Glasilo SocialistlSne zveze delovnih ljudi za ptujski okraj ^EDNISTro IK OPRAfA PTUJ. PREŠERNOVA 1 — rELEFON Sm 159. Čekovni raCuh pri narodni banki podružnica ptuj stbv ft43-i-2oe ORIJOja UREDNIŠKI ODBOR > ODGOVORNI UREDNIB VRaBL JOZI ROKOPISOM NV VRAČAMO nSRA MARIBORSKA nSKARNA LETKA NAROČNINA 500 DIN. POLLETNA 250 DIN ČETRTLETNA 129 DIN Štev. 18 — Leto VII. PTUJ, 7. maja 1954 PoStnina plačana v ^otorini Cena din 10. Letos bo Okrajni ljudski odbor razpolagal s 569 miljoni 719 tisoči dinarjev v petek, 30. aprila 1945, sta zasedala Okrajni zbor in Zbor proizvajalcev OLO Ptuj in ob-j ravnavala predlog družbenega plana za ptujski okraj ter pro- račun OLO za leto 1954, ter sta po obravnavi in glasovanju v zvezi s posameznimi postav- kami in deli oba predloga tudi potrdila. Tokratno zasedanje je zahte- valo temeljito predpripravo. Okrajni poslanci so dobili ne- kaj dni pred zasedanjem ela- borata predlogov, da so se lahko pripravili na diskusijo. Ogrom- no tvarino s številkami, pre- gledi in tabelami sta oba zbora predelala, prediskutirala in iz- glasovala v osmih urah. V začetku zasedanja je ob- razložila podpredsednica OLO Ptuj tov. Lojzka Stropnik pred- log družbenega plana OLO za leto 1954 v sledečem: V letu 1954 stopa naša skup- nost v deveto leto po zmagi ljudske revolucije. V tem raz- dobju smo uspeli dvigniti našO; ekonomsko moč preko obnove in petletnega načrta do preho- da na družbeno upravljanje. Upravljanje po delavskih sve- tih danes ni več doba preiz- kušnje, temveč čas, v katerem utrjujemo socialistično demo- kracijo na trdnih materialnih osnovah in važnih izkušnjah delavskega upravljanja v go- spodarstvu, čas družbenega sa- moupravljanja delovnega ljud- stva v občinah, okrajih in me- stih. Veliki napori za dosego teh- ničnega razvoja še niso zaklju- čeni, zato še ni mogoče v večji meri usmerit; splošnih uspehov v korist dviga življenjske rav- ni našega prebivalstva. 2e do- seci-anja izpopolnitev osnovne industrije ter splošni gospodar- ski napredek zadnjih let sta močno utrdila osnove našega socialističnega gospodarstva. Nov, v tem letu izpopolnjen gospodarski sistem pa bo z na- daljnjim gospodarskim razvo- j jem produktivnih podjetij in i organizacij omogočil pospešen razvoj naše celotne gospodarske j skupnosti, kakor tudi razvoj re-! publiških, okrajnih in občinskih! teritorialnih družbenih enot. Naš okrajni družbeni plan predstavlja celico enotnega ju- goslovanskega gospodarskega prostora, pri čemer je razum- ljivo, da je vsaka posebna eko- j nomska politika v ožjem ali šir-; šem smislu nesprejemljiva. Prav v tem je osnovna zamisel graditve socializma v vsej drža- vi. ki omogoča najširšo in naj- bolj svobodno iniciativo posa- meznika, gospodarske organiza- cije in osnovnih družbenih skupnosti, imenovani »komuna«. Značilno za naše skupno go- spodarstvo je odločna usmerje- nost k graditvi bazične indu- strije za ustvaritev ekonomske samostojnosti. Do danes zelo povečana težka industri.ia ustvarja nesorazmerje s pride- lovalno industrijo in kmetij- stvom, zato bomo morali usmerjati vedno več sredstev zlaisti v ta gospodarska v^č- ročja. kar se že letos odraža v družbenem planu našega okraja. Gospodarski razvoj v letu 1953 Ce analiziramo pregled spodarskega razvoja ptujskega' okraja v letu 1953, ugotovimo zadovoljiv napredek Vredno.st družbenega proizvoda je znaša- la v primerjavi z letom 1952 106 odst., to je nekoliko manj od republiškega povprečja, ki je 111 odstotkov. V republiškem povprečju se pozitivno odražajo i nove industrijske kaoacitete. Ta dvig temelji na gospodarski vzpodbudi, ki je ustvarila koli-, činski porast industrijske in kmetijske proizvodnje in s tem povečala tudi lokalne investicij- ske gradnje. Industrijska proizvodnja se je v okraju dvignila za 18 odst. in je za 4 odst. nad republiškim povprečjem. Porastla je delov- na storilnost i-n izboljšalo se je izkoriščanje obstoječih kapa- citet. Podjetja so v lanskem le- tu zaposlila 450 delavcev več. Družbeni proizvod kmetijstva v republiki znaša 257 milijard, kar pomeni v primerjav; z le- tom 1e bodočega dela. Na tem omejenem prostoru se mi zdi najpotrebneje, prikazati I našim bralcem sklepe tega obč- j nega zbora, ki pomenijo okvir bodočega dela kmetijskega za- družništva v ptujskem okraju. Po vseh referatih, diskusijah j in predlogih se je odražala že- lja, da bi kmetijske zadruge in ostale zadružne organizacije le- j tos še aktivneje in vsestransko posegale v organizacijo napred- nejše kmetijske proizvodnje. Naše vasi so potrebne napredka zlasti v kmetijstvu. Kmetijske zadruge imajo vse pogoje, da j dajo s svojim naprednim delom vasi zgled, kako se je treba boriti za dvig kmetijske pro- dukcije. Živinorejski odbori in zadruž-' na živinorejska služba bodo slu- I žili namenu, če bodo imeli do- volj opore pri začetem delu in če jim bodo KZ dajale na raz- polago nujno potrebna denarna [ sredstva. Začeto delo na selek- | dji živine se mora tudi letos ' razviti na primemo višjo stop-1 njo, kar pa je odvisno od pre-' skrbe s kvalitetnimi plemenjaki' ter od organizirane ter učinko- j vite zdravstvene zaščite živine, zlasti pa od postopne rešitve problema krmske baze in stro- _ kovnega usposabljanja živino- ■ rejcev. i V sadjarstvu in vinograd- ništvu je v ospredju borba za ohranitev in ursditev obstoječih sadovnjakov. V letošnj«n letu bi morali nadaljevati z lani za- četo obnovo sadovnjakov in jo tudi razširiti Dvig strokovnega znanja sadjarjev, obnova po so- dobnih načelih in močnejša za- ščita sadnega drevja pred bolez- nimi in škodljivci so letos glav- ne naloge. Vinogradniška obno- va se mora nujno razvijati v smeri možnosti mehaniziranega obdelovanja novih vinogradov in zmanjšanja proizvodnih stro- škov. Od kvalitete pridelka, od proizvodnih stroškov in obsega obnove je najbolj odvisen bo- doči razvoj našega vinograd- ništva, v katerem ne sme biti mesta za neselekcionirane in hibridne sorte vinske trte. Med najvažnejše naloge naše- ga poljedelstva spada borba za osamosvojitev proizvodnje se- men, predvsem tudi krmskih rastlin. Poleg povečane uporabe umetnih gnojil bo potrebno le- tos skrbeti za to, da bodo umet- na gnojila pravilno uporabljena in v pravem času. Smotrnejša uporaba strojev v mehanizaciji poljedelstva je še vedno glavna skrb naše poljedelske mehaniza- cije. Zato je seveda treba po- skrbeti za strokovno sposobnejši kader z dvigom znanja in čuta odgovornosti sedanjega kadra, ki še dovolj ne upošteva, da so naši novi stroji zelo dragoceni, da jih je treba čuvati, ekono- mično izkoriščati in na vsakem koraku skrbeti, da bo življenj- ska sposobnost teh strojev čim daljša. Glede na gornje naloge oa je najnujnejše, da se v bodoče lo- timo nenehnega strokovnega usposabljanja kmetijskih proiz- vajalcev. Vse priložnosti, sredstva in možnosti je treba izrabiti, da bodo kmetijski proizvajalci čim- prej in čim lažje doumeli važ- nost in dragocenost svojega dela. Kmetijski tečaji, strokovna predavanja, ogledi kmetijskih gospodarstev, razposojanje knjig iz strokovnih knjižnic itd so izkušnje, ki potrjujejo, da je treba s tem delom nadaljevati in skrbeti, da bo čim več ljudi pri tem sodelovalo. Kmetijski tisk je doslej že veliko koristil, še več pa bo, če bo bolj razšir- jen kot je bil doslej. V okraju ne bi smelo biti KZ ali druge zadružne organizacije, ki ne bi razširjala in podpirala kmetij- skega tiska, razpečevala stro- kovne knjige in kmetijske pu- blikacije. ki jih izdaja med dru- gimi tudi »Kmečka knjiga«. V teh nekaj točkah so izraže- ne glavne smernice bodočega dela kmetijskega zadružništva. S številkami tokrat nisem mo- til bralcev, ker jih žal tudi ni- sem mogel dobiti, vendar upam, da bo v bodoče tudi za to željo nekaj mesta in časa. VJ Prvi maj v JurŠincih v JurŠincih nismo še nikdar tako lepo proslavili prvomaj- skega praznika kakor letos. Za predvečer je pripravil vaški odbor SZDL postavitev majni- škega drevesa, kresovanje. streljanje in drugo, za sam praznik pa veselico z govorom in več točkami kulturnega spo- reda. Odbor je za uspelo prvo- majniško praznovanje hvaležen številnim sodelavcem, kakor tudi tov, Mirku Belaku iz Jur- šinc, ki je poklonil smreko za majniško drevo j Tudi ob 27. aprilu so se v JurŠincih izkazali. Odbori or- ganizacij so imeli skupno slav- nostno sejo, s katero so se od- dolžili spominu na dan, ko je bila ustanovljena v življenju našega naroda tako pomembna organizacija. ŠTAJERSKA V BORBI V Gorišnici so odkrili spomenik podaim bsicem Vse organizacije, nižja gim- nazija in osnovna šola so vloži- le ogromno truda za čim slo- vesne j šo proslavo praznika dela — 1, maja. združeno z odkrit- jem nagrobnega spomenika pad- lim borcem-partizanom gorišni- ške občine. Pred zadružnim domom se je 1. maja zbrala velika množica ljudstva, ki je pričakovala še vojsko, godbo in povabljene go- ste iz Ptuja. Ob deveti uri se je formirala nad kilometer dolga povorka, ki je z godbo na čelu odkorakala na pokopališče. Okrog lepo urejenega skupnega groba devetih padlih borcev se je razvrstilo ljudstvo. Grob so obdajali številni sorodniki^^ no- silci vencev ter nosilci rdečih in državnih zastav. Godba je za- igrala žalostinko. Sledil je gan- ljiv govor predsednika obč. odb. SZDL tov. Staneta Staniča. Ob deklamaciji učenke 1. razr. osn. šole se je orosilo prenekatero oko. Sledil je nagovor sekretar- ja osnovne organizacije ZK v Gorišnici tov. Dušana Cokla, ki je spomnil naše ljudstvo na borbo iz pretekle in polpretekle dobe, posebno pa na delo padlih borcev domačinov, ki so kot zvesti in prekaljeni sinovi Par- tije in Tita tolkli sovražnika v borbi za svobodo, za naše lepše življenje. Ganljiva je bila de- klamacija dijakinje IV. raz. niž. gimnazije tov. Slavice Kovačec. H grobu je pristopil član OK ZKS tov. Jože Predanič in v krajšem govoru poudaril, da je bil duh Partije tista nezlomlji- va sila, ki