavlja, Volksraad nasprotuje, da bi se predsednik Kriiger v Kapstadt podal in se vdrugič pogajal britiškim komisarjem sir Alfred Miluerjem, kakor je Chamberlain predlagal. Najbolj težavno vprašanje, ktero je treba rešiti je pripoznanje britiške „Sou-zeranitiite". General Joubert je rekel danes, da ne bode vojske, Kriiger pa bode moral precej odnehati. . . Ako . . želite najboljše zahtevajte Superior Stock _ . pivo ktero — . ■ je izvrstno ■ . glede čistosti. Naprodai . . povsodi. BOSCB B&EWING CO Ill Jugoslovanska Katoliška Jednota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pkzdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik ; Ivan GoviK, Box 105, Ely, Minnesota ; IT. „ Johx Globok ait, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John Preširn, Box 286, Ely, Minnesota; John LovSin, Box 291. Ely, Minnesota. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika I v an Govžeta, Box 105, Ely, Minnesota. PRISTOPILI : K društvu sv. Štefana štev. 11, Omaha, Neb., Stefan Stanešič. Društvo šteje 16 udov. K društvu sv. Cirila in Metoda štev. 9, Calumet, Mich., John Arko. Društvo šteje 22 udov. ODSTOPIL: Od društva sv. Barbare štev. o, Soudan, Minn., Jožef Bogovič. Društvo šteje 20 udov. Ivan Govže, I. tajnik. Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA"- Uliisi^olksi- Carovnistvo. (Povest i/ l»»lgarski Livlienja.) (Dalje.) Dimčo ni imel več starišev pa tudi nikakih sorodnikov več na tem mestu. Njegov oče ni bil rodom iz tega okraja; naselil se je tam in že zgodaj umrl vsb'd kuge. Se istega meseca je Dimčo zgubil mater in sestro. On eam pa je dorastel v velicega, lepega moža, t<*r postal marljiv in izvrsten trg >vec. Kmalu je svoje premoženje potrojil in bil jeden naj premožnejših ljudi v mestu, toda vendar mu je še nekaj manjkalo. Vedno samsko življenje mu je bilo predolgočasno. Rad bi dobil gospodinjo, s ktero bi delil vse dobrote in skrbi. Rad bi si v svojo hišo vpeljal lepo žensko, da bi mu dičila dom, toda bil je preveč — boječ! Saj se je komaj upal kako žensko pogledati, kaj še le nagovoriti! In sedaj ! — Gergana ga ljubi, umreti same ljubezni za njega? Pri tem pa Bošaue ojstri pogled in nekako čudno smejanje! To vse ga je popolnoma zmešalo. Sedaj seje vsedfd in premišljeval, potem zopet vstal, pričel žvižgati, šel k oknu in zmeden zrl na ulico. Pri Ahmačkinovik je med tem s«*djlo več žensk. Tem seje mudilo donašati razna lepa darila za Gregorja, vse so bile zelo veBole in dobre volje. Gergana sama je hodila nekoliko razburjena po sobah in tu in tam dela kaj v red. Pri tem pa je na tihoma pela, toda nemirno, neko pesmico. „Sedaj prihaja Gregorjeva svakinja'4, s.> je hkrati glasilo, ko se je že Bošana prikazala na vratih vrta. Vse so jej nasproti hitele in jo hotele pozdraviti. Toda huda je izgledala ter ni hotela iti v Bobo, temveč k sebi poklicala gospo Ahmačkino-vo. Radi tega so se druge zelo čudile iti bile zelo radovedne kaj bode sledilo. ,,Nekaj te je moralo pripetiti", Šepetala je jedna drugej preplašena na uho. Najbolj pa se je prestrašila gospa Ahmačkinova sama. Popolnoma presenetena je bila, ko je nrišla vun. Bošana je ol>e roki položila na ramena gospe Alimački-nove, ojstrogledala v oči in pričela : „Pomisli, gospa Ahmačkinova ! Sedela sem sama doma in predla. Kar Čujem odpreti duri, kar pride nekdo po stopnjicah zelo zasopljen, bil je dečko od Dimčo Etropolčeta". ,,Gotovo se je kaj pripetilo", sem si mislila in ga vprašala: „Kaj pa je?" „Hitro, hitro, gospa Bošana! Gospod Dimčo je omedlel!" Brzo sem tekla nasproti. Tu je ležal po dolzem stegnjen na postelji, bled je bil kakor vosek in težko sopel. Najpreje sem dečku velela, da naj sobo ostavi, potem ga pa vprašala: „Kaj ti je?" ,,Oh, gospa Bošana, Gregana Ahmačkinova se namerava oženiti /. Vašim Gregorjem, in jaz jo tako zelo ijubim .... brez nje ni več zame življ.