CELJSKI TEDNIK Celje, 24. avgusta Leto XII. štev. 33 CENA IZVODU 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZI DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE >CELJSKI TISK< ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO VELIKE PRIPRAVE ZA SPREJEM VLAKA ^ „Bratstva in enotnosti" Vedno bolj se bliža dan, ko bo pripeljal vlak »Bratstva in enot­ nosti« k nam v goste okoli 300 nekdanjih gostiteljev iz Srbije, Bosne in Hrvatske, ki so nudili v času zadnje vojne pregnancem iz celjskega okraja na svojih domo­ vih toplo zavetišče. Vlak »Bratstva in enotnosti« bo odpeljal 13. septembra iz Beogra­ da, kjer bo zbirališče vseh nek­ danjih gostiteljev iz Srbije, ki so jih povabili pregnanci iz celjskega okraja za tri dni v goste. V Zida­ nem mostu se bo odvojila približ­ no enaka skupina — okoli 300 nekdanjih gostiteljev, ki bodo na­ daljevali pot v kranjski okraj v goste nekdanjim tamkajšnjim pregnancem. Vlak »Bratstva in enotnosti« bo prispel v Celje 14. septembra v dopoldanskih urah. Ker je čas prihoda razmeroma kratek, ima pripravljalni odbor pri Zvezi združenj borcev celj­ skega okraja polne roke dela. Vse tri komisije tega odbora — orga­ nizacijska, propagandna in fi­ nančna — bodo poskrbele, da se bodo gostje dobro počutili pri nas, čim bolj domače in prijetno. Pri­ pravljalni odbor je tudi poskrbel, da bo vsak gost, preden se poda na pot sprejel že točen program bi­ vanja v našem okraju z naslovom družine, pri kateri bo gost, in spo­ minsko značko, na kateri bo upo­ dobljen spomenik revolucije v Ce­ lju s podpisom: vlak »Bratstva in enotnosti 1962«. Po okvirnem programu, ki ga je izdelal pripravljalni odbor, bo pri­ rejen 14. septembra na Titovem trgu pred železniško postajo ve­ ličasten sprejem, katerega se bo­ do udeležili poleg nekdanjih pre­ gnancev tudi številni Celjani. Na sprejemu bo govoril sekretar okrajnega komiteja ZKS tovariš Franc Simonič. Nato bodo gostje odšli k spomeniku revolucije na Slandrov trg, kjer bodo položili vence, mladinski pevski zbori pa jim bodo zapeli nekaj pesmi v pozdrav. Po kosilu v novem hotelu Celeia bodo gostje odpotovali v občine, kjer jih bodo sprejeli in gostili bivši pregnanci na svojih domo­ vih. Poleg gostoljubja, ki ga bodo gostom nudile družine nekdanjih pregnancev, si bodo gostje ogle­ dali še razne zanimivosti v občini in okraju, kar bodo organizirali občinski pripravljalni odbori. V celjski občini, kjer pričaku­ jejo okoli 150 Nekdanjih gostite­ ljev, se bodo drugi dan zjutraj gostje zbrali pred poslopjem ob­ činskega odbora, nakar bodo od­ potovali na ogled Celja, Velenja in Dobrne. Zvečer pa bo Delavski oder za njih uprizoril na Starem gradu Celjske grofe. Tudi po vseh ostalih občinah pripravljajo pe­ stre programe, še posebej pa v laški občini. Gostje se bodo poslo­ vili od svojih gostiteljev po ob­ činah 16. septembra in se zbrali v Celju, kjer bodo dopoldne v mestnem parku priredili zanje promenadni koncert, po kosilu v novem hotelu pa si bodo v sku­ pinah ogledali mesto Celje. Zve­ čer bo slovo na železniški postaji, kjer jim bo spregovoril nekdanji pregnanec, pisatelj Fran Roš. Prebivavci celjskega okraja in še posebej Celjani bodo sprejeli svoje nekdanje gostitelje iz Sr­ bije, Bosne in Hrvatske nadvse toplo in prisrčno. Tako se jim bo­ do vsaj deloma oddolžili za ve­ liko bratsko skrb in pomoč, ki so jo nudili našim pregnancem v najtežjih dneh. -ma Matevž Požarnik NOVI PREDSEDNIK OBČINSKEGA ODBORA SZDL V MOZIRJU Na nedavni seji občinskega od­ bora Socialistične zveze Mozirje So med drugim razpravljali tudi o nekaterih kadrovskih vpraša­ njih. Na lastno željo so razrešili dosedanjega predsednika tovariša Jožeta KOŽARJA. Za novega predsednika občin­ skega odbora Socialistične zveze Pa je bil izvoljen tovariš POŽAR- NlK, načelnik oddelka za gospo­ darstvo in finance ObLO Mozirje. VREME za čas od 23. avgusta do 2. septembra Okr(^ 29. avgusta padavine z ohladitvijo. V ostalem lepo vre­ me. Dr. V. M. PARTIZANSKO SREČANJE NA PLANINI NA DOBERSKOVI DOMAČIJI V MANGI PRI PLANINI NA KOZJANSKEM SO V NEDELJO ODKRILI DVE SPO­ MINSKI PLOSCI — ENO V POČASTITEV SPOMINA ŠES­ TIM ŽRTVAM TE ZAVEDNE DRUŽINE, DRUGO PA V SPOMIN BIVANJA POKRAJINSKEGA KOMITEJA KPS ZA ŠTAJERSKO — RAZEN DOMAČINOV IN ŠTEVILNIH BOR­ CEV IN AKTIVISTOV S KOZJANSKEGA SE JE SPOMIN­ SKE SVEČANOSTI UDELEŽILO VELIKO ŠTEVILO GOS­ TOV, MED NJIMI TUDI PODPREDSEDNIK ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE FRANC LESKOŠEK-LUKA. V nedeljo je bilo na Planini pri Sevnici vse živo in odeto v za­ stave. V Magni pri Planini so se na Doberškovi domačiji v sonč­ nem nedeljskem dopoldnevu zbi­ rali borci in aktivisti s kozjan­ skega podočja ter številni do­ mačini in gosti k proslavi kra­ jevnega praznika. Med gosti so bili zbrani na slavnostni tribu­ ni tiidi .podpredsednik zvezne ljudske skupščine Franc Lesko- šek-Luka, nekdanji komandant Kozjanskega odreda Marjan Je- rin iz Celja, predsednik Zveze združenj borcev za celjski okraj, narodni heroj Ivan Kovačič-E- fenka, nekdanji načelnik koz­ janskega odreda Janez Rozman, predsednik OLO Celje Miran Cvenk, predsednik OO SZDL Celje ing. Andrej Marine in dru­ gi. Svečanost, ki spominja prebi- vavce Planine na dva dogodka iz narodno osvobodilne borbe — in sicer na 17. avgust 1942. leta, ko so Nemci aretirali in odpelja­ li v taborišča smrti številne dru­ žine s tega območja, ter na isti dan 1944. leta, ko so partizani osvobodili ta kraj — je začel predsednik krajevne organizacije ZB na Planini Ivan Dobršek. V imenu občinskega združenja borcev ter v imenu Občinskega odbora Šentjur je nato govoril predsenik šentjurske občine Pe­ ter Hlastec. V svojem govoru je orisal razvoj narodnoosvobodil­ ne borbe na Kozjanskem. Med drugim je omenil, da je samo Planina z okolico dala preko 70 žrtev in tako prispevala velik krvni davek v borbah za osvo­ boditev dežele. Še posebej pa je poudaril ve­ lik prispevek zavedne Doberšfko- ve družine in med drugim dejal: »Te velike uspehe je bilo mo­ goče doseči samo z nesebično pomočjo in zavestjo ljudstva. Prav zaradi tega je tudi Pokra­ jinski komite KPS za Štajersko našel ugodne pogoje, da se je na­ selil prav tu, kjer danes po dvaj­ setih letih odkrivamo spominski plošči. Ta zaveden slovenski Do- berškov dom je nudil zatočišče Pokrajinskemu komiteju, ki je deloval v tej hiši od začetka ma­ ja pa do julija 1942. leta, ko se je preselil h Grabenškovi mami v Podpeč pri Šentjurju. In prav zaradi sodelovanja z narodno­ osvobodilnim gibanjem je za­ vedna Doberškova družina žrtvo­ vala kar šest družinskih članov, medtem ko je sin Ivan zbežal gestapu iz rok in odšel k parti­ zanom.