SLOVENSKI ggj
kJ GOSPODA Ri p
TJtLSLT	Iigt ljudstva v pouk in zabava	^T^SZ?
Štev. 2.	V Maribora, dne 8. januarja 1903.	Tečaj XXXVII.
Celjska slovenska gimnazija.
Lani je bilo, na zaupnem shodu v Celju. Deželni poslanec dr. Dečko je imel ognjevit govor o celjskem vprašanju, in navdušenje zaupnikov pri njegovem govoru je prikipelo do vrhunca, ko je zborovalcem razvneto za-klical: «Iz Celja ne gremo nikdar!» «Nikdar», je odmevalo po celi dvorani. In zaupniki so se razšli ter raznesli po celem slovenskem Štajerju trdno zagotovilo: «Iz Celja ne gremo nikdar!» Toda ni še minolo leto od onega zaupnega shoda, in že se Sirijo glede celjske slovenske gimnazije jako čudne vesti. Zatrjuje se nam, da je pri komisiji zaradi celjske slovenske gimnazije označil stavbeni svetnik Butta kot najpripravnejsi prostor za celjsko gimnazijo stavbiiče g. Gologranca pri Dečkovi vili. Temu se ni čuditi. Od g. Butte nismo nikdar kaj boljšega pričakovali. Toda to je hudo, da se zavzema za taprostor tudi zastopnik celjske kmet-ske skupine v državnem zboru, g. Hugo vitez Berks.
StavbiSče Gologrančevo je oddaljeno od glavnega trga celjskega najmanj pol ure; pri slabem vremenu bo pa celo odrasli človek potreboval tja Se več časa. Dijaki bi morali namreč večinoma stanovati v mestu, ker v bližini dotičnega kraja P' primernih
Listek.
Stari Bog še živi.
Dogodbica; poslovenil Višnjevicki.
»Hm!« Frančič se zamisli; »Pa zna vala mati za to svoto?«
»Ne — hotela sem jo presenetiti, ko bi potrkala k nam kaka sila«
»Torej imate hranilno knjižico?«
»Tega ne — jaz imam denar doma shranjen.«
Obličje nadzornika se je vedno bolj temnilo. »To je hudo«, reče kratko.
»Gospa Tilčnik«, reče čez nekaj časa odločno. »Ne morem vam, žalibog, prihraniti hišne preiskave.«
»HiSna preiskava? Pri nas?« zakriči vdova s pretresujočim glasom. »In danes zvečer?«
»Moja dolžnost mi veleva!«
»Mati! odpravite naSe goste«, zakliče razburjeno Jelica. »Recite jim, kaj se je zgodilo ; njihovega pogleda bi ne mogla več prenesti. Vi pa, gospod nadzornik, spolnite svojo dolžnost. Naj se zgodi kar se hoče. Udam se vsemu, ker mi moja vest ničesar ne očita.«
Mati odide. Ni v stanu povedati gostom, kaj se je zgodilo. »Pripetila se je nesreča, boste že zvedeli. Le Anton naj ostane!«
ljudij, ki bi sprejemali slovenske dijake na hrano in stanovanje. Kedor se hoče o tem prepričati, naj gre vpraSat v občinsko pisarno celjske okolice. In če so kateri taki ljudje, so to delavci bližnjih tovarn, ki so, kakor je občeznano, večinoma socialni demokrati. Ali bi mnogi stariSi hoteli ravno ljudem takega naziranja izročevati svoje otroke, o tem smemo pač opravičeno dvomiti. Tudi vestna vlada bi se morala na to okoliščino ozirati.
Manjkalo pa bi popolnoma in na vsak način, ako bi se postavila slovenska gimnazija na Gologrančevem travniku, primernih his za premožnejše dijake in profesorje. Naj nas nihče ne tolaži z razlogom, da je pri-hodnjost Celja v Gaberjah, tam pri Dečkovi vili. Mogoče je, da se Celje v 20—30 letih tako razvije, da bi mogel tak zavod, kakor je celjska gimnazija, živeti v Gaberjah. A to je le mogoče. Cisto gotovo pa je, da bi slovenska «celjska» gimnazija pri Dečkovi vili prej že desetkrat usahnila, predno bi se Ga-berje tako razvile.
V Gaberjah torej ni niti primernih nad-zorovalnih ljudij niti primernih stanovanj za dijake. Ti bi morali večinoma stanovati v mestu, nekateri celo na Bregu ter potemtakem vsaki dan po dve uri (v slabem vremenu še več) izgubiti s hojo v Solo.
Nekaj časa pozneje je bila soba prazna in oba policaja z Jelico vstopijo v sobo. Mladi ključavničar je bil ves iz sebe, ko je sliSal, česar dolže njegovo nevesto; žalostno pa prisrčno jo objame in ji zatrdi, da ne verjame nikdar o resničnosti te obdolžitve.
Nadzornik stopi resno k njima.
»Z Jelico ne smeta skupaj ostati, gospod Veslič, ker se sumi, da sta sporazumljena. Stopite na to stran, vi Jelica, pa na ono. Med tem, ko bom preiskava], Lipnik«, se obrne Frančič k spremljevalcu, »pazite ostro na oba; gospa Tilčnik me bo pa spremljala.«
Voljno prime žalostna mati svetilko ter spremlja starega prijatelja, ki še ni nikoli tako težko spolnoval svoje dolžnosti, kakor ravno sedaj. Ona ga je pa spremljala tem raje, ker je vedela, da nima nič tujega v svoji hiši in ker je poznala svojo hčerko kot pridno in pošteno. Najprej je preiskal v Jeličini sobi, potem v kuhinji, nato v sobi, kjer je bila postelja njenega brata in nazadnje v sobi — pa nikjer ni bilo niti najmanj sumljivega najti. Postelja in pohištvo, predali in obleka, vse je bilo preiskano in gospa Tilčnik je morala vse natanko povedati, od kod in kako je to dobila njena hči in kje je kupila. Podobe so bile snete s stene, pregledana peč, pometen pepel itd.
Odlični slovenski narodnjaki v Celju že sedaj izjavljajo, da bi ne mogli tako daleč pošiljati svojih otrok v gimnazijo. Dve uri hoje na dan v Solo in iz šole pa je tudi res velika zahteva. Posebno hudo bi bili s tem prizadeti revni, slabo obuti in slabo oblečeni dijaki; kajti v šolo morajo, in naj je potem vročina ali mraz, sneg, dež ali ploha. Gotovo se ne bi naSel tako hitro in lahko oče, ki bi dal svojega sina pod takimi pogoji v gimnazijo v Gaberjah.
Težko bi bilo tudi na gimnazijo v Ga-berje dobiti odličnih profesorjev. Delovale bi na gimnaziji le učne moči, ki bi jih usoda zanesla tje. Vsak bi občutil kot kazen, ako bi priSel na zavod, ki stoji v vasi in pol ure oddaljen od mesta Če pa so profesorji nezadovoljni, ne delujejo s tistim veseljem, ki je pri odgojevanju neodhodno potreben. Kdor bi mogel, prosil bi se proč z zavoda, in stalno bi ostali tam le isti, ki bi morali ostati. Zavod bi torej ne priSel nikdar do ugleda in tudi ta okoliščina bi mnogo pripomogla do pomanjkanja dijakov.
Vsi ti razlogi nas prepričujejo, da bi gimnazija v Gaberjah ne mogla uspevati, ampak bi morala prenehati, in sicer prenehati zaradi pomanjkanja dijakov. In to hočejo nemSkutarji, to hoče tudi vlada doseči. Vlada bi imela potem vzrok, da bi nam nikdar veg
Nazadnje po dalj kot uro dolgem iskanju si hoče počiti od brezuspešne preiskave, kar zagleda Se na mizici jerbaSček s svežimi cvetlicami, kot darilo ženinovo. Skrbno privzdigne mahova tla, na katere je veSča roka vrtnarja pritrdila ljube cvetke.
»O, ne uničite nam tega«, prosi vdova, »to je darilo Antona Tam notri ni gotovo nič.«
»O tem sem prepri—«, beseda mu zamre na ustnicah, obraz se mu zmrači, s tresočo roko potegne v koSček časnika zavit predmet izpod mahu. Hitro odvije papir. Majhna Skatljica se prikaže; odpre pokrov in ukradeni biserji se zasvetijo v žarki luči nasproti.
Jelica zakriči in pade 'na stol. Nadzornik pa, globoko dihaje, stopi k njej in jo prime za ramo:
»Torej vendar, Jelica«, reče ostro. »Torej vendar — kdo vam je pa dal ponarejeni ključ, da ste odprli predal?«
Sedaj se dvigne Jelica. »Gospod nadzornik, pri nebeškem Očetu, oh verujte mi — kako je ta Skatljica prišla med cvetlice. Gospodu Likavcu nisem nikdar vzela ničesar, niti vinarja vrednosti — in celo te bisere!«
»Tudi najboljše srce lahko premaga skušnjava«, reče nadzornik. »Ako je to resnica, Jelica, govorite odkrito — radi vaSega
ne dovolila nobene gimnazije, in jako lahko bi se izgovarjala s smrtjo gimnazije v Ga-berjah. To pa moramo na vsak način preprečiti !
Kakor so sedaj razmere, morali bi Slovenci s svojo gimnazijo brez vsake odškodnine na Gologrančev travnik. Slovenci pa zahtevajo, da se mora spodnja gimnazija v Celju samem razširiti v celo gimnazijo.
G. Hugo vitez Berks ima baje v Celju tudi nekaj pristašev, toda hvala Bogu, le jako malo. Zato se nam zdi potrebno, da se ukrene:
1.	Naj se skliče shod spodnje-štajerskih zaupnikov in naj se pokliče gos p. Hugo vitez Berks z njegovimi pristaši na odgovor. Celjsko vprašanje je skupno vprašanje vseh štajerskih Slovencev, zato zahtevamo shod vseh spodnještajerskih slovenskih zaupnikov. Ako bi vitez Berks ne hotel priti na tak shod, ali ako bi se na shodu ne mogeljiopra-vičiti, naj ga pozovejo volilci po političnih društvih, da odloži mandat.
2.	Tak shod se mora vršiti na vsaki način, naj potem vitez Berks hoče priti nanj ali ne. Slovenci morajo izjaviti nasproti vladi, da zavzema vitez Berks v celjskem vprašanju stališče, ki je njim na škodo in proti njihovi volji. Naša volja je in ostane: Iz Celja mi ne gremo!
3.	Shoda naj ne skličejo celjski prvaki, ker ima mogoče gosp. Berks tudi med njimi somišljenikov. To se bo nemara izvedelo na shodu. Ampak shod naj skliče državni poslanec g. F r. R o b i č , kateremu je bilo v državnem zboru izročeno celjsko vprašanje, katero mu je sedaj g. Berks tako temeljito zavozil, ali pa deželnega glavarja nameštriik g. d r. F r. J u r t e 1 a, ki je načelnik kluba slo venskih deželnih poslancev ter vsled tega po stari navadi nekak naš vrhovni voditelj.
Ce pa se sedaj nič ne ukrene, potem pa itak Slovenci nismo vredni, da še živimo. Potem naj se uresniči klic: Za nami potop!
očeta, radi vas! Pred kaznijo vas ne morem varovati, ali delal bodem, kolikor mi bo mogoče, za vas, ako mi poveste odkritosrčno!«
»Jelica, ljubo dete! — za celi svet — reci, ako si bila res zapeljana«, prosi uboga mati in solze se ji vdero po licu.
»Mati, torej ste tudi vi zgubili zaupanje v mojo nedolžnost?« zakliče očitaje hčerka.
»Ali ta škatljica —.«
»Jaz ne vem, kako je prišla sem! Vem le to, da je nisem djala notri.« In pri tem je ostalo ubogo, mlado dekle, vkljub vsem prigovarjanjem nadzornika. Tako mu ne pre-ostaje drugega, kakor spolniti ostali del njegove dolžnosti.
»Jelica, vi morate z menoj — ne morem drugače ...«
Četrt ure pozneje stopita iz hiše v temno noč. Jelica gre omahuje na strani nadzornika. Njen ženin jo spremlja z žalostnim srcem. »Tolaži mamo, Anton«, ga prosi jo-kaje, ko je vzel slovo. »Reci ji, naj bo mirna, jaz sem nedolžna — nebo mi bo stalo na strani.«
III.
Globoko zamišljen je sedel nadzornik potem, ko je spravil Jelico v preiskovalni zapor in oddal bisere trgovcu. Tiho sedi in
Deželni zbor štajerski.
Dobili smo naslednje pojasnilo: V Šoštanju, dne 3. jan. 1903. Slavno uredništvo «Slov. Gospodarja», Maribor. V vašem cenj. listu z dne 1. t. m. se nahaja v poročilu iz dež. zbora neka pomota. G. Zičkar namreč ni stavil nikakega predloga, pač pa sem jaz stavil sledeči predlog: «Dež. zbor naj sklene, da se ustanovi na primernem kraju političnih okrajev Slov. Gradec ali Celje kmetijska šola z enoletnim tečajem in slovenskim pod-učnim jezikom za kmetske sinove, ki so namenjeni se s kmetijstvom pečati.» Z vele-štovanjem Vošnjak. — K temu imamo pripomniti, da smo povzeli poročilo o zasedanju deželnega zbora po drugih listih, ki so vsi — torej pomotoma — imenovali Žičkarja kot predlagatelja. Izvirno poročilo iz deželnega zbora nam je zadnjič došlo prepozno.
Politični ogled.
Nadvojvodinja Marija Valerija se
preseli s svojo rodbino na cesarski dvor ter bo pri očetu-cesarju opravljala na zunaj dolžnosti gospodinje. Njen dvor se v to svrho pomnoži. Ako se ta vest uresniči, potem je gotovo, da so govorice o odstopu cesarja neosnovane.
Na Kranjskem napreduje nemškutar-stvo. Velika nevarnost je, da bode prišla občina Jesenice pri prihodnji občinski volitvi v roke nemškutarjev. Nemški most do Adrije se pridno zida! — Ker se je nemškim Ko-čevcem dovolila cela nemška gimnazija, zahteva «Slov. List», da se morajo za Slovence kočevskega okraja na tej gimnaziji ustanoviti slovenske paralelke.
Češko-nemška pogajanja so se začela na Dunaju zadnjo soboto dne 3. t. m. Nemci iz Moravske so ob tej priliki izjavili, da se ne marajo posvetovati skupno z odposlanci iz Češke in tako se sedaj odposlanci iz Češke in odposlanci iz Moravske posebej posvetujejo. V imenu Čehov je naglašal dr. Pacak, da so za spravo. Toda jezikovno vprašanje se mora urediti ne samo na Češkem, ampak tudi na Moravkem in v Šle-ziji ter sploh v vseh deželah, koder prebivajo slovanski narodi. To je edino pravo stališče!
Avstrija in Rusija. Kakor smo poročali, prišel je ruski minister zunanjih stvari grof Lambsdorf na Dunaj, da se z našimi državniki pogovori, kako bi se dali skupno
spušča počasi oblake dima iz ust proti stropu. Današnji dogodek mu ne gre iz spomina. Zakaj je moral ravno on iti preiskavat k družini svojega nekdanjega prijatelja? In vendar je to storil rajši, kakor da bi bil prepustil komu drugemu, da je naznanil ubogi vdovi kolikor mogoče mirno strašno novico. In sedaj, — kaj naj premišljuje, kaj naj misli o dekletu, ker skoraj ni mogoče, da bi bila zmožna takega dejanja? Seveda je bila zapeljana — pa od koga? Ključavničar je dober in pošten človek. Kako pa je prišla škatljica med cvetlice? Škatljica, ta je bila dokaz proti njeni nedolžnosti. Nadzornik se grabi za glavo. — Hm, zakaj bi pa res ne bilo? Še druge reči je že doživel!
S silo se skuša otresti teh misli — prime za košček časnika, ki je ležal pred njim; bil je tisti, v katerega je bila zavita škatljica z biseri. Oko se mu ustavi na neki pesmi, v kateri se prepeva lepa navdušena slovanska pesem. To ga raztrese in lahek nasmehljaj se mu prikrade na ustnice. Nato jezno zamrmra nekaj pred se in obrne list, da bi nadaljeval. Pa ravno manjka zadnji del. Papir je bil iz poljskega časnika in odtrgan tako, da ga je še nekoliko ostalo v omenjenem časniku. Nadzornik je odložil papir, ne da bi se še kaj dalje brigal. Jutri hoče preiskovati naprej.
preprečiti nemiri v Makedoniji. V prvi vrsti se mora ozdraviti gmotna uprava Makedonije. Največjo nezadovoljnost povzroča namreč sedanji način, da se uradnikom po več mesecev ali pa tudi celo leto ne izplačujejo nikake plače ter so navezani po večjem na darila in pa celo na ropanje pri krščanskem prebivalstvu, ki se upravičeno upira takemu nasilju. Da se odpomore temu glavnemu vzroku vednih uporov, nameravajo velesile uvesti nekako nadzorstvo. Gotov del dohodkov Makedonije se bo stekal v posebno blagajno, iz katere se bodo plačevali uradniki, ki pa v bodoče ne smejo biti izključno mohamedovci. Sodi se, da bodo velesile same vplivale na izvolitev uradnikov. Vse te spremembe bi pa seveda silno omejile vpliv sultanove vlade. Vsled tega se prav lahko zgodi, da se bo sultan na vso moč upiral takim spremembam z najrazličnejšimi izgovori, konečno bo pa ostalo le vse pri starem. Besedi, groženj in opominov, je sultan že vajen, kaj drugega se mu pa itak ni bati. Seveda se v tem slučaju pojavijo novi nemiri in priti utegne celo do vojske z Bolgarijo. Morda se v letu 1903 odstrani večja nevarnost še z razpravami, pogajanji in kon-ierencijami, pozneje je pa nastop vojske neizogiben.
Avstrija in Ogerska. Dne 31. dec. po noči sta se avstrijski in ogerski ministrski predsednik zjedinila zaradi pogodbe med obema državnima polovicama. Vsebina pogodbe se ni razglasila, ampak to se zgodi še le, ko se predloži pogodba državnima zboroma, da jo sprejmeta. Naši in ogerski vladni listi zatrjujejo, da bo pogodba obema državama na korist. Kdo pa to verjame?
Bolgarija. V bolgarskem sobranju je te dni predložil finančni minister Sarafov svoj govor o gmotnem stanju Bolgarije za leto 1903. Po tem proračunu ima Bolgarija še 2 milijona frankov primanjkljaja, a minister upa, da ga pokrije še do konec leta ter da se prihrani čez 7 milijonov frankov. Po tem proračunu znaša dohodek za leto 1903 98,107.000 fr., a izdatek 97,682.871 fr. Iz-venredni trošek za železnice in morske luke Varna in Burgas je znašal 10,352.233 fr., pa se bode kmalu pokril, ker so se tako železnice ko pristanišča dala dobro v najem. K temu je opomniti, da Sarafov ni v tem najemu, ki se je sklenil z nemškimi tvrd-kami, videl nobene nevarnosti za narodno blagostanje bolgarskega prebivalstva. Slovan tako rad dela tlako!
Zanimivosti državnih proračunov. Silno poučen jezik govore državni proračuni
Drugi dan napiše v razne liste oklic, da se išče oni deček, ki je prinesel Jelici poročilo, naj pride v trgovino. Da bi se hitreje oglasil, razpisal je precej visoko nagrado, seveda iz svojega lastnega premoženja, ker se država ni brigala za tako reč — vendar se ni nikdo oglasil. Zasliši še enkrat vdovo, ženina in Jeličini sestričini — pa izpoved vseh teh mu naznanja le dobrosrčnost in poštenost jetnice, kakor tudi štedljivost in pridnost njeno ter mu izbijejo popolnoma iz glave sumnjo, da bi jo zapeljal njen ženin. Poda se torej še enkrat k Jelici, govori ji na srce, ne kot sodnik, temveč nežno, ganljivo kot oče — ona pa ostane neomahljiva v svoji trditvi.
Vpraša jo še, ali morda nima kakega sovražnika, ki bi ji hudo želel. — Žlahtno srce deklice odgovori, da nima nobenega sovražnika, da bi ona zanj vedela.
Nadzornik se odstrani. Nobena dvomba — Jelica Tilčnik bode morala biti obsojena. Vse okoliščine govore proti nji, in kaj naj izda njeno zatrjevanje o nedolžnosti, ko pa se je pri njej našlo blago in še tako skrbno skrito! In vendar — čim več občuje ž njo, tem bolj je prepričan o njeni nedolžnosti. Vedno premišljuje, kako bi se dal ta neraz-vozljiv vozel razvozljati, vendar od nikoder pomoči!
vseh evropskih držav za leto 1902. Potrebščina vseh držav znaša malenkost 2 9.0 9 0 milijonov, kar pomeni v primeri s proračuni za leto 1892 zvišanje za okroglo 40 odstotkov. Samo stroški za vojaštvo znašajo 7875 milijonov, torej dobro četrtino vse potrebščine. Vrlo zanimiva je številka, ki nam kaže skupni državni dolg. Ta znaša nič manj kot 13 0 milijard. Kajpada ne more soditi niti največji optimist, da bi se znižali kedaj ti ogromi izdatki, posebno oni za vojaštvo, ter državni dolgovi, ker z vsakim letom tako redno naraščajo. Vsakdo se pač vprašuje: Kakšni bodo pač proračuni po preteku pol stoletja, če se že v dobrih 20 letih pomnožč za 100 odstotkov.
Razne politične novice. Raznesel se je glas, da namerava naš presvitli cesar odstopiti in vlado prepustiti nadvojvodi Francu Ferdinandu. Neuspehi v politiki in hudi udarci v rodbini, posebno zadnji dogodki z nadvojvodom Leopoldom in princesinjo Lujizo, so ga baje nagnili, da je začel misliti na odstop. — Pred kratkim so se nemški in poljski socialdemokrati zjedinili v Berolinu na podlagi enakopravnosti. To je jeden izmed redkih slučajev, da pripoznava Nemec Slovana enakopravnim. — Bolgarija je odpovedala naši državi dosedaj veljavno trgovinsko pogodbo. — Na Kitajskem so se zopet pričele ustaje in nemiri. — Slovaški narodni zastopnik v ogerskem državnem zboru Valašek je bil obsojen na 6 mesecev ječe zaradi govora, o katerem se sploh ni dalo dokazati, da ga je imel. Tako postopajo Madžari proti Slovanom! — V Maroko, državi v severoza-padni Afriki, se je začela ustaja. Francozi so odposlali na obrežje svoje brodovje, da uduši ustajo.
Dopisi.
Studenci pri Mariboru. (Nemška kultura.) Kako miroljubni so Nemci, pokazalo se je dne 4. t. m. na veselici v Studencih pri Mariboru. Kakor se je že poročalo, se je ustanovilo bralno društvo in imelo 4. t. m. prvi občni zbor. Ker se je vuhredskim tamburašem odgovarjalo od neke strani, naj ne pridejo, in res niso prišli, svirali so tamburaši od Sv. Petra pri Mariboru; pelo pa je pevsko društvo »Maribor«. Gostje so se pripeljali od. vseh strani, kakor z Dunaja, Linca, Gradca, Celja. Udeležba je bila zelo velika. Nekateri naši »miroljubni« Nemci in nemškutarji so že ves čas h u j-
Nekega popoludne, ko je bil nadzornik službe prost, poda se v slovečo kavarno, v kateri je marsikedaj rad ostal kako urico, prebirajoč časnike. Več listov je že prečital, ko mu pride v roke poljski časopis. Nadzornik več lista kakor bere, kar se spomni, da je v tem časniku bila ona navdušena slovanska pesem, katero je pred kratkim bral. Začne iskati, vendar radi prevelike raztrese-nosti je ne najde. Prične torej od začetka in z večjo pozornostjo pregleda vsako številko. Tukaj mora biti — vendar kaj je to, od do-tične strani je bil odtrgan precejšni kos in le majhen košček je ostal.
Zamišljen čita ostale vrstice pesmi in obraz se mu spremeni. Zdi se mu, da manjka tukaj ravno isto, kar je že enkrat bral. In tisto je bilo na papirju, v katerega je bila zavita škatljica z biseri.
Takoj pokliče gospodarja.
»Gospod Alinger, prosim, ali smem vzeti to številko seboj?«
»Gotovo, gospod nadzornik. Le vzemite si jo, saj je že tako več dni stara.«
»Ali se ta časnik pri vas mnogo čita?« vprašuje skrbno Frančič in se trudi vzeti časnik iz držaja.
»Seveda.«
»Ali mi morete morda povedati, kdo ga vse bere?«
skali socijaldemokrate s trditvijo, da bo delalo društvo proti njim. In prišli so tudi socijaldemokrati k zborovanju. Koj pri začetku so ti zagnali krik in vik, da je bilo, kot bi sedeli v državnem zboru za časa Wolfa in Schonererja. Tu so se dvigale pesti, vpilo se je, ropotalo in žvižgalo, da je letelo skozi ušesa. Tam v kotu je tolkel kdo na tamburico bas, da je kar bobnelo, oni je zvonil s kozarcem, drugi zopet žvižgal itd. Nastale so gruče, ki so se porivale sem in tje. Ko so se pa duhovi pomirili, so se prečitale pravila, in videlo se je, da v pravilih ne stoji nič žaljivega proti socialdemokratom, na kar so se ti mirno razšli. Kdo je bil torej kriv tega? Odgovor na to je, da so Nemci in nemčurji raztrobili po svetu, da dela društvo proti socialdemokratom. Lažnjiva »Mariboržanka«, kateri menda ne bo nikoli zmanjkalo laži, pa laže o tem zborovanju, da pevci niso peli in da so morali bežati. Kdor je bil tam, ve, da so pevci peli vse pesmi, katere so bile na programu, tamburaši igrali, kakor navadno, in da je bilo ploskanje in živijo klicanje na obeh straneh živahno. Razšli so se ob pol
9.	uri, ker je veselica trajala le samo do
10.	ure. Na vstopnini so dobili 23 gld. Gosp. dr. Pipuš imel je lep govor, za kar je žel veliko priznanje. Predsednikom je bil izvoljen g. Matija Čagran, podpredsednikom g. Ivan Lorbek, tajnikom g. Franc Šnuderl, blagajnikom g. Franc Kokolj, knjižničarjem g. Ivan Senekovič. Odbornikom gg. Martin Medvedšek in Fr. Pohar. Procvitaj torej mlado društvo, zbiraj Slovence, trgaj je iz rok nasprotnikov, brani slovensko zemljo potujčenja in plačilo ti ne odide.
Kapela pri Radgoni. (Bodimo Slovenci!) Vsakovrstne razmere me silijo, da moram zapisati nekoliko besed. Nimamo ravno nič kaj posebnega, toda nekatere stvari so vendar pri nas take, da človeka kar osupne. Pri Kapeli, k&kor je znano, imamo narodno gostilno. Naš gostilničar sezidal si je v preteklem letu krasno poslopje; prostori so prijetni, postrežba okusna in prijazna. Ljudstvo se tudi zaveda reka: Svoji k svojim. Toda vsega obžalovanja vredno je to, da se ravno v naši narodni gostilni ob nedeljah, ko se vrši v cerkvi pozna služba božja, ljudem, katerim ni za cerkev ne za Boga, daje pijača, posebno žganje. In ko gre pobožno ljudstvo iz cerkve, so ti ljudje tako glasni, da se mora vsaki nad tem spodtikati. Vprašam Vas, gospod gostilničar, ali bi se ne dalo temu pomagati? Dalje! Na tem novem poslopju so kar trije
Kavarnar se zamisli. »Vsak časnik ima svojega ljubljenca. Bere ga gospod profesor Tober, doktor Šimerk, gospod Lahkožive—.«
»Gospod Lahkožive? Kdo je to?« vpraša Frančič, kateremu se ime znano dozdeva.
»Knjigovodja Likavca, on je, če se ne motim, doma s Poljskega in se torej zanima za domači list.«
»Tako, tako«, reče nadzornik hladnokrvno ter plača in odide. »Lahkožive — resnično — to ime mu je Likavec imenoval.«
Hitrejših korakov se poda Frančič v svoje stanovanje in skrbno primerja košček časnika k drugemu kosu. Oba kosa spadata skupaj!
Nova misel se odpre nadzorniku. Poda se k Likavcu; bil je sam.
»Gospod nadzornik!« vsklikne Likavec. »Kaj prinašate dobrega? Ali je nesrečno dekle že obstalo?«
»Ne, ne — kaj še!« odgovori nadzornik. »Pridem le vprašat, gospod Likavec, če imate vi v svoji trgovini poljski časopis?«
»Poljski? Ne. Kako — ?«
(Konec sledi.)
napisi in sicer: Prvi: Franc Hausman, trgovec. Krasno! Drugi: Anton Divjak, gostilničar. Tudi krasno. Tretji pa, nevem, mi boste li verjeli ali ne? Toda jaz povem, namreč: »Peter Kaidisch, Fleischauher«. Prekrasno! To pa, to; to je že kaj vredno. Heil! Gospod Divjak! Ali ni to madež na Vaši narodni hiši? Upam, da boste povzročili, da se ta madež v kratkem odstrani, ter ne boste pripustili, da bi kdo na Vašo krasno poslopje razobešal nemške napise, posebno pa ne taki,ki sami ne govorijo prav nemški. In tak je tudi Kajdič, kakor ste se gotovo že sami prepričali. Saj govori on tako nemščino, da je v nobeni nemški knjigi ne najdeš. In tak torej ima nemški napis na Vaši hiši! Mislim, da bo v kratkem drugače.
Pilštanj. (S m r t n a k o s a.) Prva žrtev neizprosne smrti v novem letu je bila na Pilštanju plemenita gospa Marija Supančič, soproga gosp. Matevža Supančič, trgovca in poštarja, ki je v petek zjutraj po dolgi bolezni zatisnila za vselej oči v 70. letu starosti. Pogreb pretečeno nedeljo, 4. dan januarija, po poznem sv. opravilu pričal je, kako priljubljena in visokospoštovana bila je ranjka ne samo v domači, ampak tudi v sosednjih župnijah. Prišlo je toliko ljudi, da so pri pogrebu ženske še bile pri farni cerkvi, a prvi pogrebci že na pokopališču. — Skromna in tiha gospa pač ni mislila, da bo imela tako veličasten pogreb in toliko spremljevalcev na zadnji svoji poti — in ravno ta skromnost naredila jo je vsakemu prikupljivo. Bila je izredno pobožna. Vsak dan, dokler še le količkaj zdrava, šla je dvakrat v cerkev, zjutraj k sv. maši in zvečer k skupni večerni molitvi in to tudi v najslabšem vremenu, v največji zimi. Sv. zakramente je redno vsaki teden sprejemala. Kajpada se je tako prav lepo na smrt pripravija. Med mnogimi čednostmi, ki so jo aičile, bila je tudi njena izvanredna gostoljubnost. Vsak, ki je na Pilštanj prišel, rad se je v hiši Supančičevi oglasil, ker gospodinja hiše je vsakemu rada prišla Z odprtimi rokami nasproti. Rado-darnost njena do revežev ni imela nobenih mej. O letošnjih božičnih praznikih ni mogla več razločno govoriti, ker se ji je bližala že smrt, a toliko še je bilo razumeti, da je vprašala, ali so domači tudi za reveže kaj pripravili o božičnih praznikih. — Ni torej čudež, da je vsako oko pri pogrebu bilo rosno in da si slišal le en glas: »Gospa Supančič bila je izredno dobra gospa!« Pogreba bi se vdeležilo gotovo več gg. duhovnikov, a ker je bila nedelja, niso se mogli drugi vdeležiti, kakor le mili gosp. kanonik, 80 letni starček, iz Kozjega, kateri so pogreb vodili ob asistenci domačega župnika in ka-pelana. — Nagrobni goyor imel je g. župnik, kateri se je spominjal mnogih vrlin umrle in tolažil žalostne domače zavolj nenadomestljive izgube. K sklepu zapeli so še pevci pri odprtem grobu lepo pesem, katere je vodil izborni pevovodja gospod nadučitelj Germovšek. Na pomoč prihitel je pevcem z lepim svojim glasom gospod učitelj kozjanski Oskar Zolnir. — Tako smo izročili materi zemlji telesne ostanke gospe Supančičeve, ter se ločili od odprtega groba njenega z zdihljejem: Bog ji bodi plačnik za vse in daj ji večni mir!
Kozje. (Volitev v okr. šolski svet.) Slavno uredništvo! Uljudno prosim, da bi z ozirom na zadnji dopis iz Kozjega objavili resnici na čast sledeče pojasnilo:
Volitev v okrajni šolski svet sploh ni bilo. Volilo se je sanjo v krajni šolski svet, kjer sva z gosp. Brilejem bila izvoljena z devetimi slovenskimi glasovi proti trem glasom, od katerih pripadata dva nemški, jeden pa — stoječ pod znanim uplivom — slo-vensko-napredni stranki. — Zahvaljujoč se za vsprejem teh vrstic želim v novem letu Vašemu listu mnogo, mnogo vspehov na narodnem polji in se bilježim z velespošto-vanjem udani dr. Fr. J a n k o v i & — Kozje, dne 5. januarja 1903.
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
Osebne vesti. Prestavljen je davkar g. Mihael LeSnik iz Šmarja pri Jelšah v Maribor. Na njegovo mesto v Šmarje pa pride g. Emil Orožen, davkar v Knittel-leldu. — V pisarno g. dr. ŠuSterSiča v Ljubljani je vstopil kot koncipijent naš rojak g. dr. Josip Leskovar.
Imenovanje. C. kr. finančno ravnateljstvo v Gradcu je imenovalo davčnega kontrolorja Jakoba Obrežila ter davčne oficijale Jož. Rocha in Dragotina Rudla za davkarje, davčne pristave Martina Kojca, Alfonza Sorg-lechnerja, Antona Planinca, Rudolfa Volov-seka, Roberta Štepica in Otokarja Horvath-a za davčne oficijale.
Sodnijska imenovanja in preme-ščenja. Sodnikom je imenovan sodni ad-junkt g. Franc Peterlin v Kranju za Kranjsko goro. Prestavljeni so sodni adjunkti gg. dr. Karol K o č e v a r iz Sv. Lenarta v Maribor, dr. Viljem Stepischnigg iz Ormoža v Ptuj, dr. Valentin Flerin iz Kranjske gore v Ilirsko Bistrico in Jakob Antloga iz Mokronoga v Kranj. Za sodnijskega adjunkta v Mokronog pride g. Jurij Kozina, za sodnijskega adjunkta v Kranjsko goro pa gosp. Valentin Levičnik. Sodnijskim adjunktom so imenovani avskultantje gospoda: Roman Trstenjak in Ludovik PerSa za delokrog graškega nadsodišča in g. Ernst Weiss za Marenberg.
Poštne vesti. Postno in brzojavno ravnateljstvo v Gradcu je imenovalo absol-viranega gimnazijca Antona Klemenčič pri Sv. Trojici v Slov. goricah in učiteljskega kandidata Janeza Bračko iz Negove poštnim praktikantom.
Zaročil se je v Maribora g. H i n k o Drofenik, c. kr. davčni pristav, z gospico Emico Vavroh, hčerjo profesorja na c. kr. učiteljišču g. Vavroha. Bilo srečno 1 — V Enzersdorfu se je zaročil g. Friderik Zinauer, učitelj pri Sv. Jakobu v Slov. gor., z gospico Marico Pukl, nečakinjo g. Jakoba Pukl, posestnika in tolmača na Dunaju, čestitamo!
Mariborske novice. Mariborski krčma rji delajo hude, črne naklepe v svojih srcih proti — pivcem. Povišati hočejo pivo, da bo stalo 03 L 14 v, 05 L 22 v. To zvišanje bo pivcem slabo dišalo! — Ivan in Roza M e g 1 i č pustila sta doma samega otroka, ki se je pričel igrati z žvepljenkami. Obleka se je otroku pri gorečih žvepljenkah užgala. Otrok je dobil strašne opekline in je vsled tega umrl. — V Tegethofovi ulici se je nastanila panorama. Ta teden je videti slike z gardskega jezera. — V prodajalnici trgovca Sossa v Mariboru je bil na novega leta dan ogenj. Najbrž je začelo goreti blago, ki je bilo položeno jako blizu zakurjene peči. Škode je naredil ogenj okoli 20.000 K. Blago je vse zavarovano. —
Slovanska načela. Od mladega rodoljuba smo dobili naslednje, vsega premišljevanja vredne vrste: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe, sovraži, zaničuj in uniči vsako krivico! — Talent, genij sama za sebe sta za — nič; pridno, ljubeznipolno delo — vse! — S pravičnimi, marljivo izdelanimi narodnimi zahtevami ne ostani doma, nasprotno, razglasi jih, da jih ves svet sliSi! — Narodi naj bodo kladiva ali tnala!? Ali srednje poti ni? Hvala Bogu! Se vedno vihra večnoživa zastava ljubezni! 2 njo brez strahu v boj za pravico in proti krivici! To bodi naSa srednja, slovanska pot! — Edino temeljito premišljena in pravično izpeljana narodna autonomija prinese narodom rešitve! — Narodne zahteve bodi jo jasne in resnične! Ogibaj se fraz in vsega bombastičnega! — Z Bogom! — Ali niso
to krščanska načela! Prosim, ravnajte se po njih!
Državni zbor bode, kakor se sliši, sklican k zopetnemu zborovanju za dne 15. januarja.
Nemška drznost. Nemci so dne 6. t. m. ustanovili v Razvanju pri Mariboru sud-markino podružnico. Nemci načrtoma prodirajo proti osrčju naše slovenske zemlje ter nam jemljejo jedno postajo za drugo. Slovenci pa smo tako miroljubni ter si damo brez odpora jemati zemljo in narodnost. Tužaa nam majka!
Vojaške vaje deželnih brambovcev.
Za 1. 1903 bodo poklicani na vojaške vaje vojaki asentnih letnikov 1900, 1898, 1896, 1894, ki so služili dve leti; kakor tudi vojaki letnikov 1899, 1897, 1895, ki so 3 leta služili; nadalje vojaki letnika 1892, ki Se niso vsega skupaj bili 16 tednov na vojaških vajah; vojaki letnika 1892, ki so se iz rezerve premestili v aktivno službo; nadomestni rezervisti letnikov 1902, 1899, 1896, 1893 izvzemSi onih, ki imajo že za 8 tednov vojaških vaj; nazadnje se bodo poklicali tudi vsi, ki lani niso mogli delati vojaških vaj.
Radenci pri Radgoni. Dne 27. dec. 1. 1. je hotel na tukajšnjem kolodvoru sprevodnik Anton Klaus zvezati dva železnična voza. Pri tej priliki je dobil palec desne roke med bunki, katerega mu je hudo zmečkalo. Bila je že tema in najbolj vsled tega se je zgodila nesreča.
V	Radgoni je ogrizel stekel pes pod-polkovnikovo vdovo Rau in njene tri hčere. Udova se je odšla s svojimi hčerami zdravit na Dunaj v Rudolfovo bolnišnico.
V	Vuhredu se je ponesrečil in utopil v kadi usnjarije Vrentschurjeve usnjarski delavec Kristijan Gens. Zapušča udovo in sedem nepreskrbljenih otrok.
Od Sv. Lenarta v Slov. goricah. PiSe se nam: Kot mlad gospodar sem bil naročen dalj časa na ptujskega »Štajerca«, a zdaj sem mu pa za vselej odpovedal pot k svoji hisi, to pa zavoljo svojega boljšega prepričanja, in tudi zato, ker sem prišel ob čast in poštenje pri poštenih in imenitnih ljudeh, proti kojim seje neprestano sovraštvo ptujski list. Hvala Bogu, žel ga pri meni ne bo, ker že imam naročen »NaS Dom, na »Slov. Gospodarja« pa se danes naročim. Spametovani kmet J. Š.
Iz Ribnice. Tukajšnja Marijina družba si je omislila novo podobo brezm. spočetja M. B., katera je bila 8. decembra m. 1. slovesno blagoslovljena. Vele učeni g. dr. FeuS pa je v lepi besedi Marijo v zgled postavil vsem, posebno pa družbenikom. Bog plati! — Meseca majnika je v Hudemkotu spečemu gostaču Tomažiču hotel nekdo vrat prerezati v hisi v spanji, a zločinca niso mogli dobiti. A zdaj pa so orožniki istega dobili v osebi njegove tašče, katera je hotela hčerinega moža umoriti, da bi baje le-ta mogla nekega mladega fanta v zakon vzeti. Vsi trije so že pod ključem. — Tukajšnje bralno društvo pod predsedniStvom vrlega kmeta Miklavca namerava v kratkem neko gledališko predstavo vprizoriti in poskrbeti za podučljivi govor. Prav tako! Moči ne manjka, a edinosti je treba, in vse bode dobro. Naj svet zve, da na visokem Pohorji Se živimo vrli Slovenci!
Občinske volitve v Ljubnici pri Vitanju. Dne 22. decembra 1902 je bila nova volitev v občinski odbor za občino Ljubnica-Stenica. Izvoljeni so bili gg.: Martin Jelenko, Anton Rotonik, Franc Steničnik, Jak. Počivalnik, Simon Sasijal, Matevž Pun-gartnik, Franc Hrustei, Anton Kremar in Jožef Oučar. Dne 5. januarja t. 1. se je pa vrSila volitev župana in dveh svetovalcev. Za župana je izvoljen g. M. Jelenko, kateri je tudi cerkveni ključar v Vitanji. Za svetovalca pa dosedanji župan Anton Rotonik in Matevž Pungartnik. Imena odbornikov kažejo,
da bo v prihodnje občina zopet v narodno zavednih rokah!
Celjske novice. V noči od 30. do 31. dec. je umrl prejšnji župan celjski, Gustav Stiger. Bolehal je že delj časa na jetrih. Čeravno je bil hud Nemec, vendar izmed najstrastnejSih ni bil. — Pevsko društvo ima redni občni zbor dne 15. januarja. — Celjski ponočnjaki so razbili okna slovenske fotografske delavnice «Apolon». Celjski policaji bodo težko naSli te razbijače. — Za brv čez Savinjo pri Grenadirju je dovolil okrajni za-stop celjski 1000 K podpore. — Uradniki v Celju dobe vsled nastale draginje draginj-sko doklado in sicer 20% plače. Uradnikom se pač dobro godi. — Silvestrova veselica se je jako dobro obnesla. Vspored je bil velezanimiv. Posebno je dopadala godba na lok (kvintet), pod vodstvom g. A. Lajovica in osmeroglasen mešan zbor «Iz naroda», katerega je prednašal pevski zbor c. p. društva s spremljevanjem godbe (skladba gosp. Fran. Koruna). Poskrbelo se je tudi za smeh z izvrstno burko «Bucek v strahu». Nastopih so tudi telovadci Celjskega Sokola, ter se z veliko spretnostjo producirali. Alegorija novega leta je bila zopet lepa: staro leto se je pred očmi pogreznilo v globočino — novo leto pa je nastopilo v vsej krasoti; dva palčka pa sta nam prinesla kot novoletno darilo — «Dijaški dom». Da bi se uresničilo! — Delavsko podp. društvo priredilo je na Štefanovo svojim članom, oziroma njih otrokom ljubko božičnico. Obdarovanih je bilo mnogo delavskih otrok. Preč. gospod vikar Gorišek so dajali v uvodnem govoru lepe nauke navzočim otrokom kakor njih stariSem. Ginljiv je bil tudi govor društv. predsednika g. Rebeka. — Pred okrožnim sodiščem je stalo pred kratkim nič manj nego 15 oseb, ki so bili zato-ženi radi tatvine v mestni klavnici. Franc Filipič je bil obsojen na en mesec težke ječe, Matija Pavalec ml. in st. in Kari Vi-zočnik na en teden zapora, Rudolf Kopp na dva meseca, Janez Pavalec na Sest tednov težke ječe, Martin Hojnik na 14 dni zapora, Jakob SvenSek na en teden, Anton in Marija Jezernik na pet dni, Matilda Pavalec na 3 dni zapora. Anton Brilej in Franc Pavalec sta bila oproščena. Večinoma sami Celjani.
Uradni dnevi v celjskem glavarstva. V Celju vsako sredo in soboto izimSi praznikov od 9. ure predpoldnem do 12. ure opoldne. Ostale dni se uraduje le v nujnih zadevah strank. Na Vranskem dne 6. februarja, 24. aprila, 10. julija, 25. septembra in 11. decembra od 10. ure predpoldne do 12. ure opoldne. V Šmarju dne 16. januarja, 6. marca, 15. maja, 23. julija, 9. oktobra in 18. decembra od 9. ure predpoldnem do 12. ure opoldne. V Trbovljah dne 16. januarja, 20. marca, 3. julija, 22. septembra od 9. ure predpoldnem do V« 12. ure opoldne. Politični ekspozituri v Konjicah in Mozirju bodeta imeli uradne dneve od slučaja do slučaja. Kdaj bodo ti uradni dnevi, bodeta navedeni ekspozituri vsakikrat osem dnij poprej razglasih.
Ogenj. Iz Gotovelj se nam piSe: Dne 24. decembra 1. 1. smo imeli v naši okolici požar, ki je upepelil hiSo posestnika Jakoba Pire. Užgale so se saje v dimniku in ker je bilo poslopje s slamo krito in tudi stene lesene, zgorelo je v kratkem času do tal. Gasiti se ni dalo, ker ni bilo vode pri rokah. Le mirnemu vremenu in hitri pomoči sosedov se je zahvaliti, da se je nekaj najpotrebnejšega rešilo.
Nesrečna smrt Na Sladki gori pri Cmureku je zadnji petek, 12. jan., živ zgorel prevoznik (brodar) FeuerlSscherjevega broda čez Muro, Anton Schof. Zjutraj istega dne so ga naSli v njegovi kolibi vsega zažganega — mrtvega. Poprej se je nasrkal žganja. Pijan je zakuril v peč in se vlegel v postelj, ki je začela goreti in je ž njim vred zgorela, Žalosten vzgled!
Nesreča. Iz Ljutomera se poroča, da je tamoSnji solicitator pri odvetniku dr. Gross-
mannu, Andrej Vrabl, v gostilni g. J. Vau-potiča ravnal tako nerodno z revolverjem, da se je sprožil in zadel strel orožnika Jos. AnuSka v čeljust in mu prodrl v usta. Orožnik je težko ranjen.
Veledušen dar. Velerodni gospod Marij grof Attems, c. kr. namestniški svetnik v Mariboru blagovolil je poslati podpisanemu vodstvu 50 K za božičnico ubogim učencem. Za ta blagi dar se najprisrčneje zahvaljuje preblagemu gospodu darovatelju šolsko vodstvo pri Sv. Andražu v Leskovcu- — Vinko Stoklas, nadučitelj.
V	Slivnici pri Maribora je umrl ondotni trgovec g. Fr. Sirk v 55. letu svoje starosti. N. v m. p.!
Velik pretep. V Mihovcih, župnija Cirkovce, je nastal dne 26. dec. m. 1. velik pretep, katerega se je udeležilo nad 40 fantov iz Mihove, Cirkovc in Pleterij in bližnjih vasi. Pet fantov je bilo močno poškodovanih.
V	Braslovčah je ne Silvestrov večer začela tleti obleka v zasebni sobi gostilničarja Rfislcrja. K sreči so prišle hčere pravočasno v sobo, in večja nesreča je bila odstranjena.
Pri Sv. Barbari y Halozah so našli pri posestniku Filipu Mendašu na svislih mrtvo moško truplo, kjer so je na levi strani že miši in podgane močno objedle. Izkazalo se je, da je truplo Vindiša iz Varnice, ki je pred več časom brez sledu izginil.
Žitne cene. V Mariboru: 100 kg pšenice 15 K 80 v, rži 13 K 90 v, ječmena 13 K 40 v, ovsa 14 K 60 v, koruze 15 K 80 v, prosa 15 K 40 v, ajde 16 K 40 v, fižole 24 K. — N a D u n a j u: 50 kg pšenice 7 K 72 v, rži 6 K 88 v, ječmena 0 K — v, ovsa 6 K 40 v.
Sadne in drage cene y Maribora. 1 kg jabolk 28 do 40 v, orehov 24—40 v, 1 kg krompirja 6 v, čebula 16 do 20 v, česna 50 do 56 v, 5 jajec 40 v, 1 kg sira 30 do 64 v, surovega masla 2 K do 2 K 80 v, 1 1. svežega mleka 18—20 v, posnetega mleka 10—12 v, sladke smetane 40—56 v, kisle smetane 56 do 64 v, 1 kg kumine 1 K do 1 K 10 v, hrena 30 do 50 v.
Društvena poročila.
Slovanska čitalnica ▼ Maribora je
sestavila za tekoče leto sledeči vspored društvenih nastopov: dne 18. prosin. predstavlja se narodna igra »Divji lovec«; dne 1. sveč. bode veliki sijajni ples v Narodnem domu; sredi meseca svečana predstavljala se bode igra »Lumpacij Vagabundus; na pustno nedeljo se vrSi družbinski večer v kostumih na Čast gledaliških naših diletantov; 7. sušca nastopila bode v Narodnem domu Nadina Slavjanska v posebnem koncertu; sredi meseca sušca se vrši drugi družbinski večer; dne 28. rožnika se bode vršila v vseh za to porabnih prostorih Narodnega doma velika narodna veselica s sodelovanjem vseh narodnih društev v prid društva sv. Cirila in Metoda; v postu se bodo vršila v Narodnem domu javna vednostna predavanja z brezplačnim vstopom, za katera se ¡e oglasilo že
5	govornikov.
Za dražbo sv. Cirila in Metoda so
poslali upravništvu »Slov. Gosp.« sledeče darove: g. Meško Martin pri Kapeli dar Mo-horjanov 6 K, župnija Nazarje d. M. 2 75 K, g. Lenart Martin St. Ilj pod Turjakom d. M.
6	28 K, g. Ant. Kocbek, Sv. Peter pri Mariboru 8 K. Vsem darovalcem prisrčni »Bog plačaj!«
V	Št Lovrenca nad Mariborom je
v nedeljo, dne 11. januarja narodna veselica v gostilni »Pri jeleni«. Slovenci iz Maribora in dravske doline, v Št. Lovrenc!
Ormoška čitalnica je priredila dne 6. jan. gledališki večer, Igralo se je »Gospod Kodelja« in »Bucek v strahu«.
Sv. Pavel pri Prebolda. Naše kat. izobraževalno društvo vrlo napreduje in šteje med svoje ude vse boljše može in fante St. Pavelske fare. Nesreča za faro pa je, da ie vedno životari naše liberalno društvo in širi med ljudi svoje liberalne časnike. Društvo ima svoj sedež in svoje zavetje pri gostilničarju g. Francu Vedenik po domače »pri Peku«. V novem odboru so trije služabniki gosp. N. Zanierja. Eden je za predsednika, eden za podpredsednika, eden pa za tajnika.
Sv. Rupert v Slov. gor. Dne 26. grudna 1902 se je vršil občni zbor tukajšnjega bralnega društva. Pri tej priliki sta se tudi ponavljali igri: «Zamujeni vlak» in «Sv. Neža», kateri so izborno predstavljali sami domači fantje in dekleta. Udeležba je bila lepoštevilna, gotovo nad 300 oseb. Počastili so nas s svojim obiskom naši sosedje, posebno pa vrla mladina iz župnij: Sv. Lenarta, Sv. Barbare, Sv. Urbana in Sv. Bol-fanka, najbolj častno je bila zastopana ta-mošnja občina BiS po svoji nadebudni mladini. Pri občnem zboru so navzoči udje jednoglasno zopet glasovali za sedanji odbor, kateri sestoji iz samih navdušenih, kmečkih, za narodno stvar vnetih fantov, ki so to leto zares občudovanjem vredno vztrajnostjo delovali nato, da se je naše društvo tako lepo razvilo v korist naših tužnih gospodarskih in narodnih razmer. — Pač res škoda, da se ni tedaj udeležil tega zbora, tudi isti nam dobroznani «Štajerčev» dopisun, kateri se je v zadnji številki ptujske zgage spravil nad našega č. gosp. župnika, kjer pravi, da bi mi pod njihovim pokroviteljstvom tu uganjali nekakšne «teatre». Razvidel bi, pod katerim pokroviteljstvom in komu na korist se predstavljajo tukajšnje igre! Menda pač le istem stanu, kateremu se pravi kmečki in istemu narodu, kateri se slovenski imenuje. Da si v pošteni družbi odpočijemo od našega napornega'dela in se zabavamo z lepimi igrami, od katerih je dobiček namenjen za nakup koristnih knjig in časnikov za strokovno izobrazbo našega stanu, to je vendar vse hvale vredno. Za tokrat dovolj, prihodnjič se malo natančnejše pomenimo s tem dopisunom in njegovim novim privržencem, nekdanjim narodnjakom!
Pri Kapeli blizu Radgone je dne 25. jan. t. 1. popoldne po večernicah redni občni zbor bralnega društva po navadnem vsporedu.
Uboge mačke. V Varšavo sta prišla dva odposlanca neke lipske trgovine lepotičij. Ta dva odposlanca sta izdala oklic, da plačujeta 24 do 30 kopejk za eno mačkino kožo. Mladi ljudje so sedaj začeli po celem mestu loviti mačke in kože donašati lipskima odposlancema, ki kože odpošiljata v Lipsko, kjer se preustroje za razna lepotičja.
Smodk se je poprodalo v letu 1901 v Avstriji 1.285,125.266, smodčic pa 3.885,920.062. — Državi je dalo to K 42,540.748 86.
Ie dragih krajev.
Iz mladih dni vojnega ministra.
Novi avstrijski vojni minister vitez Pitreich preživel je svojo mladost v Ljubljani, kjer mu je bil oče svetnik pri prizivnem sodišču. Družina je zahajala po leti na svoje posestvo zunaj mesta, kjer je uganjal dečko vsakovrstne razposajenosti, kakor sam pripoveduje. Pri nekem padcu si je izbil prednje zobe ter ostal brez njih. Drugikrat so ga v zadnjem hipu rešili, da ni utonil. Enkrat pa je zaja-hal precej divjega bika na paSi, ki je drvil ž njim okoli ter ga skušal otresti. Da se je to živali posrečilo, bi bilo zelo usodno za dečka. A ta se je tako čvrsto držal na njegovem hrbtu, da se je žival (upehala ter je srečno ušel.
Hraber vojak. Ob priliki velikega potresa v Turkestanu je stal v mestu Ašabadu na straži pri zastavi in blagajni 11. bataljona
vojak Sašuk. Ko se je začelo podirati nad njim zidovje, mu zbilo puško z rok, razvaline od vseh strani zasule, obstal je do ram zasut na švojem mestu ter stražil, dokler ga ni prišel podčastnik odpoklicai
Človeško srce. Neki angleški zdravnik je preračunal, da vaga srce odraščenega moža 280 gramov in srce odraščene žene 250 gr. Isti nadalje trdi, da srce jmoževo, čim starejše je, raste na vagi, pri ženi pa je ravno narobe.
Na poti po božična darila zmrznila. Iz okolice Arad podala se je na sveti večer v Arad kmetica M. Doga, da nakupi svojim otrokom božičnih daril. Na povratku se je utrujena vsedla ob cesti, hoteč se od-počiti. Pri tem je zadremala in zmrznila sredi božičnih darov, namenjenih za njene otroke, ki so zaman pričakovali dobre matere. Drugo jutro so ljudje mrtvo mater pripeljali ubogim otročičem.
Prepoved — jarmov za vole. C.} kr. namestništvo v 'Pragi je na prošnjo mnogih društev zaukazalo, da se od 1. januar. 1903 naprej v celi češki deželi več (ne smejo rabiti volovski jarmi, v katere sta vklenjena po dva in jdva vola. Vprega goveje živine mora biti povprek enaka konjski s »homo-tom« in »vago«. Sedaj je proti temu ukazu ugovarjalo mnogo občin in kmetijskih društev. Ali namestništvo je ostalo trdno. Dovolilo je le, da 'se v tistih občinah, katerih zastopi posebej za to prosijo, smejo rabiti stari jarmi, a le do konca 1. 1903.
Poljedelska predavanja v vojašnicah bi bila jako želeti, ker bi tako kmečki sinovi tudi kot vojaki obdržali veselje do svojega stauu. O tem že razmišljajo v drugih državah, samo v Avstriji ne.
Koliko prepleše plesalka na plesa. Statistiki so izračunali, da prava plesalka, ki ne zamudi nobenega plesa od 10* zvečer do 5. ure zjutraj, naredi 56.000 korakov v sedmih urah. Prehodila |bi daljavo 46 kilometr. v tem času. Pri valčku prehodi plesalka daljavo 1 kilom., pri kvadrili 2 klm., pri ma-zurki 900 in pri polki 800 m.
Ivan Orth živi. Nadvojvoda Leopold se je izrazil napram nekemu časnikarskemu poročevalcu, da Ivan Orth, bivši avstrijski nadvojvoda, živi na balearskih otokih. Doslej se je mislilo, da se je Ivan Orth pri nekem viharju na morju, skoro na to, ko je odložil svoje nadvojvodsko dostojanstvo, potopil.
Roman nemškega cesarja. Pariški listi priobčujejo vesti, da je bil nemški cesar zadnja leta tajno opetovano v Parizu. Listi odkrivajo neke ljubezenske odnošaje nemškega cesarja s pariško igralko Cecilijo Sorel, ki je omamila tudi bivšega predsednika francoske republike Feliksa Faure.
Velika beda. Grofica Karoly v Budimpešti je povabila brezdelne v svojo palačo, da jih pogosti. Prihitelo je tri tisoč ljudij. Pri vratih palače je nastala silna gneča. Mnogo žensk se je v gneči zgrudilo. Ljudje^so preko njih drvili v palačo. Več oseb je bilo v gneči težko ranjenih in so jih morali prepeljati v bolnico. Ena ženska je v bolnici vsled velikih poSkodb umrla.
Zveza beračev se je osnovala v Parizu pod imenom »Misère« s sledečim vspo-redom: 1. Namen zveze je vse reveže, kakor: delavce, pomočnike, male obrtnike, kočarje, starčke in invalide združiti v močno zvezo; 2. osnovati vzajemno podporno društvo za zavezine člane; 3. omogočiti starčkom in bolnikom vstop v bolnice in zavetišča;
4.	delati na to, da se omogoči onim revežem zopet pristop v družbo, ki se niso pregrešili zoper poštenje in so le vsled nesreče ubožali ;
5.	braniti pred sodišči zavezine člane; 6. zasnovsti zavetišča za otroke, na katere ne morejo stariâi paziti.
Cela rodbina zastrupljena. V Mo-ravskem Novem Mestu je žena kmetovalca Lachnita neko jed pomotoma namestu ■ cimetom in sladkorjem potresla s cimetom in arzenikom, katerega je imela v kuhinji za zastrupljenje podgan. Vsa družina, ki je jedla
to jed, je bila zastruphena. Še isti večer je umrl mlajši sin, po noči hči in oče, mati pa se bori s smrtjo in zdravniki pravijo, da je ne bodo mogli rešiti.
Saksonska prestolonaslednica Lu-jiza Antonij eta. Ze zadnjič smo poročali, da je saksonska prestolonaslednica v noči od 11. do 12. decembra pobegnila iz Solno-grada v Švico ter pretrgala vse zveze s sorodniki. Prestolonaslednica Lujiza je sadaj v 32. letu. Rojena je bila 2. septem. 1870 kot drugi otrok vojvoda Ferdinanda IV. toskan-skega iz drugega zakona s princezinjo Alice bourbonsko v Solnogradu. Prestolonaslednik Friderik Avgust, ki je dopolnil 36 let, se je poročil ž njo na Dunaju dne 21. nov. 1891. Rivala sta večinoma v Draždanih. Zakon je veljal doslej za prav srečen. Dobila sta pet otrok: tri prince in dve princezinji. Prestolonaslednica pa se je tam zaljubila v učitelja njenih otrok v 22 letnega Gorin-a in ž njim pobegnila v Švico, kjer se nahaja v Geniu. Z njo pa je šel tudi nje brat nadvojvoda Leopold, ki se je zadnje dni odpovedal vsem častem in pravicam avstrijskega nadvojvode. Ko so povedali saksonskemu kralju, da je prestolonaslednica Lujiza zbežala, zgrudil se je baje nezavesten na tla. Princezinja Lujiza in njeni brat nadvojvoda Leopold imata baje jako majhno privatno premoženje. Nadvojvoda ima 100.000 K, a mora skrbeti tudi za svojo sestro. Dedič je po Ivanu Orthu, a more dedščino nastopiti, ko Ivana Ortha proglase za mrtvega. Nedavno so listi poročali, da se je saksonski prestolonaslednik poškodoval na lovu. To pa ni res. Takrat je nadvojvoda Leopold Ferdinand prestolonaslednika pretepel. Nadvojvoda Leopold se ne sme več vrniti v Avstrijo. Njemu so ustavljeni vsi dohodki, katere je imel kot avstrij. nadvojvoda. Gospodična Adamovič, s katero je nadvojvoda pobegnil, ima v Gradcu sestro, ki je omožena z asistentom tobačne režije g. Sestanom. Mati nadvojvode Leopolda se je že večkrat radi njegovega življenja pritožila pri cesarju. Nadvojvoda Leopold Ferdinand je spoznal Marijo Adamovič v Rrnu, kjer je bil major. Ko je nadvojvoda šel v Iglavo, prišla je gdč. Adamovič tja in z nadvojvodo je šla tudi na Dunaj, kjer ji je nadvojvoda kupil vilo. Po več dnij je nadvojvoda preživel v tej vili, kjer ga je že obiskoval tudi nadvojvoda Jožef Ferdinand. Začetkom tega leta je gdč. Adamovič dobila povelje, da mora tekom 8 dnij zapustiti Dunaj in je šla v Monakovo, kamor ji je nadvojvoda pisal, da ji ostane zvest in da naj potrpi. »Zeit« pravi, da je bila gdč. Marija Adamovič na jako slabem glasu. O princezinji Lujizi pravijo, da so jo pozvali, naj se vrne v Solno-grjtd. Ona pa noče tega storiti, ampak pravi, da ne zapusti svojega Gorina, s katerim se hoče baje poročiti v Parizu. Le kadar jo spomnijo na njene otroke, postane princezinja Lujiza nekako zamišljena. O nji se govori, da je hotela pobegniti še druge krati z
drugimi, pa da se ji ni posrečilo. Značilno je, da židovski listi jako laskavo pišejo o ti čudni dvojici.
Gospodarske drobtinice.
Gnoj in gnojenje.
(Dajje.)
Mešanje umetnih gnojil med seboj.
Redko se bode samo po eno gnojilo zas-e rabilo. Navadno jih je treba po več, ki imajo razun snovi rastlinske hrane. Z neprevidnim mešanjem pa si gospoda.i lahko mnogo škoduje, kajti mnogokrat umetna gnojila v zmesi protistransko neugodno vplivajo.
Cilisoliter se sme mešati z vsakim drugim gnojilom. Zveplenokisli amonijak se pa nikakor ne sme mešati s tvarinami, ki imajo apno, n. pr. s Tomaževo moko, apnom itd. Apno ima namreč lastnost amonijak izganjati. Le poskusi pa natrosi živega apna na salmijak. Če pa apno izžene amonijak, izžene brž isto snov, od katere ima to gnojilo sploh svojo vrednost.
Kdor ve, kako nastane superfosfat in kakšno prednost ima ta pred surovim fosfatom, isti tudi ne bode mešal superfosfata s Tomaževo moko, pepelom, apnom itd. Saj bi v tem slučaju vsled zveze z apnom fosforova kislina superfosfata zopet zgubila svojo večjo vrednost.
Tomaševa moka se sicer sme s kalijevimi solmi n. pr. kajnitom pomešati, ako se ta zmes takoj trosi. če pa dolgo ta zmes stoji, postane sila trda, takorekoč okameni.
Nakup umetnih gnojil.
Kadarkoli kmetovalec kaj kupuje, mora znati ceniti vrednost robe. To velja tudi posebno o umetnih gnojilih, ker se mu sicer lahko zgodi, da denar ven meče. Kupuje se prav za prav v umetnem gnoju ista snov, ki je rastlinska hrana. Množina te in priložnost rastlinam je torej najbolj merodajna. Najbolje torej kupuje kmetovalec umetna gnojila, ako se pogodi za kilogram rastlinske hrane v tej ali oni obliki toliko ali toliko plačati. To mu ,e še bolj .ugodno, kakor če kupuje pogodi stot enega ali drugega gnojila s toliko ali toliko odstotvov redilne snovi.
Če prevdarimo, kar smo uže preje omenili o priložnosti raznih umetnih gnojil, o> raztopnosti redilnih snovi, o škodljivosti neka-terin snovi v nečistih umetnih gnojilih (kakor perklorat v čilisolitvu, ali cyan Rhodon v žveplenokislem amonijaku), o finoči melje umdtnih gnojil o pomenu klejeve snovi v koščeni moki, (ki pomore hitreje razkrajanje fosforovokislega apna v zemlji), o škodljivosti masti v koščeni moki, če pomislimo, da pre-obila vlaga neugodno vpliva na umetna gnojia, ker se ista strdijo ob enem pa tudi potiska odstotke rastlinske hrane, upoštevati sme skoro vse, kar mora kmetovalec v takem slučaju upoštevati. Kmetovalec sam pa nima niti sredstev niti zmožnosti kupljeno robo po vseh teh okoliščinah presojati. Obrniti se mora torej do kemičnih poskuševališč. Da mu je to olajšano in pa da si prihrani tovornino, da steče dobiček pri nakupu itd., naj nabavlja take tvarine skupno, to je potom zadruge ali kake druge primerne družbe. Na Štajerskem lahko naročujejo od zveze kmetijskih zadrug in sicer isti, ki so udje kake zadruge, ki je pri zvezi ali pa udje kmetijske družbe.
(Dalje.)
Loterijske številke
Gradec 3. januarja: 30, 12, 20, 14, 21.
Dunaj 3. januarja: 16, 53, 30, 35, 6.
„Dijaški dom" v Celju.
(XIII. izkaz.) a „Dijaški dom" v Celju so nadalje vplačali prispevke: Vesela družba pri purmana-novem večeru v gostilni Lukman na Vranskem 5 K 66 v, Kalobški Mohoijani 1 K 20 v, Brežiški rodoljubi: Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača 22 K, Doneski tombole v Kostrivnici na Štajerskem 2 K, gosa. dr. Miroslav Ploj, c. kr. dvorni svetnik na, Dunaju, obrok kot ustanovnik 50 K, g. Josip Smodej, c. kr. notar v Vel. Laščah 5 K, Slav. okrajni zastop v Brožicah 40o K, g. Ivan Walland, trg. pomočnik v Slov. Bistrici 3 K, Slav. društvo „Zvezda" na Dunaju polovico ustanovnine 100 K, g. Bela Mikuš v Žalcu v veseli družbi pri g. Hodniku nabrano svoto 6 K 84 v, Slavno županstvo Škofjavas 20 K, gosp. A. Bezenšek, profesor v Plovdivu, prepusti honorar pri „Ljubljanskem Zvonu" 16 K, g. Fran Lončar, tajnik Posojilnice v Celju 200 K, gg. Jakše in Kramar na Vranskem, prebitek jubilejnega darila g. dr. Gradišnika na Vranskem 34 K 60 v, č. g. Vid Janžekovič, kaplan pri Sv. Miklavžu pri Ljutomeru 3 K, g. Anton Klodič pl Sa-bladolski v Trstu 2 K. Skupaj v tem izkazu 871 K 30 v. — V prejšnih iakazih izkazanih 24951 K 46 v.
Dne 11. januarja:
naznanila.
Radgoni« občni zbor in tombola v prost.
gor.«
18.
Društvena
»Kmet. bral. društva v Gor. g. J. Osojnika.
»Bral. društva v Studenicah občni zbor v I. razredu nove šole. Začetek po zjutranji službi božji.
»Bral. društva pri Sv. Andražu v Slov. Začetek cb 3. uri popol.
»Bral. društva na Dobrni* občni zbor. Potem učit. g. I. Bele o vinogradništvu itd.
»Bral. društva v Jurovcih pri Ptuju« občni zbor zabavo v gostilni g. Gomilšaka ob 3. uri pop.
»Bral. društva pri Sv. Križu na Murskem polju« prostorih oe 3. uri popol. .
»Katol. delav. društva v Puščavi« občni zbor po
občni zbor pri g. Tošu. predavanje potovalnega s srečolovom in prosto občni zbor v šolskih večernicah.
ALA OZNANILA
beseda stane 8 vin.
Vsaka beseda stane 2 vin.
Večkratna objava po dogovoru.
Proda se.
Lepa hiša z gostilno, žganjetočem, malo trgovino, prodajo tobaka, se proda po jako nizki ceni. Hiša ima 5 sbb, dve kleti, verando za gospodo, dva vrta za zelenjavo, lep sadonosnik, ki se lahko trikrat kosi, (^a svinjaka, hlev za krave. Zemljišča je okoli 1 oral in je oddaljeno četrt ure od mesta in 20 minut od kolodvora na Sp. Štajerskem. Jako primerno za izlet. Kdo/pove upravništvo. . 8
Sveto pismo (družbe sv. Mohorja), močno na pol v usnje vezano, se proda za 1 gld. 20 kr. „Slava Gospodu" popolnoma v usnje vezano za 50 kr. J. N. Koprivci, Brežice.	10 2—1
V najem se da.
Trgovino z mešanim blagom in gostilno z žganjetočom ter prodajo tobaka, 10 minut od farne cerkve in pol ure od železniške postaje, se da v najem. Jožef Pirš, Sv. Jernej, pošta Sv. Duh-Loče. 547 2—1
Gostilna z mesarijo se da v najam v Zidu pri Kapeli, pol ure od Slatine — letovišča „Radenci" z železniško postajo, eno uro od Radgone. Razgled na Pomurje. V vinskem kraju, kjer se preosnavljajo gorice. Ob gostilni deželni vinarski zasad. Na razpolago 3 sobe, kuhinja, čumnata, pivnica, klavnica, hlev, ledenica, vrt za
zelenjavo in še eden z lopo za goste. — Oglasi naj se pri Matija Rajh, Kapela, pošta Radence.	15 2—1
Proste službe.
Postranski zaslužek, trajen in rastoč, ponija se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetnem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1.798" Gradec, poste restante.	235
Služba organista in cerkovnika se odda v Dobovi. Pvleg letne plače ¡áe velika bernja. Cecilijanci imajo prednost. Oglasiti se je pri veltč. g. župniku.
liazno.
Zahvala. Podpisani izrekam najprijaznejšo zahvalo madjarsko - francoski zavarovalnici, katera mi je po nje zastopniku g. Matjaš Plohi pei Sv. Tomažu popolnoma izplačala škodo, povzročeno po požaru. — Franc Pevec, veleposestnik v Koracicah pri Ormožu.	17 1—1
Zgubilo se je: eno noticno Jfnjigo, orožni list in voč drugih stvari, katere so se nahajale v knjigi. Kder je to našel, n»j odda stvari pri Iv» Keček na Seniku bi. Ormoža. Nagrada se plača.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
se prjporoča v razna tiskarska dela.
lil

tB
Hi
mm
Trgovina z železnino „MERKUR'
PETI
I
sr Celju, Graška cesta štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega žeieza in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in str- >v; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete
Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo- VM
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
Postrežba točna.

J
Gene nizke.

mzm

yXy
mmwmmrnímmmmm^m^m
Slovenska tvrdka!
Weberjevih dedičev naslednik
VINCENC ČAMERNIK
oblastveno preiskušeni kamnoseški mojster 299 15	V O e 1 j u
Nova ulica štev- 11.
Delavnica mramornatih altarjev -4^1 ter drugih nmetnih kamnoseških del,
čez 200
nagrobnih spomenikov
različnih mramorjev, granitov in sijenitov
po najnovejših, modernih načrtih
> edno v zalog-i.
Vsa stavbena kamnoseška dela.
Pohištvene plošče za mizarje. — Likanje in struganje mramora s strojno silo.
iastni kauienoloiHi.
Obrise ca zahtevanje izdelam takoj. — Priznano solidna in fina dela. — Postrežba točna.
Gluhoneme
otroke
v starosti od 7. do 12. leta sprejme v pouk in vzgojo, iz te stroke izprašan učitelj z daljšo prakso.
Kdor želi natančnejih informacij v tej zadevi, naj se obrne pismeno do Jos. Ar-niiea, učitelja v Mozirju, Štajersko.	7 3—2
Strežnik
se sprejme ob novem letu
pri 00. minoritih v Ptuju.
549 3—3
Katekizem
o zakonu
ali
Nayod
za katoliške zaročence in zakonske.
Priporoča
tiskarna Sv. Cirila v Mariboru.
Novo!
Molitvenik
Sveto opravilo.
Za mladino in tudi za odrasle.
Spisal
Jožei Cede,
kapelan.
Cena 70 vin., po pošti 10 vin. več. — Priporoča —
tiskarna sv. Cirila.
Novo!
Trgovina
— z mešanim blagom —
oddaja pošte, žganjetoč, prodaja dnhana^ poštnih znamk in kolekov, pri veliki župni cerkvi na Spod Štajerskem, v bližini železnice in ob državni cesti ¡¡¡¡HF" se proda	P°d iak°
ugodnimi pogoji za 10 do 20 tisoč gld. Letni promet 80 do 100 tisoč gld. Proda se z blagom. — Redka priložnost. — Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod naslovom: Sreča na Spodnjem Štajerskem na upravništvo »Slov. Gosp.« 6 3—2
Odda se "K
služba orgljavca in cerkovnika.
Prosnjiki, kateri dokažejo, da bi mogli opravljati službo tajnika pri posojilnici, imajo prednost. Oglasila se vlagajo pri upravništvu „Slov. Gosp." 5 2—2
iSitmoe
priporoča
tiskarna sv. Ciribi v Mariboru.
Svoji h svojim
KONRAD SKAZA
Št. tJlrih, G-roden, Tirolsko.
Slovenska delavnica.
' za vsa cerkvena dela, od preč. gg. duhovnikov odlikovana, se pripo-' roia za umetno izdelovanje: svetnikov, oltarjev, prlžnlo, krlževih
potov rezljanih (reljef) in na platno slikane v vsakem slogu in po mogoče nizki oenl. Betlehemske Jaslice s 15. rezljanimi podobami in 16. živali od 15 kron naprej. Umetno izdelane lordske votline itd. — Za vsako poljubno podobo pošljem originalne fotografije mojih del, za ol-tarje originalne načrte. MS* Za vsako slovensko naročilo čez 100 kron dam kot spomin umetno rezljano božje razpelo zastonj.
Za cenjena naročila prosi udani	525 12—4
Konrad Skaza.
Zahvala.
Vsem, ki ste ob smrti nam nepozabne soproge oziroma matere gospe
Katarine Polanec,
tržanke v Središču,
izrazili sočutje, ter veleč, duhovščini, slavnemu zastopstvu veteranskega društva in p. n. občinstvu za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu blage pokojnice, najiskreneje zahvalujemo.
Žalujoči ostali.
Naznanilo in zalivala.
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo žalostno novico, da bo umrli dne 22. decembra 1902
v
Janez Sisko,
posestnik v Ločkem vrhu, župnije Sv. Benedikta v Sloven. goricah,
ter se ob enem zahvalujemo za vso ljubezen, ki so jo rajnemu izkazali bodisi v ljubezni, bodisi pri pogrebu.
Sv. Benedikt v Slov. gor., 8. jan. 1903.
Zahvala.
Ker nam ni mogoče vsakemu posebej se zahvaliti, izrekamo tem potom za prisrčne, tolažljive izraze sočutja v bolezni in ob smrti nafie predrage soproge in oziroma sestre gospe
Ane Pavi in ič roj. Spešič,
kakor tudi za mnogobrojno udeležb6 pri pogrebu blage pokojne k večnemu počitku, sploh za vse prikaze milega sožalja, vsem najiskrenejSo zahvalo.
Ptuj, dne 27. decemb. 1902.
Žalujoči obitelji: Pavliuič in Spešič.
častiti duhovščini priporočam
za syečnico
lepe voščene sveče
Jožef Dufek, Maribor,
Viktringhofove ulice 30.
Otvoritev trgovine ^
v Št. IIju v Slov. gor.
Podpisani naznanja cenjenemu občinstvu, da je prevzel po umrli Mariji Lorber
trgovino z mešanim blagom.
Prodajal bodem vedno sveže in dobro blago po pošteni in nizki ceni. — Priporočam se v obilni obisk ter beležim
z odličnim spoštovanjem
Franc Korner.
VABILO
k
izvanrednemu zboru
Kmettf ske zadruge
'z omejenim poroštvom v Vi tanj i in okolico,
ki se vrSi
dne 18. januarja i I. ob 9. uri dop.
v prostorih bralnega društva v Vitanju. Dnevnired: Razpust in likvidacija zadruge.
Opomba: Ako se ob določeni uri ne zbere zadostno Število zadružnikov, vrši se isti zbor z istim dnevnim redom dne 18. januarja 1903 ob 10. uri dopoludne v zgoraj imenovanih prostorih. Pri tem se sklepa pri vsakem Številu navzočih udov.
21 i-i	Nadelstvo.
Kmet. društvo pri Sv. Emi
priredi
dne 11. januarja 1908 ob 3. uri popoludne v prostorih Kmet. društva
redni občni zbor.
Odobrenje računskega zaključka za leto 1902 in volitev dveh odbornikov in razni predlogi.
K obilni udeležbi vabi uljudno
20 i-i	odbor.
za v molitev priporočene ranjke.
Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 kosov od 80 kr. do 1 glcL 88 kr.
K obilim naročilom se priporoča
□Tiskarna sv. Cirila v Maribora,