-nja na tem svetu!" ,,Saj to vendar ni res, nalagali So te!'* rekla sem, da ga nekoliko potolažim. In takoj so se njegove oči od veselja zasvetile. ,,Mamica Bošana! Potem bodi tolikanj dobra in snubi jo za mene, imam jo tako rad in hočem jo varovati in jej streči kako buučici mojega oče.^a !*' ,,Lepo, lepo, snubila bodem zate", rekla sem in postal je zA o vesel. Zato sem s<-m prišla in to Vam hotela povedati. Prav za prav je Gregor moj aoiudnik, in bi zato mera a za njega skrbeti. Toda ako vidim kako dobnr je Dimčo Vašej Gergam in kako marljiv in bogat j", potem moram Vam to vendar povedati. Sedaj pa — kakor sami hočete ! *4 Goppa Ahmačkinova je popolno-na otrpuela. Tega ni nikdar slutila, tako veliko čast, tako lepa bodočnost za njeno hčer! Toda.. . vendar smo se z Gregorjem dogovorili za pojutraiijem... kaj naj storim sama ne vem " ,,Saj še niste zavezani, zaročitve He ni bilo in sama obljuba, kaj je to? Ako ste zadovoljni grem takoj k Dimču in jutri, ali že daneB večer dobite zaročilno aro". „Da, ros ne vem kaj bi____ Hočem vprašati Gergano. In kaj bode ntari rekel! — Sicer je mladi Dim čo tako lep, ne bi ga rada. . " ,,Lepo! Toraj dogovorjeno ! Jaz j;rem k njemu in mu povem, da ste zadovoljni. Potem obhajamo danes večer ali jutri malo zaročilno slav-nost in stvar je končana". Tako je rekla Bošana, stresla roko gospej Ahmačkinovi in brzo smuknila skozi duri. Gospa Ahmačkinova je ostala nepremakljiva. Ni zamogla vse to razumeti. Kolikokrat jej je rekel uje mož: ,,Zavidati je oče, kterega hči dobi Ktropolčeta ! ".. .. In sedaj njena Gergana ! . - .. Seveda obžalovati je Gregorja, tega ubozega mladeniča. Ali ni nam naše lastno dete najbolj bližno in moramo za njo v prvej vrsti skrbeti? (Konec prihodnjič.) Drobnosti. Poskušen samomor. V Katoliškem domu v Ljubljani stanujoči 23 letu i za varoval nični re-yiezentant Stlv- V-l. se 8. avg. dopoludne poskusil zastrupiti s strihninom. V naglici poklicani zdravnik je nesrečneža rešil smrti. Vzrok poskušenemu samomoru je bila baje — nesrečna ljubezen. * * * Nesreča. Josip Muren iz Viher pri Krškem našel je na strelišču v Krškem med Zadovinkom in med Vihrami dva nesprožena šrapnela; mesto da bi bil najdeno stvar oddal vojakom, jo je skril v grm in tri dni kasneje z dvema prijateljema poskusil najdena šrapnela odpreti, da bi iz njiju smodnik dobil, a krogla se je razletela in ga nad očesi tako ranila, da je v nekaj urah umrl. * * * Utonil je pri kopanju v Savi pri Hotišah 231etui tesarski pomočnik Fr. Blaž. * * * Poskušen detomor. 