Urednštvo in upravništvo Kranj, Bleivveisova 7 — Cek. rač. št. 17.497 — Rokopisi se ne vračaj o_
Izhaja vsako soboto — Naročnina meseč, din 4.—, četrtlet. din 12.—, pollet. din 23.—, celolet. din 45.— — Inserati po tarifi
LETO II.	KRANJ, 23. JULIJA 1938	ŠTEV.	30.
Maj srno videli v Pragi
O posameznih nastopih in prireditvah vsesokolskega zleta v Pragi je bilo mnogo pisanega v dnevnem časopisju in bilo bi odveč, če bi vse to ponavljali. Nekaj pa v dnevnem časopisju ni bilo dovolj povdarjeno in to hočemo v naslednjem nazorneje izvesti.
Predvsem duh, ki preveva vso Ce-hoslovaško, ki je še posebno prevzel vse množice, zbrane na tem zletu in katerega ni mogel zgrešiti nihče, ki je bil v tem času v Pragi ali kjerkoli v republiki. Tu je prvič vzdušje svobode, ki veje iz obraza vsakega posameznika in iz vse neštete množice, zbrane v Pragi, duh, ki se javlja v pisanju časopisja, pri gledaliških predstavah, med uradnimi predstavniki in državnimi organi, kratko, v vsem javnem in zasebnem ‘življenju.
Takoj pri vstopu na 'Čehoslovaška tla se je začutilo, da se sedaj človek nahaja v državi, kjer je vsakomur dovoljeno, da se zveliča na svoj način, kjer vsakdo lahko misli s svojo glavo in govori in piše kar se mu zdi, da je prav in dobro. Nikogar se ne preganja radi njegovega prepričanja in nikomur se ne vsiljuje neko ideologijo kot edino pravilno in edino zveličavno. Kje je država v Evropi, kjer bi človek mogel nekaznovano javno izpovedati svoje direktno pro-tidržavno stališče, pa bi ne bil že isto uro za varnimi zapahi? Na Cehoslo-vašk. je to mogoče in celo državnemu uradniku! In nobenemu državnemu uradniku se ni treba bati izpremem-be vlade, ker se pač ocenjuje sposobnost in ne politično prepričanje. Cehoslovaška je danes v Srednji Evropi poslednji otok svobode: ko stopi človek na njena tla, kar svobodneje zadiha in nek čuden mraz ga objame, ko zapusti njene meje...
Drugič pa je to duh pogumnega in samozavestnega naroda, ki ga nevarnost ni potrla in spravila v paničen strah. V tem položaju se nahaja ta država, težke trenutke je že prebila in še težji jo bržkone čakajo. A narod se zato ne trese, ni zbegan in se ne zanaša samo na tujo pomoč in milost. Vsak poedinec ve, kaj zmorejo sami in 'vsi trdno verujejo, da odloča končno le volja in trdna vera v zmago. Neugoden zemljepisni položaj in še taka sovražna premoč jih nista strla, jih nista zmedla, jim nista vzela poguma.
..Naš položaj je podoben onemu Srbije v letu 1914., a mi ne bomo pretrpeli albanske Golgote!“, Sovražnikov se ne bojte, njih števila ne glejte!“, Tujega nočemo, svojega ne damo!“, „Ne bodo nas!“, vse to so gesla, ki danes vladajo in ki so v srcih vseh. Z odločno gesto je mali narod dal lekcijo velesilam in prisilil k umiku moža, ki je proti večjim in silnejšim kot je danes CSR doslej še vedno uveljavil svojo voljo. Čehi se danes ne zanašajo samo in edino na tujo pomoč, temveč grade predvsem na svojo silo, ker točno vedo, da le v slučaju, če pokažejo sami dovolj odporne moči, morejo računati na pomoč drugih in da jih v nasprotnem slučaju ne bo nihče podprl. Ne bojazen in malodušje, temveč zdrav po-gpm in požrtvovalnost, ki sta državo ustvarila in zgradila, jo bosta tudi ohranila. Človek, navajen našega domačega malodušja, strahopetnosti in zanašanja na tujo pomoč, kar verjeti ne more, da se nahaja sredi malega naroda in ne v osrčju kake velesile. In resnično: CSR je velesila duha in poguma!
Iz duha te široke svobode izvira tudi pojav, katerega je gotovo vsakdo opazil. Ta za nas nenavaden pojav se imenuje strpnost. Sočloveku se pusti njegovo prepričanje in se to prepričanje potem tudi spoštuje. Človek ostane predvsem človek in ne politični pristaš ali nasprotnik. To se je videlo povsod, osobito pa pri gostih: gost je gost vseh in ne samo gost neke skupine! Ne samo zasluge sokolstva za državo in narod v preteklosti, ne samo njegova ogromna vzgojna delavnost in pripravljenost za obrambo republike in demokratičnih svoboščin v sedanjosti, temveč vse tu naštete vrline so pripomogle, da je bil letošnji vsesokolski zlet resnično splošno-narodna prireditev. Kaj pomagajo vse zasluge, vsa razširjenost in vsa delavnost, če pa so ljudje, ki v svoji ozkosrčnosti in zaslepljenosti tega ne priznajo? Tu ne pomaga noben dokaz! Na češkem takih ljudi ni, pač pa so pri nas. Za
Na zborovanju nemško-socijalne stranke v Plznu je govoril tudi minister za železnice Bechine, čigar govor je posebno značilen za vsakogar, ki hoče dobili pravo sliko o razpoloženju in mišljenju vseh demokratično orientiranih skupin čehoslovaške republike. Min. Bechine je med drugim dejal:
Naš narod živi na ogroženi zemlji, toda to je neustrašen narod, ki se ne bo pustil premagati in bo dokazal, da je njegova domovina nepremagljiva. On želi mir s celim svetom, s sosedi in z manjšinami. Bodočnost ima tisti, ki želi mir, sam sebi pa koplje grob kdor išče vojne.
Predsednik nemške socijalno-demo-kratske stranke Jaksch pa je na-
Lani 7. julya se je začela vojna na Kitajskem. Japonski generali so računali, da bodo strli jedro Cangkajšeko-ve armade v par tednih, največ pa v par mesecih, s tem da zavzamejo Šanghaj in najvažnejša središča na severu!
^Sedaj, ko je minulo eno leto, so Japonci zavzeli eno tretjino kitajskega ozemlja, toda še to le na _papirju. Stvarno pa so gospodarji le v velikih mestih. Prometne zveze so vsak dan ogrožene, o notranjosti pokrajin pa ni govora: ostale so kitajske.
Zgodilo se je nekaj, s čemer Japonci niso računali. Vse pokrajinske vlade so priznale centralno vlado in dale vojakov. Pomirili so se celo nan-kinška vlada in sovjetska kitajska vlada. Vsi problemi Stranic in vlad so se umaknili geslu: za svobodno, neodvisno in demokratično kitajsko republiko. Prve mesece se narod v zasedenih in ogroženih pokrajinah Kitajske ni razburjal. Saj je bilo na Kitajskem že dosti vojska in revolucij in ena je bila podobna drugi. Pripravljeni so bili prenašati novi režim, če bo le znosen z davki, dajatvami in zahtevami. Narodni mobilizaciji se je odzvalo malo ljudi, med premožnimi komaj lOo/o. Ostala je vztrajna masa narodnih armad, zavednega delavstva in študentov, ki je kazala, kaj, lahko pride. Strahovlada
te naše ljudi zleta sploh ni bilo, ali pa če ga že morajo priznati, ga priznajo tako, da potvorijo vse, kar priznava ves svet in kar priznavajo tudi odkriti načelni nasprotniki.
Če so bili dosedanji zleti prireditev le ene skupine naroda, je bil letošnji zlet prireditev vsega naroda, ker tokrat ni šlo za manifestacijo neke te-lesno-vzgojne metode, za revijo sile neke organizacije, temveč letos je narod pokazal svetu svojo organizacijsko sposobnost in višino svoje fizične pripravljenosti. In ta dokaz se je v polni meri posrečil!
Kakih 10.000 ljudi iz naše države je prisostvovalo temu zletu in vsi ti so morali občutiti isto in videti iste stvari. Če so pri tem ostali hladni in če se jim ob tej priliki niso odprle oči, potem je pač vse zastonj in ni jim pomoči! Prepričani pa smo, da si je na tem zletu prava sokolska in prava demokratska misel v naši državi pridobila novih odločnih legij!
slovil Henleinovim pristašem prav resen opomin in rekel:
Danes je beseda samo o Nemcih in Cehoslovakih. Smo pred veliko zgodovinsko zmago svobode in človečan-stva. Usoda Čehoslovaške bo odločila, če bo Evropa jutri pekel zasužnjenih ali pa raj miru. Opominjam vse „gleichschaltane“, ki v svoji zaslepljenosti verjamejo, da je mogoče če-lioslovaško republiko ravno tako lahko izbrisati iz zemljevida kakor Avstrijo. To usodno zmoto bi morali plačati številni Henleinovi pristaši z lastnim življenjem. Mi smo prepričani, da bi bil v tem slučaju nacijonal-socijalistični režim že v treh mesecih tam, kjer je končal režim cesarja Viljema leta 1918.
japonske soldateske, zastoj vsega gospodarstva, neusmiljeno pobijanje kmetov je dvignilo mirne ljudi, da so začeli podpirati četniško vojsko, se boriti in žrtvovati za kitajsko stvar Mobilizacija od strani centralne vlade je pokazala uspehe. Nevarnost je vzbudila in zedinila 400 miljonski narod.
Položaj ceentralne vlade je danes trdnejši kot kdaj prej. Ofenziva Japoncev na Hankov je zastala vsled poplav. Nove in nove divizije Kitajcev se vežbajo, gradi se industrija in zveze z zaledjem, zlasti na jug in v_ Rusijo. V ozadju front gospodarijo četniki, ki štejejo 200.000 organiziranih in dobro oboroženih vojakov. Toda ne samo kitajski četniki, tudi kitajske vlade so postavljene po okupiranih pokrajinah. Lokalni promet, pošto, davke, varnostno službo, celo šole organizirajo te vlade. Japonska avtoriteta pada, glavne prometne žile so vedno bolj nesigurne. Japonci bodo morali ali se umakniti nazaj ali dobiti močna ojačenja od doma. Kakšne so razmere nam priča dejstvo, da so uporniške kitajske vlade imele dne 10. januarja velik vojni posvet v Fu-pingu, 150 km od Pekinga. Vojjaške-ga pouka se v teh krajih udeležujejo vsi moški od 15 do 35 leta. V maju so četniki ogrožali sam Peking, dne 12. julija so vpadli v mesto in pož-
USTAVA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
§4. Državljanstvu je v kraljevini eno. VSI DRŽAVLJANI SO PRED ZAKONOM ENAKI. Vsi uživajo enako zaščito oblastev.
ZAKON O TISKU
§ 1. Tisk je svoboden. Svoboda tiska sestoji iz tega, da se neovirano izražajo misli v novinah ali drugih tiskanih predmetih...
Slovenski javnosti!
Zadnja velika povodenj reke Mure je izredno težko prizadela prebivalstvo v naših severnih obmejnih okrajih ob Muri. Uradno ugotovljena škoda znaša nič manj ko 9 miljonov dinarjev. Travniki, polja in posevki so ponekod popolnoma uničeni, tako da je v nevarnosti preživljanje našega obmejnega prebivalstva, ker letos ne bo imelo žetve; uničeni ali močno oškodovani so tudi nešteti domovi.
Splošni narodni interesi nam narekujejo, da pomagamo našemu obmejnemu prebivalstvu v njegovem obupu, ter predvsem omogočimo prehrano in obnovo opustošenili domačij. Javna sredstva niso zadostna za vse te naloge, ljudstvo samo pa si tudi ne more pomagati.
Prebivalstvu teh krajev, ki stoji na braniku naše severne meje, je treba pokazati, da ima vsa slovenska javnost razumevanje za njegovo trpljenje in da je pripravljena prinesti za tako izredno važno podporno akcijo, katero organizira naše društvo, tudj^ primerne in potrebne žrtve; ne gre le za interese enega kraja, ampak cele Slovenije in Jugoslavije, ki potrebuje na svoji meji zavedno ljudstvo, zavedajoče sc, da uživa zaslombo vse naše javnosti.
Organizacijo podporne akcije je prevzelo Društvo prijateljev Slovenskih goric. Zato se obrača društvo na vso slovensko javnost z vljudno prošnjo, da prispeva po svojih močeh primeren znesek za podporno akcijo v korist pomurskim poplavljenccm. (Dcnar naj se nakaže po čekovni položnici našega društva s pripombo „za poplavljencc“. Kdor ni prejel položnice, naj blagovoli izpolniti na pošti bianko-položnico s številko pošt-nočekovnega računa „Društvo prijateljev Slovenskih goric, Ljubljana, št. 16.463.“ Nabiralno akcijo je odobrila kraljevska banska uprava dravske banovine, ki bo izvršila razdelitev nabranih zneskov.
Proslava 20-letnice Jugoslavije
V dneh od 6. do 15. avgusta 1938. se bo proslavila v Mariboru dvajsetletnica Jugoslavije z narodno slavnostjo, sestoječo iz razstave, ki bo prikazala 20-letni razvoj Maribora in zaledja. Vršil se bo tudi velik narodni tabor in sicer dne 14. avgusta 1938. Ker je proslava dvajsetletnice Jugoslavije v Mariboru važna za našo narodnostno in državno idejo, je potrebno, da sodelujejo pri pripravah proslave vsa narodna in kulturna društva. V ta namen sklicuje občina Kranj z ozirom na okrožnico kralj, banske uprave in sreskega načelstva sestanek vseh kranjskih narodnih in kulturnih društev, ki se vrši v ponedeljek, dne 25. julija 1938. ob 18.30 uri v občinski posvetovalnici ter pričakuje polnoštevilne udeležbe. Po možnosti naj zastopniki društev že pri sestanku javijo štev. udeležencev.
gali vsa vojaška skladišča. Tu deluje slovita in junaška Osma armada. Njena taktika se uporablja povsod po drugih pokrajinah.
Medtem, ko v kitajski armadi raste duh odpora, je japonsko vojaštvo vedno v strahu pred nenadnim napadom,vojna se vleče v neskončnost Japonski vojaki pogosto dezertirajo. Radi protivojne propagande je zaprtih na vojnih sodiščih 200.000 vojakov. V Šanghaju so bili radi delova-pja proti vojni pred kratkim postreljeni mnogi japonski oficirji.
jasne besede
Eno leto vojne na Kitajskem
Razvoj produkcije kovin
V naši državi je mnogo rudnega bogastva. Vendar pa razen Slovenije do zadnjih let nismo imeli svoje to-pilniške industrije. Večino rude so izvažale tuje družbe v inozemstvo.
Sedaj se, zlasti letos, mnogo dela na tem, da se rude predelavajo doma in se domač konsum kovin krije z domačo produkcijo. Pregled posameznih kovin da tole sliko:
Železo. Poleg Slovenije, kjer je železarska obrt že razvila (Jesenice, Guštanj, Štore) so največje železarne v Zenici. Čeprav producirajo Jesenice letno do 300.000 ton železa in jekla, Zenica okoli 200.000 ton, je naša država še vedno uvažala do 200.000 ton železa in jekla letno. Istočasno pa smo izvozili vsako leto do 400.000 ton železne rude. Lani je bil zgrajen nov plavž na Jesenicah in težka proga za valjanje v Zenici. Da se naša država popolnoma osamosvoji v pogledu porabe železa in jekla je ustanovljen državni kombinat železa in jekla „Jugoslovanski čelik“ d. d. v Sarajevu, ki ga sestavljajo državna podjetja; železarna v Zenici, železni rudniki in plavži v Varešu in Ljubiji ter premogovnik v Brezi. Po izgradnji kombinata bo njegova produkcija znašala 500.000 ton letno.
Brez nadaljnega je jasno, da je slovensko železarstvo s tem prizadeto in zapostavljeno. KID (Kranjska industrijska. družba) na Jesenicah je že odpustila nekaj delavcev, kar je gotovo — kljub tudi možnim internim vzrokom — znak, da ne more polno izkoriščati novih naprav. Medtem je Zenica zaposlena z naročili, da je naročila v tem času 15.000 ton jekla v ingotih pri KID na Jesenfcah.
Glavno vprašanje proizvodnje železa v Bosni je koks (ki se dobi iz črnega premoga, katerega pa v Jugoslaviji ni). Zgradile pa se bodo zato visoke peči (plavži), ki bodo o-bratovale brez koksa.
Baker. Glavni rudnik bakra je v Boru v Srbiji in je v francoskih rokah. Letos so zgradili nove rafinerije bakra, da se bo baker pridobival doma. Kapaciteta rafinerije znaša 30.000 ton letno, poleg tega pa se bo iz te rude dobilo še okrog 1500 kg zlata in 4000 kg srebra. Borski rudniki bakra so po velikosti tretji v Evropi.
Aluminij. Naš izvoz bauksita — a-luminijeve rude — znaša 300.000 ton. Glavna nahajališča so v severni Dalmaciji. Topilnic za aluminij še nimamo, ker se zato rabijo velike električne centrale. Rudniki so v angleških rokah.
PODLISTEK
Na ozkotirnici
Milan Santič Beograd 1938
Uvodne besede
Te življenske zgodbe se nanašajo na sedanje gospodarske, politične in prosvetne razmere Bosne in Hercegovine. Značilne so po svoji preprostosti in enostavnosti, pretresljive pa po svoji življenski vsebini in družbeni ravni.
Milan Santič je kot človek in književnik zopet enkrat pokazal, kako se mora pisati o ljudeh za ljudi ali kakor bi Cankar rekel: „Kako je treba dobi kazati ogledalo!". — To je res zgodovinsko-razvojni ogled življen-skili dejstev, ki pomede vso romantiko in idilo, s lcalcro kramarijo in životarijo žal že toliki slovenski književniki, ki ne vidijo resničnega življenja med nami Slovenci in beže od njega, ker se jim zdi „presurovo“ in „prenizkotno“, da bi si ob takem življenju „umazali“ svoje „umclniško pero!“ —
Imeli kozo in Iri dinarje dnevno za marsikoga pomeni srečo in blagostanje
Prijepolje, junija 1936 Kraljevske pobožne ustanove in beli samostanski dvori nas spominjajo sijaja in slave preteklosti, ostrine meča govore o zmagah in zavednosti našega naroda, gozdovi in vode pojo večno pesem prirode, a v očeh sirot
Cink. Rudniki cinka so v Trebči in Kopaoniku. Letos bodo angleške družbe, ki imajo te rudnike v rokah, pričele graditi nove topilnice v šabcu s kapaciteto 10.000 ton letno, kar bo pokrilo domačo potrebo.
Svinec se dobi v rudniku Zrečan. Doslej se je izvažalo 80.000 ton svinčenega koncentrata. Po pogodbi z državo bodo zgoraj omenjene angleške družbe zgradile tudi topilnice za svinec, ki bodo proizvajale 20.000 ton letno. Topilnice za svinec bodo zgrajene v Kosovski Mitroviči.
Kot je napredek in industrij aliza-cija za državo in za gospodarstvo pozitivna stvar, vendar gotovo ni vseeno, kako se to izvede.
Borski rudniki, ki so lani izplačali 275 o/o dividendo (za vsakih vloženih 100 din, v enem samem letu 275 din obresti), poleg dobičkov, skritih v rezerve in odpise, so dobili za gradnjo rafinerij ogromne davčne, taksne in prevozne ugodnosti od države. Kljub novim investicijam za rafinerije dobički ne bodo manjši.
Angleška družba Trepča Mineš Limited, ki ima cinkove in svinčene rudnike, je lani izkazala 150 miljonov dinarjev čistega dobička. Ker se je na predlog države obvezala zgraditi topilnice za cink in svinec, bo imela mnoge ugodnosti: prostost vseh carin, trošarin in taks za izvoz teh kovin, prosta bo družbenega davka za 6 let, nadaljnih 9 let pa bo plačevala znižan davek. Doklad bo plačevala družba 10 o/o banovinskih, 20o/0 občinskih, 2 o/o za zbornice. Prvih 6 let pa je prosta vseh dajatev. Znižane so ji tudi trošarine na elektr. tok itd.
Kaj to pomeni? — To je dejanska subvencija države tujim družbam, ki daleč presega investicije za nove naprave! Ako država želi zgraditev topilnic, naj bi rajše vpeljala izvozno carino za rudo in uvozno carino za kovine. Potem bi družbe gradile topilnice iz svoje inicijative — in brez ugodnosti.
Dalje vemo, da so socijalne razmere v teh rudnikih več kot slabe. Ves ta napredek in ogromni dobiček gre na račun naših delavcev. Razen točk o zaposlitvah tujcev ni država postavila nikakih pogojev, ki bi ustavili izkoriščanje delavstva.
In še eno, najvažnejše, kar je vodilo naše gospodarstvenike pri povečavi in modernizaciji državnih železarn in železnih rudnikov ter plavžev. Naše klirinško dobroimetje v Nemčiji — ki se vrti že leta okoli 200! miljonov dinarjev in izvira predvsem iz
se ogleduje beda sedanjosti in strah pred onim, kar pride jutri.
Življenje je zamrlo. Trgovci po ves dan sede prekrižanih rok na stolčkih in željno pričakujejo redke odjemalce, ki prihajajo, da ltujpijo neobhodne življenske potrebščine in stvari. Kajti v tem kraju se živi z najmanjšim, a to najmanjše je tako majhno, da človek ne more verovati v to. O življen-skem standardu vobče se ne more govoriti, ker je neodrejen. V vsakem slučaju standard povprečnega človeka v tem kraju ne znaša več kakor dva do tri dinarje dnevno. V tem so vračunjene vse življenske potrebe: stanovanje, hrana, obleka, razsvetljava, kava in ostalo razkošje. O lem govore dejstva.
In v tem je sreča, da tak človek nima skoraj nikakih zahtev in ker se je zatekel k sijajnemu usodnemu modroslovju. On globoko veruje, da je usoda tako zapisala, a mimo njenih predpisov se ne more iti, niti kaj zahtevati.
Ako bi, na primer, Rušid Čakava, katerega meščani iž milosti kličejo Rušo, imel zajamčeno tri dinarje dnevno in eno kozo, bi bil on v resnici bogatejši od Rockefellerja, srečnejši od vseh zmagovalcev, katerim se je nebo nasmehnilo in mirnejši od samega Bude. Ali k nesreči, Rušid niti tega nima. Pa vendar on živi in ni nezadovoljen.
Rušid ima kavarnico v Prijcpolju. To je majhna starinska hiša s stolčki. Velik človek se mora zelo nagniti kadar vstopi. Zgoraj pod samo streho,
izvoza naših poljskih pridelkov, živine in visoko vrednih rudnin, katere bi opreznejši gospodarski politiki kaj lahko stalno prodajali za polnovredne devize — bi naraslo v ogromne svote, če si ne bi pustili vsiliti teh novih mašinerij in tovarniških naprav od Nemčije za manjvredne obračunske marke. Tako bo Nemčija zopet lahko na račun teh dobav potom klirinških obračunov dobivala pri nas to, kar nujnejše potrebuje: živila in rudnine. Ta način trgovanja je Brazilija, kakor smo že poročali v ,SO-
lcalere se lahko z roko dotakne, je na kosu deske napisana tvrdka z debelimi krivimi črkami: „Točilnica kave in brivnica — Rušid Čakava — *Pri-jepolje“. Znotraj dve stolici, žerjav-nilc z malo žerjavice, na žerjavici kotliček, v katerem vre voda in na enem zaboju nekoliko šalic razne barve iri velikosti, še dve škatlji, v eni sladkor, v drugi kava. V drugem oglu prodajalnice: ena stolica brez naslonjala, majhno ogledalce (po vsej priliki sneto s petrolejke), dvojne škarje vise na zidu, ena britev in škarje za striženje. A v sredini delavnice Rušid Čakava, „kavarnar in brivec iz Prijepolja.“
Britje in striženje — pol dinarja
Šestdeset let je že prekoračil, pa vendar se še dobro drži. Veruje v milost božjo in vsalc dan po petkrat jemlje avdes (kopelj ali umivanje Mo-hamedancev pred molitvijo po predpisih muslimanske vere.)
„Koliko stane kava, Rušid?"
,}Pa, kako naj ti povem... Jaz imam kavo dvoje vrste. Ta, ki je kakor sladka, je po dinarju, a to brez sladkorja ne plačujem dražje od 25 par“.
„Koliko narediš dnevno kupčije?"
^Kakorkoli. Nekdaj tri, nekdaj štiri, a zares, kadar je dober tržni dan izvlečem tudi pet do šest dinarjev. A imam dneve, zares, kadar do tretje večerne molitve ne zaslužim niti beliča. Kadar je pa tržni dan, tedaj dobim nekaj za striženje in britje."
boli“ od pretečenega tedna, enostavno s 1. julijem 1.1. odpovedala.
Tiskarna
„Sava"d.d.
Kranj
Knjigarna ■ Knjigoveznica Izdelava štampiljk Zaloga vseh Šolskih potrebščin
„Za koliko strižeš?1'
„Hm“, smeje se Rušo, „kolikor kdo da. Nisem še nobenega stiskal za vrat in mu zaračunal več od pol dinarja.
A kadar človek nima, ostrižem ga tudi zastonj, ker, kaj pa je to ostriči človeka zastonj, škarje se ne obrabijo. To ni kakor kava, ki jo moraš m kupovati vsak dan novo.“
„Koliko poraliiš kave na dan?"
„Zares kaj naj ti rečem. Osminka ^ave mi traja polne štiri dni. Ali, najemnina me davi. Petnajst dinarjev najemnine plačujem mesečno, pa ne morem več vzdržati."
„Pa dobro Rušo, kako preživljaš deco in kako živiš?"
„V resnici, da jih hranim jaz. Bog pa jaz. Malo zelja, malo moke in kar Bog da. Moj lepi gospod, ko bi jaz imel samo kozo, nobeden bi mi ne bil enak. Tedaj bi imel skozi vse leto mleka in sira, tudi za zimo bi shranili mesnato jed. Ali, kaj hočeš,koza je draga. Dobre koze ne moreš kupiti izpod osemdeset dinarjev. A to ti je denar!"
Tako živi Rušid Čakava. Tako žive še mnogi in mnogi Rušidi v Prijepo-lju. Njegov slučaj ni osamljen. Iver trgovina je propadla, obrti uničene, cene pa vsemu padle. A živeli se mora. Ljudje pa z nekim čudnim mirom nosijo svdjt'' breme, nikogar ne ofo-tožujejo za nobeno stvar, podrejajo se usodi, ki je tako zapisala.
In verujejo, trdno verujejo, da bo nekega dne boljše.
S srbskega prevedel Anton Ranin
Industrija v Sloveniji in jug
Nedavno je beograjsko „Vreme“, ki sloji zelo blizu našemu ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču, prineslo čisto reklamen dopis o povišanju obratnega kapitala nove tovarne gumijevih izdelkov „Jugovulkan a. d.“ v Beogradu od 665.000 na 3 miljone dinarjev. Obenem objavlja popis artiklov in profilov, ki naj bi se izdelovali v tej novi tovarni. Število: 500 različnih! Kapaciteta bo 100 vagonov na leto!
Nastaja vprašanje: ali se s tem mogoče ne stavlja industriji v Sloveniji nov problem? Splošno vzeto: v Sloveniji, v ožjem smislu: pri nas v Kranju in nakoncu koncev vsem delovnim silam kranjske gumi industrije in posredno tudi tukajšnjim in okoliškim obrtnikom in trgovcem?
Pred dobrim letom dni je uprava „Semperita" hotela trgati na akordih delavcem, zaposlenim pri izdelovanju plaščev za biciklje. Na intervencijo delavskih zaupnikov je padel odgovor, naj se delavci pobrigajo, da tovarna v Leskovcu ne bo prodajala ceneje kot oni, pa ne bo prišlo do trganja! Kako so mogli zaupniki s takim odgovorom med delavce ni namen sedaj obravnavati.
Namen je, da se pokaže, da je merila uprava s tem odgovorom na cenejšo delavno silo na jugu ter baje tudi nakazala možnost selitve tovarne na jug?
Ce vpoštevamo nadalje še nizko kupno moč prebivalstva v naši državi, potem lahko vemo, da prihaja največji del naročil od države. Poleg tega gumasti izdelki pri nas ne uživajo take carinske zaščite kot n. pr. tekstilni, in je vsled tega konkurenca inozemskega blaga še vedno zelo močna.
Ce se obenem zavedamo, da beograjska tovarna pridobiva na tem, da je mezda polovico nižja kot pri nas, da je glavno tržišče (državni magazini!) v neposredni bližini in da
transport ne stane skoraj nič, lahko v bližnji bodočnosti pričakujemo v njej zelo resnega tekmeca.
Za enkrat stvar še ni tako aktualna. Jug nima kvalificirane delavne sile in jo mora šele ustvarili. Je pa na drugi strani popolnejši, ker ima nove in modernejše stroje ter zelo mehaniziran obrat.
Kakor je stopil pred slovensko javnost problem premoga in našega rudarja v zvezi z njim, življenski obstoj našega kovinarja v zvezi z izgradnjo zeniške železarne, kot se počasi^ pojavlja problem tekstila, tako stopa sedaj problem gumaste industrije pred nas.
Delavstvo je prvo, ki mora bili pripravljeno na to. Nekaj tisoč slovenskih ljudi zopet lahko izgubi možnost vsaj zadostnega preživljanja. Kako bi se to poznalo kmetu v okolici Kranja, kako trgovcu in obrtniku v mestu? Interesi vseh teh so torej lesno povezani! Ponovno pa moramo povdariti, da nimamo ničesar zoper srbski delovni narod, smo pa zoper vsako koristenje na naš račun!
Dolžnost je torej našega delavslva, da se enotno organizirano v zvezi s kmeti, trgovci in obrtniki zainteresira na tem problemu. Ono ne sme radi tega prezreti mogoče potrebno borbo zoper akordni sistem za zboljšanje delavnih in plačilnih pogojev, zato bo tudi ta boj težak, ker se pač nikdo
rad ne odpove — bodisi konkurenci ali delavstvu na ljubo — dobičku, kakršnega je vajen.
Zalo je treba še dalje. Država bi morala svoja naročila oddajati prav toliko tovarnam v Sloveniji kot onim na jugu.
Naše delavstvo pa mora ustvariti enotnost delavstva v vseh tovarnah gumastih izdelkov za postavitev minimalne mezde, ker bo s lem odpravljena oziroma izenačena konkurenčna možnost industrije v Sloveniji z ono na jugu.
Bled«iBtošnil sezoni
Predsezona jc bila letos prav dobro obiskana. Glavna sezona pa je dose-daj enako slaba kot lani. Obstoji sicer upanje, da se bo obisk povečal, vendar je gotovo, da je mnogo publike izostalo. Zlasti pogrešamo Čehe, Angleže, Avstrijce (Dunajčane). Močno je padel tudi obisk gostov iz naše države. Obisk iz Nemčije je nasprotno še narastel. Lani so bili domači gostje najštevilnejši in so bili Nemci daleč na drugem mestu. Letos pa je Nemcev dvakrat več kot domačih. To je za Bled zelo slabo znamenje, ker vemo, da Nemci niso stalni gostje Cene so ostale večjidel enake, kol lani, t. j. v hotelih od 140—90 din (vse s taksami vred), v pensionih od 100—60 din dnevno. V pensionih so cene nekaj nižje. Zelo slabo so zasedene privatne sobe in stanovanja po vilah, še slabše kot lani. Zato se dobi postelja privatno že za 10 din dnevno. Treba je upoštevali, da so se spremenili časi in publika. Na Bledu je le malo gostov, ki bi ostali tu po en ali dva meseca kot pred leti. Večina so to ljudje, ki izrabijo svoj 2-tedenski dopust iz službe in gredo k nam, kjer cenejše izhajajo kot doma. Tako so torej privatne so-
be zasedene šele tedaj, ko v holelih ni več prostora.
Pričakovati moremo, da letošnja sezona saj ne bo slabša, kot je bila lanska. Kakega izboljšanja pa zaenkrat tudi ne bo.
Treba omeniti, da je 15. julija prišla zdraviliška godba, ki bo igrala do 31. avgusta. Pri godbi je 14 godbenikov — študentov konzervatorija v Ljubljani. Dirigent je g. 'Jože Gregorc. Čeprav to ne bo godba, kot n. pr. vojaška, smo zelo veseli njenega nastopa. Pričakovati je, da bo odslej zdraviška godba vsako leto igrala.
Zdraviška komisija je vzela za letošnjo sezono zelo ugodno v najem f ongračev park. Bled pravzaprav nima svojega parka (zdraviški park je mnogo premajhen) in bi bilo nujno potrebno, da Zdraviška komisija ta park kupi. Kupna cena je nekaj preko dveh miljonov din. Potem bi se mogel urediti res lep park, ki bi segal od cerkve do Park-liotela. Samo treba bo delati bolj estetično in e-konomično kot pa letos, ko je bilo v zelo ponesrečeno škarpo pred Ztlra-viškim domom zabitih nekaj dcsetti-soč din, pa še ni gotova.
0 vzrokih neuspehov na naši gimnaziji
Prvi odgovor na našo anketo
Vsemogoče teorije sliši človek o neuspehih kranjske gimnazije. Toda ali je v resnici samo to zadnje lelo katastrofalno po uspehu? 2e lansko leto je v VIII. razredu padla ena tretjina vseh učencev: 8 v razredu, 2 pri popravnih izpitih. Primerni u-spehi pa so tudi že prejšnja leta počasi pripravljali letošnji rekord. Pro-centuelno je kranjska gimnazija zadnja leta vedno med prvimi po neuspehu. ,
Kje je krivda? Ali na učencih? Dva lanska, učenca, ki sta v Kranju padla, sta v Celju zdelala s prav dobrim uspehom razred in maturo, dočim je v Kranju od 8 repelentov izdelalo troje z dobrim uspehom, ostali so zavrnjeni za eno lelo ali za tri mesece. Kako je možna ta diferenca? Ali je tu drugi učni načrt ali ga pa morda samo v Kranju izvajajo? Na univerzah se navadno kranjski dijaki preveč ne odrežejo — razen par izjem (mesto, da bi bilo obratno).
Kako to? Predvsem ima gimnazija namen dali človeku čut orijenlacije, splošen pregled znanosti in ga naučiti delati.
Kako se to izvaja pri nas, to vedo dijaki sami. Vsak profesor svoj predmet specijalizira. V začelku lela vsak naredi govor: „Moj predmet je najvažnejši, to je važno za življenje,to se boste morali res dobro učiti!“ Ko pride konec leta snov ni predelana, da pa se zadosti predpisu, se razloži vse v dobrih treh tednih, kar bi moralo bili na dnevnem redu tri mesece. Takoj po razrednih konferencah se navadno na dolgo in široko obravnava snov, navadno brez potrebnega pregleda, dijaki ne slede (sami pravijo, da se jim ne izplača). Naslednja konferenca se naglo približuje, treba bo izpraševati; da se temu izogne se poleg drugih še pišejo naloge iz fizike, kemije, zgodovine, zemljepisja4 ali celo iz verouka. Da potem zmagajo slabe ocene, ni čudno.
Učenci tudi če bi imeli voljo, včasih ne morejo študirati. Večina prof. se sploh ne drži učne knjige, vsak trdi, da je zastarela in pomanjkljiva, tudi če je iz leta 1935. in od slovenskega pisatelja. Najbolje bi bilo, da, bi izdal vsak svoja skripta (iz profesorske vneme bi dosegli morebiti celo 2 izdaji na leto).
Drugi namen: Ali se učenci nauče delali? To, kar bi bil glavni namen se menda sploh ne upošteva. Oni, ki je fSIeniiran bo že spravil na dobro. Tako so oni, ki izdelajo talentirani, Vodii .poznejše življenje, ki zahteva dela in to predvsem sistematičnega, ne dobi iz take gimnazije dovolj dobrih moči; taki ljudje so navadno nesposobni za povprečnega duševne-
ga delavca. Težko je takemu človeku prebrati samo eno znanstveno knjigo, še težje morda roman v tujem jeziku. V šoli se prebere venem letu 5—8 lekcij, privatno štivo 5 strani v šoli, ostalo če hočeš doma; v šoli se pa pečajo s čim drugim: to je za normalnega človeka enostavno zmeda. Kaj pomaga če dijak kupi 2 ali 3 knjige, pa jih ne prečita.
Ves članek seveda izveni, kot bi hotel zagovarjati učence. Nič ne bom prikrival, ta namen sem imel ves čas pred očmi, kajti po članku v „Slov. narodu“ leži vsa krivda na dijakih. To sem hotel izpodbili, navedel sem par konkretnih primerov, ki naj bi se jih prof. izogibali. Izogibali pa naj bi se tudi onega čudnega razmerja, ki sliči kaplarju in redovu. Tudi dijaku se mora privzgojili čut, da ni poslušen stroj—avtomat, temveč popolnoma enakovreden član družbe, ki sc pokorava iz razuma, ne pa zaradi kazni.
To so grobe poteze, ki sem jih navedel v dobri volji, da se jih bo skušalo odpraviti. Saj profesorju — pedagogu (ne uradniku) ni težko, če ima voljo ustvariti nekaj pozitivnega.
Hotel Stara pošta, Kranj
Vsak večer vrtni koncert s plesom! Žive postrvi in raki se dobe stalno
Sokolsko druStvo Ljubno na Gorenjskem
Sokolsko društvo Ljubno proslavi dne 24. julija t. 1. 20 letnico obstoja države z okrožnim zletom radovljiškega okrožja v Ljubno, katerega spored je sledeči:
Ob pol 14. uri skušnje vseh oddelkov; ob pol 16. uri povorka in otvoritev letnega telovadišča; ob 16. uri telovadni nastop vseh oddelkov. Po telovadbi velika narodna zabava v vseh prostorih Sokolskega doma.
Sokolsko društvo Ljubno si je stavilo v program Petrove petletke, da prizida drugi del društvenega doma ter uredi letno telovadišče, kar vse bo društvo izročilo v nedeljo svojemu namenu.
Da pa je bilo vse to izvršeno v tako kratkem času je gotovo dokaz, da je tudi pri nas v Ljubnem polno sokolskega duha in volje za izvrševanje sokolskega klica: Le naprej brez miru. ..
Zalo naj velja geslo: v nedeljo 24. julija vsi v Ljubno, da skupaj manifestiramo za našo lepo Jugoslavijo in za procvit našega in vsega jugoslovanskega sokolstva.
Ne damo sc!
Sokolsko društvo v Ljubnem
Domače vesti
Slavka Savnikova
Kamen bi se usmilil, še tako okrutna roka bi omahnila in najbrezob-zirnejši korak bi zastal pred tako vdano ljubeznivim obrazom, toda do obupa neizprosna usoda je z glasom, ki ne pozna solza in ne usmiljenja, odločila drugače.
Slavke Savnikove ni več! Tako mirno in tiho in vdano kakor je živela, je tudi odšla. Tudi najtrši možakar ne bi tako junaško prenašal udarcev in trpljenja, ki "jih je naložila tej nežni duši usoda. Vedno se je zopet zravnala, vsaj na zunaj umirila srce in nosila naprej, dokler ni za vedno omahnila...
Ni važno, odkod, kdaj in po kaj je prišla! Resnica je, da jo je vzljubil cel Kranj, spoštoval njen ljubeznivi značaj in visoko cenil njeno preprosto a tem prisrčnejšo ljubeznivost. Zastonj jo bodo še nadalje iskali reveži, še težje jo bodo pogrešala vsa naša dobrodelna društva, pa tudi vse druge ustanove in narodna društva so izgubile v njej vneto zaščilnico in podpornico.
Zadnjo sredo jo je spremil ves Kranj k zadnjemu počitku, pa ludi od blizu in daleč so se zgrnili prijatelji in znanci iz Ljubljane, Tržiča, Badovljice in drugje, da ji oddajo priznanje na zadnji in najžalostnejši poli. Pogreb je bil kakor celo življenje blage pokojnice: brez hrupa, tiho in vdano ter z zadržanimi solzami v očeh so stopali razžaloščeni svojci, prijatelji in znanci na tej težki zadnji poli splošno priljubljene in spoštovane gospe in v juliju jih je pretresal mraz — marsikoga do srca!
Počivaj v miru, anima candida! Neutolažljivim svojcem in sorodnikom pa ob tej nenadomestljivi izgubi najiskrenejše sožalje!
Društvo jugoslov. obrtnikov
D JO — Društva jugoslovanskih o-brlnikov, ki so bila zabranjena vsled svojega odločnega nastopa pri volitvah v Zbornico za TOI bodo zopet o-živela. Pritožbi predsednika centrale DJO g. Lovra Pičmana je sedaj državni svet ugodil in razveljavil sklep banske uprave v Ljubljani.
DJO je štelo preko 30 društev v Sloveniji in je odločno delovalo za interese obrtnikov. Pričakujemo, da bo svoje delo v istem smislu in z istim elanom nadaljevalo.
Z REDNIM PLAČEVANJEM NAROČNINE nam prihranite mnogo truda in stroškov! Naš čekovni račun ima štev. 17.497 in se glasi: Uredništvo in upravništvo „Sobote“ Kranj. /Celoletna naročnina znaš& din 45, polletna din 23, mesečna pa din 4.
Zasedanje davčnega odbora se je že pričelo. Trgovci iz Kranja pridejo na vrsto dne 26. julija in sicer od črke A—P, vsi ostali pa 27. julija; gostilničarje se bode obravnavalo 28. julija, obrtnike pa 2. avgusta. — Vrstni red za vse ostale sosedne občine in poklice smo objavili že v ,,Soboti" qcI 16. julija, opozarjamo pa še enkrat vse davčne zavezance, da ne zamujajo rokov, ker bo sicer vsaka še tako upravičena pritožba — brezuspešna!
K OPERNIM PREDSTAVAM V TRSTU Vas popelje Putnik v udobnih avtobusih po nizki ceni. Informacije pri Putniku Kranj. Prijave do 27. julija 1938.
V Novem Mestu sc vrši to nedeljo 24. julija obrtni dan. Naše društvo ima namen se udeležiti skupno in je avtobus preskrbljen. Vožnja stane 50 din. Odhod je izpred Stare Pošte v nedeljo zjutraj ob 6. uri. Vsi oni ki bi se udeležili, naj se javijo v soboto do 5. ure popoldne na Združenju. V skrajno slabem vremenu izlet odpade.Popoldne obiščemo novomeške toplice. Priključijo se lahko tudi znanci in prijatelji. — Društvo slov. obrtnikov v Kranju.
Strelske tekme. Kranjska strelska družina prirelli v nedeljo 31. I. in. in 7. avgusta 1.1. velike nagradne strelske tekme. Tekmovalo sc bo od 8. zjutraj do 6. ure popoldne. Vsega bo okoli 50 lepih daril, ki predstavljajo vrednost nad dva tisoč dinarjev. Streljalo sc bo na tarčo ^Zmagovalec" (200 m, 30 strelov, „Najbolj-ši strelec Gorenjske" za leto 1938.), in na ,,Splošno tarčo“, Ako se doseže sporazum s tukajš. lovskim društvom se postavi na 100 m tudi tarča „Sr-njak“, da pridejo tudi naši lovci na svoj račun. Vodstvo tekmovanja s flobertovkami je prevzela marljiva odbornica gdč. Grabnerjeva in bodo streljale dame na 20 krožno, gospodje pa na 5 krožno tarčo, dočim je mladini dovoljeno streljanje na obeh. — Vsak naboj stane samo 1 din (za vojaško in flobert puško), vstopnine ali vpisnine ni nikake. — Vabimo vse, ki se zavedajo kolikega vzgojnega pomena osobito z narodno obrambnega stališča je streljanje v splošnem, da se tega tekmovanja polnoštevilno udeleže in privedejo s seboj še vse svoje prijatelje in znance.
SPECIJAINA TRGOVINA BARV
KRAISJJi
Kolesarji — športniki, ki sc zanimajo za ustanovitev kolesarskega kluba v Kranju so vabljeni na prvi sestanek, ki se vrši dne 24. julija ob 9. uri dopoldne v prostorih gostilne Mayer.
Špeceristi in manufakturisti se bodo spoprijeli v nedeljo 7. avgusta na zelenem polju v boju za prvenstvo v nogobrcu. Združenje trgovcev v KFanju 'je namenilo zmagovitemu moštvu lep pokal, kar dokazuje, da tudi kranjski trgovci privoščijo svojim marljivim nastavljencem toli zasluženega razvedrila. Tekma bo gotovo senzacija prve vrste tudi v športnem oziru, čeprav bo najbrže vsak član moštva hotel predvsem dokazati svojo — točno in hitro postrežbo, kar vse je pri nogometu kakor za pultom posebno važno.
CROBATH KRANJ
MOBA ZA POLETJE
DELENI, SVILE, NOGAVICE, MOŠKO PERILO, KAMOARNI
Solidni vir za vsakogar!
Cesta proti Kokrici je v za naše razmere rekordnem času res vzorno popravljena in polita z oljehi, tako da je hvala Bogu prah v tem delu popolnoma odpravljen. Samo tista koliba — javna tehtnica! — kljubuje še vedno in krasi obenem z bivšo občinsko — sedaj Slavčevo — pristavo vso okolico in posebno še odcep na ali iz kokriške ceste. Skrajni čas bi bil, da se ta koliba podre in vsaj zunanji izgled pristave napravi prenosljivim! Občinski svet je kolibo že lansko leto soglasno obsodil na smrt, toda zdi se da je bila od uprave po-miloščena na (koliko?) letno ječo.
VSI NA
SOH. TOMBOLO
NA BLED
15-,
Park kralja Petra. Naš svoječasni klic po redu v parku je vsaj delno zalegel. Občina je baje nastavila paznika, ki mu je dolžnost prijaviti kršitelje reda, zlasti pa naznaniti vsakega kolesarja, ki ga zaloti v parku na kolesu. Kljub temu pa je nedo-statkov v parku še vedno dovolj. Cestišča bi kazalo spet enkrat nasuti, da ne bodo kazala reber, pa tudi klopi ne delajo posebne časti. Tako revne so, da bolj biti ne morejo. Kaj če bi jih občina, vsaj postopoma, če ne že naenkrat, nadomestila s podobnimi kot so one železne v sredi parka. Morda bi se pa Tujsko-pro-metno društvo zganilo, kljub vročim dnem. O njegovi delavnosti smo svoje čase čitali sila mnogo. — Restav-rater g. Reš je ogradil svoj vrt z dosti lično ograjo in nasadil ob njej kanadskih topolov, ki dobro uspevajo Kaj, če bi se istega olepšanja lotil kdo na nasprotni strani Nar. doma, ogradil precej obširni prostor, ki služi sedaj samo za prehod (bližnico), ga primerno uredil in tako zgradil deci prepotrebno igrališče.
Novi leseni most čez Kokro je vsekakor pridobitev za celo mesto in tudi vso sosedno okolico, obenem pa prvovrstna privlačnost v tujsko-pro-metnem oziru. Vsak objektiven opazovalec inore v tem pogledu samo pohvaliti vse merodajne faktorje in priznati zasluge. Ni pa prav, da se je dopustilo in se še nadalje trpi obzidje — sestoječe iz okoli dva metra visokih plotov ter zidov — ki pozdravi vsakega sprehajalca od leve in desne tik ob prehodu čez most na hujan-ski strani. Ne moremo razumeti, kdo je dal dovoljenje za postavitev takih skaz, ki istočasno zapirajo razgled, kvarijo okolico in onemogočajo prehode, katerih se je ljudstvo posluževalo že desetletja in desetletja. O tej zadevi se je tudi že govorilo na eni zadnjih občinskih sej in je gosp. župan obljubil, da se bo vse v najkrajšem času uredilo na obče zadovoljstvo prizadetih, toda do danes ni bilo po naši vednosti še ničesar resnega ukrenjenega v tej zadevi. Razumemo, če si hoče kdo ograditi svojo lastnino, predvsem pa se mora ravnati po predpisih in gledati tudi na obči interes, kar naj posebno velja za naše gasilno društvo. Vse merodajne faktorje — osobito pa Tuj-sko-prometno društvo — pozivamo, da ukrenejo čimpreje vse potrebne korake in da te nakaze čimpreje izginejo.
Konj je poginil. V pondeljek, nekako ob petih pop., se je pred Kušla-novo hišo zgrudil konj in poginil vsled kolike, povzročene po uživanju sveže detelje. Do tu še ni nič nenavadnega, toda da mestna sanitarna oblast pušča poginulo žival na licu mesta kar do 9. ure zvečer in nudi našemu proslulemu letoviškemu kraju tako izredne atrakcije (zadnjič smo imeli razstavljenega morskega psa), je res hvalevredno. Morda bi kazalo, da Tujsko-prometno društvo take zanimivosti povdari v svoji razgibani propagandi, ali pa piše po znamenite pse, ki so svojčas skrbeli za higijeno po Stambulskih ulicah.
BESNICA
Prostovoljna gasilska četa v Besnici priredi v nedeljo 24. t. m. pri Gasils-skem domu veliko vrtno veselico z godbo, plesom, prosto zabavo in sre-čolovom. Vstopnine ni! Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo nove motorke vabimo občinstvo, da se te prireditve polnoštevilno udeleži!
ŠENČUR
Prostovoljna gasilska četa Šenčur priredi v nedeljo 31. julija t.l. svojo veselico na vrtu g. Franceta Okorna Igra domača godba, pa tudi za drugo zabavo ter dobro jedačo in pijačo bo vsestransko preskrbljeno. Vstopnina prosta!
CERKLJE
Ljubljanski „Slovenec“ in beograjsko „Vreme“ pišeta, da je bilo v nedeljo 10. t. m. po Sloveniji precej shodov v proslavo 20-letnice obstoja države. Pravita, da „so posetile shode
KOLESA
Jako važno
m
III
z enoletnim jamstvom
Samo prvovrstnih znamk se dobijo pri tvrdki
IGNAC MAJNIK
KRANJ
GLAVNI TRG
Cene koles sem znižal, obenem pa je vsak kupec zavarovan za 20.000 din.
SOBO-ČRKOSLIKAR, PLESKAR IN LIČAR
GREBENŠEK JOSIP
je otvoril	a
novo specijalno trgovino«
►
barv
lakov
čopičev
v KRANJU
VIDOVDANSKA CESTA 6 (v hiši tiskarne „Sava“)
in se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela ter nakup vseh potrebščin po zmernih cenah!
velike množice ljudstva z godbami in pevskimi zbori.11 Navajata tudi shod v Cerkljah. Ta shod v Cerkljah je bil tako ogromen, da ga je „posetilo“ kar okrog 20 ljudi, pa še te je predsednik kraj odbora JRZ lovit skupaj tik pred shodom. Ja, tudi hvale se narod naveliča...
~Tz krajevnega odbora JRZ v Cerkljah sta izključena gg. "Jenko Martin iz Pšate in Mušič Franc iz Sp. Brnika. Častitamo! — Pred leti sta doživela podobno nesrečo (takrat ie vladala JNS) gg. dr. Sabothy in dr. Šemrov v Kranju, ki sta gotovo še danes ponosna na to izključitev.
BLED
Tombola Sokolskega društva na
Bledu se vrši v nedeljo 24. t. m. ob pol 4. uri preed Sokolskim domom. Glavni dobitek je spalnica, dalje kolo, železen plug in še mnogo drugih vi-sokovreclnih dobitkov. Udeležite se!
KRANJSKA GORA
Kranjsko glasbeno društvo priredi £>b priliki izleta v Kranjsko goro 24. julija godbeni koncert dopoldan v restavraciji „SIavec“ v Kranjski gori, popoldan pa na Korenskem sedlu v planinskem hotelu „Pristavec“
Kartoteka JRZ
Glavno glasilo JRZ „Samouprava“ piše v uvodniku od 13. t. m., da je vsaka politična stranka toliko vredna, kolikor se ji posreči, da se ukorenini v ljudstvu in da pridobi pristašev za sebe. Število pristašev in strankina organizacija — pravi „Samouprava“ — sta edino merilo za moč stranke. Zato vodijo stranke povsod po svetu statistiko o kretanju svojih članov in se trudijo, da število vpisanih članov vedno raste, ne pa pada. „Samoupra-va“ pravi, da ima tudi JRZ kartoteko svojih članov. Njih število da stalno narašča, dnevno povprečno po najmanj 200.
Mnenje „Samouprave“, da je merilo za moč stranke nje organizacija in število članov, je lahko pravilno ali pa tudi ne. To mnenje pač velja za stranke v demokrat, državah, kjer si ljudje lahko izbirajo stranko po svojem lastnem prepričanju. Kjer pa ti pogoji niso podani, pa kartoteka članov še ne dokazuje moči stranke.
Tudi Uzunovičeva JNS je imela kartoteko članov, ki je bila mogoče še večja kakor je kartoteka JRZ. Iz razlogov politične morale bi bilo zelo zanimivo primerjati članstvo obeh strank na podlagi njih kartotek, ker
MALI OGLAS!
Vsaka beseda Din 1*—; Iskanje služb in mali oglasi soc. značaja vsaka beseda 50 para; prve iri besede debeleje tiskane. Uprava »Sobote* K-or.^dleiveisova /
Stanovanje
išče mirna stranka brez otrok v Kranju po možnosti v sredini mesta z dvema ali tremi sobami za prvi avgust. Ponudbe na upravo.
Kupujem
stalno steklenice od črnila In
Bodobne. Ponudbe pod „Ste-lenice“ na upravo »Sobote*.
bi se izkazalo, da je večina članov, vpisanih v kartoteki Uzunovičeve JNS, sedaj vpisana v kartoteki JRZ. Vendar sč je Uzunovičeva JNS, ko je zapihal drug veter, kljub svoji veliki kartoteki sesula kakor vsaka stavba iz kart.
Tudi Jevtič je imel kartoteko prav posebne vrste, kartoteko narodnih poslancev in kandidatov za narodne poslance pri petomajskih volitvah. V kartoteki je imel od vsakega člana še posebno svečano pismeno zaobljubo, oddano pred pričami, da mu bo ostal politično zvest, pa naj si bo izvoljen za poslanca ali ne in naj bo Jevtič v vladi ali izven nje. Kljub tej lepi kartoteki pa so Jevtiča, ko je bil odstranjen iz vlade, skoro vsi poslanci zapustili.
Prav lepo kartoteko je imel tudi kaplan Križman na Jesenicah. V svoji zeleni kartoteki je imel vpisanih 900 članov, pri tajnih volitvah delavskih zaupnikov pa je dobil 200 glasov.
Kartoteka JRZ, ki je gotovo odlično urejena, ne kaže prave slike o njeni moči. Njena prava moč se bo pokazala, kadar bo sodbo izreklo ljudstvo pri svobodnih volitvah, ki se bodo vršile pod okolnostmi in na način, kakor ga že deveto leto teden za tednom zahtevamo.
,Delavska politika"
Kaj je v Palestini
Iz Palestine prihajajo te dni vznemirljive vesti. Dežela se nahaja v obsednem stanju. Nasprotstva med Arabci in Judi so narasla do vsakodnevnih spopadov in atentatov.
Motijo se oni, ki mislijo, da je Sveta dežela judovska. Ne, to je arabska dežela, prav tako kot je Slovenija slovenska. V približno istem času kot pri nas je razpad rimskega imperija in prihod novih ljudstev iz Azije spremenil Palestino. Judovski narod, ki je bil približno na isti stopnji kulture kot Rimljani, je politično kot gospodarsko, pa tudi kulturno propadel s svojimi gospodarji vred. Novi rodovi so se pomešali z judovskim kmečkim in proletarskim življenjem in tisočletja so zabrisala vsako sled za Judi. V Palestini je mirno živel, oral in pasel arabski kmet.
Moderno XX. stoletje je prineslo marsikaj. Prineslo je tudi antisemitsko gonjo. Na Jude so najreakcijo-narnejši demagogi začeli kazati kot vzrok nesreče evropskih narodov. Krona je današnji nacijonal-socijali-
Gospodiina
vajena pisarniških del, ekspedita in trgovine, se takoj sprejme. Ponudbe na upravo „Sobote“ pod »Pridna in poštena".
Kdor
preživi svoj dopust
v DALMACIJI
bo najboljše postrežen
V PENSIONU
»BALKAN" v CAVTATU
PRI DUBROVNIKU
Celodnevna oskrba od 45’— do 65’— din
Vodstvo, kuhinja in vsa postrežba v
SLOVENSKIH ROKAH!
zem, ki se je vrgel na Jude (toda predvsem na judovski srednji sloj in proletarijat) in jim pokazal njihovo pradomovino — Palestino. Samo lani se je tja izselilo 40.000 Judov.
Po drugi straiii se je z nacijonalno zavestjo pri drugih narodih začela buditi nacijonalna zavest pri Judih, največ kot reakcija na preganjanja. Judovska buržuazija je odkrila, da je njena domovina še nedotaknjena od kapitalizma in da bi se torej tam dalo še kolonizirati in industrij alizi-rati. Nastal je cionistični pokret, ki naj da Judom nazaj lastno državo in politično moč.
Pred vojno je bila Palestina pod turško oblastjo. Čeprav se je cioni-zem začel že takrat, ni mogel praktično ničesar napraviti. Sultanov režim pač ni bil prijazen in sprejemljiv za novotarije in spremembe. Po vojni je prišla Palestina pod protektorat Anglije. Naseljevanje je zavzelo velik razmah; več stotisoč Judov je sedaj v Palestini. Razvila se je industrializacija, trgovina, promet. Industrijo so zgradili Judje, trgovino vodijo Judje, zemljiško veleposest tudi. Angleži pa pobirajo davke, takse, carine, imajo železnice in petrolejski vod iz Bagdada v Jafo.
Arabski kmetje so obubožali. Ko se je začelo naseljevanje Judov, so bili Arabci zadolženi do vrha, zemljo so obdelovali tako kot pred tisoč leti. Judje so kupili zemljo in dobro plačali. Ubogi felah je plačal dolgove in še nekaj denarja mu je ostalo. Potem je začel delati na judovskih veleposestvih in tovarnah. Toda vedno novi ljudje so prihajali in ti so imeli prednost, ker so bili Judje. Industrija in oblast je ščitila in poznala le Jude. Brezposelna in lačna množica je narasla v tisoče in desettisoče.
To je eden glavnih vzrokov sedanjih spopadov. Drugi vzrok je političen. Panislamski pokret, ki se med Arabci kaže kot panarabski, se je začel širiti med narodi bližnjega vzhoda. Glavna težnja mu je politična neodvisnost in državna samostojnost vseh muslimanskih narodov. V Palestini se ga je oprijela tudi bogata »plast arabskega prebivalstva: veleposestniki in duhovniki. Že par let se čuje o atentatih in bombah zelo pogosto.
Pred tednom se je Palestina malo pomirila, vendar je to mir le v senci angležkih bajonetov in oklopnih avtomobilov. Prej ali slej bo v Palestini prišlo do državljanske vojne, ker so gospodarske kakor politične razmere preveč zaostrene.
Urejuje Čolnar Lojze — Za konzorcij „Sobote“ Čolnar Lojze, Kranj, Bleiweisova 7 — Tiskarna „Sava“ d. d., Kranj — Za tiskarno Vilie Pcšl, Kranj