KATOLIŠKI CKRKVEN LIST. »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in veljA po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. ^a četrt letat gl. 20 kr. V tiskarni sprejemana za celo leto 3 gl. 60 k r.. zaleta 1 gl. 80 kr., za 1 4 leta M) kr.. ako hi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej. Tečaj Lil. v Ljubljani, 29. decembra 1899 List 52. Tarbula. Pripovedna pesem. Speval Janez Bile. VIII. Sklep. (Konec.) Čolnič Da morji, cerkev sveta, Najlepša je podoba Tvoja, Zdaj vživaš mir, zdaj čas je boja, In zdaj divja moč pekla kleta Kot čoln zdaj plavaš na gladini, In zdaj pogrezaš se v globini. Glej, vživali so dneve sreče V deželi Perziški kristjani; Planili nanje so pagani. Trpeli muke so največe. Kedo popiše njih življenje? Kedo nariše njih trpljenje? Brez števa jih pod mečem vmira; Pa vendar njihovo število V trpljenju vedno se množilo. Paganom sveti krst odpira Nebeška vrata, ko z vodico Izmiva greha jim krivico. In na pomoč hiti jim v sili. Cesarju novo srce vstvari On. ki vladarjem gospodari, In cesar se kristjanov vsmili. Brž trinog ostro sabljo spravi, Zdaj konec dobi je krvavi! Svetišče vstaja iz pepela. In v njem oltarji pozlačeni, Trojici sveti posvečeni; V svetiščih množica vesela Odkriva Bogu čute svoje. In Rešeniku himne poje. Ne zabi ljudstvo svetih bratov, Ki trinogu se niso vdali, Ki so za vero sveto pali, In zdaj so v krogu rajskih svatov Mučencem vsak se priporoča, Do njih kipi molitev vroča: 0 Tarbula, o Simeon, junaki. Ki ste v nebo se preselili, In nas sirote ste pustili. Kjer temni plavajo oblaki! Z višave se na nas ozrite, Pri Jezusi za nas prosite! Petnajst stoletij je bilo, Kar kri prelila sveta deva, Ki moja pesem jo opeva. Od takrat vse se premenilo; Le cerkev stara je ostala, Kot v morju siniem siva skala. Kraljica spoštovana vsikdar. Sovražena i danes ljuto. Preganjana i danes kruto, A vničena, končana nikdar; Nevesta Kristusova blaga, Sveta narodom mati draga. Zveličar bil je v jami rojen, Pod zemijo ona se rodila; Za njega ona kri je lila, Ki vmrl za njo, na križ obsojen. Končala Njega ni trohnoba, I cerkev vstala je iz groba. Katoljška cerkev, vedno mlada. Narode mlade v krog svoj zbira. Prižiga luč jim. kraj odpira. Kjer je kristjanom sladka nada. V s e j a n o s e m e j e z a 1 i 1 a • M učencev svetih kri o b i 1 a. v . '*' Duhovne vaje in sv. Frančišek Ksaverij. Od mesta do mesta, od dežele do dežele je odmeval začetkom šestnajstega stoletja glasen klic. klic po cerkveni preosnovi. Bil je to ča-roven glas. ki je tem silneje razvnemal duhove, čim ne jasnejša je bila ž njim združena ideja in čim višji polet je imela pri tem domišljija. Dočim so najvrlejši možje dolgo ugibali, kako bi sveti cerkvi pomagali, ribaril je sovražnik v kalnem. V Martinu Lutru in sv. Ignaciju Lo-jolskem sta se poosebili dve nasprotji. Odpali menih je hotel preobraziti sveto cerkev ter ustanoviti človeško cerkev. Ko je njegov „čisti evangelij44 začel slaviti zmagoslavje, spisal je pa sv. Ignacij na temelju večnih resnic in zakonov sv. evangelija v Manrezi svoje g laso vite duhovne vaje. ki so bile življenjsko počelo je-zuitskemn redu in so rešile več duš nego štejejo črk. V njih veje taisti sv. Duh, ki nevidno vodi nevesto Kristovo na zemlji. Xe čudimo se, da so vzgojile ce'o vrsto mož, ki so postali dika sv. cerkve. Samo eden sijajen vzgled v dokaz. Leta 152*. srečamo v Parizu na ondotnem vseučiliškem zavodu „Collcge de Beauvais44 dvaindvajsetletnega profesorja modroslovja. Onstran Pirenej mu je zasijala luč sveta: nad njegovo zibelko se je svetilo plemsko ime. Vzorni vzgoji je sledila brezmadežna preteklost. Z lepo vnanjo-stjo se je družila bistrost duha. S častjo se imenuje njegovo ime v krogu učenjakov. Največ slušateljev se zbira okrog njegove stolice. Frančišek Ksaverij pa sanja o svoji bodoči slavi, svojem edinem vzoru. Dolžnosti kristijana izpolnuje samo v toliko, v kolikor si 8 tem gradi pot do časti in veljave. Kako pomdovalno se ozira na enega svojih slušateljev, dozorelega moža, čegar revna obleka in ponižen nastop nikakor ne izraža Ksaveriju sorodnega duha ! Toda kako se začudi, ko izve, da je ta priletni vseučiliščnik tudi španski plemič, bivši slavni junak in vrhovni poveljnik Pampe-loni! Vedno bolj 8e zanima za tega španskega plemiča — Ignacija Lojolskega. Začneta občevati. Ignacij zna vbrati prave strune ter dovesti po mnogih ovinkih in ne brez težav Ksaverija na boljšo pot. Po slavi hrepenečemu doktorju globoko v srce sežejo Ignacijeve besede: „Ksaverij, kaj ti bo koristil ves svet, ako svojo dušo pogubiš?*4 -- V njegovi duši se vname ljut boj. Mari naj se odpove pridobljeni časti in slavi, dra-žestni sreči, ki se mu tako ljubko nasmiha, ter živi kakor — Ignacij? — Vzgrozi se pri tej misli. — Toda mari res škodo trpiš, ako daš svetu slovo ter rešiš dušo? Čepa utoneš v kalnih valovih sveta, — kaj potem? Ali bi zemeljska „nebesa44 rad zamenjal za srečno večnost? Nikdar! — Modroslovec si izvoli izmed dveh rečij najboljšo, angelj luči zmaga, profesor se uda svojemu učencu. Se več! Učenec Ignacij postane učitelj svojemu učitelju Ksaveriju. Ksaverij napravi pod Ignacijevim vodstvom duhovne vaje v znanem redu. Prvi teden mu Ignacij razlaga o namenu človekovem, kažoč mu ob enem gnusobo greha in grozo pekla. — V drugem tednu mu slika, kako se je zoper kraljestvo greha vzdignilo božje kraljestvo na zemlji. Kraljestvo „vojvode tega sveta'4 pride razde jat Jezus Krist. Vede ga torej v duhu na širno polje, kjer sta se vsak za-se vtaborila mili kralj miru in grozni vojvoda tega sveta. Oba poveljnika zbirata bojevnike pod svoj prapor. Za katerega naj se odloči v luči sv. vere? — V tretjem tednu mu stavi pred duševno oko trpljenje Gospodovo, ter ga tolaži, da bo tudi on s Kri8tom poveličan, ako bo ž njim do konca bojeval boj zoper moči teme. Kakor izgubi železo rjo, ako se razbeli v < gnjeni peči, tako so tudi Ksaverija nehale po duhovnih vajah moriti želje za tem svetom. Duhovne vaje so pokazale na njem svojo čudo-tvorno moč ter bile podlaga njegove svetosti. Odslej jih je opravljal redno po enkrat vsako leto. Zato ne povemo neresnice za resnico. ako pravimo: Življenje sv. Frančiška Ksaverija so žive duhovne vaje. Ksaverij je namreč popolnoma odmrl svetu ter se odločil za Krista: za Kristom je hodil ter ž njim in zanj trpel. Zato je pa tudi Bog poveličal njega, ki se je žrtvoval za božjo čast. Ko napoči dan, cvetlica željno odpira svojo čašico žarkom jutranjega solnca. Tudi Ksaverij v duhovnih vajah ni zapiral svojega srca. luči milosti božje. V tej luči je gledal minljivost sveta. Zato si bo na zemlji nabiral zakladov za večnost, nič več ne bo segal po ponarejenih biserih ter iskal sreče svoje in namena v u bežnih, minljivih podobah sveta. Naj si iščejo drugi slave sveta, on je svetu odmrl, njegovo geslo bode: „Vse k večji časti božji !u Med prvimi vstopi Ksaverij v družbo Jezusovo. ki jo snuje Ignacij. Po dovršenih bogoslovnih naukih stori 1. 1537. v Benetkah tri redovne obljube ter postane mašnik Iz Benetek pozove papež za dve leti jezuite v Rim. Glas o čudovitih uspehih in apostolski gorečnosti nove družbe se je razširil po vsi Evropi. Pobožni portugalski kralj Ivan III. prosi papeža, naj pošlje jezuite v njegovo Indijo na misijon. Ksaverij je že dolgo gojil srčno željo, nesti luč svete vere na „novi svet": obličje mu je žarelo navdušenja, če je le slišal o tem govoriti. A katero pero popiše njegovo veselje, ko je prav on odločen za Indijo? Iz Rima odrine s kraljevim poslanikom Mascaren-jem po suhem na Portugalsko. V Spauiji ju vede pot mimo njegovega rojstnega gradu, kjer stanuje njegova pobožna mati. Kako bi bila srečna, ako bi ga njeno ljubeče oko po tolikih letih ločitve le enkrat še videlo na svetu! Tudi Ksaverija žene srce v naročje drage matere, saj ga samo še ljubezen do nje veže na ta svet. Toda Krist ga kllje, naj se li ozira nazaj? — Mascarenas ga opozori, naj se gre od matere poslovit. Frančišek pa mu odvrne: „V nebesih, kjer ni več ločitve, videl bom zopet svoje roditelje in sorodnike." Pač visoka stopinja popolnosti, ko svojo mater in sebe daruje njemu, ki je na Kalvariji sebe in svojo mater zanj daroval! In res, matere ni videl več, kajti ladija, ki je dne 7. aprilja 1.041. odplula ž njim proti daljni Indiji, ga ni prinesla več nazaj. Ker mu je razodel Gospod svojo voljo, zato je svoj poklic gledal le v luči večnosti ter svoje življenje posvetil časti Božji. Svetu in njega slavi je odmrl, ter začel živeti za nebesa in hrepeneti samo po neminljivih dobrinah. Po večni slavi hrepeneče srce se siri junaškemu bojevniku Kristovemu, ko gre pod njegovo zastavo v boj zoper moči teme. Zato si opaše orožje svojega kralja: uboštvo, ponižnost1, pokorščino in gorečnost za rešitev neumrljivih duš. Njegov Izveličar je živel siromašno, tudi Ksaverij je preziral bogastvo. Predno je odšel v Indijo, hotel mu je dati portugalski kralj krasno opravo in nekaj služabnikov, da bi kot papežev poslanec stanu primerno nastopal. Ksaverij pa vse to odkloni rekoč: „Dokler imam obe roki. ne bom nikogar nadlegoval: še sam bom drugim stregel. Svoji službi pa tudi ne bom delal nečasti, dokler ničesar slabega ne storim." Vže takoj na ladiji postane vsem vse, da bi vse pridobil Kristu. Ko se pojavi med mornarji kužna bolezen, streže bolnikom, hodi od postelje do postelje, deli zdravila in dušno pomoč, spi po noči na tleh med bolniki ter jim razdaja svoja boljša jedila, sam se pa zadovoljuje z najslabšimi. Ko dospejo po trinaj8tme8ečni vožnji v Goo, glavno mesto portugalske Indije, tedaj vidijo meščani čestokrat, kako nabira naš papežev poslanec od hiše do hiše milodarov za uboge Portugalce in Indijance. Nam se pač zdi neumljivo, zakaj nastopa potomec kraljeve navarske rodovi ne kot prosjak na ulici, streže po bolnišnicah ter tolaži jetnike. Mi ne moremo poj-miti, zakaj sloveči in fino olikani pariški doktor zbira na ulici okrog sebe otroke, sužnje in pri-prosto ljudstvo ter tako ljubeznivo ž njimi občuje v njih neoglajenem jeziku. Saj tudi sam ne more umeti, kako je mogoče, da Bog po njegovi nevredni osebi toliko dobrega stori. Svoje lepe uspehe pripisuje molitvi redovnih bratov v Kvropi. Kolikrat prosi redovnega generala sv. Ignacija, naj mu pošlje tovariša, ki ga bo nadzoroval in mu očital napake! V svesti si svoje nevrednosti in slabosti se kolikor možno ogiblje hvale ljudij. Nihče ni vedel v Indiji do 1. 1551.. da je papežev poslanec: še-le takrat je to izjavil, ko je morai izobčiti kraljevega namestnika v Malaki. Tolike ponižnosti svet ni umel, umel jo je le njegov nebeški vzornik. Iz te ponižnosti je izvirala njegova velika pokorščina, da je bil pripravljen izpolniti do pičice vsak migljaj sv. Ignacija, kateremu je pisal vedno le kleče. Dejal je. da mora jezuit kakor vojak stati na onem mestu, ki mu gaje Bog odkazal po predstojnikih. Doslej označene čednosti pa so samo spremljale njegovo glavno čednost, apostolsko gorečnost. Skrb za izveličanje duš ga je jrnala iz nevarnosti v nevarnost in ni se strašil največjih težav, da bi le izpreobrnil paganske narode. V Ternati izve, da so kakih <»0 milj proti jugu otoki, kamor je že došel glas sv. evangelija. a sedaj je ugasnila luč sv. vere. .lokaje ga prosijo, naj ne ide v gotovo smrt med surove divjake, a on jih zavrne: „Kaj ne, ako bi tam doli zlato kopali, imeli bi mornarji poguma dovolj, a ondi so samo — duše! Mari naj bo želja po zlatu močnejša nego krščanska ljubezen ? — Bog me hoče ondi imeti, nihče me ne odvrne." In šel je ter na tisoče nevernikov spreobrnil v dobre kristijane. S čudeži je Bog sam spremljal njegovo gorečnost. Bourdaloue ne pretirava, ko pravi, da j** Ksaverij obnovil vse čudeže apostolov. Jezikov se je naučil z lahkoto. Japonščine je postal vešč v besedi in pisavi vže v šestih mesecih. Kitajskim mornarjem je pridigal, ne da bi se kedaj učil njih jezika. Cesto so ga hkrati ljudje raz- lične narodnosti culi oznanovati besedo božjo vsak v svojem jeziku. — Kar je prorokoval. se je izpolnilo. Njegova beseda je zdravila bolnike, v življenje klicala mrliče in izganjala hudobne duhove. Vedno in povsod je delal toliko znamenj, da so se l;udje divili. kadar ni storil nikakega čudeža. Tolike vspehe pa je dosegel le zato. ker je s Kristom in za Krista delal. Delal? Ne samo delal, temveč tudi trpel za Krista. Ksaveriju so se zdeli prelahki križi, ki mu jih je Bog poslal. V najhujših bridkostih je klical: „Se več!" Vedoč, da ne bo mogel nikoli toliko za Krista trpeti, kolikor je Krist zanj pretrpel, si je nalagal še sam najostrejša pokorila: nosil spokorni pas in rase vi bo. bičal se često do krvi, hodil bos po snegu in vročem pesku, na misijouin molil redno od polnoči do solnčnega vzhoda ter večkrat vsled mnogega dela pozabil cele dni zapored jesti. Tolikega spokornika in tako hrabrega bojevnika Kristovega seveda ni mogel mirno gledati vojvoda tega sveta. Preganjali so ga zlasti japonski rbonci';. ki so ga javno zasramovali, stregli mu po življenju ter ščuvali zoper njega poulično druhal: ta pa ga je napadala z blatom in kameniem. Divjaki so celo s puščicami streljali za njim. A Bog njega, ki je vse zapustil in šel širit kraljestvo božje, ni zapustil, temveč ga je kakor mati svoje dete v varnem naročju iz vseh nevarnostij nosil iz kraja v kraj. Vsemogočni mu je dal krepkost. da ni omagal ter se ni zbal nevarnostij in nadčloveškega truda na svojih daljnih mis jonih. Potoval je namreč sedemkrat v Goo, petkrat v Malako, potem na Moluke in Japonsko. Ni čuda. da je krstil na stotisoče paganov. saj so izračunih, da znašajo vsa njegova misijonska pota okoli 35.000 ur. Kak«>r potujoča ljubezen je od svetega nemira gnan. premeril na širjavo okrog 3000 ur po kopnem in po morju. Na morju se je temu krščanskemu Odiseju trikrat celo ladija potopila. Koliko pa je trpel po suhem? Izmed mnogih eden sam slučaj! — Sredi najhujše zime je potoval s svojimi spremljevalci iz Firando v Meako na Japonskem. Oster veter jim nese sneg v obraz. Nekoč zaidejo. Srečajo jezdeca, čegar konj s težavo dirja po visokem snegu. Frančišek se ponudi jezdecu, da odvzame s konja nekaj tovora ter ga nese za njim, samo da pride zopet na pravo pot. In glej, nekdaj tako ponosni španski plemič teče ves dan kakor ubog suženj s kovčegom za jezdecem, dokler ne omaga. Njegovi tovariši ga najdejo zvečer v snegu ležečega s kr- vavimi nogami — prizor, vreden Rafaelovega čopiča! V svoji veliki gorečnosti je sklenil nesti tudi Kitajcem luč sv. vere, toda njegov sovražnik Don Alverez d" Ataida, kraljev namestnik v Ma-laki, ki ga je Ksaverij malo prej z dobrotami obsipal, mu je prečrtal blagi načrt. S tem mu je natočil grenko kupo ter ga pahnil v prerani grob. Z otoka Sanciana je hrepeneče zrl na kitajsko obrežje; njegov veliki duh pa je plaval še dalje: na predvečer svojega življenja je sklenil iti iskat paganskih rodov skozi Tatarsko in Rusijo, prepotovati Afriko in se vrniti v Azijo. Bog pa je bil zadovoljen z njegovim dosedanjim trudom ter je šestinštiridesetletnemu apostolu ustavil tek življenja. V revni kolibici na samotnem otoku San-cianu izdihne Frančišek Ksaverij v petek popoludne. dne 2. decembra 1-552, s svetim razpelom v roki. svojo plemenito dušo. Kakor njegov Izveličar, tako tudi on umrje od vsega sveta zapuščen. Tudi njega na tihem pokopljejo. Mornarji polože njegovo truplo najprej v zaboj živega apna, zagrebejo ga ter za vale na grob nekaj kamenov: a še to store skrivaj in v največji naglici, ker se boje razljučenega namestnika. Le valovi, ki jih ziblje Kitajsko morje, šume nagrobnico nekdaj tako slavnemu roodros ovcu, ki pa ni poslušal glasu pogubne sirene. Svet bi mu bil pač poklanjal svojih la-vorik. A Ksaverij je sledil Kristu ter zanj živel, delal in trpel do zadnjega diha, zato je bil z njim tudi poveličan. Da, poveličan! Tudi njegov siromašni grob je bil častitljiv, tudi njegovo truplo še do danes ni videlo trohnobe, dasi je ležalo najprej tri mesece v živem apnu in potem še pet mesecev v vlažni zemlji. V Malaki hran;jo njegovo truplo, nad katerim je delal Bog neštevilne čudeže ter tako častil njega, ki je vse svoie življenje posvetil božji slavi. Zato ga je rimska stol