23-letna dekla Ana GriČar v Krškem je 3. avg. svoje novorojeno dete vrgla v stranišče. Dete so po preteku treh ur še živo Bpravili iz stranišča, a umrlo je nekaj ur potem, mati njegova pa je umrla nekaj dni pozneje. * * * Bolezen med govejo živino se kaže letos po Tolminskem v obili meri, zlasti pa na Livku sploh krave pometajo, kar je za kmetovalca velika škoda. Taka krava, ne le da ne da teleta, še potem oboli ter skoro ni več za rabo. * * * Umorila moža z nožem. Davčni eksekutor Scholz v Mariboru se je spri s s\ojo soprogo. V jezi je vzela žena nož ter ga zarinila v hrbet moža, ki je takoj umrl. * * * Divjačina na Štajerskem. Po uradnih izkazih so m i nolo leto na Sta ierskem poBtrel i! i 3997 jelenov in košut, 10.S34 srn, 2339 divjih k6z, 68.617 zajcev, 1952 divjih petelinov, 1196 ruševcev, 2S25 leščerk, 225 snežnih jerebic, 20 skalnih jerebov, 25.963 fazanov, 32.770 poljskih jerebic, 3912 prepelic, 233s kljunače v, 329 kožic, 207 divjih gosk, 2567 rac, S16 tun, 1516 dihurjev, 3547 lisic, 78 vider, 755 divjih maček, 564 jazbecev, 16orlov, 34.S uharic, 8444 sokolov in 3424 sov. * * * Iz Soče so potegnili 9. avg. v jutro ob S. uri v Stražičah okoli 50 let starega moža; videli bo ga, kako ga je Soča nesla, nakar so priskočili ter ga potegnili na suho. Mož je bil revno oblečen, širokega obraza ; imel je brke. Skočil je dvakrat v Scčo; prvič je priplaval na suho, potem pa se je zagnal v glo-bokejšo vodo ter vtonil. Kdo je, se še ne ve. * * * Novo poneverjenje n b tržaškem magistratu. Mestni uradnik Avrelij Picciola je imel nalogo deljenja podpor potrebnim tujcem po zakonu. Delil je mož tako, da je dobil »uajveč sam. V pobotnico je n. pr. postavil 1 (krono), pa pustil zraven toliko prostora praznega, da je mogel potem, ko je dobil od predstojnika pobotnico nazaj, premeniti številko n. pr. v 7 ter jo tudi z besedo zapisati. Tako je dobil pri blagajni (i kron zase, eno pa za tujca I Delal je tako že dolgo časa. Vedno lepše! Motovun, Boljun, Piran, Milje, itd. s Trstom vred! I * * * Izjetnišnice v Zagrebu je pobegnil radi roparskega umora na smrt obsojeni Fran Cvetkovič iz Brežic. * * * Zastrupljen je z žganjem. Na neki graščiui v okolici Teme-švara so dobili delavci za zajutrek žganje. Ko je prva skupščina delavcev izpila svoje žganje, je postalo dvajseterim delavcem slabo, enega pa so morali odnesti celo v bolnico. Poklicani zdravnik je poslal ostanek žganja na kemično preskuševališče v Budimpešto. * * * Pismo eksplodiralo. Iz Budimpešta poročajo : Dne 9. avg. zvečer je eksplodiralo v tukajšnjem poštnem uradu pismo, ki je bilo namenjeno kot ,,vzorec brez vrednosti" v Mezokovesd. Uradnik je vrgel pismo prestrašen proč, a goreče pismo je padlo na druga pisma, ki so se tudi vnela. Kdo je pismo oddal, še ni znano. * * * Nagla smrt Milanovega sluge. Pred nekolika dnevi so našli v srbskem kraljevskem dvoru mrtveca. Bil je Kari, najzvestejši Bluga Milana, ki je vedno spremljal svojega gospodarja, in ki je vedel za vse Milanove skrivnosti. Pravi se, da so v dvorani razkralja Mila na pred nekaj dnevi gorele sve-tiljke vso noč, da ne bi vedel nihče, kdaj leže kralj spat. Neko noč je pozvonil Milan svojemu slugi, kte-ri pa ni prišel. Nato je pozvonil Milan svojemu krilnemu pobočni-ku ter mu zapovedal, naj pokliče Karla. Pobočnik pa se je vrnil k Milanu brez sluge, rekoč: „Veli-čanatvo, Kari leži mrtev v svoji sobi!" Dvorni zdravnik konštato-val, da je slugo zadel mrtvoud. Karla bo pokopali, po Srbiji se pa govori, Karla ni zadela kap, in da ni umrl naravne smrti ampak naj-brže segel Milan po njegovem življenju. * * * Spomenik kralju Milanu. Kakor Be javlja iz Belegrada, nabi rajo se prispevki, da se postavi spomenik kralju Milanu in sicer na mestu, kjer se je izvršil proti njemu „atentat"! Zares tak junak in in poštenjak, kakor je Milan, zasluži spomenik ! Vpraša se le, kdo ga bo plačal. Največji