je kazala borcem pot v svobodo. Nato Je tov. Preda- nič odgrnil zastavo. Zablestelo je devet pozlačenih imen, ki bodo našim poznim rodovom v spomin, zgled in ponos. Na vrhu spomenika je velika peterokra- ka zvezda. Častni vod pripadni- kov JLA je izstrelil tri salve. Na grob padlih partizanov so bili nato položeni venci: OK ZKS, JLA, OORO, OOZB, Obč. LO GoriSnica Obč. O SZDL Goriš- nlca, Obč. O ZB Gorišnica in Cirkulane, Osnovna organizaci- ja ZK Gorišnica in 3. Sektor PGD. Mešani pevski zbor IZUD »Ruda Sever« in pionirski zbor sta pod vostvom tov, Staniča in tov. Cavazza odpela več pesmi. Z intemacionalo, ki jo je od- igrala godba »Svobode« iz Ptu- ja, je bila svečanost zaključena. Pred razidom množice se je tov. Franc Belšak, katerega sin An- ton tudi leži v tem grobu, v imenu navzočih svojcev in v svojem imenu iskreno zahvalil za izkazano čast padlim parti- zanom ter prosil Obč. odbor ZB Gorišnica, da prevzame grob v oskrbo in varstvo. Udeleženci so na to odšli proti ZD. Popoldne so nas presenetili v zadružni dvorani osnovna šo- la in nižja gimnazija ter pevski zbor IZUD »Ruda Sever« s si- jajno akademijo. Ljubke dekla- macije, plesni nastopi, balet, klavirske točke, pevska zbora. Vse je bilo mogočna pesem Praznika dela, kakršnega nam je uvodoma orisal direktor niž. gimnazije tov. Stane Stanič. Pod njegovo taktirko je odpel me- šani zbor pesmi tako brezhibno, da je treba zboru in njemu le čestitati. Nenehno ploskanje ji- ma je bilo v znak priznanja. Tudi pionirski zbor se nam je predstavil z mnogimi na novo naštudiranimi pesmimi. Zbor je odličen. Zasluži, da bi ga poslu- šala vsa Slovenija po radiu. Kljub temu, da so držale mno- ge mamice v naročju ali na ko- lenih svoje malčke, je potekla akademija nemoteno. Se malčki so ploskali! Prav bi bilo. da bi sodelovali na odru tudi ti ljub- ki malčki. Akademiji je sledilo veselo ra- janje pozno v noč. Gorišnica je ponosna na mogočno In sijajno manifestacijo ob Prazniku dela. Kaj sličnega je zmogel le kak večji, kraj. M. R. ZiEdn'e dni po svelu Ptuj, 5. maja. Od začetka ta- ko zvane azijske konference v Zenev: je preteklo sicer ze do- brih deset dni, vendar n: poka- zala doslej še nobenega uspeha. Kaj nasprotnega pa je bilo glede na trenutno mednarodno poiitič. situacijo tudi res naivno pričaka, vati. V tem pogledu je treba predvtem upoštevati dva mo- menta in sicer na v dez nepre- mostljiva nasprotja med Vzho- dom in Zahodom, kakor stanje v samem zahodnem bloku. Ob tej konferenci je bolj ka- kor pri nedavni berlinski, prišla do izraza predvsem neenotnost gledišč zahodnih velesil na po- samezna vprašanja mednarodne pol tike. To je očitno predvsem iz izjav ameriškega zunanjega ministra DuKesa, ki jih je dal ob svojem prihodu in napovedanem. Pa kljub temu nenadnem odhodu iz Ženeve. Zdi se, da s^ fe s svo- jimi prvim izjavami, ki so za- devale indokitaj^ko vprašanje in ki so govorile o -»enotnem nasto- pu* in •intervenciji'^ ZDA ali OZN v tej deželi, pošteno izoliral od gledišča Velike Britanije, ki je odkrito izjavila, da se v takšne avanture ne namerava spuščati. Vse to se je zgodilo, ko -ndokitajsko vprašanje sploh še ni bilo n'ti na dnevnem redu razgovorov na konferenci, ko so še sploh začeli razpravljati o prvem vprašanju, ki bi ga naj konferenca razpravila — o Koreji. Toda tudi v tej zadevi diplo- mati še niso dosegli ^kupne os. nove, da bi na njej lahko potem dosegli neko rešitev. Iz govorov predstavnikov delegacij držav — s^oudeleženk korejskega spo- pada doslej ni bilo slišati dru- gega kakor napade in obtoževa- nja nasprotne strani, v čemer sta bila posebno aktivna predstavni- ka obeh Korej. Vendar tud' dru- gi v tem pogledu niso daleč za- oftajaH Tako s« vprašanje, kljub temu, da je bflo določeno, da se z naslednjim petkom začne raz- prava o Indokini, še ni premak- nilo z mrtve točke Dulles po "^ojem odhodu iz Ženeve — fn to fe za Juaosla- vijo v neki merf aofove važnost — ni odšel neposredno v ZDA, temveč še preje v Italijo kjer se /e baje razgovarjal s svojo po- slanico v tel državi — Klaro ture — o tržnškfm vnrn/tnnUi Gotovo se /e razgovarjal ob tej priložnosti o tej zadevi tudi z lla. lijanškimi polit ki, vendar nam je nemogoče o tem trenutno pove- dati kaj več. V teh dneh je bila še ena kon- ferenca, ki se sicer m začela s takšnim hrupom kot ženevska, katere pomen pa kljub temu pre- sega svoje lokalne meje — ju- govzhod Azije. Prvega maja so namreč končali z razgovori pred- sedniki vlad držav Indije, Paki- stana, Burme Cejlona in Indone. zije in katerih rezultat je vrsta predlogov za ureditev odprtih vprašanj tega področja, pred- vsem seveda Indokine. Tako predlagajo, naj se v Indokini ta. koj sklene premirje, izvajanje morebitnih zaključkov ženevske konference o tej državi pa naj se prepu ti OZN. Po naslednjih predlogih bi nai K tajsko takoj sprejeli v Organi- zacijo združenih narodov, prepo- vedali bi naj vodikovo bombo ter prenehali s kolonijalno poli- tiko. Ob zaključku resolucije je še zagotovilo, da se bodo države jugovzhodne Azije odločno bori. le prof vmešavanju s katerekoli strani v njihove notranje zadeve. Dejstvo je, da so izrazile drža. ve tega področja ? to resolucijo dokajšnjo enotnost ter popolno, ma realno ocenile 'ituacijo. Gle- de na to je prav tako gotovo, da velke države ne bodo mogle ignorirati njih stališče in da ga bodo morale v neki meri le upo- števati, za kar se je na ženevski konferenci tudi že zavzel pred. stnvnik Kanade. Do svetovne polit ke, predvsem do problemov Evropske obramb. ne skupnosti je zavzel '■tališče te dni tudi naš — fugo^ovanski zunanji politični odbor Zvezne ljudoizkusnem obra- tovanju, ustvarila 2,5 milijardi dinarjev bruto dohodka. To je eden Izmed važnih dograjenih ključnih objektov, ki bo ustvar- jal potrebno strateško kovino in bo znatno spremenil razmerje narodnega dohodka mod indu- strijo in kmetijstvom v okraju. Industrija gradbenega mate- riala predvideva povečanje za 10%, kar bo gradbenim investi- torjem olajSalo nabavo zidakov. K okrajnemu planu je priklju- čena opekama Zabjck, ki je bila do sedaj republiško pod- jetje. Lesna industrija bo znižala plan proizvodnje za 17% zaradi znižanja sečnje. Obratovati bo- do smele le one žage, ki imajo nizek odstotek odpadnega lesa. Trgovanje z lesom bo pri kme- iijskih zadrugah omejeno. Tekstilna industrija bo pove- čala proizvodnjo za 6%, pri čemer bo volnenka v Maj- ši.rirodno boga- .«ftvo. Medtem ko se bo sociali- .stični sektor omejil na posek 6% F>od prirastom, bo treba kljub velikemu znižanju pri- vatnim gospodarstvom dovoliti sečnjo še vedno za 40% nad letnim prirastkom. Za smotrno pogozdovanje in vzdrževanje gozdov je uveden republiški gozdni sklad, od katerega osta- ne 55% v okraju, 10% za po- trebo občine za obnavljanje gozdov. Gradbeništvo bo v tem letu nekoliko nazadovalo, ker je za glavni objekt tovarne v Kidri- čevem predvidena manjša vso- ta. Povečal se bo obseg melio- racij na Dravi in Pesnici, kjer bo dobilo zaposlitev okoli 400 delavcev. Podjetja bodo lahko investirala v istem obsegu kot lani, le da bodo morala imeti za izvedbo del popolno tehnično in strokovno dokumentacijo. Trgovina predvideva poveča- nje blagovnega prometa za 4%, na kar bo najbolj vplival nov način formiranja plač in decen- tralizacija trgovske mreže. — Usluge v gostinstvu bodo pove- čane za 5% zaradi povečanega obratovanja letovišč na Borlu in Statenberku. Izvedena bo tudi ureditev gostinstva po novi uredbi. Porast obrtniške proizvodnje Tudi v obrtništvu se bo i družbeni proizvod povečal za, 5%, kar je sorazmerno s pora- ! stom v industriji. Pojačal se bo socialistični sektor, ker je v i privatnem sektorju vedno več I odjav obrti, po večini zaradi j starosti, na podeželju pa zaradi i izogibanja družbenih obvezno- sti, pri čemer narašča šušmar- stvo. Pohvaliti je treba Obrtno zbornico, ki je organizirala te- čaj za pomočnike, ki bodo ix) položenih mojstrskih izpitih po- mladili kader obrtnih mojstrov. Na podeželju je vedno manj obrtnih obratov, predvsem v obrobnih občinah, zato bo tam treba osnovati občinske obrtne delavnice. Ob primerjavi družbenega proizvoda, narodnega dohodka in njegovi razdelitvi vidimo, da primerjava s prejšnjimi leti izkazuje enakomeren porast, kar nam dokazuje, da si naše gospodarstvo utira pot k na- predku in da se naš delovni človek vedno bolj zavestno vključuje v socialistično ustvar- janje. Celoten porast družbene- ga proizvoda in narodnega do- hodka v naši republiki bo vpli- val pozitivno v tem, da bo našlo zaposlitev novih šest tisoč de- lavcev in da se bo osebna po- trošnja dvignila za 9%, kar predstavlja povečanje družbe- nega standarda. Gospodarski ukrepi in izvršitev plana Predlog okrajnega družbenega plana mora rešiti vprašanje, kakšne gospodarske ukrepe mo- ramo uvesti za zadovoljitev okrajnih potreb. Smo v ob- dobju, ko postaja okraj izvr- šilni gospodarski organ, ki v nadaljnji demokratizaciji svoje vloge v tej smeri poglablja. Funkcija republike v tem po- gledu je skrb za enakomeren gospodar.ski in kulturni razvoj Slovenije. Gospodarska zmoglji- vost okrajev je ra2dična in je zaradi tega uveden v tem letu republiški sklad za pomoč go- spodarsko zaostalim okrajem Primorske in Dolenjske; v ta sklad prispevajo vsi okraji z določenim odstotkom pri nad 6000 din določenega dohodka na prebivalca. Kolikor bomo do- segli nad 6000 din na prebival- ca, bo naš okraj prispeval 10% deleža od vseh ustvarjenih sred- stev republiki. Poleg že omenjenega gozdar- skega sklada sta formirana tudi vodnogospodarski sklad in kre- ditni sklad okraja. V sklad za urejanje voda pri- spevajo vodne žage In mlini, industrijske, rudarske in obrtne organizacije ter elektrarne, ki niso združene v elektroenerget- ski sistem Slovenije (Majšperk, tovarna tanina). Dohodki okraja so določeni v tem letu z udeležbo na dopol- nilni dohodnini d. p. p. na do- bičku gospodarskih organizacij ter ostalih v planu naznačenih dohodkov z zneskom 569 mili- jonov 719 tisoč. Sredstva so razdeljena: a) za kritje proračuna okraja in občin s 375,174.000, pri čemer je pripomniti, da ni mogoče že v tem letu kriti vseh izkazanih potreb okrajnega ljudskega od- bora in občin. Za finanslranje okrajnih investicij predvideva plan za kreditni sklad 95 mili- jonov in za investicijsko rezer- vo 13 milijonov. Predpriprave na 3. okrajno gospodarsko razstavo v Ptuju 2e dalje časa nismo o pred- pripravah za 3. okrajno gospo- darsko razstavo ničesar pove- dali, ker nam je zelo težko o tej zadevi kaj zvedeti. Odbor- niJd so zelo nezaupljivi, češ da bi mi prehitro izdali razna pre- senečenja, ki se pripravljajo. Za osnutek razstavnega pla- kata je bil razpisan natečaj. Ja- vilo se je izredno dosti tekmo- valcev z zelo interesantnimi osnutki za plakat. Razstavni od- bor bo na svoji prihodnji seji imenoval komisijo za ocenitev teh osnutkov, saj so razpisane tri nagrade po 30.000, 20.000 in 10.000 dinarjev. Vsi osnutki pa bodo razstavljeni v eni ptujskih Izložb, da bodo lahko pri oceni sodelovali tudi vsi državljani, ki Jih zanimajo priprave za ptujsko razstavo. Zvedeli smo še to, da bo otvoritev razstave 5. septembra 1954 popoldne, ko se bomo vračali iz proslave »Štajerska v borbi« iz Ostrož- nega pri Celju. Seveda bo zara- di tega razstava, pa tudi veselič- ni prostor v noči od 5. na 6. septembra neprekinjeno odprta. Se to lahko povemo, da se je tudi ljudska prosveta pripravi- la na veliko tekmovanje kultur- noumetniških društev, tako da bodo imeli zmagovalci v tem plemenitem tekmovanju priliko pokazati svoje sposobnosti tudi pred gosti iz ostalih delov naše republike, Iz ostalih republik in pred inozemci. Prvi maj smo slovesno praznovali v Ptuju v petek, 30. aprila 1945 p<^ poldne je dobilo mesto Ptuj či- sto praznično lice Lepo ureje- na izložbena okna, s streh pla- polajoče zastave, vrvež ljudi po ulicah, prenos godbe po javnih zvočnikih in drugo je v Ptuju sjjominjalo na resne priprave za prvomajski prasaiik, ki 6e ga je posebno letos po dolgi in muhavi zimi vse izredno ve«e- lilo. Tudi zijradba LOMO Ptuj je bila tokrat posebno lepo okrašena. Pred njo se je pred večerom zbralo več kot 3000 lju- di iz mesta in okolice, med ka- terim; je bilo pomešanih lepo Število pripadnikov JLA. Obra- ze, zastave, prapore in trans- parente fio osvetljevale števil- ne bakle in ulične električne luči. Svobodina godba na pi- hala je igrala poskočne do otvoritve zborovanja, na kate- rem je govoril z balkona LOMO Ptuj zbrani množici se- kretar CK ZKS tov. Jože Tramšek, in dejal med dru- gim sledeče: »... Danes postaja vse bolj jasno, da na svetu ni in ne more biti nobene sile več, ki bi zmogla zadržati mednarodni proletariat v njegovem zmago- vitem, nezadržanem pohodu na poti do končne zmafie sociali- zma v svetu sploh. Prežeti s to prekrasno zar- vestjo praznujemo mi in z nami vred milijoni delovnih ljudi v svetu ta veliki praznik — 1. maj, praznik solidarnosti mednarodnega proletariata, no- silca lepših in srečnejših dni za vse človeštvo sveta. Praznik mednarodne solid^- nosti — 1. ma] krepi našo ve- ro, da bo sodelovanje napred- nih sil postalo še resnejše, da se bo posrečilo vedno bolj in bolj premagovati nasprotja med narodi in da bo uspelo pre- pričati agresorja, da se napad ne izplača. To bo tembolj uspe- valo, kolikor bolj se bo pove- zoval mednarodni proletariat, kolikor bolj se bo opomogel od udarca, ki ga je utrpel za- radi izdajstva in kontrarevolu- cije kominforma. Naše delavsko upravljanje pomeni dejansko prispevek k uničenju mezdnega suženjstva j na svetu. Zato nam nobene te- i žave na tem potu ne morejo; vzeti poguma, temveč nasprot- i no: vsi napori delavskega raz- reda tudi drugih dežel, pa naj so še tako različni od naših, nas lahko resno navdajajo z globoko vero, da stvar napred- ka, miru, socializma in inter- nacionalne solidarnosti krepko i napreduje.« Govor sekretarja OK ZKS tov. Jožeta Tramška je trajal le kake pol ure, kljub vmesnim ovacijam in ploskanju, na kar se je po odpetih pevskih toč- kah pevskega zbora Svobode, množica razvrstila v dolgo bakladno povorko z godbo Svobode in s pripadniki JLA na čelu in odšla skozi mesto na Panoramo, kjer je bil velik kres v pozdrav vsem delovnim ljudem okraja ki daleč preko njegovih meja. S Panorame je po končanem kresu odSlo več kolektivov v svoje obrate na proslave in družabne prireditve, ki so tra- jale pozno v noč. Na dan 1. maja, ki je bil lep sončen dan, je bil res prazni- čen mir, le na glavnih cestah je bil veUk osebni avtomobil- ski in kolesa.rskl promet, saj je jvelik del delavcev in nameščen- cev drvel na izlete v razne kraje. V mestu in na podeželju je počivalo vse delo, razen v Cvetkovcih, kjer se je posa- meznikom mudilo pri nekih poljskih opravilih. Prav tako mimo in praznično je bilo tudi v nedeljo, 2. maja, in Se v po- nedeljek, 3. maja, tretji praz- nični dan, ko je še vedno po- čivalo delo v skoraj vseh obra_ tih razen pri par izjemah (Ple- tama, Zadioiga Osojnik, Mestna ekonomija i. pd.), ki so zaradi napačnega tolmačenja pojasnil po radiu in časopisju prikraj- šali svoje kolektive za tretji dan dopusta. V torek, 4. maja t. L, so pridne delavke, kmečke in nameščen- ske roke v vseh podjetjih, to- varnah in na poljih ter uradih zopet z veseljem prijele za delo po prijetnem prvomajskem pio- čitku doma in na izletih. V. J. pri Veliki Nedelji Za čim lepšo proslavo prvega maja so se pripravljale v Veliki Nedelji vse organizacije, ki so v tem prizadevanju celo tekmo- vale. Na predvečer pa se Je zbralo okrog 250 Velikonedeljčanov k manifestaciji in nad eno uro tra- jajoč. sporedu proslave, ki jo je pričel predsednik sindikata gozd- nih delavcev tov. Fujs. Nato pa je novoformirani pevski zbor za- pel Internacionalo, ki smo jo z našega odra v Veliki Nedelji prvič slišali. Po neJcaj deklama- djah pionirjev je spregovoril tov. Ko«i ter v izbranih besedah orijsal pomen praznovanja prve- ga maja. Njegove besede so navzoči sprejeli z močnim aplav- zom- Spored so nadaljevali mladi tamburaii ter tov. Meiko s ha- vajsko kitaro. 2:aključek sporeda pa so spremljale salve možnar- jev, ki so donele ob kresu še pozno v noč. Naslednje jutro so mladi tamburaši zdramili prebi- valstvo okoliških vasi k prazni- ku delovnega ljudstva, ki se je poveselilo ob majniškem drevesu in na vrtni veselici. -io. v Zavrču Tukajšnji kolektiv državnega posestva Zavrč je z ostalimi organizacijami proslavil dan 1. maja. 2e na predvečer so po vseh vrhovih Zavrča goreli kresovi, od koder se je daleč naokrog razlegala harmonika in pa j>esem delavcev. Na dan 1. maja je bila proslava za vse 2iavrčance na državnem pose- stvu Mladinski pevski zbor šo- le Zavrč je zapel nekaj narod- nih in partizanskih pesmi, na- kar je sledil govor o pomenu praznika 1. maja. Govornik je lepo očrtal borbo delavskega razreda za svoje pravice vse od leta 1886. in nastanek de- lavske kulture kot pravega de- diča in nosilca prosvete v no- vem družbenem redu. Po pro- slavi je bilo veselo rajanje. ENODEJANKE ZA 1. MAJ IZUD Zavrč je pripravil za 1. maj kulturno prireditev s 4 enodejankami in to: »Prevara- na žena«, »Miš«, »Živi kip» in »Mutec«, ki so dobro uspele. Ker so bile v.5e vloge zelo ša- ljivega značaja, so igralci svoje vloge dobro podali. Nastopilo je več novincev, ki se jim je poznalo, da so prvič na odru. Z dobro voljo se bodo usposobili v prave igralce podeželskih odrov. Največ zaslug za to pri- reditev je imela že upokojena tov. Mara Pokeržnikova, ki je vložila ves trud v to delo, da bi vsa stvar čim lepše uspela, zakar ji je tukajšnji IZUD zelo hvaležen. Le tako naprej! Obvestilo! Davčne zavezance dohodnine od kmetijstva, od samostojnih poklicev in premoženja ter davčne zavezance prometnega davka opozarjamo, da poteče rok j a plačilo akontacije do- hodnine in prometnega davka za drugo četrtletje 1954, dne 15. maja 1954. Znesek akontacije je naveden' na hrbtni strani položnice, ki jo bo prejel pravočasno potom pošte vsak davčni zavezanec. Na položnici je naveden tudi morebitni dolg iz I. četrtletja 1954 z ostankom dolga za leto 1953. I Po preteku gornjega roka, to je že 17. maja 1954 se šteje po-' ložnica kot vročen pismeni opomin, za kar bodo zaračunali stroški, določeni v 67. členu Uredbe o prisilni izterjavi dav- kov in drugih proračunskih dohodkov ter 9-odstotne za- mudne obresti. Z 26. majem 1954 bo prisilna izterjava po- tom za to pooblaščenih izterjal- cev. Dolžne zneske je možno pla- čati pri pristojnem občinskem ljudskem odboru, kjer bo o plačilu izdano posebno potfdilo. s položnico pa pri vsaki pošti ali pri podružnici Narodne ban- ke FLRJ. Skuen znesek dolga, naveden na položnici vsebuje tudi vred- nost položnice 3 din, ter pošt- nino 10 din ali pa 15 din, kar je v vsakem primeru treba po- ravnati. S prenosom davčne kartote- ke za dohodnino iz občinskih ljudskih odborov na Upravo za dohodke OLO Ptuj odpade upo- raba dohodninskih knjižic. Davčni zavezanci naj te knjiži- ce skrbno hranijo, ker jim slu- žijo kot dokaz o plačilih dav- ka. Razna pojasnila glede plačil davka daje v uradnih dneh, to je ob torkih in petkih knjigo- vodstvo Uprave za dohodke, Krempljeva 2-1. na okencih od 1--7. Okrajni ljudski odbor Ptuj, Tajništvo za gospodarstvo. Uprava za dohodke. Ne uniculmo kmelllskih nasadov Prisluhnimo, kaj pravijo kme- tovalci zlasti v bližini mesta o nekaterih sprehajalcih in izlet- nikih, ki brezobzirno teptajo po- lja in travnike, uničujejo posev- ke in nasade. Nič ne pazijo, kod hodijo. Vseeno jim je, če je ob pešpoti zelena trata ali mladi posevki. Hodijo kar vštric in izbirajo poljubne bližnjice. Tako teptajo zemljo in brezčutno uničujejo mlado rast, ki se je začela živo razvijati ob prvih spomladan- skih žarkih. Te prve rasti se kmetovalci najbolj vesele, saj se v tej ki- pečr rasti prirode oživlja tudi njihovo delo, ki so ga vložili v obdelovanje zemlje. Imajo tudi večje veselje do dela, če letina dobro kaže. Pogosto pa se jezijo na nekatere lahkomiselne me- ščane, ki uživajo lepoto prirode s tem, da ne hodijo po peš- poteh, marveč jo mahnejo kar počez. Vedno eni in isti delajo škodo: spomladi teptajo p>olja, v jeseni pa kradejo razne pri- delke. V bližini mesta so zaradi tega večkrat poteptane m po- tlačene cele ploskve. Nekateri starši premalo pazijo na svoje otroke ter jim dopuščajo, da lahko povsod skačejo. Režejo in lomijo mladičje. Največ škode pKJvzročajo v sadovnjakih, kjer večkrat polomijo rodne poga- njiče in s tem izmaiičijo tudi pravilno obliko krošnje. Marsikdo poskuša očuvati na- sade z raznimi opozarjajočimi napisi in ograjami. Toda so sprehajalci, ki se ne zmenijo dosti za napise, da je prepove- dana pot. da je treba čuvati na- sade. da se ne sme trgati cvetic itd. Ce jih kdo zaloti pri tepta- nju posestva, ga celo drzno za- vrnejo s prostaškimi besedami. Pomislimo, koliko je stroškov za ograje in napisne table, ki bi lahko pri višji kulturi odpadli, če bi imeli ljudje pravilen odnos do tuje lastnine. Slabi družbeni odnosi posamez- nih državljanov zadenejo za- vedne državljane, ki čuvajo ix)- samezne nasade ki si priza- devajo dvigati vasi iz zaosta- losti. Kjerkoli srečamo talce brez- obzirne ljudi, jih opozorimo na nepravilne o^ose io družbe. Rudi Ilec Usoefa psifska vala v Ha došah Kot nalašč je bilo v nedeljo, dne 2. maja, lepo sončno vreme, ki je bilo potrebno gasilcem tega sektorja zaradi prvih le- tošnjih širših praktičnih vaj in meddruštvenega tekmovanja, ki se ga je udeležilo 8 društev s področja Dravskega polja in Haloz. Tekmovanje je bilo v dveh kategorijah, in sicer: Tekmovanje med društvi z gasilskimi motorkami kapacite- te 400 litrov na minuto. Tekmovanje je vodil sektor- ski poveljnik tov. Ivan Grahl. Tekmovanje je začelo na znak ročne sirene. Desetine so na ta znak zdrvele iz oddaljenosti 150 m z gasilskim orodjem na določeno mesto ob potoku in so začele gasiti za nje določene objekte. V tekmovanju se je izkazala iz prve skupine (kapaciteta 800 litrov/min.) desetina PGD Ge- rečja vas s tem, da je v 2 mi- nutah dobila vodo na požari- šče. Iz druge skupine (kapaci- teta 400 litrov/min.) se. je izka- zala desetina PGD Hajdoše, ki je najmlajša, komaj letos usta- novljeno društvo v okraju, in je doseglo tekmovalni rezultat v 3 minutah. V tekmovanju so se izkazale. tudi desetine dru- štev Ptuj, Zel. voz. delavnice Ptuj in Videm. V drugi katego- riji pa sta dosegli lepe uspehe desetini društev Hajdina in Ju- rovci. Po tekmovanju so izvedeli tekmovalci za rezultate, PGD Gerečja vas in Hajdoše pa sta dobili v znak priznanja denar- no nagrado. Tekmovanje je bilo vpričo številnega prebivalstva iz Haj- doš in okolice. Okrajno gasilsko zvezo je zastopal tov. Jože Vra- tič, ki je tekmovalcem in ob- činstvu spregovoril nekaj vzpodbudnih besedi ter čestital upravnemu odboru in vsemu članstvu PGD Hajdoše za do- sežene uspehe z željo, da bi. težko priborjeno motorno črpal- ko čuvali. Zaželeno je, da bi bilo na V. sektorju več podobnih tek- movanj, ki bodo koristila raz- voju gasilstva. Ce Protituberkulozni teden od 9. do 16, maja: Organizacije Socialistične zve- ze, Zveze sindikatov Jugoslavi- je, Rdečega križa v vaseh in mestih ptujskega okraja, kaj ste pripravile za Protituberku- lozni teden, ki bo od 9. do 16. maja 1954 v ptujskem okra- ju? Kako se boste spomnili tuber- kulozno bolnih in tuberkulozno ogpženih svojcev znancev in prijateljev, sovaščanov in so- meščanov? Za naše pom^adkarie HK Letos se bomo v juniju spo- minjali lO-letnice ustanovitve RK leta 1944 v Beli Krajini. V počastitev tega dogodka bo PRK skupaj 2 občinskim odborom RK povsod pripravil razstavo, kjer bo prikazana vsa dejavnost RK po osvoboditvi. Podmladkarji bo- do ob sodelovanju članov RK pripravili v tem času tudi aka- demije. V pripravah za desetlet- nico bodo podmladkarji poživili svojo dejavnost. Poravnali bodo članarino, kolikor še tega niso storili. Zaključili bodo tečaje prve pomoči, ki so bili predpisa- ni za IV. razred osnovnih šol ter sporočili imena tečajnikov in njih uspeh. Tukajšnja Higienska po- j staja je že v začetku šolskega , leta poslala vsem šolam navodi- I la za zdarvstenoprosvetno de- ; lo. Po teh navodilih bodo raz- ' redniki oz. telovadni učitelji tudi v bodoče posvečali tedensko ne- kaj minut zdravstvenim proble- mom in seznanjali mladino s hi- gienskim načinom življenja, t najvažnejšimi boleznimi itd. Sta- tistika o življenskih prilikah šol- ske mladine je pokazala, da ta, zlasti v vinogradnih krajih, uži- va alkoholne pijače. Podmladek RK naj predočuje škodljive po- sledice tega uživanja in zbira mladino v abstinentskih krožkih. PRK naj opKJzarja mladino na ne- varne posledice ukvarjanja s strielivom. Poživeti je treba delo higienskih aktivov in opremiti higienske kotičke, ki so večino- ma le nezadostno opremljeni. Podmladkarji pa ne smejo po- zabiti na socialno dejavnost, ki je važna naloga naše človeko- ljubne organizacije. V šolskem življenju se skoraj vsak dan nu- di priložnost, kjer naj člani po- kažejo čut za tovariša, ljubezen do sočloveka. Tudi letos bo tre- ba izdelati igrače za okrevališče RK v Savudriji, kjer bodo leto- vali bolehni in slabotni otroc*. Da bi naše delo dobilo novih pobud, naj podmladkarji dopisu- jejo s tovariši iz drugih šol po držav^ in izven nje Amerika). V pismih in risbah naj opišejo zna- čilnosti svojega kraja in delova- nja RK. Upamo, da bo mladina sledila tem navodilom in da bomo ob koncu šolskega leta oziroma ob junijski razstavi z veseljem ugo- tavljali uspehe našega dela Milojka Ahč VABILO na VI. redni občni zbor Stanov- vanjske zadruge »GRADI- DOM« v Ptuj, ki bo v nedeljo, dne 9. maja 1954, ob 8. uri do- poldne, v sindikalni dvorani železničarjev v Ptuju (ob želez- niškem prelazu). Ptuj, 7. maja 1954 Stran 3 Rezultati spomladanske rev iie v Immlln v neaeijo, z. maja 1954 je Diia spomladanska konjska revija kljub vetru zelo obiskana. red je lepo potekal in so prija- telji tega športa lahko uživali v borbi med posamezniki. Tudi ljubitelji lepih živali so preži- veli nekaj prijetnih trenutkov ob pogledu na plemenske živali z naraščajem. V prvi dirki so nastopali dvo- letni konji kobilarne, vozači pa so bili gojenci kmetijske šole v Turnišču, ki so svoj prvi nastop dobro izpeljali. Rezultati so bili naslednji: 1. Dagma, temnorjava kobila (Ficzko-Dagmar) z voza- čem Ivanom Zidaričem, 2. Di- ver, lisičji žrebec (Sejk-Divlna), z vozačem Stankom Juričem, 3. Jelšan, temnorjavi žrebec (Ol- ko-Jelša), z vozačem Stankom Zorcem. — V ostalih točkah so se pomerili konji iz Ljutomera, Lenarta, Ruperta, Maribora, Ptuja in Turnišča ter se plasi- rali takole: I. dirka: Enovprežna vožnja za triletne kasaške konje: 1. Lipka, črna kobila (Olko-Lika), lastnik in vozač Jožko Slavič star., čas 1:48.8,2, Veruška, rjava kobila (Ficzko-Vera), lastnik in vozač Miloš Cuček, Rupert, čas 1:50, 3. Pulpina, svetlorjava kobila (Princeska-Olko). lastnik in vo- zač Ludvik Slavič, Bunčani, čas 1:52.7. II. dirka: Enovprežna vožnja za 4—12-letne kasaške konje: 1. Sladar, svetlorjavi žrebec (Naprej-Slavka), lastnik in vo- za Alojz Jureš, Ljutomer, čas 1:35.8, 2. Perna, siva kobila (Ipoly-Perina I), lastnik in vo- zač Alojz Špindler, Ljutomer, čas 1:39.4, 3. Dragina, lis. kobila (Divjak-Draga), lastnik in vozač Ivan Pirher, Lenart, čas 1:42.7. i III. dirka: Enovprežna vožnja za 4—12-letne kasaške konje: 1. Proja, rjava kobila (Tajfun-Psi- na, lastnik in vozaž Jožko Sla- vič, čas 1:30.5, 2. Rojka, temno- rjava kobila (Lepši K.-Rožma- rin), last Kobilarne Turnišče, vozač Peter Kretov, čas 1:34.9, ; 3. Finejša, rjava kobila (Go-on- Fina), lastnik in vozač Ludvik Slavič, čas 1:30.1. j IV. dirka: Ravna galopska, brez izenačenja teže: 1. Brunus, žrebec, last kluba »Drava«, j Ptuj, jahač Jože Kralj, čas 1:11.5, 2. Sak, žrebec, last kluba i »Drava«, Ptuj, jahač Albin Gr- \ dina, čas 1:12, 3. Mirjana II, : rjava kobila, last kluba »Borec«, Maribor, jahač Mirko Slavec, čas 1:15. V. dirka: Kmečka dvovprežna vožnja: 1. Mirna—Želva, kobili last Kobilarne Turnišče, vozač Franček Bedrač. VI. dirka: Dvovprežna vožnja za 3—12-letne kasaške konje: 1 Proja—Finejša, vozač Ludvik Ssavič, čas 1:44, 2. Veruška— Dragina. vozač Ivan Pirher, čas 1:50, 3. Perna—Sladar, vozač Alojz Jureš, čas 1:50.6. Reviji je prisostvovalo okoli 4000 ljudi. Rezultati bi bili mno- go boljši, če ne bi bila proga j tako razmočena od deževja ! prejšnjih dni, pa tudi če bi bil veter milejši. Ob vrnitvi desetih najboljših konj, ki so sedaj na Hipodromu v Beogradu, name- rava Kobilama s pomočjo osta- ; lih organizacij v septembru zo- I pet organizirati dirke, ki bodo I vsekakor še zanimivejše od teh, I saj bodo vsi konji ob koncu ' sezone bolj v formi. Klub Turnišče 'NesreCa nikdar ne počiva v ptujski bolnišnici so se zdravili: Padel je s stola in si zlomil levico Stanko Pokrivač iz Ko- ga 47, (star 1 leto). * Padla je in si zlomila levo nogo Liza Kaučič iz Zerovinc 4. * Pri žaganju drv si je močno poškodovala prst na levi roki Neža Krajnc iz Sedlašeka 132. * Na dvorišču je padel in se poškodoval Lovrenc Kosi iz Središča 1. * Padla je s kolesa in si poško- doval roko Pavel Loparič iz Ptuja, Muršičeva 4. ★ Pri nalaganju lesa je padla deska na nogo Ivanu Horvatu iz Ptuja, Cankarjeva 16. * Žile si je prerezala na vratu, nogi in roki Marija Pravdič z Belskega vrha 4. * Padel je s kolesa in se po- škodoval po glavi in v notra- njosti telesa Vinko Brunec, iz Braunšviga 32. * Pod voz je prišel Franc Ko- kol iz Braslavc 6 in bil močno poškodovan. ★ Padel je s hleva in si poško- doval roka Pavel Loparič iz Sejanc 4. OGLAoi m ^>BJAVr 19 dunajskih praznih in pet pa- njev z družinami, prodam. Naslov v upravi. Suhe čeSnjeve deske za pohi- štvo, prodam. Naslov v upra- vi. Hišo s sadovnjakom in vino- gradom v Gruškovcu, prodam, Naslov v upravi lista. Samski upokojenec išče gospo- dinjo srednjih let. Upokojen- ke imajo prednost Nast 5 koj. Vprašajte v upravi lista. 7-cevni radio znamke »Miner- va« prodam. Naslov v upravi lista. PRODAM nov mlin za grozdje, 10 dobro ohranjenih panjev (Znidaršič), 2 šestdelni zajčji kletki ter razne pasme kun- cev. Petek Bogomir, »Preskr- ba«, poslovalnica Zvezda. Namesto venca na grob po- kojnemu tovarišu Stropniku bo poklonilo Trgovsko podjetje OZZ, živinoodkup Ptuj, znesek 1000 din Dijaškemu domu za učila. Cene na ptujskem živilskem trgu dne 5. maja 1954 za liter, kilogram ali komad Čebula 60, česen 120, fižol 70, hren 40, krompir 8—10, peter- šilj 40, por 30, redkev 20, red- kvica 5, solata (berivka) 80, so- lata (v glavah) 60—70, špinača 60—80, kisla repa 20, korenček 30. Surovo maslo 450—500, zaseka 250. Koruza 20, oves 30, proso 35, pšenica 30. ajdova kaša 80, pro- sena kaša 50. Kokoši 250—400, purani 500— 800, piščanci 250—600. Jabolka 50—60, orehi 120, sli- ve (suhe) 70, jabolka (suha) 50, hruške (suhe) 50—60. Mleko 20, smetana 100—120, sir 50—70. Jajca 8, med 300. P^uj Nedelja, 9. maja 1954 ob 15. (3.) uri- Maurice Hennequin: »Sladkosti rodbinskega življe- nja«, veseloigra v treh dejanjih. Zadnjič! Sreda, 12. maja 1954, ob 20. (8.) uri: Eugene 0'Neill: »Ana Christie«, drama v treh deja- njih. Tretjič. Četrtek, 13. maja 1954, ob 20. (8.) liri: Eugene 0'Neill: »Ana Christie*, drama v treh deja- njih. Četrtič. Gostovanje v Or- možu (Dom »Partizana« — ki- no dvorana). Predprodaja vstop- nic pri trg. podjetju »Vzor«. Predprodaja vstopnic pri gle- dališki blagajni dan pred pred- stavo in na dan predstave od 15. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure ter eno uro pred predstavo. — Re- zerviranje vstopnic v gledali- ški pisarni (telefonska številka 71) dnevno od 8. do 12. ure, ra- zen ob ponedeljkih. MESTNI KINO PTUJ predvaja v maju 1954 naslednje filme: 4,—6.: »Zločin v Nevadi«, amer. film. Tednik: Atom v službi miru. 7.—10.: »Plesala je eno samo po- letje«, švedski film. Tednik: Filmske novosti 17. 11.—13.: »Preobrat«, amer. film. Tednik: Filmske novosti 16. 14.—17.: »Dvoboj ob Srebrnem potoku«, amer. barvni film. Tednik: Store. 18—20.: »WilIiamsova karabln- ka«, amer. film. Tednik: Bal- kan v borbi za mir. 21.-24.: Trobente in bobni, amer. barvni film. Tednik: Filmske novosti 18. 25.—27.: »Večna nevesta«, angl. film. Tednik: Prste k sebi. 28—31.r »Amerikanec v Parizn«, amer. barvni film. Tednik: Filmske novosti 15. VABILO Elektrifikacijski odbor Le- vanjci — Svetinci priredi v nedeljo 16. maja ti. v Levanj- cih veliko vrtno veselico s sre- čolovom. Za dobro kapljico in okusna jedila bo preskrbljeno, igrala bo godba na pihala. Ker je dobiček namenjen za elektrifikacijo področja Dester- nik, vljudno vabimo vse na prireditev, da si bodo lahko ob prleških gibanicah ogledali lepo Pesniško dolino. Štciferska v borbi v sredo, 5 t m., je biia seja Okrajnega štaba za zbor šta- jerskih brigad na Ostrožnem pri Celju 5. septembra t. 1., ki se ga bo udeležilo iz ptujskega okraja nad 30.000 prebivalcev. Med drugim je štab na tej seji sprejel predlog, da se bodo v sredo, 12 maja t. 1., ob 8. uri v Ptuju v dvorani OKZKS Ptuj sestali predsedniki vseh občin- skih štabov v okraju k skup- nemu posvetovanju glede na številne naloge v zvezi z akcijo »Štajerska v borbi« V petek, 14. maja t. 1., pa bodo imeli predsedniki občinskih štabov seje z občmskimi štabi v zvezi z razdelitvijo dela in termini dovršitve posameznih neodlož- ljivih nalog Iz Makol Pretekli teden so doživeli naži pionirji prijeten obisk. Obiskali so nas pionirji osnov- ne šole iz Stoperc. Naši mali so se hitro znašli. Sli so jih po- zdravit in jih povabili na letno telovadišče. Kot bi trenil, so se pomešali med sabo in prišlo je celo do rokometne tekme. Do- mačini so zmagali in jim je bilo zaradi gostov malce nerodno, Pa pri športu ni šale. Razšli so se kot prijatelji z upanjem, da se na prihodnjem športnem dnevu srečajo v Stopercah. Letošnji 1. maj, mednarodni praznik dela, smo proslavili po- sebno slovesno. V Makolah in Pečkah so nas presenetili pio- nirji, ki so si poleg visokih mlajev postavili lastne, manjše in jih okrasili s parolami. Le- tos kino dvorana ni mogla za- jeti vseh obiskovalcev prvomaj- ske proslave, zato bomo morali :^neje misliti na dograditev kulturne dvorane v zadružnem domu. Aicademlja ptujskega Partiiana Ptujski Partizan je letošnjo obletnico dneva ustanovitve So- cialistične zveze počastil z lepo in uspelo telovadno akademijo, kateri je poleg predstavnikov OK ZKS Ptuj in LO MO Ptuj prisostvovalo mnogoštevilno občinstvo. Akademija je bila kratek prikaz dela, ki ga vodi maloštevilen, a zato toliko bolj požrtvovalen voditelj ski kader, kateremu gre vsekakor toplo priznanje za uspešno delo z našo mladino v telovadnici. Ptujski Partizan zajema pre- cejšnjo število telovadečih od cicibanov tja do članov, kate- rih je sicer majhno število, kljub temu, da je telesna vzgo- ja tudi odraslemu človeku po- trebna. Tu bo moralo telovad- no društvo najti tesnejše stike z delovnimi kolektivi in z nji- hovo pomočjo povečati število članov. Z letošnjo telovadno akade- mijo je telovadno društvo želo vse priznavanje za svoje delo. Prav prijetno so nas razve- selili mali cicibani, ki so zelo prisrčno prikazali svojo pri- padnost Partizanu. Lep napre- dek kažejo pionirji in pionirke, ki bodo z vztrajnim delom lah- ko dosegli lepe uspehe. Poseb- no priznanje pa je žela vrsta pionirk na gredi, kjer je ce- lotna skupina pokazala sklad- nost, rutino in mehkost v iz- vajanju skoraj slehernega giba. Pohvalo zaslužita tudi obe vr- sti mladincev na bradlji in ko- zi, saj bodo s svojo spretnostjo in gibčnostjo ter z vztrajnim vedenjem dosegli še lepše uspe- he. Tudi mladinke in članice na dvovišinski bradlji dokazujejo, da so že dalje časa članice Par- tizana, saj so bile vaje lepo po- dane in le rezultat vztrajnega dela. Največ priznanja pa so žele pionirke in mladinke z ritmič- nimi vajami pod vodstvom tov. Zavadlalove. Izredno melodično mehko, precizno izvajanje mla- dmk ni želo priznanja samo pri našem občinstvu, temveč so dosegle na letošnjem tekmova- nju v Ljubljani prvo mesto. Republiški odbor je v znak priznanja podelil tov. Zavadla- lovl kot avtorici obeh sestav ter celotni vrsti diplomo. Vsem nastopajočim čestitamo k uspehu, ki jim naj bo spod- buda za nadaljevanje vztrajne- ga in discipliniranega dela v vrstah Partizana, vse ostale pa vabimo v Partizanove vrste. I ocmut Karolina j Pred kratkim smo spremili na zadnji poti na ptujsko pokopa- lišče Kocraut Karolmo, upokoje- no učiteljico. Kdo izmed nas se ne spominja te izredno marljive in požrtvovalne javne delavke, ki je vsa drobna in s častitljivo do popolne beline osivelo glavo hitela po ptujskih ulicah od hiše do hiše ter prepričevala ljudi o važnosti AFZ in OF vse do zad- nje jeseni. Pokojnici je stekla zibel pred 73 leti pod Ostrovcem, na pri- jaznem hribčku pod Desternikom. Gotovo je lepota tega kraja vpli- vala na oblikovanje njenega zna- čaja. Tukaj je preživela tudi svoja mlada leta. Izšolala se jo za učiteljico in že z 20 leti jo vidimo na Vidmu kot nadarjeno in sposobno učiteljico, kmalu nato pa v Cirkulanah, kjer je na- šla svojega življenjskega tova- riša Rudolfa Kocmuta. Skupno z njim sta službovala pozneje na Selah pri Vidmu, 1. 1913 pa sta odšla na Desternik. V tem kraju se je pokojna Karolina udej- stvovala ne samo na svojem de- lovnem mestu, temveč tudi v vseh kulturnih in prosvetnih or- ganizacijah vse do svoje upoko- jitve v 1. 1936. Kot izvrstna vzgojiteljica, od- kritosrčna prijateljica, svetoval- ka in iskrena tovarišica ni po- kojnica uživala ugleda samo v učiteljskem kolektivu, temveč tudi med vsemi drugimi ljudmi. Njena življenjska pot ni bila brez težkih pretresov. Vzgojila je tri otroke, katerim je bila vzorna in plemenita mati. Sina Rudija ji je požrlo nacistično koncentracijsko taborišče Da_ chau, snaho — Rudijevo ženo pa Ravensbriick. Za hčerko Maro je trepetala dolgo vrsto let, ko je bila v italijanskem taborišču in pozneje ko se je borila proti italijanskemu okupatorju. Vendar vse te težave niso strle njenega bodrega duha. Po osvo- boditvi je ob pomanjkanju uči- teljev ponovno prijela za delo ter ga izvrševala vse do druge upokojitve v 1. 1946. Potem je preselila v Ptuj, kjer smo jo spoznali kot neumorno delavko Za boljšo bodočnoist naših ljudi y svobodni socialistični domovini. Naj si pokojna Karolina odpo- čije v slovenski zemlji, katere ljudem je poklonila svoje živ- ljenjsko delo In katero je tako neizmerno ljubila, zanjo trpela in žrtvovala! iefa malih živali Rejci malih živali imajo v teh dneh polne roke dela, ker je se- daj najugodnejši čas za valjenje rejo piščancev. Priporočljivo je rediti samo primerno število ži- vali, posebno če nimamo primer- nega prostora. Razen tega si je treba zapomniti, da potrebuje ži- val, na pr. pišče okrog 13 kg hrane do starostj 6 mesecev. Mladih račk in piščančkov ne smemo puščati preko noči na mokrem, ker bi se sicer prehla- dili. Ob kakšnem lepem aprilskem dnevu je treba urediti tudi hlev, katerega tla in stene ter vse kar se v njem nahaja temeljito ope- remo z vodo, ki smo v njej raz- topili nekaj sode ter nato splah- nemo. Nato pa vse pobelimo. Ta to uporabljamo mešanico: 10 1. apnenega mleka, pol litra petro- leja, četrt litra karboleja, pest soli, ter osminko kg škroba, ki smo ga raztopili v topli vodi. Tudi za zajčke je treba po- skrbeti. Zajkle v teh dneh zapi- ramo k zajcem, te ki pa so bile pr^ zajcu v marcu pa $1 priprav- ljajo že gnezdo. Zat6 mora biti v hlevčku dovolj stelje. Nosne živali je treba vedno varovati pred vznemirjanjem, zato tudi v tem času ne delamo v hlevčku nobenih sprememb. Čebele v teh hladnih dneh potrebujejo prav tako toploto kakor v marcu. Rejci koz pa mo- rajo vedeti, da je želodec mlade živali še majhen in da jih mo- rajo zaradj tega večkrat napoji- ti. Kakor hitro vreme dopušča živali spustimo na prosto ker ni nič slabšega, kakor držati koz- lička v hlevu, medtem ko sije zunaj sonce. Bruceloza ne ogroža naših svinj v marcu t. 1. so na kmetij- skih gospodarstvih in ekono- mijah v ptujskem okraju ekipe Veterinarsko zdravstvenega za- voda Slovenije pregledale 319 prašičev in svinj v svrho pra- vočasnega ukrepanja v prime- ru infekcije svinj za brucelozo. Po ugotovitvah Veterioarsko- zdravstvenega zavoda v Ljub- ljani razen v 2 primerih v okraju ni tovrstne infekcije. V navedenih dveh primerih bo ponovni pregled čez dva mese- ca glede na sum za to obolitvi- jo. Nevarnost i To je bilo v tistih časih, ko so bUi Nemci še močni in so napa- dali partizane tudi v gozdovih .,. Nekega dne je številna tolpa esesovcev in gestapovcev izne- nada napadla partizansko tabori- šče. Vsi partizani so se srečno umaknili, samo kuhar je ostal sam pred pobesnelo esesovsko tolpo. Orožja ni imel. Kaj mu je storiti? Naglo je pograbil veliko por- cijo, polno ocvirkov in jo za- gnal med Nemce, ki so presene- čeni obstali. »Aufpassen! Eine grosse Handgranatel« je tedaj zakričal eden izmed Nemcev, ki se je najprej znašel in se vrgel na tla. Za njim pa so se vrgli na tla še ostali Nemci in tiščali gla- ve v zemljo. Kuhar pa je opazil njihovo zmedo in paniko in jo brž popi- hal. , * ! Cezarjeva smrt ' Profesor: »Kaj bi se zgodilo, če bi Cezar ne bil umorjen?« Dijak« »Umrl bi pozneje, tova- riš profesor.« W mm^ šivalnih strojev, koles iOPiHlfllll in kmetijskega orodja Obveščam javnost, da še vedno popravljam vse vrste ši- valnih strojev, koles in kmetijskega orodja ter izdeUijem na- domestne dele. Obenem opozarjam svoje cenjene stanke, da se bom v kratkem preselil iz št. 10 na št. 2 pri Vidmu in da bi mi bilo zelo neljubo, če bi šel pri preselitvi v izgubo kak predmet, ki je bil pri meni v popravilu. Najljubše mi bo da stranke svoje predmete odnesejo najpozneje do 15. maja t. 1., dj. m; prihra- nijo nepotrebne slu-bi. Priporočam se tudi vnaprej. MODIC FRIDRIK, kovinostrugar, Videm nri Ptuju. Golpodinie! če vam Cesar primanjkuje v gospodinjstvu, stopite v trgovino „NAMA" v Ptuju na Kvedrovem trgu, kjer boste solidno in točno postreženi! Iz zgodovine plufslcega okraja v Bernarda Pere Milrova sifetišča fiii) v Poetoviji so kot v vsakem drugem večjem pokrajinskem mestu častili rimska državna bo- žanstva. Vendar nam različna posvetila dokazujejo, da so se udomačili tudi tuji kulti. Znano nam je čaščenje egipčanskih bo- gov Sarafida in Izide, najštevil- nejši pa so spK)meniki. posvečeni perzijskemu sončnemu bogu Ml- thri. Tri njegova svetišča, k: so bila odkrita, kažejo, da je bilo njegovo čaščenje zelo razširjeno. Mithrova vera je iranskega iz- vora in sega v predzgodovinsko preteklost. V rimsko državo pa so jo prinesli sredi prvega sto- letja po našem štetju vojaki, sužnji in trgovci. Mitološka zgodba o mithrovem življenju in delu je zanim.va. Rodil se je iz skale. Najvišji bog Zeus — Ahuramazda ga je poslal na zemljo, kjer je moral izvršiti posebno poslanstvo. Ujel je bi- vola in ga nato skušal prenest: v neko votlino. Na poti je nale- tel na številne ovire. Žival mu je ušla in vendar jo je znova ujel in na krokarjev poziv v votlini zaklal. Nato se je zgodil čudež: iz bivolovega trupla se je rodil nov svet rastlinstva in živalstva, verjetno tudi človek Lev, pes in sveta kača pijejo bivoljo kri. škorpijon pa skuša kot zastopnik zla (Ahrimanal novo življenje zamoriti. To najodličnejše Mi- throvo deianie — zakol svetov- neqa bivola nam je znano iz šte- vilnih spomenikov in je običaj- no predstavlialo oltarno podobo v svetiščih Na vsaki strani ob tem prizoru e predstavljen en baklonosec: Kautes in Kautopa- tes — simbol jutra in večera, začetka in končaj predstavljala® sta pa tudi na oo^eben način raz- odetje boga Mithre, s katerim sta bila združena v trojico. Glav- no podobo so okrožale v posa- meznih mithrejih v obliki loka podobe, ki predočajo Mithrovo legendo od rojstva do vneboho- da. Kajti ko je Mithra opravil svoje poslanstvo na zemlji, se je odpeli al na sončnem vozu v ne- bo. Ob koncu sveta se bo vrnil na zemljo in z zakolom drugega bivola odrešil človeštvo. Mithrovi verniki so se družili v posebne skupnosti, v katerih ni bilo razlike stanu In rodu. Le ženskam je bil zabranjen vstop. Vsi so bili enaki — bratje. Za sprejem v to skupnost so morale biti posebne obredne priprave. Posebno obredni so lahko doseg- li višjo stopnjo posvečenja. Teh je bilo sedem: Vran, Skrivnost- nik, Vojak. Lev. Perz, Sončni sel Oče. Za verske obrede so uporabljali naravne votline ali spodmole. Kasneje so gradili svetišča, ki so bila vkopana v zemljo. V bližini je morala biti voda ali studenec Iz veže sveti- šča se je pr šlo v pravokotni podzemeljski prostor, ki Je bil razsvetljen z oljenkami in pla- menicami V poglobljeno srednjo ladio so imeli vston 1p nn^veren-; višjih stopenj; v najsvetejše, kjer je stal oltar s kultno podo- bo, pa samo višji duhovnik. Ostali verniki so klečali v veži. V teh svetiščih so se zbirale skupnosti vsaj enkrat na mesec, in sicer okoli petnajstega v me- secu k proslavi bivoljevega za- kola ter s tem združenega stvar- niškega čudeža. Posvečenci so prihajali v preoblekah, ki so iz- ražale njih stopnjo in ime. Vsa- kirat je bilo obhajilo, kjer sta se delila vino in kruh. Na teritoriju Poetovije so do- slej odkopali tri svetišča boga Mithre; dva na Spodnji Hajdini in enega na Zgornjem bregu. Pr- vi Mithrei na Snodnii Hajdini in tretji na Zgornjem bregu sta rekonstruirana na mestu, kjer sta bila odkrita in obiskovalcem na vpogled. Drugi pa je postavljen v mestnem muzeju. V bližini muzeja in pri Vurberku so do- mnevata svetišča na podlagi po- svetilnih spomenikov. Najstare''še je Mithrovo sveti- šče v Poetoviji in v Panoniji soloh le bilo odkrito v letih 1898—1899 v svetiščnem delu mesta na Spodnii Hajdini Neka- ko sredi 2. stoletia 00 našem štetin so fia Dos^avi'1 carinik uslužbenci — sužnji, ki so bili verjetno prvi, ki so čaščenje bo- ga Mithrp prinesli v Poetovijo. Svetišče je oostavlieno v smeri vzhod—zahod in ima kvadratno obliko. V sredi zapadne stene je bila vzidana kultna podoba Mi- thre, ki pa m ohranjena. Na zi- du pred to podobo so gorele oljenke, verniki pa so tu polaga- li svoje darove. Pod oltarjem in ob stranskih zidovih stojijo spo- meniki, ki so jih bogu Mithri posvetili carinski uslužbenci. Na nekaterih kamnih se nahajajo tudi reliefne predstave. Na dven oltarjih je ohranjena skulptura boga Mithre; na enem vidimo njegovo rojstvo iz skale, na dru- gem pa nosi bika. Število Mithrovih vernikov je hitro naraščalo, zato so v začet- ku 4. stoletja postavili novo sve- tišče. Odkrito je bilo leta 1901 približno 20 m južno od prvega in je danes postavljeno v muzej- skem lapidariju. Sredi svetišča je izviral sveti vrelec. Tik pred vhodom je Oal krop Inik za vo- do. Tu je imel prostor tudi lev kot svptiščni čuvar. V notranfo- sti. tik pred zapadno steno s« nahaja nadzidek kjer je v sre- dini pravi oltar Mad njim je b.- la kultna podoba, ki je danes ohranjena le v drobcih. Pred ol- tarjem so stali posvetilni žrtve- niki. Ob straneh srednje ladje so pa bile razvrščene na posebnih nosilcih mizne plošče, kjer so de- lili vernikom vino in kruh. Med mizami so stah posvetilni oltarji in reliefne predstave. Najmlajši tretji mithrej Je od- kopalo leta 1913 Muzejsko dru- štvo na Spodnjem bregu. Posta- vili sta ga koncem 3. stoletja Dakijski legiji, ki sta v tem ča- su tvorili po=adko Poetov.je. Svetišče je usmerjeno od severa proti iucju. Prvotna stavba je bi- la pozneje razširjena. Na zahod- ni strani so na pravi mithrej me- jili še drugi prostori, ki so slu- žili za shajališče, za shrambo ob- rednih priprav in podobno. Na vzhodni strani oa se domneva svetišče Magnae Matr.s. V 3 stoletju je Mithrovo verstvo do- seglo višek razširitve. Najmoč- nejši sovražnik in tekmec mu je postalo krščanstvo Borba med krščanstvom in mithraizmom je bila končana v 4 stoletju, ko je dobilo krščanstvo premoč Mi- throva svetišča so razdejali, ver- nike pa preaanjal:. Sredi 4. sto- letja pa je bila Mithrova vera popolnoma zatrta. SAH V okviru prvomajskih priredi- tev so člani JLA odigrali 29. aprila prijateljski dvoboj na 20 ploščah proti SD Ptuj in SS Že- lezničar. Izid tekme proti SD Ptuju je bil neodločen 5:5. docim proti SD Železničar 2.5:7.5. V nedeljo 9. t. m. ob 7.30 igra SD Ptuj polfinalno tekmo Maribor- skega šahovskega okrožja s SS Partizan (Maribor-Studenci). ^tran 4 Ptui. 7. mafa 1954 MfsH moje, kam blodite...? Komaj sem pnčaKal Konec predavanj Moj osebni časovni pokazatelj je bil tudi tokrat na mestu. Točno ob pol dvanajstih me ta stvarca, želodec mislim, zbode, nato pa mi začne kar prigovarjat z nekimi nearti- kuiiranimi glasovi, ki pa sežejo človeku do samega srca Sliši jih celo, če ima prvovrstno mašilo v ušesih. Torej ta stvarca, ki je, priznam, sicer prvovrstna mašina brez vsakih okvar, ki se ti še nikoli m izne- verila (prebavi vse, karkoli poš- ljem v njeno delovno območ- je, pa čeprav je navajena samo na prvovrstno študentsko men- , zo, me ni niti nekoč, ko sem po- | spravil pol piške in nato še de- ! set palačink, pustila na cedi- lu!), torej ta stvarca se je ogla- sila. Kolegica poleg mene je bila vljudna in ni ničesar sli- šala, kolega na drugi strani pa me je pravilno razumel. Dejal je: »Po tej uri greva v menzo!« Prikimal sem, kar je pomeni- lo, da sprejemam ta konstruk- tivni predlog. Ta predlog me je poživel v toliko, da sem ne- strpneje gledal na uro, kdaj se bo kazalec približal številki 12, kar bo pomenilo konec preda- vanja. Sploh, razumevanje je najvažnejše. Upam, da ga je imel tudi docent, ki je od 12 do 13. ure imel predavanje o pre- hrani v savanskih in tropskih predelih v predavalnici, ki je to uro bila le 5 odst. zasedena. Slušatelji so šli ta čas na prak- tične vaje — iz prehrane. Svetloba, ki nas je zbodla v oči, čim smo stopili skozi vrata h-še učenosti, se ne da primer- jati z nobenim izdelkom tovar- ne žarnic. Sploh pa ne s tisti- mi, ki so nas obsevali v za- tohli predavalnici (okna mora- jo zaradi tehničnih motenj pri- hajajočih iz ulice biti zaprta). Zvezda, ki ji po domače pravi- mo sonce, je že kar uspešno po- sredovala svojo toploto tudi nam in se čez to, v upoštevanju znanst-venih dognanj o letnih časih in o našem podnebnem pasu. ne bi mogli pritoževati. Nasprotno, izražali smo zado- voljstvo preko rastlinskega sek- torja zemeljskega življenja, ki so to izražali s poganjki zvonč- kov. Bilo pa bi res neoprostljivo misliti, da sem se isti trenutek ukvarial ? takšnimi nerontab-l- ninu vprašanji. Proč z roman- tiko! Odhitel sem v menzo, ki je mimogrede omenjeno kletna ustanova in bi bila posrečeno izbrana le, če bi se v njej hra- nili samo slavisti Imenovali bi jo lahko Prešernova klet in s tem postavili nov tovrstni spo- menik umrlemu doktorju. Si lahko zamislite? Nabito polne sobe in hodniki Na sled- njih čakajo visokošolce množi- ce na prostor z.a mizo Name- sto »dobrega teka« voščijo je- doč-m kolegom s tem, da jim pred krožnik postavijo svoj blok, ki bi naj vplival na hitrost njihovega opravila, (Resnici na ljubo povedano, pa je ta pri sedanjem ax>etitu zadovoljiva). Vse Pa je urejeno tako, da vsakdo, ki četrt ure čaka na hodniku, dobi prostor za mizo, nato po četriumem čakanju tu- di juho, v naslednjih petnajstih minutah pa že prikuho. Neki , študent matematike je izraču- | nal, da bi za samo kosilo pora- ! bil točno 9 minut — normalne I hoje — če bi se pri istem šte- vilu abonentov menzini prosto- ri povečali za štirikrat). Konč- no pa, že pol leta pričakuje- mo, da se bomo 15. preselili v nove prostore. Ze, že 15., toda katerega? Slednjič sem prišel tudi jaz na vrsto. Bilo je vse normalno, mislim na kvaliteto itd. in sploh ne bi omenjal kosila, če se mi uvodoma (po zaslugi na- | vala ostalih abonentov in no- vega še neizkušenega servirja — ne zamerim mu, kolega še ni navajen na ta stil dela) ne bi razlila juha po hlačah Takoj i sem zaslutil, da se bo nekaj zgodilo. Ali bom bral, da so se velesile sporazumele za dnevni red in službene jezike na že- nevski konferenci ali pa bom doživel še kaj bolj presunlji- vega. Res, nisem še videl zad"* nje številke TT! Gotovo me bodo ganile ilustracije k Ru- meni vijolici. ! Po kosilu sem imel opravka v trgovini. Kupil sem 20 dkg salame (navadne po 240 din) in pol štruce kruha. Prihodnji dan sem imel ekskurzijo (proučeva- nje zemeljske skorje v Posav- skem hribovju, udeležba strogo obvezna) in sem si takole pri- pravil suho hrano. S tem je bil že omenjeni želodec obva- rovan vsakih izgredov, dez- organizacij ali celo brezper- spektivnosti. Vse to sem odne- sel domov, kjer sem dobrote komaj obvaroval pred uniče- I njem. Trije moji sostanovalci so to nazvali »provokacija«, toda prepričal sem jih o višjih ci- ljih, za katerega sem vse kupil. Zadovoljili so se. da sem jim dal eno do dve »Drava«, kolikor sem imel in nato mi je eden posodil 20 din (bil je že 17. v mesecu!), da sem imel za tro- lejbus. Mož mi jih je dal z ve- likodušno gesto prijatelja, ki mi venomer stoji ob strani, ven- dar si ni mogel kaj, da ne bi ugotovil kako je nujno potreb- no opustiti navado, ki jo tako radi gojimo Namreč, da vsako- krat, ko dobimo doklade, šti- pendije ali sploh v podobnih veselih dogodkih, stop-mo na »kozarček« k »Sestici«, kar pa se konča s preveč triumfalnim . prihodom domov in posledico ! —znatni deficit v žepu. Te svo- je velike misli je poudaril s tem, da je energično zaprl knji- go, pogledal v denarnico in re- kel: »Zdaj pa grem v kino, ene- ga filma še nisem videl!« In odšla sva skupaj, on v kino, jaz pa na predvojaško vzgojo na Jezico. Imel sem vaje na te- renu. Uspešno sem jih končal 1 in nato sem napravil značaj- ! no taktično potezo (iz razumlji- •! vih razlogov — 4 din v žepu): ,' peljal sem se z vojaškim vo- I zom, ki nam je pripeljal puške za vaje, nazaj v mesto. Lepo • me je pretreslo, toda sedel ni- • sem nič manj udobno kot te- ' daj, ko na južni strani Odre- ■ dovega stadiona občudujem ■ ; njegove labodje speve letošnje- ■ ga prvenstva. Seveda, mule so šle počasi in sem se šele ob • sedmih prizibal v mesto- In te- ■ dai sem se spomnil na razlito - juho! Ob sedmih sem imel zme- ' nek v Tivoliju. Pustil sem ve- čerjo in odhitel na kraj zmen- i ka Ob 19,15 sem bil tam to- ' da nje ni več bilo. Ob pol ' osmih sem jo srečal z nekim možakom Herkulove postave in boksarske fiziognomije. Nikoli nisem čital v Bontonu, kaj je najbolje storiti ob ta.kšnih pri- j ložnostih Ojunačil sem se. sto- pil bliže, toda . . Ni da bi ogo- voril Izzvenelo je, romantično, kot zaključek oddaje Radia Ljubljana Urno, kot sem le mogel, sem jo popihal domov. Zarad^ pravkar preživetega srč- j nega pretresa nisem mogel štu- dirati, razen tega pa sem se pri- hodnji dan nameraval zbuditi ' ob treh. Zato sem šel spat. Eks- ! kurzija pa ..., no o tem pa dru- i gič. Tudi jaz, tako kot Serafin, i ne morem pisati dveh tem za I isti honorar. Itak je že tega' preveč Kaj je le črtal ured- ^ nik?l D. D. i Prešernova družba je izdala odlično delo nemškega pisatelja R Travna i roman „Bela roža" i B. Traven nam odpira v ' »Beli roži« veren pogled v amo- ' ralno življenje ameri.ških ma- gnatov, v svet tistih, ki vladajo, ne da bi bil; kronani, ki odlo- čilno posegajo v svetovno do- gajanje. odločajo o vojnah in i podobno, a so hkrati sužnji I lastnega sistema. Romar je ilustriral in okusno opremil M Sedej Knjiga ob- sega 230 strani in je natisnjena na dobrem .brez!e?'nem belje- nem papirju Kljub temu je cena knjigi izredno nizka saj stane vezana v polplatno s ščit- nim ovitkom le din 350.—. bro- širana s ščitnirr ovitkom pa , ce^o samo din 270.—. ! Knjigo lahko kupite v vseh ' knjigarnah pri poverlenikih I Prešernove družbe, lahko pa j tudi direktr^o pri upravi Pre- šernove družbe v Ljubljani, , Tomšičeva 9. ' Prešernova družba Z1ravnlkovQ beseda staršem Največ telesnih napak, ki na- , stanejo v največ primerih v ! rani mladosti, ima nekaj skup- ! nega: da bi jih lahko, če bi njih ; nastajanje pravočasno opazili in prepustili zdravniški negi, v največ primerih preprečili. To velja poseono za vse napake nog, posebno pa še stopal. Za- radi njih obstaja armaaa ljudi z lažjimi ali težjimi deformaci- jami, ki posebno starSe opo- j zarjajo, da v dobi rasti na- tančno opazujejo svoje otroke, zasledujejo njih pravilno ali nepravilno rast ter jih prepu- ' stijo pravočasno zdravnikovemu uravnavanju, če bi se v njihovi rasti ali drži pojavilo kaj nena- vadnega. Vse tozadevne napake na neki i način motijo zdravje, sposob- j nost v poklicu in sposobnost za I pK>lno življenje. Pri tem pa so zdravilne metode danes že tako daleč razvite, da zavisi uspeh zdravljenja v največji meri od trenutka, kdaj je bil otrok pre- puščen zdravniku. { Pri otrocih z mehkimi kostmi in slabim mišičevjem se pojavi često notranja ukrivljenost nog v kolenih Ce otroka prepustimo nadaljnjemu razvoju brez in- ! tervencije. b^io x-noge mlade- i mu človeku stanju in hoji povzročale silne težave. Rahitis ne prizanese skoraj nobenemu skeletu, katerega se loti. Pravilna prehrana in mo- dema zdravniška intervencija lahko to bolezen, ki je mnogim ljudem pokvarila življenje, za vedno odpravita. Pa tudi po- praviti se da še marsikaj, kar je ostalo kot posledica rahitisa. Plosko stopalo je treba spo- znati v pravem času. Ce se je počasi pogrezajoči se lok sto- pala že preveč znižal, je pomoč tudi z vložki že precej proble- matična. Kot resno je treba vzeti, če otrok stavi svoje no- žice pri hoji navznoter in če svoje obuvalo, posebno podplat, na notranji strani bolj obrabi kakor na zunanji. Ploska noga ni samo napaka lepe postave, temveč tudi često muka za vse življenje. Ce se otroci ne držijo ravno, če so preveč sklonjeni in Ce po- vešajo ramena naprej, je to lahko posledica prebolelega ra- hitisa. Največkrat pa gre za slabotne otroke. Tako je tudi ukrivljanje telesa pri sedenju šolskih trok često izraz njihove j splošne slabotnosti. To starši često zdravijo z besedami: »Zakaj se puklasto držiš?« če- prav pri tem mnogo bolj p>o- maga otroka izdatneje hraniti ter mu omogočati čimveč giba- nja na svežem zraku in .soncu. Posebno važno je .še pravo- časno opaziti stransko ukriv- ljanje hrbtenice. Rahitis tudi v tem primeru igra važno vlogo< ker ta bolezen mehča kosti oz. člene hrbtenice. Cesa se fs vredno bati? Okužbe s tetanusom... Ce kdo pade na njivi ali na cesti in se male odrgne ali če se ureže, se hitro hoče pokazati junaka: saj ne krvavi močno, kdo bi to obvezoval! Toda, ko bi se vsak človek zavedal, kaj s tem vse tve^a, vem. da tega ne bi storil nikdar več. Vsak drobec prahu, posebno pa gnoja in zemlje, lahko nosi v sebi smrtonosne klice — ba- cile tetanusa. Izgledajo kot než- ne palič'ce z okroglo zadebelino, ki predstavlja bodoči tros. Živi brez zraka, je pa zelo odporen I proti vročini in izsušenju in lahko vzdrži leta in leta. — Okužbo prav lahko spoznamo: po 6 do 14 dneh vselitve na- stopi glavobol, utrujenost, raz- draženost. mrazenje in bole- čine v mišicah okrog rane. Karakteristični znaki pa so: naoetos^ v žvekalnih mišicah — bolnik ne more požirati, včasih , sploh ne more odpreti ust, ' obraz dobi svojstven izraz. Nato preide tetanus na hrbtne in trebušne mišice, ki so lahko različno prizadete in upognejo telo na eno ar drugo stran, narKJsled zajame spodnje ude Bolnik leži ves trd in raven kot deska. Pojavljajo se sunkoviti krči, ki trajajo nekaj sekund ali mi- nuto. Lahko zajamejo dihalno ' muskulaturo in bolnika zaduše. Vsak najmanjši zunanji draž- ljaj lahko povzroča skrajno mučen krč, zato je potrebno bolnika izolirati v zatemnjeno sobo. Ves čas bolezni je lahko pri zavesti ali ne zavisi od stopnje tetanusa Temperatura je včasih zvišana, kar je slab znak. Uživanje hrane je mogo- če le skozi cevko Pomagat^ takemu bolniku je težko: oskrba rane, številne injekcije seruma, k; pa so uspešne le v prvih 24 urah. Pozneje odloči o smrti ali živ- ljenju odporna sila človeka samega. Smrtnost je 88 odst. Zato ne zanemarjajte naj- manjših odrgnin, vsaka hiša naj Si preskrbi vsaj čisti al- kohol in z njim je potrebno očistiti vsako najman1?o rano in obvezati vsaj s čisto krpo, če ni obveze pri roki ker je še vse polno drugih strupenih kiic. ki lahko človeka sta-fiejo roko .ali no»o Potrebno je poi^^katl Tdravnikg takoj, če se pokaže kaj sumliivega Lidija Miki. stud. medicine CML o-tšte? Koliko površine odpade v Ju- goslaviji na planine? Jugosla- vija je izrazito planinska, če- prav ima ne^aj večjih nižin (Panonska nižina—Vojvodina) in rečnih dolin. Po približnih po- datkih zavzemajo planine sedem desetin celokupne površine dr- žave. Kolik je volumen človeškega telesa? Volumen človeškega te- lesa znaša okoli 60—70 tisoč ku- bičnih centimetrov in odgovarja kocki s stranico 40 cm. Volumen novorojenčka odgovarja kocki s stranico 15 cm. Ali so pri nas odkrili grobove ljudi iz mlajše kamene dobe? Grobove iz mlajše kamene dobe (neolitik) so odkrili v Botošu v bližini Zrenjanina. V grobovih so riajdeni razni kameni pred- meti, orožje in okrasi. Mrtve so takrat zakopali zvezane iz stra- hu, da se ne bi vrnili med žive in povzročili zla. To je edino večje neolitsko grobišče v naši državi. Kako je videti nebo, gledai«) 7. mesečne površine? Z meseče- ve površine gledano je nebo popolnoma temne (črne) barve. Z zemeljske površine je nebo svetlomodro; atmosfera (mole- kule zraka) razprši kratkovalov- ne modre žarke (žarke sonca), dočim žarki z večjo valovno dolžino prehajajo nemoteno. Kaj pomeni v medicini pro- gnoia? Prognoza pomeni v me- dicini predvidenje. kako se bo neka bolezen končala. To pred- postavi zdravnik glede na me- dicinsko znanje in svoja iz- kustva. Kje se sedaj nahaja Chopfno- vo srce? Veliki poljski kompo- nist F. Chopin (1810—1849) je umrl v Parizu. Na njegovo želio pa je srce shranjeno v neki varšavski kaoeli. Tu je bilo vse do hitlerjevske okupacije, nakar so ga odnesli iz kapele in tako rešili pred uničenjem. Po oku- paciji je srce zopet vrnjeno v kapelo v Varšavi z napisom: »17. okt. 1945 je vrnjeno srce Chopina Varšavi«. Kolika je gostota naše zemlje? Srednja gostota zemlje znaša 5.52, to pomeni, da bi vodna krogla z istim volumnom bila 5,52-krat lažia od zemlje. Kdo je izvršil prvi skok s pa- dalom? Prvi ckok s padalom je izvršil 1. 1797 franc(x;ki letalec Andr^ Gamereu Skočil je iz ba- lona i7. višine 700 m Prvi skoV s p?)d3lom iz letnlT na je izvršil ameriški kapetan Beril leta 1912. ZAVRCANCI RADI CITAJO! I Poverjenik Prešernove druž- be je v tem letu pridobil 60 članov, ki so vsi 100-odstotno plačali članarino v znesku 260 dinarjev. Od lanskega leta se je število naročnikov podvoji- lo, kar je vsekakor lep znak za naše Haloze, kjer se je vino- ^ gradniški delavec začel vsepo- i vsod udejstvovati; skratka za-! nima ga knjiga, odrske pred-; stave kino in drugo. Vse to ka-; že, da je tudi na Zavrču pro- ■ drla ljudska prosveta med na- j še ljudi, posebno med našo mladino, ki ^e postala zelo agil- na in ki bo nadaljevalci ^i^eto delo. Wfurno živl en^i v Ho"d'ni v zimski sezoni kulturnopro- svetne dejavnosti je bilo tudi v Hajdini živahno. Moški pevski zbor Prostovoljne gasilske čete, ki že obstaja dve leti, je v tem obdobju predvsem v zadnjem ča_ su zelo uspešno deloval pod vodstvom pevovodje tov. Graj- fonarja, ki je zelo požrtvovalen in ima izredno veselje kot vodja pevskega zbora. V zimski sezoni je zbor priredil koncert narodnih in umetnih slovenskih pesmi v domači dvorani, ki je bila nabito polna. Pozneje je zbor gostoval pri Lovrencu na Dravskem po- lju, Kidričevem (Gradisovo nase- lje), v Staršah in v Turnišču, v gradu. Obisk koncerta z dodat- kom Nušičeve komedije »Lopov« je bil na domačem odru in v Turnišču zadovoljiv. Pri drugih gostovanjih je bij slab. Izkupi- ček je komaj kril prevozne stro- ške, Čudimo se, da nimajo dru- god toliko zanimanja za kultur- no dejavnost kakor v našem okolišu. Program je bil dobro prijirav- Ijen. Poslušalci so bili z njim ze- lo zadovoljni. ' Za uspeh moškega pevskega zbora zaslužita zahvalo požrtvo- valni pevovodja tov, Grajfoner in organizator Jože Zupanič, ki je prevzel organizacijo na svoje rame in jo tudi dobro izvedel. Ostalim članom pevskega zbora želimo nadaljnji napredek. Zahvaljujemo se tudi Okrajne- i mu odboru ljudske prosvete v , Ptuju, ki nam je prispeval 2000 din Za nabavo not in se pripo- . ročamo za nadaljnje sodelovanje ^ in pomoč. Kaj pa bodoči program? Člani moškega pevskega zbora so sklenili, da ne bodo prekinili s pevskim: vajami čez poletje, temveč bodo enkrat na teden vadili, da ne bo pevski zbor utihnil in da bodo lahko sodelo- vali pri kulturnem programu okrajne gospodarske razstave v ] Ptuju Nabavili so dobro ohra- njen harmonij in ga z izkupič- kom :zplačujejo Pridobili bodo čimveč članov, da bo pevski j zbor močan IZUD »Stane Petrovič« je na- študiral v zimski sezoni NuŠiče- vo komedijo »Dr«. Režijo je vo- dila učiteljica Manca Trbuc. Vlo- ge so bile posrečeno razdeljene in zadovoljivo rešene IZUD je s to igro gostoval v Cirkovcih, I Vidmu, Turnišču in Gorišnici ter j je imel več uspeha kot pevski zbor. Iz tega se da sklepati da i imajo ljudje več zanimanja za igre kakor pa za pevske koncer- te. Upamo, da bo IZUD »Stane Pe- trovič« v sezoni 1954/55 naštudi- ral več iger in da bo tudi sode- loval pri kulturnem programu ' gospodarske razstave v Ptuju. Za dobro voljo „V šali" I V kanadskem mestu Kitchener Je povzročila 13-letna deklica »v šali«, kakor je pozneje pripove- dovala na policiji, v nekaj dese- tinah družin pravo zmešnjavo. Nadebudna deklica s,- je poiska- 1 la v telefonskem imeniku tele- j fonske številke najuglednejših ljudi ter jih zaporedoma klica- la. Ce se te oglasila žena, je de- klica zašepetala z najnežnejšim glasom ime klicanega, nato pa vsa IZ sebe zlogovala: »Po-ro- čen? To je za me nekaj novega!« Kot je policija ugotovila, je deklica videla takšno sceno v nekem filmu nakar jo je sklenila ' posnemati. Lovska »z lova, prijatelj? Praznih rok?« »Kaj še, ustrelil sem 14 zaj- cev. 10 fazanov in tri jerebice, pa sem dal vse siromašnemu dečku.« »O, ta dečko pa je moral biti precej močan, da je vse to od- nesel.« KONSPIRAaJA Nekje na Štajerskem ... Oče in mati se pritajeno pogovarjata v sobi. Njun sinček večkrat po- kuka v sobo, a ga oče vedno na- i podi ven. Ko je slednjič malemu Janezeku tega že dovolj, korajž- no primaha v sobo, se razkorači pred očetom in materjo ter pravi: »Saj vem, da se vidva pogo- varjata o partizanih. To lahko slišim tudi jaz! Saj sem vendar I organiziran. Sem — pionir!« STRA2AR JAKA Stražar Jaka stoji na stražar- skem mestu. Nekdo prihaja na- sproti, Jaka ustreli, nato pa tri- krat zavpije: »Stoj. stoj, stoj!« Dežurni ga za to dejanje pošlje ! komandantu na raport. i Komandant: »Zakaj si ustrelil, preden si ga pozval, naj stoji?« i Stražar Jaka: »Tovar:š koman- dant, če bi ga prej« ustavil, bi mi lahko pK)begnil.« V GIMNAZIJI Profesor: »Kot je videti., vam dela moje vprašanje težave?« I Dijak: »Vprašanje ne, pač pa odgovor.« ABSTRAKTNO Učitelj: »Kot abstraktno poj- mujemo nekaj, kar si sicer pred- stavljamo, ne moremo pa otipati. Janezek, imenuj kaj takega!« Janezek: »Jež, tovariš učitelj!« ZAVIST Stric: »IvanČek, zakaj pa jo- kaš?« Ivanček: »Zato ker bo Branko imei počitnice, jaz pa ne.« Stric: »Zakaj pa jih ti ne boš imel?« Ivanček: »Ker še ne hodim v šolo.« VITAMINI Oče: »Zapomni si, Jožek, da je največ vitaminov v sadnih lupi- nah.« Jožek: »V orehovi tudi, očka?« NOV PLES »V Ameriki so izumili nov ples.« »Kdo ga je izumil, belec ali črnec?« »Nekdo, ki je pomotoma vtak- nil v žep tlečo cigareto . . .« LOVSKA »Naleteli smo na sledove lera.« »Res? Imenitno!« »Držijo i>a v smeri od nas.« »Tem bolje . . .« NAOČNIKI »Dedek, zakaj imaš troje naoč- nikov?« »Ene imam, da vidim daleč, druge, da vidim blizu, tretje pa, da najdem prve in druge.« Za din 100.— letni oddih ali izlet! 14 dni bivanja v Portorožu. 10 dni bivanja v Bud vi, na Ble- du, Hvaru, Dubrovniku, Rabu, Piranu, Bovcu Dolenjskih, šmarjeških, Cateških toplicah, Dobrni, Rogaški Slatini, Raden- cih, Crikvenici, Splitu in Bo- hinju. 7 dni bivanja na Jezer- skem, Kranjski gori, Nikolaj in camping v Ribnem 5-dnevno potovanje po Jadranu Split— Sibenik, 3-dnevna r)otovanja v Portorož, Pulj, Opatijo. 3-dnevni izleti na Plitvice—Crikvenico— Opatijo. 2-dnevni izleti v Por- torož. 1-dnevni izleti na Reko— Opatijo—Postojno. Preko 2000 dobitkov v vrednosti din 6,000.000.—. Cena srečke din 100.—, Dobitki se dvignejo 5 dni po žrebanju v Turističnem biroju Ljubljana, Miklošičeva 17, v obliki nakazil. Na željo jih poš- ljemo na naslov proti prelo- žitvi izžrcban-» srečke. Koriščenje dobitkov se prične 15. junija ali no želji stranke tudi kasneje. Pravica do izžre- banega dobitka zastara 30 dni od dneva žrebanja odnosno po datumu Izleta. Dobitki so pre- nosljivi. Žrebanje 5. .luni.fa 19.>1 v Ljubljani. Kupii.ffe srečke TURISTIČNE LOTERIJE SLOVENIJE v Ptuju na pošti, v Narodni banki, v Gostinsks zbornici, v kniižni založbi »Izbircc. pri »Triglavu«, v poslovalnicah »Preskrbe in »N.AJME« na Kve- drovem tr^u. mm I m l lll l l ntllliMM initiiiinin hmiihm riinmiiH K Članku na str. 1 — trraktorji m mehanizacija sploh predstavlja osnovo dvigu kmetijske proiz\wdnje