« Po govoru je sledil pester kul­ turni program, ki so ga izvajali pionirji in pevski zbori z šent­ jurske občine, mladinka Majda Gorišek in pionir iz šentjurske šole pa sta recitirala vsak po eno pesem. Pionirji in pionirke iz šole na Planini so še posebej po­ zdravili udeležence svečanosti in izročili tovarišu Francu Leskoš- ku šopek rož, domačin Ivan Do- beršek pa je v znak priznanja za zaslugie prejel dve spominski sliki. Zatem so domačini in gostje odšli k Doberškovi hiši, kjer je podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek odkril dve spominski plošči. Eno v po­ častitev spomina šestim družin­ skim članom Doberškove hiše, ki so darovali svoja življenja za svobodo, drugo pa v spomin bi­ vanja Pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko v tej hiši. Gostje, borci in aktivisti s Ko­ zjanskega so skupaj z domačini preživeli ves dan v tem prele­ pem planinskem kraju. V pri­ jetnem razpoloženju in ob zvo­ kih godbe na pihala iz Kapel pri Brežicah ter prepevanju parti­ zanskih pesmi so obujali spomi­ ne na težke, toda slavne dni. -ma- KMETIJSTVO NA PRVEM MESTU ... Ob koncu tega meseca bo v Slov. Konjicah zasedanje plenu­ ma občinskega odbora SZDL. Glavna razprava bo okoli tekočih gospodarskih in političnih nalog v kmetijstvu, predvsem še v zvezi z letošnjo jesensko setvijo. Isto- ča.3no bodo obravnavali tudi pred­ loge potrebnih ukrepov za izved­ bo konkretnih akcij, ki jih bo ka­ sneje potrdil še ljudski odbor. Pogled na* slavnostno tribuno z gosti, kjer je bila osrednja svečanost krajevnega praznika na Planini (zgoraj) — Doberškova domačija v Mangi, pri kateri so odkrili dve spominski plošči (spodaj) Muzej revolucije v Celju Na zadnji seji predsedstva Zve­ ze združenj borcev za celjski okraj so med drugim razpravljali tudi o ureditvi muzeja revolucije v prostorih nekdanjega celjskega magistrata. Dela za preureditev magistrata v muzej revolucije so že stekla. Ustanovitelj muzeja in investitor' gradenj je Zveza združenj borcev celjskega okraja, izvršilec del pa je gradbeno podjetje Ingrad v Ce­ lju. Vsi načrti za adaptacijo so že odobreni, razen za električno in vodovodno instalacijo, vendar predvidevajo, da bodo tudi ti v kratkem potrjeni. Vsa dela za ureditev bodo ve­ ljala okoli 60 milijonov din. Za dela v letošnjem letu je prispeval 29,000.000 din OLO Celje, nekaj sredstev pa je v ta namen zbrala Zveza združenj borcev za celjski okraj. Manjkajoča sredstva za ureditev muzeja pa bo prihodnje leto prispeval tudi okrajni ljudski odbor v Celju. Računajo, da bo muzej revolu­ cije urejen v novih prostorih že v prvi polovici prihodnjega leta in ga bodo oprli na dan borca — 4. julija. -ma Hmeljarji zadovoljni s pridelkom PRIČAKUJEJO SKORAJ ENAK PRIDELEK KOT LANI — POSKUS OBIRANJA HMELJA S STROJEM — UGOD­ NEJŠA CENA NA SVETOVNEM TRŽiSCU. Savinjska dolina je ponovno oživela, zadihala je s pol­ nimi pljuči. Prišel je čas obiranja, ki za dva tedna potisne v stran vsa druga kmečka dela, diružinske slavnosti in ses­ tanke. Od zore do mraka, je njih pravilo, v petek in svetek, dokler ne pade zadnja hiaeljevka, dokler ni posušen zadnji žlahtni zeleni cvet. Ker sami Savinjčani hmelja ne bi obrali niti do zime, ko bi že porjavel in segnil, so tudi le­ tos prišli obiravci iz vseh vetrov, največ pa iz vzhodnih gosto na­ seljenih pokrajin; is Ptuj sik ega polja, iz Haloz, iz Hrvatskega Zagorja, iz Posavja in od dioi- god. Sodijo, da je tudi letos na delu najmanj 25.000 obiravcev. Za isvoje delo dobijo plačano po 60 din za škaf nabranega hmelja, kar je nekaj več kot v minulih letih. Razen tega dobijo seveda še hrano in prenočišče. Letošnji pridelek hmelja ne bo rekorden, vendar dovolj dober, tako da so hrpeljarji zadovoljni. Spomladi je kazalo dokaj slabše. Tudi kakovost je odlična. Zad­ nji dežek pred obiranjem je prav dobrodošel, ker je na pešče­ nih tleh že pritiskala suša. Ko bi sedaj le ne bilo preveč pada­ vin. Računajo, da bo pridelka skoraj toliko kot lani, ko so ga nabrali 3.500 ton. Najmanj 90 odstotkov pridelka pričakujejo prve in druge vrste. Novost letošnje obiralne sezo­ ne je nov stroj za obiranje hme­ lja, ki so ga takrat dobili od za- hodnonemške-ameriške tvrdke. Pravijo, da se je v inozemstvu že dobro obnesel in da zamenjuje kakih 300 obiravcev. Stroju pri tem streže le kakih 25 ljudi. Z obiranjem so že pričeli. Rezul­ tate dela stroja spremljajo stro­ kovnjaki iz Hmeljarskega inšti­ tuta, da bi ugotovili njegovo pra­ vo vrednost. Gre predvsem za kakovost dela in ugotovitev, ko­ liko hmelja se pri takem obira­ nju izgubi. Stroj je postavljen v bližini no­ vega hmeljkega skladišča v Žalcu, ki pa letos še ne bo go­ tovo. Hmeljeve trte dovažajo na traktorskih prikolicah. Trto obe­ sijo s spodnjim delom navzgor, nakar jo stroj dvigne in polagoma to pa odvoji od hmelja še liste, spušča med vrteče se bobne s prožnimi jeklenimi klini. Torej nekaj podobnega kot v mlatilnici. Rastlina je obrana v dveh treh minutah. Stroj odvoji stranske veje trte, ki jih nato še enkrat obere v posebnem obiralniku, na- Hmeljarji z zanimannjem sledi­ jo delu novega stroja, ki naj bi mehaniziral še zadnjo fazo v pri­ delovanju hmelja. Hmeljarstvo je v Savinjiski do­ lini na visoki stopnji, lahko bi rekli na evropski ravni. S po­ močjo agrotehničnih ukrepov in strokovno pomočjo instLtuta so uspeli po vojni hektarski donos pdvojiti. Ugotavljajo, da je pri^- delek še večji, če uporabljajo na­ makalne naprave. Zal teh na­ prav še ni veliko. Težnja druž­ benega sektorja je tudi ustvar­ jati kar največje pdantažne na­ sade — do 50 in 100 hektarov ve­ like, če so zato pogoji. To je se­ veda perspektiva za naslednje leto. Povpraševanje po hmelju je na svetovnem trgu letos večje kot v zadnjih dveh letih. Zato pričakujejo tudi nekoliko ugod­ nejšo ceno. -'ko Sindikalna orgonizacija Sovjetske zveze obiskola Velenje V Velenju se je prejšnji teden mudila na štiridevnem obisku šestčlanska delegacija sovjetske­ ga sindikata delavcev-rudarjev, metalurgov in kemične industri­ je Sovjetske zveze. Bili so gostje sindikalne podružnice rudnika lignita. Dodobra so si ogledali naprave velenjskega rudnika, s samoupravnimi organi rudnika pa so imeli večumi razgovor o delavskem samoupravljanju. Ogledali so si objekte družbe­ nega standarda in bili izredno navdušeni nad celoto Velenja. Največ so se zanimali za vlogo sindikalne organizacije in njeno stališče pri reševanju pravic in dolžnosti članov delovnega ko­ lektiva. Izgleda, da je urejenost mesta bila izredno všeč sovjet­ skim gostom. -ik NOVA HALA LOŠKE OPEKARNE Opekarna v Ločah pri Sloven­ skih Konjicah bo v kratkem pri­ čela z gradnjo nove hale, v ka­ teri bo okoli 400 površine. Izgradnja tega obrata je za ob­ močje Loč vsekakor izredno važna. Lepo število delavcev iz tega kraja se sedaj vozi na delo drugam; nekateri od teh se bodo lahko zaposlili v novem obratu. Še važnejše na bo to za zaposli­ tev ženske delovne sile. saj se sedaj zaposlujejo edinole v po­ letni sezon'i na tamkajšnji ope^ karni in obratu kmetijske za­ druge. V Slovenskih Konjicah pa predvidevajo razširitev Tapet­ ništva, in sicer na račun prosto­ rov, ki jih sedaj uporablja mi­ zarstvo. Več razprav je bilo tudi o upo­ rabi gospodarskih poslopij kme­ tijskega gospodarstva. V njih naj bi namestili nekatere obrtne de­ lavnice. V. L.