lahkoživec, prelomovalec zakona, prešestnik, zapravljivec, kvartopirc in goljuf pač zasluži spomenik in kaj tacega je mogoče le na Srbskem. * * * Vil l a g o š. 13. avgusta je preteklo 50 let, odkar se je pri Villa-gošu madjarski general Gorgoy z 20.000 pešci, 2000 konjeniki in f^ 130 topi udal Rusom pod vodstvom Riidigerja. Tako je bila revolucija Madjarov udušena s slovansko krvjo, kajti slovanski narodi, združeni in ojačeni po ruski armadi, so takrat rešili Avstrijo. No, v zahvalo se jim pa tako dobro godi ! * * * Ne nosite zelene obleke! Opetovano so si že ljudje, ki so nosili na golem životu zeleno obleko, zastrupili kri ter so oboleli. Te dni pa je 221etna Micika Schwartz, hči v Hiitteldorfu pri Dunaju bi vaj o-čega tesarskega mojstra, radi zele-ue svilene bluze celo umrla. Dne 4. avgusta se je udeležila velikega pogreba, domov grede se je spotila, in obleka je izgubljala pod pazduho svojo zeleno barvo. Slučajno pa imelo dekle pod levo pazduho mal mozol, ki se je ob svilo odrgnil, zelena barva je prešla v kri in kmalu je imela vso levo ramo oteklo. Poklicali so zdravniku, ki jo je operiral, toda zaman. Umrla je vsled zastrupljenja krvi z zeleno barvo svoje svilene bluze! Njegovo tudi. Krvnik ,,Oprosti te, ako bodem malo neroden, to je mo^e prvo usmrtenje." — Obsojenec: „M oje tudi." Prevzeten. Gost: ,,Natakar, sedaj ustavite deževanje, jaz bi rad odišel!" — Natakar : „Ali gospod, to ni v mojej moči." — Gost: „Prav slaba postrežba!" Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za 840.95 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiijatev registrirana. Tukaj v bližini, namreč v Mills Roonu, Pa., je dne 23. avgusta zvečer umrl JAKOB PAULIČ, kte-ri je bil ud društva sv. Barbare štev. 4, in tudi pri Jugoslovanski Katoi. Jednoti. Pokojnik je napravil oporoko, ktero so meni podpisanemu izročili, toda ni nobenega pravega naslova navedenega. Novce zapušča otrokom in ženi, ena hči je omožena in živi sedaj kakor sem zvedel v Leadville, Colo., z imenom ,,Maria Lavnha", to naprosim tem potom, da mi dopošlje natančen naslov od sebe in svojih bratov O naslovu v starej domovini ni dru-ge besede pisane v oporoki, nego ,,okrajno glavarstvo Novo Mesto'1. Dokler ne vem za rojstni kraj umrlftga, mi tudi ni mogoče dobiti denarja od Jednote, ker mora biti v poročilu od tukajšnjega gospoda duhovnika vse to navedeno. Moj naslov i a : JOHN KERZHISHN TK, Box 138, Federal, Pa., Allegheny Co. Naznanilo. Vsem rojakom naznanjava, da imava Grove, 306 So. Union, Pueblo, Colo., svoj SALOOiV, v kterem točiva najboljše pivo dobro vino, fini whiskey in imamo na razpolago izvrstne smodke. To je najlepši prostor tukaj ; samo dve ulice (ali streets) od Union kolodvora ali Dipe. Na h;ši je z velikimi črkami napisano The Grove^> Z odličnim spoštovanjem Andolšek in Plut, gospodarja 306 So. Union Ave., Pueblo, Colo. Kje sta! ALES BO.JC, doma iz Dolenje vasi pri Ribnici in FRANK PRESTOPNIK, doma iz Brezovice nad Ljubljano. Ako kdo rojakov ve kak naslov od imenovanih, naj ga blagovoli naznaniti Anton Ponikva r, Box 72, Eveleth, Minn. Naznanilo. Udom društva sv. Cirila in Metod a v Ely, Minn., spadajočemu k Jugoslov. Kat. Jednoti naznanjam, da se naša pravila od 13. avgusta naprej glase: „Kdor ne plača svoje mesečne doneske v dveh mesecih, se iz društvenega zapisnika izbriše". Pisma naj se pošiljajo na I. tajnika : JOSIP MANTEL, Box 224, Ely, Minn. Iz proste roke ©cLeuj