LETNIK XIV. — VOLUME XIV.
TITOV POVRATEK V MOSKVO
Jugoslovanskemu predsedniku maršalu Josipu Brozu-Titu je bila njegova decemberska pot v Moskvo gotovo v veliko osebno zadoščenje. Ne le da je kljuboval Stalinu in ga preživel, doživel je celo priliko, da je nagovoril vrhovni sovjet v Moskvi, ki mu je ploskal v odobravanje, medtem ko v granitni grobnici na Rdečem trgu ni bilo več zemeljskih ostankov starega tirana in nevarnega nasprotnika, odkoder so jih že prej sramotno odstranili. Za Tita, ki se je pridružil komunističnemu gibanju pred 44 leti v Rusiji, je morala biti poravnava z Mos'kvo-in to za ceno, ki jo je sam izbral-eden najgloblje občutenih dogodkov njegovega dolgega in pisanega življenja.
ATOMSKA DOBA JE STARA DVAJSET LET.
2. decembra 1962. je minilo dvajset let odkar je skupina 47 znastvenikov, ki jih je vodil En-rico Fermi, v veliki tajnosti na temnem dvorišču z visokim obzidjem na prostoru chicaške univerze prižgala prvi atomski ogenj na zemlji. Bil je le majhen ogenj, ki je dajal od sebe vročinsko energijo po pol vata in je gorel le 28 minut, ko ga je dr. Fermi ukazal ugasiti. Toda v tem malem ognju se je rodila nova doba, doba atoma. Od tedaj svet, kot smo ga. poznali-tisti dan, ni več isti.
Bilo je prvič, da je na zemlji zagorela nova vrsta ognja, odkar je legendarni Prometej ukradel ogenj bogovom. Mali ogenj, ki je zagorel pred dvajsetimi let v Chicagu, je bil prvi ogenj, ki ni imel svojega vira v sončni luči. Njegov vir je bilo jedro atoma, isti vesoljski vir iz katerega črpajo svojo energijo sonce in zvezde.
Na ta zgodovinski dan je človeku uspelo povzročiti prvo sa-movzdržljivo verižno reakcijo in obenem začeti z nadzorovano sprostitvijo atomske enrgije. Prvič je bilo nazorno pokazano, da more en sam razbit atom uranija sprostiti nevtrone, ki bodo razbili druge atome, podobno kot verižica mailih bombic, na dvojen način: kot nenadzorovana reakcija, kakor eksplozija, katere razdiralna moč miljonkrat presega TNT, ali pa kot nadzorovana reakcija, ki proizvaja ogromne količine energije, ki miljonkrat presegajo energijo, ki jo dajejo odgovarjajoče količine premoga ali olja.
Mali ogenj je dokazal, da a-tomska bomba in jedrski reaktor nista daleč proč. Še več. Dokazal je tudi, da je bil preprost jedrski reaktor iz opeke, uranija in grafita tudi nevtronsiki aparat za iz-preminjanje elementov. Človek je tako odkril ,da si more stokrat in stokrat pomnožiti skromno zalogo atomskih goriv in ostvariti vrsto novih elementov, da si izboljša življenje na zemlji in si po-imaga pri raziskavanju in prodiranju v vesolje.
Mali ogenj je prinesel človeku odkritje, ki rtu imore biti v veliko korist, pa tudi v strašno propast.
Slovenci na Volitvah v Trstu
Tržaški Slovenci so pretekle dni •praznovali posebno lepo zmago Skupne slovenske liste pri občinskih volitvah v Trstu. V tržaški občini je 4.836 Slovencev glasovalo za Skupno slovensko listo in s tem slovesno izpričalo, da v njihovih prsih še bije zvesto slovensko srce.
Ozadje obiska
Ne smemo pozabiti, da sta Tito in Kruščev "prelomila s stalinizmom". Tako ni bilo več bistvenih "ideoloških razlik," ki bi ovirale poravnavo. Titova pot v Moskvo je odstranila večino preostalih "ideoloških razlik" med sovjetsko in jugoslovansko komunistično partijo. Kakor sta obe vladi že nekaj časa govorili isti jezik o zunanje-političnih zadevah, tako moremo pričakovati, da bodo od slej naprej tudi njuni ideološki pogledi istovetni.
Titov obisk v Moskvi je imel za ozadje dvoje izredno važnih dogajanj, ki sta globoko pretresli komunistični svet, namreč: kubansko krizo in kitajsko-indijski spopad. Z napadom na Indijo je rdeča Kitajska zanikala tako politiko "mirnega sožitja" Krušče-va, kot politiko "nepovezanosti" Tita. Kitajski napad je prisil Indijo bliže zapadu. Indijo poglavitnega nevtralca. Ne smemo pozabiti, da je Kruščev potrošil preko 800 miljonov dolairjev v obliki gospodarske pomoči zato, da bi utrdil indijski nevtralizem. Indija pa je sedaj tudi spoznala, da so Sukar-no, Nkrumalh, Tito in Nasser prijatelji, ki v časih preizkušenj popolnoma odpovedo.
V	času kubanske krize in kitaj sko-indijskega spopada je Jugoslavija tesno podpirala Krušče-va. Po znamenitem govoru predsednika Kennedyja, v katerem je razkril nameščenje sovjetskih napadalnih raket Kubi, je jugoslovanska propaganda zanikavala to dejstvo in obtoževala Združene države gole in neizzvane napadalnosti. Potem pa ko je Kruščev priznal resničnost trditev predsednika Kennedyja in pristal na odstranitev raket iz Kube, je jugoslovanska « propaganda začela hvalisati Kruščeva kot velikega rešeniika svetovnega miru. Ob svojem obisku v Moskvi je Tito ponovno potrdil svojo popolno podporo sovjetsiki kubanski politiki.
V	zvezi s kitajskim napadom na Indijo je Jugoslavija sicer obžaloval napad, pozivala pa je Indijo naj pristane na kitajske pogoje za izravnavo spora s pogajanji. Jugoslovani so trdili, da so Kitajci ravnali modro, ko so potegnili svoje čete nazaj na črto, ki je pa še vedno na nekaterih krajih globoko na indijskem ozemlju. Indija je seveda takšne pozive zavrnila. .Beograjsko stališče o kitajsko-indijskem spopadu je soglašalo z moskovskim. Moskva ne želi, da bi prišlo do popolnega razkola s Pekingom, dasi si želi, da bi obdržala vodstvo komunističnega sveta.
Zaradi močnih propogandih napadov komunistične Kitajske in Albanije je Kruščev začel iskati podporo in zbirati okrog sebe evropske satelite, Jugoslavijo in komunistične partije v svobodnem svetu. Tako nam postane očitno, da so bili decemberski kongres italijanske partije, kamor ja Kruščsev poslal Frola Kozlova, in ponovne razstalinizacije češkoslovaškega, bolgarskega in vzhodno-namškega vodstva, del njegovega odločnega napora, da utrdi svoj položaj napram kitajskim tovarišem. Tudi Titova pot v Moskvo je bila preračunana v Ikorist utrjevanja Kruščevega vo-diteljskega položaja v zvezi z razdiralnimi besednimi spopadi s komunistično Kitajsko in Albanijo.
kem orbitu, a tudi Kruščev ni kaj talkšega zahteval od njega. Kruščev je pokazal, da je pripravljen sprejeti Tita kot starejšega komunističnega državnika in mlajšega družabnika v komunistični družbi, katera izza Stalinove dobe itak ni več talko monolita. S tem da je priznal jugoslovansko suverenost, je Kruščev odstranil poglavitni kamen spotike v dolgotrajnem	sovjetsko-jugoslo-vansekm sporu.
V Moskvi je Tito iskal in tudi dobil nekaj podpore za svoje omajano gospodarstvo. Tako je na primer 11. decembra moskovski radijo naznanil, da sovjeti pomagali zgraditi veliko elektrarno v Jugoslaviji. Seveda se takšna pomoč ne more primerjati z dvema in pol biljoni dolarjev pomoči ki jo je Tito prejel od Združenih držav od leta 1950. naprej.
Letni zneski ameriške pomoči so sestavljali polovice jugoslovanskega letnega proračuna. Dejansko se je tako VVashington zavezal podpreti titovsko eksperimentiranje in preprečiti razpad jugoslovanskega gospodarstva. Toda, naj se Washington ne moti! Za Tita in njegove tovariše ideološke in politične prednosti, ki izvirajo nove Titove tesne povezave z Moskvo, daleč presegajo gospodarske prednosti "prijatelstva" i Združenimi državami.
Tito in njegovi tovariši se zavedajo, da bi na dolgo dobo gospodarska odvisnost in Vključitev na zapad spodjedli njihovo komunis tično diktaturo. Nasprotno pa bo zbližanje z Moskvo utrdilo njih Vlado v Jugoslaviji. Kruščev je itak priznal jugoslovanko suverenost in pravico trgovanja in gospodarskih vezi z nekomunističnim svetom, kar jiim dopušča svobodno manevriranje.
Rast Evropske gospodarske skupnosti grosi z zaporo zapadno-evropskega trga za jugoslovanske poljske pridelke. Obenem pa se je pokazalo, da nove države Afrike in Azije, s katerimi skuša Jugoslavija vzdrževati tesne politične vezi, ne morejo nuditi Jugoslaviji bogatega trga za njene drugo-in tratje-razredne industrijske izdelke, niti ji nuditi pomoč, da bi mogla vzdržati sedaj že razmajani zagon industrializacije. Osemnajst novih afriških držav se je itak tesno navezalo na Evropsko gospodarsko skupnost.
Prisiljen k izbiri med spremembo političnega režima, ki bi bila nujna v slučaju povezave s Skupnim trgom, in iz tega izvirajočimi gospodarskimi prednostmi ter med tesnejšo zvezo z Moskvo, ki naj bi pomagala nadaljnemu utrjevanju sedanjega komunističnega režima, se je Tito odločil za zadnje. Moskovski razgovori s Kruščevom so nedvomno doprinesli k ostrejši smeri utrjevanja komunizma v Jugoslaviji, ki jo je sprožil Tito s splitskim govorom. Verjetno pa je Tito v Moskvi pre-rešetaval tudi možnost pridruže-nja Jugoslavije Comeconu, ki je sovjetski odgovor Skupnemu trgu.
Obisk in notranje razmere v Jugoslaviji
Sestava jugoslovanske delegacije, ki je s Titom obiskala Moskvo potrjuje domnevo, da je Alek sander Rankovič, poglavar osovražene tajne policije (UDBA) najverjetnejši Titov naslednik in da Kardeljeva zvezda odločno zahaja. Kardelj je le še dober za
Na družabnem večeru Canadian Ethnic Press Association, ki je da sta po dva in dva člana organizacije imela kot gosta pri mizi Države" in madžarskega športnega tednika sedi poleg zastopnikov za ceste (čisto na levi z naočniki.) Program je vodil našega sodelova-g A. Blumauer s svojimi orglicami in žel obilo pohvale.
bil 29. nov. 1962. v RoyaI York hotelu je bila posebnost večera to, enega izmed ministrov pokrajinske vlade. Za mizo "Slovenske omenjenih dveh listov g. C. MacNaughton ontarijski minister lec lista in tajnik organizacije. Kot posebna atrakcija pa je nastopil
Drugi najpomembnejši ud Titovega spremstva ?v Moskvi je bil Jovan Veselino\. Oba, Rankovič in Veselinov, sta Srba in predstavnika tistega dela partije, ki je za poravnavo in naslonitev na Rusijo. Rankovič se ni nikoli ukvarjal s študijem zapadnega socializma. Isti ddl partije pa tudi zagovarja poostren centralizem. Tako moremo sklepati, da bo utrditev medpartijskih vezi-o centralistični miselno-ri sovjetske partije rti dvoma-vp.ivala na notranji razvoj v Jugoslaviji in prizadela narodnostna razmerja in odnose v jugoslovanski partiji ter podprla njen centralistični in srbski del.
Tito in njegova partija niso rešili narodnostnega vprašanja v Jugoslaviji. Dasi skušajo na zunaj vzdrževati vtis, da so pogasili ogenj narodnostnega vprašanja, vandar to vprašanje še vedno tli, ikot tli žerjavica pod pepelom. Včasih žerjavica zagori s plamenom, a stalno intenzivno tli. Ne smemo pozabiti na debato med Pirjevcem in čosičem, ki je široko odmevala. Tito sam se vprašanju ni mogel izogniti v svojem splitskem in kasnejših govorih, dasi si srčno žel za vse na svetu preiti takšne boleče in nevarne zadeve in delati vtis, da so pod kontrolo. Prikrita narodnostna nasprotja so vdarila na dan tudi v ožjih partijskih krogih za časa raztegnjene debate o novem ustavnem predlogu. Medtem ko so se srbski komunisti močno potegovali za nadaljno utrditev centralizma, so se slovenski, makedonski in hrvatski trudili za razširjenje republiških avtonomij. Če sodimo po samem besedilu ustavnega predolga, ni nobena stran odločno zmagala. Vendar se predlog nagiba na stran centra-listov. Nasprotovanja pa gotovo ne bodo z lahkoto pozabljena.
Dokler bo Tito ostal pri krmilu, verjetno ne bo dupustil radikalnih sprememb niti v zunanji, niti v notranji politiki. Že zaradi tega, da obdrži svoj tako zaželjen prestiž. Tito se občutno stara in po mnenju zapadnih obiskovalcev tudi vedno manj zanima za celo važna področja državnega življenja. Ustavni predlog predvideva za Tita sicer doživljensko vodite-ljsko mesto, a mu obenem daje
Posledice obiska
V zahvalo za široikogrudno podporo in povratek je Tito gotovo dosegel nekaj koncesij zase. Tito sicer ni sprejel vloge kakšnega Gomulke ali Kadarja v sovjets-
LJUDJE SE SPREMINJAJO S ČASI
manj pomembne politične turneje možnost, da se razbremeni rednih
vladnih poslov kot predsednik zveznega izvršnega sveta.
Kritičen čas za radikalne spremembe tako v notranji, kot zunanji politiki bo nastopil ko bo Tito odšel s prizorišča. Takrat bo stopil na njegovo mesto človek veli
po Indiji in drugih azijskih in afriških državah. Ne smemo tudi pozabiti, da se je Kardelj ukvarjal s študijem zapadnega socializma po Angliji in na Šved-slkem. Kakorkoli, podoba je, da mu to ni koristilo v nobenem ozi-ru.
Po podatkih Delovnega ministrstva Združenih držav je narasla kupna moč povprečne ameriške družine v desetletju 1950— 1960 v sedmih velemestih kot sledi: v Bostonu za 44%, v Det-roitu za 23%, v Atlanti, New Yorku in VVashingtonu za 20%, v Chicagu za 17% inv San Fran-ciscu za 15%
V istih mestih so se spreme nili izdatki povprečne družine v istem desetletju: izdatki za hrano so se povečali za 17%, za obleko 21%, za stanovanje 55%, za osebno nego 78%, za avte 91%. Največji porast v izdatkih pa kaže denar, ki ga družine porabijo za branje in vzgojo: ti izdatki so narasli za 94%.
Da ta porast izdatkov za kulturne potrebe v ožjem pomenu ni omejen samo na teh sedem velemest, kažejo drugi statistični podatki za celo državo: Prodaja klasičnih gramofonskih plošče je narasla V zadnjih treh letih za 78%; obiski koncertov in oper izkazujejo vsako leto nove rekorde; Metropolitan Mu-seum of Ar t v New Yorku je n. pr. obiskalo 1. 1961 nad 5 milijonov oseb, kar pomeni 27% več kot 1. 1960. Kljub mnogim uram, ki jih Amerikanci prečepijo pred televizijo, berejo vedno več — in celo kupujejo knjige. Knjigotr-žci pričakujejo, da bo prodaja knjig v. 1. 1962 presegla 1.2 milijarde dolarjev. Cenenih žepnih izdaj prodajo v ZDA nad en milijon vsak dan — in mnoge so resne knjige.
Na žalost narašča zlasti v velemestih tudi število zločinov: V istem desetletju se je skoraj podvojilo. Zločini so naraščali v tem desetletju petkrat hitreje kot pa prebivalstvo. Oblasti se pritožujejo, da jih prebivalstvo pri zatiranju zločinov ne podpira, marveč v mnogih primerih celo ovira.
ko manjše osebne veljave, kakor tudi zastopnik določene frakcije v partiji, takrat bodo posledice vspostavitve tesnejših vezi med jugoslovansko in sovjetsko partijo postale očitne v polni meri. Zbližanje ob priliki Titovega povratka v Moskvo, poživitev in utrditev partijskih in gospodarskih vezi bodo nedvomno podprli centralistične in prosovjetske elemente v jugoslovanski partiji in tako pripravljali tla za korenite spremembe v notranji in zunanji politiki po Titovem odnodu.
Takšna je sodba o Brozu Titu
"Chicago American" je dne 10. dec. 1962 v uredniški koloni pri-nesela zanimiv članek, ki ga je napisal Henry J. Taylor. Članek objavljamo v celoti:
U.S. Billions Buy Tito Enmity
MarShal Tito's ride on our taxpayers' backs merrily goes on. It seems impossible for this wily Red to do anything to stop our aid to him.
At the touch-and-go of the Cuban erisis, Tito called the President of the United States a liar and sided violently, promtly, and completely with Russia. This was the moment of truth, and our coddled vvindbag produced his ansvver.
Yet on Dec. 2, the day Tito left Belgrade for Moscovv, we gave him another 108.3 million dollars. We already have sent him more than 3 billion dollars of our taxpayers' money. These taxes, taken from each of us, have gone into his pockets in a near-zero payoff for our fo-reign aid.
Fiasco Results in VVaste
To judge the waste of tax-payers' funds, you have to go to Yugoslavia to believe the fiasco. To judge the resultš on Tito, hovvever, you only have to listen to him condemning America.
When this aid started 14 years ago, Secretary of State Dean Acheson is credited with coining the famous justiffcation: "Tito is an s.o.b. but he's our s.o.b." The first half vvas true and re-mains so. The second half was never true.
Congress raises objeetions
every year about handouts to Tito. The latest legislation finali left full diseretion in President Kennedy's hands. Our dollars continue to fly to Tito.
There is no valid policy out-side realities. Tito belongs to an old line of murderers. Few nien's hands in ali the world are as bloody as his, and today he cracks his vvhip over a nation vvhere life is in a sort of house arrest. The rewards to the dis-senter among the helpless people i? Belgrade's Glavnjaca prison.
Farmers Jobless in Cities
Yugoslavia is the largest count-ry in the Balkans, somevvhat lar-ger than Nevv York and Penn-sylvania combined. Nature made it one of Europe's richest gar-dens, yet Tito has milked it un-der an impossible system of Red industrialization that has taken the workers from the farms and left them jobless in the cities. As a result, they have plenty of nothing, vvhile Tito lives in gran-deur and extravagance never displayed by even the \vildest Balkan king—vvith our money.
This arrogant Moscovv-traincd. braggart has never had any more intentian of fishting on our side than John Dillmger had of join-ing the FBI. His only aim is to play us for a sucker.
Our 14 years of treachery to our nation's principles in trying to ransom this wily Red has paid off no b-etter than vve deserve. President Kennedy has full po-wer to stop it at once. The sooner he does so the sounder vvill be our foreign aid program as a vvhole. Why should our true friends support us vvhen vve send billions to the likes of Tito?
Glavno poslopje kanadskega parlamenta v Ottavvi s Stolpom miru, ki sta poleg ogleda prestolice, polna stalnih turističnih obiskovalcev. — Can. Scene.
Mariborski škof ameriškim Slovencem
Predragi ameriški Slovenci!
Sporočam Vam veselo oznanilo, da sem dne 10. oktobra 1962 izročil Sveti Kongregaciji Obredov v Rimu spise božjega služabnika Antona Martina Slomška, svetemu očetu Janezu XXIII. pa sledeče pismo:
"Sveti oče!
Pri proslavi KKMetnice smrti božjega služabnika š/kofa Antona Martina Slomška zbrani nadškof-je in škofje ob zaključku škofijskega procesa o spisih božjega služabnika Slomška najponižneje prosimo Vašo svetost, da naroči prefektu Sv. Kongregacije, naj njej izročene spise božjega služabnika A. M. Slomška sprejme in izda odločbo o presoji teh spisov glede čistosti naukov in uvede apostolski proces v zadevi proglasitve za blaženega.
To je najiskrenejša želja Slovencev, katoliškega naroda v Jugoslaviji, da bi v posnemanju božjega služabnika ohranili najdražji zaklad svete katoliške vere, ostali zvesti sveti Cerkvi in vdani sv. Stolici.
Vaši Svetosti vdani sinovi".....
To pismo so dne 23. 9. 1962. v mariborski stolnici slovesno podpisali poleg mene še prevzv. g. nadškof iz Zagreba dr. Fran j o Šeper, prevzv. g. nadškof iz Ljubljane dr. Anton Vovk, prevzv. g. naslovni nadškof iz Beograda Gabrijel Bukatko in presvetli g. monsignor Albin Kjuder, apostolski administrator v Kopru.
Naznanjam Vam tudi, da je škofijski proces v celoti zaključen in bodo tudi ostali zapiski procesa kmalu predloženi Sveti obredni Kongregaciji. Čim bo presoja Slomškovih spisov končana, bo uveden apostolski proces za Slomškovo beatifika-cijo v Rimu.
Prepričan sem, da se tega veselijo vsi Slovenci ne samo v domovini, temveč tudi naši bratje in sestre širom sveta. To mi dokazujejo proslave ob 100 letnici Slomškove smrti, o katerih mi od vseh strani poročajo.
Tudi katoliški Slovenci v severni in južni Ameriki ste leto 1962 proglasili za Slomškovo leto. Da, to leto je res Slomškovo leto, saj je ob začetku II.
vatikanskega cerkvenega zbora stopil Slomšek v Rim s svojimi spisi, izmed katerih so mnogi že pred več kot 100 leti povdarjali, kako nujno je potrebno moliti in delati za zedinjenje pravoslovnih kristajnov s sv. kat. Cerkvijo. V tem smislu ga je pozdravil tudi "L" Osservatore Romano" letos 24. junija.
Vaše navdušeno sodelovanje v Slomškovem procesu, ki je srčna zadeva vsakega katoliškega Slovenca, mi daje pogum, da prihamjam ik Vam s posebno prošnjo:
Znano Vam je, da so s procesom za proglasitev blaženih in svetnikov združeni veliki stroški saj proces v Rimu zahteva celo vrsto ljudi, ki morajo sodelovati in jim je treba za njihovo delo dati tudi zasluženo plačilo. Katoličani Slovenije bomo radi storili, kar bo v naših močeh, nikalkor pa nam ne bo mogoče poravnati vseh stroškov. Zato računamo posebno na Vašo znano požrtvovalnost in pomoč.
Priporočam Vam, da bi to po moč organizirali. Katoliški Slovenci v severni in v južni Ameriki bi naj imeli vsak svoj poseben odbor, ki bi ga ustanovile slovenske katoliške organizacije in ta dva odbora bi v svojem delokrogu širila molitev za Slomškovo beatifikacijo, zaupanje v njegovo priprošnjo, zbirala usli-šanja in jdh pošiljala škofijskemu ordinarijatu v Maribor, obenem pa tudi milodare za stroške postopka v Rimu in te darove pošiljala v Rim na naslov: Dr. Franc Šegula, Via Urbano VIII, 16, Roma.
Upam, da moje prošnje ne boste preslišali in da bomo talko vsi Slovenci- sodelovali pri tej naši skupni verski in narodni akciji, saj s tem sodelujemo za utrjevanje temeljev, na katerih sloni obstoj našega naroda. Nanje je božji služabnik Slomšek neprestano kazal z besedami: "Sveta vera bodi luč, materni jezik pa ključ do edino prave narodne o-mike!"
Kot naslednik na Slomškovem škofijskem prestolu Vas pozdravljam in pošiljam svoj blagoslov!
Obenem Vam želim miilosti-polne božične praznike in božji blagoslov za leto 1963.
TITO SE NI SPREMENIL
George Kennan, ambasador Združenih držav v Jugoslaviji, je po časopisnih sporočilih zaskrbljen, da bodo ljudje v ZDA mislili, da se je Tito spremenil, ker je bil v Moskvi in je doživel redko čast, ki še doslej ni bila podeljena nobenemu tujcu, da je namreč smel 13. decembra govoriti 15 minut članom Vrhovnega Sovjeta. Ambasador ima prav v toliko, da se Tito res ni spremenil, ker je bil komunist ves čas v zatiranju vsega, kar se ni skladalo s komunizmom doma, in je ves čas podpiral Sovjete v zunanji politiki. S. podporo, ki jo je dobival in jo še dobiva od ZDA in ostalega nekomunističnega sveta, ni samo utrjeval pozicije komunizma v Jugoslaviji, marveč je širil komunizem tudi po ostalih kontinentih sveta. Zato mu tudi ni bilo treba
igrati vloge »pokornega grešnika. Za zapad je sicer označil svoje potovanje v Moskvo kot "počitnice", toda Hruščev in sovjetski vladni aparat ne dopuščajo nobenega dvoma, da je bil obisk ne samo dobro pripravljen, marveč tudi oficielen.
V kolikor je bilo v sporu med Beogradom in Moskvo kaj resnega, je bilo samo vprašanje popolne integracije Jugoslavije v rafinirano prikriti, pa nič manj učinkoviti centralistični in uni-tarni komunistični sestav s centralo v Moskvi. Po tem obisku moremo pričakovati, da bo Jugoslavija v večji meri kot doslej pritegnjena v službo sovjetskega sestava — tako notranje politično ikot tudi gospodarsko.
George Kennan bo moral hoditi po Beogradu z zaprtimi očmi, če ne bo hotel videti teh sprememb.
IZ ZASUŽNJENE SLOVENIJE
Carine so neznosne, tako pišejo oni, ki dobijo kak paketič iz Amerike. Režim skuša kaznovati srečne prejemnike z izredno visoko carino. So številni primeri, ko prejemnik ne more dvigniti na carini paketa, ker je ocarinjen tako visoko, da ni mogoče plačati. Morajo pustiti paket ležati na carini in pisati pošiljatelju, naj pošlje še denar za carino.... Le en primer odiranja od strani rdečih capinov: V pošiljki je bilo 10 navadnih svinčnikov. Njihovo vrednost so v Sloveniji ocenili na Din 600, carine je bilo Din 400 ; 2 funta navadnih bonbonov — zaračunali so vrednost
Din 700, carine je bilo Din 500. Paket z rabljeno obleko in z nekaj živil je bil zacarinjen na Din 14.000; kje naj vzame n. pr. kmečka družina denar za carino? Skratka: neusmiljeno redeče izžemanje! Naj že vendar Amerika pritisne na te krvoloke! Je skrajni čas! Tito se sprehaja po Moskvi in ima sijajne počitnice ob strani sobrata Kruščeva. "Gli-ha skup štriha" smo rekli doma. Čemu le neki še podpora od strani Amerike takemu lopovu, ki brije norca iz vsega sveta, predvsem od naivnih Amerikancev". Tako se konča pismo iz domovine. Damo prav!
POHVALA OD NEPRIČAKOVANE STRANI
Predsednik ene največjih kanadskih korporacij, Dominion Tar and Chemical, Wilfred N. Hali, je povedal podjetnikom kemičnih proizvodov med drugim tudi tole:
"Delavstvo si prizadeva, da bi zmanjšalo učinke avtomacije na svoje člane, kot se naj in kot se mora, toda istočasno priznava, da so kolikor mogoče nizki stroški bistvenega pomena za tekmovanje na svetovnem trgu ter ne nasprotuje avtomaciji kot taki. Odličen primer je zadnji sporazum med železnicami in njihovimi strokovnimi organizacijami (neoperativnimi).
"Delavstvo v vzhodni papirni industriji je realistično, ko se pogaja za sedemdnevni obrat. Sicer si ne žele tega, toda priznavajo realnost svetovne konkurence.
"Kljub nekaterim resničnim slabostim konkretne sestave Produktivnega sveta (posvetovalni organ podjetnikov, delavcev, in občinstva predsedniku kanadske vlade) — te slabosti-so verjetno nagnile g. Jodoina (predsednika CLC), da je odstopil, da bi opozoril tako javnost na te slabosti— delavstvo kljub temu podpira Svet in sodeluje v polni meri v njegovi delavnosti.
"Po razvrednotenju dolarja bi moglo organizirano delavstvo uporabiti inflacijo kot razlog za zahtevo po splošnem pretiranem dvigu mezd. Kljub temu se to ni zgodilo in osebno ne vem za ni-kak pritisk v tej smeri.
"Po mojem mišljenju so delavci bolj napredni v svojem mišljenju kot podjetniki in so bolj pripravljeni sodelovati z drugimi velikimi skupinami za bodočnost".
VERSKA BREZBRIŽNOST MLADINE
Katoliška mladina v Auklandu, N.Z. , je organizirala majhno sociološko preiskavo; Zaslišala je 376 mladih fantov in deklet v starosti od 15—26 let. 334 jih je izjavilo, da verujejo v Boga, toda 206 jih je bilo mnenja, da nima vera nobenega vpliva na vsakdanje življenje. Samo 144 oseb iz te skupine je obiskako cerkev vsaj enkrat na teden (od 93 katoličanov samo 75).
DODATEK k poročilu o slovenskem prevodu okrožnice Mati in učiteljica. Po naknadnih informacijah smo izvedeli, da je prevedel prvi del okrožnice profesor dr. Ignacij Lenček, drugi del pa rektor dr. Gnidovec. Vatikanska tiskarna je tiskala 2000 izvodov. Razpošiljanje okrožnice za obe Ameriki je prevzela Družabna pravda. Njen naslov je: Casilla Correo Central 1944, Buenos Ai-res, Argentina.
VESTNIK SAVE 1962 — 63. September-oktober. Ta številka prinaša v glavnem poročilo o letni konvenciji društva, ki je bila letos v Chicagu. Zelo zanimiva so tri objavljena predavanja p. Ka-
lista Langerholza, pistaleja Karla Mauserja in opombe dr. Bogdana Novaka, ki se sučejo okrog vprašanja slovenske narodnosti in inteligence, ki živi razkropljena po svetu. Kolikor se spominjam, je to vprašanje razburilo slovensko javnost že med obema svetovnima vojnama, ko je nekdo (mislim, da je bil Oton Zupančič) in do gotove meje I. Vidmar zatrjeval, da je za Slovenca v tujini dovolj, da slovensko čuti, čeprav ne obvlada več jezika. — Vestnik izhaja vsaka dva meseca in stane $3.— letno (Upravnik: Jože Škulj, 236 Concord Ave., Toronto 4, Ont., Canada). —dreš
GOSPODARSKO SODELOVANJE
Ideja gospodarskega sodelovanja podjetnikov in delavcev, ki jo je tako močno izrazil Pij XI. v svoji okrožnici Ouadrage-simo anno, se počasi uveljavlja v svetu, ki prihaja zaradi praktičnih težav do zaključka, da vojno stanje med podjetniki in uslužbenci ne vodi do izboljšanja razmer, marveč do splošnega poslabšanja za vse (spor med tipografsko unijo in lastniki 9 dnevnikov v New Yorku je znatno prizadel trgovce in kupce, kakor tudi proizvajalce papirja izven ZDA — n. pr. v Novi Sko-tiji, kjer so zaprli tovarne papirja po božiču).
The Dalhousie Institute of Public Affairs v Halifaxu, N. Sc. je priredil dvodnevno študijsko konferenco zastopnikov podjetnikov in delavcev, ki so razpravljali o potrebi gospodarskega sodelovanja. Konference so se udeležili zastopniki delavskih organizacij, ki štejejo 35.000 članov, in zastopniki podjetij, ki za-posljujejo 25.000 delavcev.
Na koncu dvodnevega posvetovanja so se zedinili na naslednjih 6 točk:
1. Priporočajo, da razglase oboji, podjetniki in delavci, moratorij v apeliran ju na zakonodajo, da spremeni Nova Scotia Trade Union Act, dokler niso preizkusili vseh možnosti tesnejšega sodelovanja med strokovnimi organizacijami in podjetniki.
2.	Oboji, podjetniki in delavci, naj priznajo pravico vseh delavcev, da se organizirajo za kolektivno pogajanje in naj priznajo prispevek, ki ga more doprinesti organizirano delavstvo za gospodarstvo.
3.	Podjetniki obsojajo primere neprimernega postopanja podjetnikov, kadar si delavci prizadevajo, da bi se organizirali po določilih delavske zakon daje v Novi Skotiji (the Nova Scotia Trade Union Aot in the Indust-rial Disputes Investigation Act).
4.	Predstavniki strokovnih organizacij priznavajo, da so podjetniki upravičeni do primernega dobička za svoje investicije.
5.	Delo skupnega študijskega odbora delavcev in pojetnikov naj se nadaljuje ter se pomnoži z nadaljnjimi zastopniki podjetniških in delavskih organizacij.
6.	Skupni študijski odbor delavcev in podjetnikov naj preštudira možnost izdelave temeljnega sporazuma, ki bo opredelil naloge bodočena razmerja in naj razmišlja o. drugih vprašanjih, ki zanimajo obe strani.
KANADSKI ZADRUŽNIKI BODO POMAGALI BRITISH GUIANI IN WEST INDIES
The Co-operative Union of Canada je izbrala za prvi program mednarodne pomoči zadružništvu v svetu, da bo izvedla programe zadružne vzgoje v Bri-tish Guiani in v Caribskem področju, ki je nekoč predstavljajo politično enoto West Indies.
DEJSTVA, KI ZADEVAJO DELAVSTVO V ONTARIO
Po Ontarijskem zakonu o človečanskih pravica so vsi naši državljani svobodni in enaki v spoštevanju in pravicah. Če vas kdo hoče prikrajšati za te, je pravica pokrajine na vaši strani. Tu je nekaj dejstev, ki jih morate vedeti.
Vajeniško vežbanje — Dana je možnost vežbanja osebam, da se izuče poklica, kakor tudi podjetnikom, da pripravijo osebe, katerih usposobljenost bodo potrebovali v bodočnosti.
Delovne ure — Normalni delovni čas uslužbencev v industrijskih podjetjih je omejen na 48 delovnih ur.
Minimalne plače — Upostavljene so minimalne plače za ženske.
Delavski odnošaji.. — Možnosti so dane, da postanejo delavske unije zastopnik delavcev za pogajanja z delodajalci, kakor tudi možnost urejanja nesporazumov, ki bi pri tem nastali med delodajalci in delojemalci.
Industrijski standardi — Delodajalec ali delojemalec, ali oba, v kakršni koli industriji v gotovem okrožju lahko zahtevajo sestanek delodajalcev in delojemalcev, podjetij v okrožju za raziskovanje in upoštevanje prilik delavstva, ter način, ki v splošnem prevladuje v podjetjih in lahko skle-
Hon. H. Leslie Rowntree, Q.C., Minister of Labour
nejo dogovor o višini plač, o številu delovnih" ur in dni v industriji v tem okrožju.
Varnost — Strogi varnostni ukrepi so uzakonjeni v zaščito oseb v podjetjih in prebivalstva pred industrijskimi nevarnostmi.
Plačljive počitnice — Vsak uslužbenec v industrijskem podjetju ima zagotovljenih en teden počitnic za eno delovno leto uslužbenstva.
človečanske pravice —Pomoč je dana vsaki osebi v zahtevah biti svoboden, in enak v spoštovanju in pravicah, neglede na rasni izvor, vero, barvo koze, narodnost, predhodnikov ali mestom rojstva.
Zaposlitvene agencije — Osebe, ki nastopajo kot zaposlitvene agencije, si morajo dobiti posebno dovoljenje in biti pod nadzorstvom Preglednika zaposlitvenih agencij.
Šport — Imamo nadzorstvo nad amaterskim in poklicnim boksanjem in rokoborbo ter nad amaterskim športom. Načrtno udejstvovanlje v športu in športni programi, ki so organizirani po občestvih ali vzgojnih oblasteh so podpirane.
Zvezni minister g. G. Hees (na levi) in pokrajinski minister g. Robert Macauley ob sestanku, katerega tema je bila: Več dela za kanadčane s kupovanjem in proizvodjo izdelkov v Kanadi. —Can. Scene.
ANGLEŠKI KATOLIČANI BODO ZDRUŽENO PODPIRALI POTREBNE NARODE
Sedem katoliških organizacij v Veliki Britaniji — the Catholic Social Guild, the Catholic Wo-men's League, the Grail, the Knights of S t. Columba, the National Board of Catholic Wo-men, the Newman Association in the Sword of the Špirit bo koordinirali svojo podporo potrebnim narodom na svetu. Organizirali bodo družinski dan posta 8. marca 1963 in prosili katoliške družine, naj se prostovoljno poste ta dan ter darujejo, kar prihranijo na ta način, za mednarodno pomoč. Idejo so dobili od kampanje Narodnega odbora katoliških žena, ki so prirejale podobno zbirko zadnja tri leta.
Kanonik Cardijn osemdesetletnik
ONTARIO DEPARTMENT OF LABOUR
8 York Street, Toronto
Papež Janez XXIII in belgijski kralj Baudoin sta čestitala kanoniku Cardijnu, ki je pred kratkim praznoval osedesetletni-co rojstva in petdesetletnico, odkar se je posvetil delu za delavsko mladino, iz katerega se je razvila organizacija Mladih krščanskih delavcev.
Stoletnica rojstva ustanovitelja osmine za zedinjenje
Letošnja osmina za cerkveno edinstvo od 18. do 25. decembra bo sovpadla s stoletnico rojstva njenega ustanovitelja p. Pavla Franca Jakoba, S.A. Rodil se je 16. januarja 1863 v Lillingtonu, Md., ter postal — kot je bil njegov oče — duhovnik episko-palne cerkve. Osemdnevnico je začel 1. 1908 še kot protestantski duhovnik. L. 1909 je sprejel z manjšo skupino katoliško vero in naslednjega leta je bil posvečen v duhovnika. Ustanovil je Družbo zadoščevanja (Society of Atonement), ki se posveča v veliki meri apostolatu med najnižjimi sloji družbe. Družba skrbi tudi za odličen verski program na radiju. Umrl je 1. 1940.
ZNANSTVENI RECEPT ZA DOLGO ŽIVLJENJE
V knjigi ALTRUISTIC LOVE Pitirima A. Sorokina (Boston: The Beacon Press, 1950, str. 241) beremo naslednji rezultat obsežne sociološke študije o življenju katoliških in pravoslavnih svetnikov:
"Dolgo življenje obeh skupin svetnikov je daljše celo kot življenja sedanjega prebivalstva Združenih držav. Podatki močno nakazujejo obstoj vzročne povezanosti med svetništvom in dolgim življenjem. Nerešeno je še vprašanje, ali je dolgo življenje posledica posebnega načina življenja in mišljenja svetnikov, ali pa posledica dejstva, da izbirajo za svetnike osebe, ki so dolgo živele, ali obojega. Kljub temu se zdi, da je način življenja, mišljenja, čutenja in delovanja svetnikov, zlasti njihova globoka in pristna ljubezen do Boga in do bližnjega, važen čini-telj v dolgotrajnosti njihovega
življenja. Očitno premaga vsa okoliščine, ki nasprotujejo dobremu zdravju in dolgemu življenju kot so njihova askeza. pomanjkanje nujnih potrebščin ter mnoge fizične ter duhovne težave, ki sq jim izpostavljeni. Na to naj mislijo vsi specialisti za zdravje in vsi; ki so zainstere-sirani, da bi dolgo živeli. Svet-ništvo, se zdi, je ena najbolj zanesljivih poti, kako doseči tak cilj".
PREDSODKI SO DRAGI
Nemiri, ki so nastali v zvezi z vpisom prvega zamorskega študenta na University of Mississip-pi, so stali federalno vlado do-kajšnjo vsoto denarja. Na vprašanje senatorja A. Willis Robert-sona (demokrat iz Virginije) je dobil odgovor da je federalna vlada plačala poleg rednih mezd osebam, ki so bile prizadete, 14,522.964.
ZDA imajo največ Nobelovih nagrajencev
V vrsti Nobelovih nagrad za storitve v prirodoslovnih znanostih vodijo od prve podelitve nagrade 1. 1901 pa dosedaj državljani ZDA (52 znanstvenikov). Naslednji so Nemci s 45 znanstveniki, Angleži z 41 in Francozi s 17 znanstveniki.
CASTRO JE NAMERAVAL NAPASTI AMERIŠKA MESTA
Castrov glavni pomočnik (in morda bolj pomembna oseba kot Castro sam) Ernesto Che Gue-vara je po odstranitvi sovjetskih raket izjavil dopisniku londonskega komunističnega lista Daily Workers, da bi komunisti uporabili vse rakete, če bi ostale na Kubi, in bi jih usmerili proti osrčju ZDA, vključno New York.
105 SESTER BO ZAPUSTILO OČI DRUGIM
105 sester benediktinskega reda v Nauvoo, Illinois, se je odločilo, da bo zapustilo svoje oči Iowa Lions Eye Bank, ki jih smejo porabiti bodisi za osebe, ki bi jim tako lahko izboljšali vid, bodisi za zdravniška raziskovanje. Zdravniki cenijo, da bi 15.000 do 20.000 oseb v ZDA lahko izboljšalo svoj vid, če bi imeli dovolj nadomestnih oči na razpolago.
IZGLEDI ZA GOSPODARSKO IZRABO ATOMSKE ENERGIJE
Komisija za atomsko energijo z ZDA predvideba naslednje možnosti za gospodarsko izrabo a-tomske energije, ki ne bo dražja kot drugi viri: Trenutno je cena atomske pogonske energije skoraj enaka ceni energije iz drugih virov v New England in Kaliforniji, v desetletju 1970 bo to veljalo v celih Združenih državah, ob prelomu stoletja bo a-tomska energija krila polovico potreb v ZDA, ki jo sedaj nudi elektrika, in sredi prihodnjega stoletja pričakujejo, da bo večina električne energije proizvedena s pomočjo atomske energije.

Naslov:
ir.iSLSS: ANTONV AMBROŽIČ
novega slovenskega odvetnika	^Z^t.
ta n0tarJa'	Telefon: LE. 1-0715
Uredništva S.D. je dobilo sledeče pismo:
December 20, 1962
Dear Friends and Readers of the Slovenska Država:
I should like to take this opportunity of thanking you one and ali for the magnificent support which you gave me at the polls on Monday, December 3, 1962.
Wlthout such overwhelming support from my friends in ali parts of our cammunity, I could not have achieved the great majority which you gave me in electing me as your Mayor of Toronto for the next two years.
At the same time, as we are entering upon the Festive Season, my wife joins me in ivishing you and yours a Joyous Christmas and a Happy and Prosperous New Year.
Yours sincerely, Donald Summerville
AMJ Electronic College
750A YONGE ST., TORONTO
nudi prvorstne večerne TEČAJE V RADIOTEHNIKI pišite ali kličite po brezplačno brošuro — Ing. TONE SELJAK Tel. 921—3004 pisarna, WA. 3-1397 na domu.
PRVA SLOVENSKA ZADRUGA V TORONTU
HRANILNICA IN POSOJILNICA JANEZA E. KREKA
VAM NUDI
višje dohodke od Vaših vlog kot drugi denarni zavodi, cenejša in ugodnejša osebna in hipotečna posojila, nasveta za boljše vodstvo Vašega družinskega gospodarstva, brezplačno zavarovanje Vaših vlog in posojil za primer smrti,
Uradni prostori: 646 Euclid Ave., Toronto Telefon blagajnika LE. 2—4746
CARL VIPAVEC
obrnite se z zaupanjem v vseh nepremičninskih,
družinskih	SLOVENSKI ODVETNIK
in pravnih zadevah na:	|N NOTAR
278 Bathurst St.. Room 4. Toronto, Ont. — EMpire 4-4004
POZOR I	Prenočišče, hrana, ogled
,7. '	Rima itd, vse te skrbi bodo
POTUJETE v RIM - ITALIJO? odveč, če se boste obrnili
na:
Hotel - Penzion RLED
Via Statilia, 19 — Telefon 777-102 ■ Roma
Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK Izrezite in shranite! - Pišite nam za cene in prospekte!
Vsem Slovencem in Slovenkam se priporoča
JOE DERMASTJA
MESAR IN IZDELOVALEC KLOBAS
Pristne krajnske klobase, kislo zelje in druge delikatese stalno na zalogi 194 Augusta Ave., Toronto, Ontario Telefon: EM. 8—0830
TIROLER RESTAVRACIJA
1115 BAY ST., TOftONTO
(pod Bloorom)
AMERICAN EXPRESS CARDS
Honored
Obiščite nas v prenovljenem in razširjenem lokalu. NAŠA POSEBNOST: MANJŠE POROKE, BANKETI I.T.D.
ZA REZERVACIJO KLIČITE:
WA. 3—7021
• Veselo Novo leto želi družina dr. Jože Planinšič iz Pittsbur-ga, Pa.
• OPOZORILO
Ce kdorkoli ve, kje se nahaja Stef VITACH, ki se verjetno nahaja v Torontu, a je popreje živel v Windsorju—Ontario, nekdanji prijatelj Dimitrof Dzogla, ga prosimo naj pokliče po telefonu: Mr. Windsor—WA. 5-8911 ali pa naj piše na P.O. Box 190. Station A, Toronto v pogledu nujnih zavarovalnih zadev.
Toronto
•	Toronto Public Libraries
sporočajo, da so nabavili naslednji dve knjigi v slovenščini, ter si jih zamorete izposoditi:
Lermontov, M.I.: Izbrano delo, 1961. Štev. 891.78.
Tomažič France: Nemško-slo-venski slovar 1959,
Slovensko-nemški slovar 1961. št v.: 49.84
•	G. Ing. Tone Seljak je v
decembru 1962. odprl na 750 A Yonge st. Toronto "AMJ Electronic College", ki nudi pouk za radijske in TV tehnike, ter strokovnjake za elektronke uprav-ljalce brezžčnih obveščevalnih strojev. Lična knjižica o predmetih. je vsakemu interesantu brezplačno na razpolago. Našemu prijatelju Tonetu prisrčne čestitke k podjetnosti! Obilo uspeha.
•	Na slovesni podelitvi kanadskega državljnstva 100 priseljencem v Torontu, ki ga je organizirala Katoliška ženska liga (CWL), je bil slavnostni govornik profesor torontskega bogoslovja preč. g. Lojze Ambrožič.
•	Družba sv. Vincencija v Torontu je podpirala v preteklem letu 2,067 družin in razdelila nad 140.000$ potrebnim. S prvim oktobrom je dobila družba prvega tajnika, ki bo posvetil ves svoj čas družbi in njenemu dobrodelnemu delu.
•	V jezuitskem bogoslovju
Regis College v Willowdalu bo v januarju umetniška razstava "Sodobna kanadska nabožna u-metnost", pri kateri bo sodelovalo 30 umetnikov.
MONTREAL
• Družina ing. Čopa v Mont-
realu se je povečala 7. decembra z novim sinom. Iskreno čestitamo !
ANTIGONISH
Dramatski krožek tukajšnje univerze je igral v začetku decembra igro "I Remember Ma-ima". Igra predstavlja življenje priseljeniške družine, ki jo vodi vse razumevajoča mati. Njene odločitve vodi preprosta črno-be-la filozofija, ki pa ji pomaga, da najde izhod tudi v primerih, kjer vsi drugi odpovedo. Zahtevno vlogo hčerke Katrine, ki hoče postati pisateljica in ki v igri dozoreva od nerealni fantaziji predane ter sebične osebe do dozorelosti, je podala na splošno zadovoljstvo Metka Cuješ.
Leonova družba, študentovski sociološki klub na univerzi, je podelila za praznik univerzitetnega zavetnika sv Frančiška Ksaveri ja tri nagrade za esej: "Katoliški socialni nauk od Leona XIII. do Janeza XXIII." Ob tej priliki je predaval R. Cuješ o sodelovanju kot temeljnem družbenem procesu. Predavanje bo izdala Nova Scotia Credit Union League v nekoliko poenostavljeni obliki v brošuri.
BUFFALO
• 25. novembra se je rodila
Planinškovim v Buffalo hčerka, ki so jo krstili Kristina — Ana. Iskreno čestitamo!
Cleveland
Miklavževanja.
V	nedeljo 2. decembra je Slovenska šola pri sv. Vidu priredila slovensko miklavževanje v novi šentviški dvorani, ki je lepo uspelo in predvsem razveselilo otroke in mladino, pa tudi stariše in odrasle, katerim je obudilo lepe spomine.
V	nedeljo 9. decembra pa je Slovenska šola pri Mariji Vne-bovzeti v Colinwoodu uprizorila celo Geržinčičevo opereto "Miklavž prihaja" v tamkajžnji šolski dvorani, ki so jo otroci in stariši napolnili do kraja.
Koncert "Slovana".
V	nedeljo 2. decembra popoldan se je v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue vršil redni jesenski koncert pevskega zbora "Slovan", ki ga vodi dirigent g. Anton šubelj. "Slovan" ima 'lepo število stalnih poslušalcev in prireja svoje koncerte že dolgo vrsto let.
Nova plošča.
V	decembru je izšla nova plošča elevelandskega pevskega zbora "Korotan", ki je bila posneta za Zborovo desetletnico. Plošča obsega izbor slovenskih narodnih pesem. V jeseni si je zbor izbral za novega pevovodjo g. L. Lempla. Nov zastopnik 32. volilnega okrožja.
Ker je bil g. John J. Fakult imenovan za ravnatelja mestnih električnih podjetij v Clevelandu, si je za svojega naslednika v cle-velandskem mestnem svetu za čas do prihodnjih volitev izbral slovenskega rojaka g. Jacka Banka.
Počastitev spomina Antona Grdine
V	torek zvečer 11. decembra se je v podružnici elevelandske javne knjižnice, ki se nahaja in Služi slovenski naselbini na St. Clairju vršila majhna prireditev v počastitev spomina pokojnega slovenskega pionirja v Clevelandu Antona Grdine, ki je umri pred petimi leti. Krajevni svet trgovcev, javnih in društvenih delavcev naselbine na St. Clairju je ob tej priliki izročil knjižnični podružnici zbirko knjig z lastno omaro v počastitev spomina pokojnega Antona Grdine. Zbirka se imenuje: "Grdina Memorial Collec-tion of Books presented by Nor-wood Area Council". Ob tej priliki se je zvrstilo tudi kakih deset govornikov in govornic, ki so o-bujali spomine na zaslužnega pokojnika, opisovali njegovo-življenje in delo ter povdarjali pomen njegovega javnega delovanja za naselbino in mesto.
Božične oddaje.
Vodstvo Slovenskih oddaj na elevelandski narodnostni postaji WXEN-FM nam je za božič pripravilo tri lepe enourne božične oddaje, in sicer eno na sveti ve-
čer, dve pa na sveti dan. Naročnina.
Vse naročnike našega lista, ki naročnine za preteklo leto še niso poravnali prosimo, da to store čimpreje in obnenem obnove naročnino za leto, katero smo začeli. V Clevelandu morete poravnati naročnino pri g. Viliju Zadni-ikarju na 6920 Bayliss Avenue, Cleveland 3.
Chicago
"Miklavž prihaja", to pravljično opereto smo imeli priliko po več letih zopet slišati na odru v farni dvorani pri sv. Štefanu. Kadar koli jo slišimo, nam misli pohite v tisto dobo, ko je v Sloveniji Miklavž prihajal in obdarjal mladi drobiž, ki je z ža-rečkni očmi in morda tudi s trepetajočim srcem pričakoval, kaj bo. Bo obdarjen od Miklavža, ali pa b° obračun s—parklji.... Prav je, da smo po zaslugi Lige SKA imeli priliko spet videti prihod sv. Miklavža z vsem njegovim spremstvom, nebeškimi krilatci, ki so rajali in se radovali, da bodo smeli iti v Miklavževem sprem stvu na zemljo, tokrat celo v Chicago, in pa krdelo rogatcev, ki so bili kar nestrpni, da bi kateremu nepridipravu pošteno zagodli....
Dvorana ije bila kar lepo zasedene od mladega drobiža in seveda očkov in mamic, ki so bili v zaslombo za vsak slučaj.... Pa tudi lepo število drugih obiskovalcev, ki so Miklavžu že nekam "odrastli", se je nabralo. Prav tako!
Prireditev je režira g. Ing. Rus. Je bilo nekaj novega tokrat. Nič padanja zaves, preprost oder, potrebne spremembe so bile izvršene kar mimogrede v poltemi, zato ni bilo pravega odmora, ki se le prevečkrat hudo potegne. Oder so pripravili g. Ado Kranjc in njegovi pomočniki. Tudi luč-ne spremembe so bili nekaj novega. Le malo temnejši naj bi bil oder, ko se vrše spremembe. Sv. Miklavža je odigral dostojanstveno, kot se za to spodobi dr. Ludvik Leskovar, ki je imel lep in globok nagovor. Kdo je bil sv. Peter, nisem mogel dognati. Krišpina je igral g. Fillip Sta-novnik, krojača Gerarda pa g. Lojze Grcgorič. V maski in igri prav dobra, le dvospev—morda je bilo premalo vaje. Luciferja je primerno podal g. Erman Marjan ml., hudička Škratulin in Kosmatin Janko Arko in Tone Drab sta bila izvrstna prav na mestu je bila tudi vsa ostala "vražja banda" v igri in petju.
Vlogo nadangela je pela gdč. Marija Kranjčeva prav lepo. Lep in prisrčen je bil nastop angel-jčkov, poredni hudički so dosegli svoj cilj, le zbor krilatcev, ki poje pozdrav Miklavžu, ko prihaja v dvorano, bi moral biti bolj mogočen, res slovesen, zdel se mi je tako šibek.... Bilo je lepo, precej novega, toda odhajal sem z zavestjo, da sem videl nekoč nekaj boljšega.... Na klavir-
ju je spevoigro spremljal g. Alfred Fišinger. —Mč.
Kam za predpust? Ni treba biti preveč v zadregi. Zapomnite si le datum: 23. februar — Toma-zinova dvorana. Prireja Slovenska Narodna Zveza, igral bo naš Roman Posedi in njegovi fantje. Poleg poskočnih polk in valčkov bodo darila za one, ki so rojeni pod "srečno zvezdo", krofov na pretek, klobas in še drugih dobrot. Torej — podčrtajte si v koledarju datum — zadnja pred-pustna sobota — 23. februar — pri Tomazinu. povabite še druge!
Miklavž je imel veliko parado v Chicagu v spodnjem delu mesta Ves Chicago je bil pokoncu! Nad 1 miljon ljudi je gledalo parado in videlo v paradi tudi slovensko skupino, ki jo je organiziral SARC pod vodstvom dr. L. Lesko-varja. Videli smo pristno delo-kranjsko hišo in pred njo mladino, ki je plesala poskočne polke. Skupino so tvoril plesalci Slov. Rad. kluba. Igral je Roman Possedi.
Slovenski Božič v Museum of Science and Industry je bil prav tako v ponos Slovencem v Chicagu. Nastop, so omogočili Slov. Rad. Klub pod vodstvom dr. Leskovarja in njegove žene gospe Corrine, plesna skupina SARC, p. Vendelin, ki je vodil Mladinski pegski zbor in Liga SKA.
Smrt vzorne slovenske žene.
V sobto 15. decembra je umrla v častitljivi starosti Mrs. Križman Angela. Blaga pokojnica je bila mati glavne tajnice Slovenske Ženske Zveze Mrs. Albine Novak. Truplo pokojnice je bilo prepeljano iz Chicaga v Cleveland, kjer je bilo pokopana. Mrs. Al-
bini Novak in vsem ostalim, ki žalujejo za njo, naše iskreno sožalje! Naj počiva v miru božjem!
MILWAUKEE, Wisc
Dne 12. dec. 1962 se je srečal z Abrahamom g. Jože Ornik na 730 W. Walker Str. Ne bi verjel, da nosi na "puklu" že 5 križ, pa tako pove ' krstni list fare sv. Petra pri Mariboru na zelenem Štajerskem. Je pač Jože sin Slovenskih goric izpod Gorce, kjer so se večkrat Slovenski fantje zbirali k zborovanjem, pa jih je "jugoslovanska" oblast pod Zi-vkovičem razganjala, da niso mogli zborovati, niti ne iti v procesiji na Gorco, le slovenska pesem je donela v posemeh preganjalcem.... Naš Jože je bil takrat med njimi. Pozneje ponosen fant v uniformi ZFO! Okupator ga je
prisilil v vojno, po povratku domov, banj, ki smo mu bila načla več kot udobje pod rdečo knuto, ni bilo več obstanka. Zbogom SloVenske Gorice, z bogom Maribor in Drava, odšel je v svobodo
in nazadnje prišel v Ameriko, v Milwaukee, kjer je našel skrbno ženko. Jožetu Orniku, ki je naročnik SD, naše čestitke! Še nekaj križev v zdravju, na pleča, naš Jože!	....ko.
#
K SS
SS &
0L #

Pomirite se, jaz vam prinašam veselo novico, ki je namenjena vsem ljudem . . .kajti danes, v mestu Davidovem,
se je rodil vaš Rešenik, ki je Kristus, Bog.
Tisoč devetso dva in šestdeset let nazad na predbožični večer, se je razlilo preko tihot Judeje največje sporočilo pričakovanj, ki ga je svet čakal.
Spremljano po nebeških melodijah obdano z glorijo Boga je prišlo med nas Rešen je vsega človeštva, ki nam ga je namenila Bogova neskončna dobrota.
Ohranjana z vdanostjo Svetnikov, obnovljena s krvjo mučencev, se je ta sveta pesem zveličanja ohranila skozi vsa leta, ter nam pri naša odmev krščanske vere, svetega odsoja Upanja ter nebeške razdajalne Dobrotljivosti.
Gledajoč preko neizmernih dalj naših src, se ozrimo spet k Njemu ter zaživimo še enkrat lepoto te noči pred mnogimi časi, ko je množica angelov prepevala v slavo Bogu na višavah in oznanjala mir ljudem, ki so dobre volje.
Kot predsednik Denison Mineš Limited, vam v imenu uradnikov, ravnateljev in vseh naših uslužbencev, želim in vašim družinam res vesel Božič, kakor tudi polno in nagrajeno, mirno in uspešno novo leto.
Stephen B. Roman President
DENISON MINEŠ LIMITED
TORONTO, CANADA
s*
3* 5H 3* 5H 3* S* 3f 3H 3f
-a
s* 3*
s* s?
3* tf
-a
3* 3*

"Napravite sedaj" je spel tukaj
•	Sedaj je primerni čas za izboljševalna dela v vašem domu, podjetju ali tovarni.
•	Čas, ko so izvežbani delavci, lažje dosegljivi, bolj produktivni — vam da boljšo veljavo za vaš denar.
•	Sedaj je čas, ko se lahko marsikaj naredi z ugodnimi pogoji -L- obnova vrtnarskega in travnega orodja, električnih strojev, motorjev za čolne in avtomobile, kakor tudi čiščenje zaves, preprog, popravila prevlek, — da omenimo nekatere.
•	Sedaj je čas, ko pomagate vašemu občestvu s tem, da mu nudite možnosti večjega števila zaposlitev v zimskem času, ko se veča brezposelnost. Ko vsi delajo, imamo vsi dobiček
od tega.
NAPRAVITE TO ZIMO
Za nasvete in pomoč se obrnite na vaš najbližji Narodni Zaposlitveni Urad
Izdano po ukazu g. Michaela Starr, ministra za delo.
ŽELVA IN ŠKORPIJON
turška basen (Po Adnan Bayaru poslovenila Zinka Rupnikov)
Želva in škorpijon sta bila prijatelja. Vedno sta govorila o ljubezni in slogi, odkritosti in navezanosti. — Nekoč sta moral po sili zapustiti svojo domovino. — Skupaj sta potovala na varno o-zemlje. — Po božji volji sta prispela do velike reke. — Škorpijon se je bal prehoda čez tok in ni vedel, kaj naj ukrene.
Tedaj je rekla želva: "Prijatelj moj, kaj je vzrok, da odrivaš bar-čico razmišljanja na tok zadrege in zakaj si se potopil v morje skrbi in gorja?"
"Misel, da moram prečkati to reko, me je pahnila v vrtinec razburjenja",—ja odgovoril škorpijon. — "Nemogoče mi je pre-bresti ta tok! — Kako pa naj prestanem ločitev od tebe?"
"Ne skrbi!" — Je nadaljevala želva. — "Samo po sebi je umevno, da te bom brez nadaljnega na svojem hrbtu prenesla čez ta tok in oba bova sigurno dospela na drugo obalo."
Želva je vzela škorpijona na hrbet in se kot ladja spustila v vodo. — Sredi toka je pa nenadoma zaslišala neprijetno šumenje in istočasno začutila na hrbtu živo praskanje in kljuvanje.
"Kakšno je to šumenje in kaj delaš tam zgoraj?"
"Nič posebnega," — je odvrnil škorpijon. "Preizkušam samo strupeno bodico žela na tvojem hrbtu!"
Tedaj se je želva razjezila: — "To pa res ni lepo od tebe! Med tem ko se jaz trudim, da naju skupaj spravim čez tok na varno obalo, uganjaš ti neumnosti in spravljaš v nevarnost sebe in mene. — Razen tega moraš vedeti, da mi s svojimi bodljaji ne moreš škodovati, ker je tvoje želo prešibko, da bi moglo predreti moj oklep!"
"Kaj pa misliš!" — Se je izgovarja ogorčeni škorpijon. — "Kaj takega nikoli niti pomislil nisem! —Vedeti moraš, da je takšna pač moja narava! Vedno moram bos-ti; vseeno, ali je to hrbet prijatelja ali prsi sovražnika!" ........
Želva je v osuplosti za trenotek onemela in se po krajšem raz-mišlajnju domislila reka modrijanov, — da je prostaškemu hudobnežu.... izkazana., plemenitost isto kot gojitev osata v vlečki in reja kač na lastnem zatilku!"
JAVNA
Atribuna
PEACE CORPS ZA DOMAČO PORABO
V ZDA se pečajp z mislijo, da bi uvedli prostovoljce tudi za primere, kjer je potrebna socialna akcija v Združenih državah samih in ne samo v tujih deželah. Nameravajo začeti z manjšimi skupinami, ki se bodo sčasoma povečale in utegnejo doseči 5000 prostovoljcev.
Uporabili bi jih predvsem kot učitelje, športne voditelje, svetovalce in podobno v predelih, ki so zanemarjeni in so gospodarsko zaostali. S tem programom upajo pritegniti osebe, ki ne kažejo volje, da bi se priučile kakega tujega jezika, pa so voljne pomagati pri takem delu z zboljšanje razmer v domovini.
Starešinstvu društva slovenskih protikomunističnih borcev v Argentini
Zaradi ostrega nasprotstva vsebine društvenega glasila napram določbam temeljnih organizacijskih listin tega društva; sem se odločil, — da pozovem starešinstvo naj v prihodnji številki Vestni-ka priobči to odprto pismo v celotni obliki.
Za podkrepitev moje ugotovitve in izvajanj prilagam:—Izpis iz društvenih pravil (priloga I), — Izjavo zakaj se družimo slovenski borci (priloga II),— Obveznico članov društva (priloga III), — in Seznam člankov in zaglavij v Vestniku, na katere se nanaša ta dopis (priloga IV).
Člen 4. —pravil tega društva se glasi: "Svoj namen bo društvo doseglo s tem:
a. —da bo gojilo tovarištvo med bivšimi slovenskimi borci ter jih družabno in duhovno povezovalo, —še posebno., bo., pa častilo pokojne zaslužne borce."
Vestnik nikakor ne odgovarja prednjemu namenu, marveč ga očitno krši v tolikšni meri, da sta pomembnost in razsežnost škodljivih posledic, nastalih iz tega prekrška, presegla notranji društveni obseg.
Ker starešinstvo ni pravočasno preprečilo prekrške svojega glasila, naj javnost presodi vso težo soudeležbe raznih organov pri tem početju.
Brezmejna je niskotnost oseb, ki v slepem političnem egoizmu skušajo ugasniti večni plamen časti in miru, ki so ga prižgali z zavestnim žrtvovanjem lastnega živildjenja zaslužni borci za BOGA, NAROD in DOMOVINO.
Čast in stanovsko dostojanstvo mi ne dopuščata osebne polemike z onečaščevavci spomina mojega očeta in mojih tovarišev. — Prepričan sem pa, da jih bo dosegla kazen, ki jo pred zgodovino slovenskega naroda zaslužijo.
Čudim se, de se starešinstvo društva še pred sprožitvijo "zgodovinskega" plaza v svojem glasilu ni zavedlo, da je zgodovina vedno utemeljena na dejstvih in pismenih dokumentih, (ki so glede mojega očeta za vso dobo njegove dejavnosti in življenja že registrirani in shranjeni), nikakor pa ne na slepilnih ter na dema-goški učinek preračunanih politi-kantskih člankih tistih, ki so s svojo zarotniško dejavnostjo in prevaro., preprečili., izvedbo uspešno začete bitke za Slovenijo.
Tako početje je v prid komunistom in je značilen simptom moralnega in družabnega razkroja v slovenskem zamejskem občestvu. — Društvo je v polni meri odgovorno za pojav razkrajalnih činiteljev v svojem glasilu, katere bi moralo odpraviti. — Prav tako to ne more vzpodbujati k pisanju resnične vojne zgodovine, ker zastruplja vsako resnost in odvrača one, ki so za pisanje strokovno poklicani. — Vestnik
je pa zapravil svojo izkaznico za vsako nadaljno zgodovinsko dejavnost.
Vprašujem se, kdo je dal društvenim funkcionarjem nalog, da zapustijo jasne dejavne določbe in postanejo orodje potvarjavcev zgodovine borcev. Tabor tega gotovo ni storil.
Izjava, objavljena v Vestniku št. 9 tega leta toč. 4. — "Ni nujno da odbora ZDSPE in DSPB vedno soglašata z vsebino posameznih člankov ali objav v Vestniku", še posebno potrjuje, da društvo ni gospodar "svojega" glasila in se hoče izogniti vsaki odgovornosti za članke. — Moralno pomeni za borce tako dejanje odraz izredno "častivredne viteške odločnosti in hrabrosti". — Materij alno pa pravzaprav borci podpirajo tiskanje "BELE KNJIGE" tistih, ki so jih odvedli v Vetrinje, odredili razorožitev slovenske narodne vojske, pripomogli k umoru 12.000 najboljših borcev ter izročitvi in ustrelitvi mojega očeta.
Vse to kaže, skrajno podlost nekaterih oseb, na odločilnih mestih, ki svoje "KRŠČANSKO PREPRIČANJE", "SKRB ZA NAROD" in "LJUBEZEN DO DOMOVINE" nosijo zapisano samo v papirnatih programih ter sem in tja na ustnicah, kadar pač to potrebujeta osebna korist in oblast.
Upati je, da bo starešinstvo društva popravilo kar je zagrešilo, in tako dokazalo, da je dostojno NJIH, ki so ljubezen in požrtvovalnost do domovine izpričali s svojimi dejanji in s svojo krvjo za vekomaj zapisali v našo zgodovino PLEMENITOST IN VITEŠTVO.
Dokler se to ne zgodi, odločno odklanjam nadaljni sprejem Vestnika, ki mi je bil dostavljan čeprav ga nisem naročil. — Eugen Rupnik
ŠTIRI PRILOGE 13. decembra 1962. Ituzaingo
P R I L O GA ... I
k odprtemu pismu Starešinstvu DSPKB IZPIS IZ PRAVIL D.S\P.K\B. I — Poglavje splošne odredbe .... Člen 4.
Svoj namen bo društvo doseglo s tem;
a) da bo gojilo tovarištvo med bivšimi slovenskimi borci ter jih družabno in duhovno povezovalo, —še posebno bo pa častilo pokojne zaslužne borce. • • • • •
Člen 5.
Društvo je nestrankarska organizacija
njem dostojno predstavljati bivšega borca. Redni člani so dolžni: 1. — Vestno izpolnjevati vse določbe pravil in sklepe društvenih organov;.. . III Poglavje Društveni organi so:
a.	— Tabor
b.	— Starešinstvo
c.	— Nadzorno načelstvo.
II — Poglavje Članstvo Člen 8.
Društveni člani so: redni, izredni in častni. Člen 9.
A. — Redni člani morejo biti vsi Slovenci, ki so v vojni bili pod orožjem in borci drugih narodnosti, ki so se borili v slovenskih edinicah.
Biti morajo neoporečni v smislu krščanske etike, narodno zavedni in s svojim viteškim vede-
P R I L O G A ... II
k odprtemu pismu Starešinstvu DSPKB
IZJAVA BOJEVNIKOV Sprejeta na prvem taboru v Argentini 18-XI-1956 Zakaj naj se družimo slovenski borci?
1. — Ker smo po številu majhen narod in ker posamezen ud tega naroda ne pomemi mnogo.
2.	— Ker nas veže tovarištvo iz vojnih let.
3.	— Ker moramo ohraniti naš narodni slovenski značaj.
4.	— Ker je vojak bojevnik zmerom bil glavni čuvar narodne skupnosti, narodne samozavesti in narodne časti.
5.	— Ker smo kot udeleženci najpomembnejšega razdobja naše narodne zgodovine dolžni svoja izkustva in dognanja v neokrnjeni obliki izročiti našim potomcem ter tako postaviti večno živ spomenik padlim tovarišem.
6.	— Ker nimamo arhivov in pismenih izročil, marveč vsak izmed nas predstalja drobec mogočnega zgodovinskega arhiva, razbitega in raztresenega po vsej zemeljski obli in ker je naša sveta narodna dolžnost, da iz teh drobcev sestavimo slovenski zgodovinski mozaik, ki bo še poznim rodovom priča našega idealizma in naše borbe za narodove svetinje ter jim bo kazal pot v lepšo bodočnost.
7.	— Da okrepimo našo narodno skupnost in da s svojo edinostjo damo moralno oporo vsakemu narodnemu delovanju, katerega smernice so v skladu s našim programom.
8.	— Da z neumorno dejavnostjo pripravimo plodna tla, ki bo iz njih vzklilo sonce svobode in lepše bodočnosti nad Slovenijo.
Vabimo v društvo vse ki so požrtvovalni, delavni in sposobni, da nam pomagajo postaviti temelje, na katerih bo zrasla mogočna stavba slovenstva, ki bo še poznim rodovom pomnik našega i-dealizma in ljubezni do narodnih izročil.
Zavračamo pa vse one, ki bi se z razdiralnimi nameni vtihotapili v društvo. — Dobrodošli so nam ljudje značaja, prežeti z ognjem borbenosti, odločnosti, iskrenosti in resnicoljubnosti.
P R I L O G A ... III
k odprtemu pismu Starešinstvu DSPKB mesec, dan, leto, kraj (priloga k pristopnici) OBVEZNICA
Podpisani se v korist slovenske narodne borbene skupnosti obvezujem :
1.	— Da bom vso svojo sposobnost in moč posvetil uresničenju načelnega načrta društva slovenskih protikomunističnih borcev.
2.	— Da se bom pri delu za društvo odpovedal vsekemu osebnemu, družinskemu, strankarskemu ali gmotnemu koristoljubju.
3.	— Da se bom strogo držal krščanskih resnic, znanstveno u-gotovljenih načel ter preizkušenih ustvarjalnih in delovnih vodil.
4.	— Da bom povsod in ob vsakem času stremel za čim večjim razmahom slovenske narodne skupnosti in uresničenjem najvz-višenejših narodnih vrednot.
To svojo obljubo podkrepim s častno besedo slovenskega borca ter pred pričami podpisujem-s svojim krstnim imenom in priimkom.
Podpis prič:
1—) ......................................................
2. - )......................................................
lastnoročni podpis člana društva (razlaga podpisa ime in priimek v tiskanih črkah)
P R I L O G A ... IV SEZNAM ČLANKOV IN ZAGLAVIJ V VESTNIKU na katere se nanaša odprto pismo Starešinstvu D.S.P.K.B.
Kamen Spotike 92—94 5	1960
Resnica uči 79—84 5	1960 Trikat z generalom
Rupnikom 234-236 9	1961 Gradivo k
Vetrinju 4—13 1-2	1962
Grad. k Vet. 57—61 3	1962
Grad. k Vet. 84—94 4	1962
Grad. k Vet. 136-41 5-6	1962
Grad. k Vet. 185-190 8	1962
Grad. k Vet. 214-225 9	1962
Grad. k Vet. 253-272 10-11	1962
Uredniški Bunker 304 10-11	1962
NAPREDEK V ZDRAVLJENJU
RAKA
The American Cancer Society poroča, da živi trenutno v ZDA 1.2 milijona ljudi, ki so bili ozdravljeni od raka in niso pokazali nikake ponovitve zadnjih 5 let. Na podoben uspeh računajo pri nadaljnjih 700.000 bolnikih, ki so jih zdravili v zadnjih petih letih.
BUON NATALE ^ BOLDOG KARACSONYI 0NNEPEKET WESOtYCH ŠV/IAJ 4 XPHCTOC PAMAeTbCfl & CODJUL ^ FROHE WEIHNACHTEN 4 VROLIJK KERSTFEEST \M k NOLLAIG SHONA DHUIT W KAAA XPIITOYrENNA \M VESELE VIANOCE k C POMECTBOM XPHCTQBbIM W MILADON SAID k HECTHTO POJKflECTBO XPHCTOBQ k LINKSMUtKAL£Dli VESELE VANOCE ^ SARBATORIFERICITE k NOLLAIG MHATH DHUIBH PRlECIGUS ZIEMAS SVETKUS k HAUSKAA JOULUA k HA1D JOULUPUHI k Sl^iSSi k XPHCTOC CE POJIM k BflCEJIbIX KAJIflflAY VU GL/EDELIG JUL $ 4 NADOLIG LLAWEN 4 SRETAN BOŽIČ IL-MILIED IT-TAJJEB k VESEL BOŽIČ ^ FELIZ NATAL
tfyeux 'Noči 4 Merry Christmas
the great staircase, paruament buildings, queen'$ park
photograph by cavouk
Letos je že tretjič izdal urad pokrajinskega tajnika in ministra za državljanstvo (minister Hon. John Yaremko)-božična voščila v 32 jezikih. Voščila spremlja barbasta slika 28 deklet v narodnih nošah. Na sliki je tudi Slovenka (Ga. Francka Ziernfeld), sedeča prva od leve v sprednji vrsti. Slika je posneta na stopnišču Oa,ta rijskega parlamenta v Torontu. ^ , , x ^	_ k _
Antigoniški škof Power v zadregi
V radijskem intervjuju 23. decembra je antigoniški škof prevzv. William E. Power izjavil, da je med odmori v majhni kavarni govoril z mnogimi škofi iz Južne Amerike, Azije in Afrike. Brž ko je povedal, da je iz Antigonisha, je večina takoj povedala, da poznajo antigoniško gibanje, ki obsega ideologijo in tdhniko gospodarske samopomoči. In vsak je seveda želel vedeti, kako bi mu škof Power lahko pomagal v njegovi škofiji. Kljub temu, da škofijska univerza in njeni instituti pridno delajo na tem področju in da ima tudi škofija svoj lasten program — trenutno so 4 duhovniki prostovoljno odšli v Srednjo Ameriko in škofija plačuje za vse njihove potrebe — je to samo kaplja v morje velikih potreb.
Slovenski duhovniki so zborovali v Trstu
Zborovanje je bilo v Trstu kon-gem avgusta t.l. Udeležilo se ga je 81 slovenskih duhovnikov, po večini iz goriške nadškofije ter tržaške in krške škofije. Na sestanek pa so prišli tudi slovenski duhovniki, ki delujejo med slo-
G. Hugh Keenleyside (na levi) je bil prvi, ki je dobil "Vanierovo odlikovanje" in to celo iz rok generalnega governerja g. Vaniera. Dr. Keenlevside je dobil to odlikovanje za verno službo, ki jo je vršil kot bivši poslanik in uradnik pri Združenih narodih. Trenutno je službeno v tsritish Columbiji.
C.P. Wirephoto — Can. Scene.
venskimi izseljenci v Angliji, Belgiji, Franciji, Nemčiji, Argentini ter Severni Ameriki in Kanadi.
Za vodstvo pastoralnega tečaja je bil izvoljen predsednik Duhov-ške zveze dr. Al SkerI iz Trsta.
Pastoralni tečaj slovenskih zamejskih duhovnikov se je začel s cerkveno pobožnostjo v semeniški kapeli z uvodnim premišjevanjem msgr. dr. Jakoba Ukmarja o sedanjem času. Nato je zborovanje začel predsednik Duhovske zveze dr. Al. Škerl, za njim je pa udeležence pozdravil v slovenskem jeziku tršaški škof msrg. Santin. Dopoldansko predavanje o "vplivu tehnike na versko življenje in dušno pastirstvo" je imel g. dr. Lojze Šuštar, popoldansko o "okrožnici Mater et Magistra" dr. Matej Poštuvan, o "delavskem vprašanju na Tržaškem" pa župnik Albin Germek.
Naslednji dan je bilo najprej v kapeli premišljevanje msgr. dr. Jakoba Ukmarja o dušnem pas-tirstvu v sedanjem času, nato pa je imel dr. Matej Poštuvan drugo predavanje o temi "Iskanje poti za spreodbračanje današnjega človeka". Popoldne tega dne sta bili na sporedu predavanji: "Vprašanje sodobne katehetike dr. Lojza Šuštarja" in "Podučevanje verouka med Slovenci" župnika Marijana Živica.
Po predavanjih so bile vedno debate, nato pa so bile sprejete resolucije za praktično delo. Sklenjeno je bilo tudi, da se bo pastoralni tečaj vršil tudi prihodnje leto 1963 in sicer v Gorici.
SOUDELEŽBA PRI DOBIČKU V AMERICAN MOTORS CORPORATION
VEČJEZIČNA RADIJSKA POSTAJA V MONTREALU
Po dolgih prizadevanjih je uspelo Kazimirju StanczykovSke-mu, da je dobil dovoljenje za novo radijsko postajo, ki bo oddajala v 18 jezikih. Ime nove postaje je CFMB in oddaja z močjo 10.000 vatov na valovni dolžini 1410. Trenutno bo oddajala 40% programa v desetih evropskih jezikih, ostalih 60% v francoščini in angleščini. Vsako nedeljo bo prenos božje službe iz ene etnične župnije v Montrealu.
Delavska strokovna organizacija UAW je sklenila lani z American Motors Corpration delovno pogodbo, ki je vsebovala med drugim tudi določila o soudeležbi delavcev na dobičkih družbe. Po tej pogodbi ostane družbi dobiček v višini 10% kapitala za podjetje samo, 15% od prestalega dobička pa dobijo delavci: dve tretjini tega denarja gre za dodatne prejemke v obliki izboljšanega zavarovanja etc., eno tretjino pa dobe delavci izplačano v delnicah podjetja. Po zaključku prvega poslovnega leta bo dobilo kakih 23.000 delavcev približno 3.3 milijonov dolarjev vrednosti v delnicah — povprečno 7.3 delnice v tržni vrednosti $128.— Delež vsakega delavca se določa po višini plače, ki jo prejema. Pisarniško osobje —kakih 5.200 ' oseb — bo dobilo povprečon 10.1. delnice, kar predstavlja tržno vrednost kakih 178$. Poleg tega dobe delavci za dobo. triletne pogodbe 2.5% povišano mezdo vsako leto.
Ostale avtomobilske družbe še niso pristale na podobno delavsko pogodbo, toda delavska strokovna organizacija se bo očitno borila za podobn ureditev v delovnih pogajanjih z ostalimi družbami.
SLOVENSKA DR2AVA izhaja
prvega v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-?. za Argentino 40., pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, za Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L., za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti.
Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.