v Kandiji, poleg Novega mesta- Pri Kondatu, popreje pri Strum-beljnu, stara znana GOSTILNA, vedno dobro obiskana; leta 1S90. je bila vsa hiša predelana in je sedaj tudi pripravna za prodajalnico poleg krčme in še posebej za mesarijo. Hiša ima 7 sob, 2 kuhinje, kaščo, 3 kleti, ledenico, skedenj in pod, 2 senici, 2 konjska hleva, 3 svinjake, drvarnico, shrambo za vozove, listnico, velik vit pri hiši sa zelenjavo, ktera se doma rabi. Cena je 15.000 gold. Dalje prodam veliko kmetijo, velik travnik na kterem se na kosi 24 voz mrve, vse pri domu pri bolnišnici usmiljenih bratov, 40 oralov njiv in 2 kozolca, vse strehe so pokrit« z opeko. (Jena 12.000 gold. ►-tiri dele h o s t e, vredno 2200 gold. Vse skupaj prodam za 29.200 gold. Prodam tudi domačijo posebej kakor je kupcu na voljo. I zrok prodaje je ker sem samec in nemam iledičev. Naslov je narediti: John Konda, Kandia, štev. 3 pošta Novo Mesto, Kranjsko, Avstria. Smesnico. Novošegni oglas. Kuharica išče službo. Ta zamore objednein družino poučevati v kolesarenju. Nič ni pomagalo. A.:„Ali je Vaša žena mnogo žolča zgubila pri poslednjej bolezni?" — B.: „Da, zelo mnogo, toda pomagalo ni nič ; sedaj je še bolj sitna nego je preje bila". Pnuai mi kje drusejdobiš rUVCI III I sedaj za $40.95 100 gold, avstr. veljave s poštnino vred $41,15? FR. SAKSER b 10. uri dopoludne iz pristanišča 5tv. 42 North River, ob Morton Street: La Champagne 9. sept. La Gascogne 1(». ,, La Bretagne 23. ,, La Touraiue 30. ,, La Normaudie 7. oct. La Champagne 14. „ La Gascogne 21. „ Prvi razred kajite do Havre veljajo $55 in višje. Glavna agencija za Zjed. države in Cauado: 32 BROADWAY, NEW 70RK. Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni >S-AZ/OOiV, kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOI.AR BAY, MICH. " -- ■ 'ii^ft1 iiAiirft-i % Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča STROGO SOLIDNA ^ /i A .V IC A <«> CHAS. R. WEITERSHAUSEW, 4 i i. 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. Tu ! a ka 2 VARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in j- s i d a v p h. '-anji -kode; ima svojega NOTARY PUBLIC, ki ri i. .v./i: pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje ded.-hi vse v ta pot >1 spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobrodne črte. t&r GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. IGN. TANCIG, i fotograf, P v Gatumetu, Mich. ro'-: ni Slov ncem iu bratom Hrvr.tom za \> ;V -TSTIH SLIK, za male in velike; za . . t zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi i - r- znlo pripravno darila ob raz- iti. .poioi\.m . tvi n občinstvu v Calumetu in oko-;.it- ze OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 bo uljudno izdelovanji svoje delo raznovrstn možke vse nih prilik. Tudi i lici svojo 1 centov naprej. : ' . -.:ke iz .-tur- domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Va-ij) i . i dom.l in vs * skupaj denem na eno sliko, ravno tak« kakor bi t i 1 i objedu?m slikani. Z spoštovanjem udani IGNATIUS TANCIG, CALUMET, MICHIGAN. Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA GIGAR FACTORY, F. A. Dusohek, lastnik. Priporoča pos-stnik m B-er Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fin t e m o t k e (Cigars) po iako nizkej ceni. Edini izdelevat ij : I LOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska lepoto Cigara" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri ^prej^mu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, Money Order ali ch-k pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko od-'pošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je: F. A. DTJSCHEK OFFICE: 1323 2nd Ave., NEW YORK, CITY. Svoji k svojimi Spretni agentje se sprejrao proti ugodnim pogojem. Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi slovenski fc TJ $ 1024 South 13. St„ Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsa komu dobro postreči zdobro pijač Oj finim w h i s key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne yS kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St.. Omaha, Neb.' Vsem roiakom priporočam moj SALOON 1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL., v kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO iu DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi Il^o^lj iLsoe« S pozdravom in odličnim spoštovanjem ANTON ZORČIČ, 1335 Main Str., La Salle, 111. -Sr^-zr-^ "P ^ ^^ John Golob, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenejšim 3glas-nim od ^25 naprej in treba dati 85 ,,are". Boljše vrste od $45 do S100. Pri naročilih od §50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano In prva poprava brezplačno. John Golob, 203 Bridge Street, JOLIET, 111, Spričevala: Matija Bezek imam že Štiri leta harmonike na 4 glasove i:i sem zelo zadovoljen niimi, ter so še sedaj dobre; igram zelo veliko na nje. Rojaki, nebojite se, da bi bili prevarani: harmonike so lahke za igranje, lepo izdelane in dovolj po ceni. To potrdim. Mnrko Težak imam harmonike že pet let '*1 Goloba na 4 glasove; veljajo me 75 d 10.000 do 15.000 goldinarjev množina stori, da lahko po ceni delamo. Vsak, potujoč v staro domovino, naj kupi vožnji listek pri nas v NEW YOKK.U, ker premnogokrat se zgodi, da kupijo listek kje na zapadu, v New York pa vsled kake železnične zamude ali nezgode samo kako uro prepozno dospejo, jiarnik »nirine točno in ti ljudje morajo pi>a--) 109 Greenwich Street, New York. Kdor potuje v staro domovino naj nam brzojavi dohod v Nk\v y<»kk in jo kte-rej železnici pride, najbolje da brzojavi iz 111 fi-ai.k ali Os\vh;k, Mum ukai \. ClltCAr.K itd., ker iz teh krajev vozijo redno v Nk\v Vokk. Vsakdo naj preje vpraša, kdaj pride v nk\v \ < ikk in po kterej železnici, da ga naš človek pride počakati : / malo svotico si dolarje prihrani. Vedno naj vsakdo pa/.i 11a številko 109 Greenwich Street. » "a "a .t* S«- 3»' HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik .IVAN POHEh sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamoSnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tudi vnanjili Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki Be je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo- Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na stoti TI O ±ICL Rtnt-i ti <=* nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovani gospod! Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu ■ sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem ^ se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da ae Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. K a r o 1 B 1 aži n a, Canion Ferry, Mont. Dr. G. /VAA7 POHEK seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. nasvete daje zastonj. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, So. East 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MISSOUBI. '--.ji- ■' 'Z: