Li«« aa kor I »ti -hibicionistične organizacije pripovedujejo javno in se še bahajo.s tem, da imajo svoje špione po VKeh salonih in restavracijah. Družbe 4 4 moralnih" babnie špioni rajo na plesih, po umetniških razstavah in muzejih. Kapitalistični agenti vohunijo po delavskih organizacijah. Ako se vpelje tista ofieielna špionaža, ki jo nameravajo v \Vashingtonu, bodo vsi drugi vohuni hoteli imeti svoj dobiček od nje, in veliko bolj kakor za zaščito pred tujimi sovražniki bo služila kot špicelska institucija vsem nazadnja-koin in mukerjem, zlasti pa kapitalistom v nepoštenem boju zoper delavstvo. Zavedni proletariat v Ameriki ima najtehtnejše razloge, da se upre takim mračnjaškim namenom. Sodnijske prepovedi. Justiea je služabnica zakona. Sodišt-a ščitijo in izvršujejo postave. Tak je nauk po vseh civiliziranih deželah sveta; tudi v Ameriki je tak. Nauk. Praksa je nekoliko drugačna. V ne-številnih slučajih je justiea služabnica kapitalizma in sodišča ščitijo in podpirajo interese kapitalistov. Iu teptajo zakone. Marsikdo misli, da je to nemogoče. Sodišča so svetišča, kjer je pravica doma, iu sodniki so njeni veliki duhovniki. Če se že na sodišča ne be bilo zanašati, bi bilo prav-tako, kakor če bi moral človek hoditi po vodi. Ali te visoke misli o svetosti justice imajo zelo malo stvarne veljave. Kdor se količkaj zanima za procese, v katerih stoji na eni strani kapital, na drugi pa delo, se je neštetokrat lahko prepričal, da ni gospa Pravica nikakor slepa, ampak prav dobro vidi, kje je večja moč. Izjeme se nahajajo tudi med sodniki; včasi se zgodi, da dobi delavec prav, tudi če je njegov nasprotnik bogatin. Ali dovolj je žalostno, da so to izjeme; mnogo več je takih slučajev, da imajo sicer delavci v resnici prav, toda pri sodišču ne dqbe prav. Mnogo je takih slučajev, da se postava enostavno razveljavi, če je delavcem v prid, ali pa da se šiloma zasuče, tako da koristi kapitalistom. West Virginia je država, ki jo pozna vsak zaveden delavec v Ameriki. West Virginia je država, v kateri so se premogarski baroni tako odločno postavili na stališče "Might is right", da so se drugi veleizkoriščevalci učili od njih, kako se uporablja sila čim uspešneje proti delavstvu. V Coloradu je bila potem že kopija; originali so bili v West Virginiji. Tam stoje kapitalisti še danes z vso odločnostjo na svojem nekdanjem stališču; ker imajo denar, imajo moč; in ker imajo moč, imajo vse pravice. Zakoni in konstitueija so prazna pena, volja kapitalistov je vse. V Zedinjenih državah imamo nedvomno združevalno pravico. Ustava jo garantira. Tudi West Virginija spada med Žedinjeve države; ali-zi» rudarje ni tam združevalne pravice. Premogarski magnati je ue marajo, zatorej je ni. Toda — kako morejo jamski kapitalisti za-braniti, kar dovoljuje zakon t Enostavno — s pomočjo svojih sodnikov. Ko so prišli lani zastopniki rudarske organizacije > Colliers, W. Va., da bi poizkusili organizirati ondotne premogarje, so družbini ovaduhi takoj naznanili njih prihod Pittsburgh and West Virginia Coal Co., ta je pa zahtevala od sodišč, naj ustavijo delo organizatorjev. In »lasi imamo v Ameriki združevalno pravico, je sodišče izdalo prepoved, katero so zahtevali kapitalisti. Prepoved je bila seveda nezakonita. Postava p» stoji seveda nad vsakim sodiščem. Po pravu ne more noben sodnik razveljaviti ustave ali prepovedati, kar jamči ustava. Na tem stališču so stali tudi zastopniki rudarske unije. Delali so nadalje, da bi ustanovili organizacijo. Po pravu je bilo to popolnoma v redu; Ampak pravo ni moč, temveč narobe. Sodišče ima večjo moč od organizatorjev, in sodišče je pozvalo organizatorje na odgovornost zaradi pre-ziranja sodišča. Prepoved je bila izdana že pred več kakor enim letom. Ker jo pa kapitalisti še vedno potrebujejo, jim je uljudno sodišče ustreglo in obtoženi organizatorji James Oakes, Frank Lovinski, Hiram Stevens in Fanny Sellens so bili obsojeni vsak na šest mesecev zapora. Da je sodišče krivo ravnalo, jc jasno, kakor beli dan. A kaj to pomaga? Sodišče je tako ukrenilo, in sodišče ima tudi moč, da izsili izvršitev svoje sodbe. Organizatorji so imeli prav, pa bodo vendar pol leta sedeli. Brezupniki mislijo, da ni sploh pomoči zopet take reči. Ali če bi se spomnili, kdo voli sodnike i it državne pravdnike in če ne bi pri volitvah pozabili, kako so sodniki in državni pravdniki ravnali z njimi, pa bi volili svoje ljudi, bi se že take krivice odpravile. Delavci bi morali hoteti — to je vse. Svinčen kruh. Da ne bo nepotrebnega začudenja: Nihče še ni iznašel metode, da bi se delal kruh iz svinca. In gospodarsko tudi ne bi mogla taka iznajdba i-meti velike vrednosti, zakaj svinec se tudi ne pridelava lože od moke. Le to je, da ponujajo ljudem zopet svinčenke namesto kruha. Poročilo prihaja topbt iz Londona in velja za Berlin. Čitatelj mora biti sicer v sedanjih časih zelo previden, če poročajo Angleži o Nemcih ali pa Nemci o Angležih. Vojna je, in vsaka stran bi rada škodovala drugi; in ker se misli to včasi doneči z lažmi, je poročilom o nasprotniku malo zaupati. . Toda z vestjo, ki jo brzojavljajo iz Londona, je tako, da je po znanih okolščrnah verjetna. Telegram pripoveduje, da so bili v Berlinu različni protesti proti načinu razdeljevanja živil in da so oblasti sklenile z ostrejšimi protesti potlačiti take nemire. Razbijanje šip na izložbenih oknih in plenitve po trgovinah so baje vsakdanji dogodki. Prusko ministrstvo za notranje zadeve pa je dalo po vseh delih mesta nabiti lepake, ki žugajo hujskačem, da bodo ustreljeni, vsem udeležencem nemirov pa, da bodo zaprti do deset let. Ni dvoma, da razširjajo take vesti iz Londona z veseljem. In če bi bil položaj v Berlinu dvajsetkrat slabši, bi jih to še bolj veselilo. Ne more ae reči, da je tako veselje človeško ali krščansko, ampak tako je. Ko so v južnem \Va-lesu štrajkali rudarji in k/> so^v angleškem parlamentu kritizirali vlado, da ni ostala dobra dlaka na njej, so tudi imeli v Berlinu radost. To je krasna posledica vojne, da žele ljudje svojemu bližnjemu najhujše in se vesele, če ga zadene. A tudi pomankanje je posledica vojne. Nobeni deželi ni beda prizanesla, pa tudi Nemčiji ni. I)a je vzela vlada vsa važnejša živila pod svojo kontrolo, je znano. Tudi da je draginja velika, je znano. Že po tem ae lahko sklepa, da so nemiri prav lahko mogoči. Spomnimo ae, da je bil socialistični "Vonvaerts" ustavljen, ker je kritiziral vladne ukrepe o živilih. Če so imeli v uredništvu razlog za tako kritiko, ga ima pač tudi prebivalstvo. Za široke ljudske sloje pa je mir edino upanje. Nemčija lahko zmaguj« še na dveh ali treh bojiščih, prebivalstvu pa s tem vendar ni nič pomagano, njegova beda raste, čim dalje se zavlači vojna. Ljudstvo pa vidi, da ni še nikakršnega upanja, kajti vojna se le širi in širi. Naposled morajo tudi tisti-, ki so začetkoma verjeli, da je bila Nemčija napadena iii ki so lani po prodiranju v Begliji, letos pa po napredovanju v Rusiji pričakovali, da bo kmalu klanje pri kraju, spoznati, da ni Srbija napadla Nemčije in da nima nemško ljudstvo nobenih interesov v Carigradu. Vojna je upijanila več ljudi, nego je bilo pričakovati. Beda pa je že marsikoga zopet iztrez-nila. Na mesto militarističnega navdušenja prihaja gospodarski obup, in v takem položaju ne bi bilo nič čudnega, če bi začele st.raoriti do kraja vse, kar ao mu predložili dobri ljudje. Že se je bila naredila noč, ko so v Kaisers-heiuibovi ulici pred Hrenovim stanovanjem stopili a konj. Vrata na vrt so bila že zaprta in Vilar je moral dolgo trkati, preden jo prifel TTren od pirat, užuljen, da ga motijo v večernem miru. 44 Pri vedel sem ti deklico, tako sva ae domenila," je rekel iVlar. "Oproati, da pridem ponoči. Pot izpod Konj-planine se vleče, vrhutega nisem hotel v mesto pred mrakom. 44 Že prav, France, jc žc dobro," je pohitel Hren in posvetil s svetilnico v ozadje, kjer je stala Danica, zahaljeiia liki turška bula. Potem ae je priklonil in slovesno je pristavil: "Dobro mi je došlu tvoja varovanka. Pozdravljena v moji hiii, hči slavnega hercegovskega vojvode! Prosim, gospoda, potrudite se v moje bele dvorci Čemu bi stali na mrazu!" Obrnil ae je proti hiši, hipoma na se je domislil še nečesa ter se okrenil proti ulici in zaklieal: 44Hej vozniki, zapeljite parizarje na dvorišče in sem pod streho razložite balo!" 44Ni, ni! Siromaki smo in vse smo prinesli na konjih," je rekel Vilar in spremljevalcu je velel: "Ante, odvedi konje k Agularju in poskrbi, da dobe zadosti krme!" Bobojedac je vzdihnil: 44 U, lahko je poslušati ukaz, a težko ga je izpolniti. Nimam novcev, da bi plačal toliko krme." 4'Saj tudi ni treba.. Jaz sam pridem k Agularju in vse poravnam. In tebe nagradim." "Daj mi pare, gospodine Franjo! Za takšnega dobrega človeka, kakršen si ti, gospodar ti naš dobrotljivi, grem brezplačno do debelega morja in nazaj, toda gdej^ moj konj se je zbosil. Preden ti jutri vstaneš, moram z njim h kovaču, pa nimam pare v žepu. Daj, daruj!" 44Tvoj dolžnik sem, toda sedaj nimam drobnega. Le idit Jutri, zjutraj —" 44Daruj na debelo, gospodine Franjo! Srečala te sreča, to ti želim kakor sebi J Oprosti bednemu katoliku njegova večna moledovanja! Saj veš, siromak je kratkih rokavov, a dolgega jezika U — gospodine Franjo!" Bobojedac se je upognil, sesedel in stisni, kakor da se ga je sesula dobra tretjina. Hren mu je posvetil v obraz. "Ta ^irokleti čuž! \ mene tako obira, kakor pride z drvi. Ne gre, dokler ne dobi." \ 4' Pošten človek 8i iz kamna izbije kruh, kako ne iz dobrega gospodina Franja?" je odgovoril Bodojedae. Vilar ga je bogato nagradil. Dočim jih je Hren sprejel r. obilo porcijo sarkazma, se je vedla njegova žena zelo odkritosrčno in ljubeznivo. Prihitela je iz kuhinje, vzela Danici iz rok dve culi prtljage, izmotala jo iz haline, jo objela in posadila na zofo za mizo. Ni vedela, čemu bi se bolj čudila, ali njenemu ličnemu gu-njiču, tistemu, ki so ga prod tremi meseci občudovali tiizlanski izletniki pod Konj-planino, ali njenemu/lepemu obrazu in pravilnosti ter skladnosti njene postave. Jedva je Danica dobro sedela, že sta se vzpela dečka k njej fci od vseh strani ogledovala njeno slikovito opravo. Posebno ju je zanimal novi gunjič. Mirku jc ugajal mladenič z jabolkom v roki, Stanku ptiček z zlatim kljunom. Prvi je celo potipal tisto všito jabolko, za kar ga je mati krenila po roki. Miško, ki je že sama stala, je mikala srebrna zaklopnica. blešče-. ea se na Daničinem pasu; po zofi se je po vseh štirih priplazila do deklice in ji sedla v naročje. Stanko se je doifiislil pravljic, ki jih je pravila mati, in je Danico naravnost vprašal, ni li ona tistri deklica ¡^¿aKa^edežele, ki je pasla gosi in je postala Vofetn kraljVa. Mirko je bil skromnejši, kerXo jc smat r;iI l< /a BITtdM preganjano bitje in j/> je primerjal vili, ki je pred zmaji beža-lr s planine; o takšni vili je slišal pesem, ko ga je Grgieeva majka nekoč vzela na svoj dom. Zelo oprezen in boječ je bil Daničin prvi nastop v tuji hiši. Zaupno je parkrat pogledala na Vilarja, kakor bi hotela reči: Oprosti mojo zbeganost! Nisem jih še navajena, a navaditi se jih hočem, ker ti tako želiš. Ni si upala se ozreti na Hrena: po nekem naravnem nagibu je spoznala, da za njegovo porogljivostjo tiči neodkritost in slaba volja. Kakor z deco, tako se je njen pogled precej seznanil tudi z gospo Minko, ki jo je navdala žeprvihip "velika prisrčnost za deklico. Vilar je pravil o potu. ki so ga naredili, gospa ' je prijazno vprašala deklico, če je sama všila te krasne pod o ne "in arabeske ^ gnnj.v, pot »M« jc hotela vedeti, kje se je naučila te umetnosti, na-posle«! je izrazila željo, naj bi se precej jutri obe skupaj lotili večjega dela. pri katerem bi ona sama delovala le k*ot učenka. Danica je z ljubkim iii glasom odgovarjala in se močno prikupila gospe. "Jaz se bom učila od tebe umetnega všivanja, ti pa od mene kuhanja. Si li zadovoljna tako?" 44Zadovoljna," je odgovorila Danica in gospa jc prijela za Miškino obnaženo nožico, tako da je z nožico vred držala tudi Daničino roko. 44 Kak se imenuješ, devojka?" je vprašal gospodar s pipo v ustih. 44To treba vedeti." Njegova srbo-hrvašeina se je močno naslanjala na slovenščino. 44Danica," je zalepetala deklica in mahoma jo je zalila rdečica, ko rc jc zazrla v debele Hrenove oči. Vilar je zapazil njeno plašljivost pred gospodarjem. "Danica Miloševičeva je njeno ime," je pojasnil. 44Dobro, to treba vedeti. Jn kakšno dostojanstvo naj pridenem njenemu imenu, k© jo jutri zglasim v konaku? Tu so za takšne atvari tfelo strogi." Vilarju so legle neke sence na lice. Ni mu ugajalo, da govori prijatelj zbadljivo o Danici, pa tudi to ne. da deklica ne ostane skrita. Za molklo je odgovoril: 44Dostojanstva nima še nobenega. r/ko vrta. "France, nekaj me skrbi,' je dejal, fto sta postala pri izhodu na ulico. " V konaku so plavili, da je ta tvoja varovanka sestra človeka, ki ga imajo zaprtega in ga peste, ker so našli pri njem jtoln arzenal prepovedanega orožja." i» Inženir ga je prijel za roko. 44Dragi prijatelj, saj sem te vendar v tistem listu prosil, da o moji zadevi ne poveš nikomur." "Kako naj ne povem, če jo moram pa prijaviti v konakn?" "O tem do danes nisem premišljeval," je rekel Vilar in s kratkimi besedami je pojasnil vso stvar, molčal pa je o kinžalu, ki so ga orožniki zaplenili pri Danici. 4'Slišal sem, da je njen brat nevaren agitator," mu je 8egel v besedo uradnik. 44Kot takšnega ga ne izpuste sedaj. Čeprav je pri onem orožju nedolžen, kakor trdiš ti, je danes že malone gotovo, da ne osvobode njenega brata, dokler ne uduše nove vstaje, ki se pripravlja." 44Prav zato moram skrbeti zanjo jaz. Ljubi moj Vinko, ti govoriš tako, kakor bi ti bilo žal, da si mi storil uslugo. Ako se bojiš kakšnih sitnosti zaradi Danice, onda odkrito povej, da pridem jutri po njo in jo spravim k (J-rgieevi majki." 44Nikakor ngatec in Postojna je prepovedano vsem civilnim o-sebam hoditi na goro, posebno pa bivanje na vrhovih, kopah in raz-gledisčih. Osebe, kakor gozdni in lovski čuvaji, pastirji ali posestniki njiv, travnikov, gozdov, ležečih v gorovju ali na višinah, ki imajo opraviti po svojem poklicu v bližini prej imenovanih prepovedanih krajev, morajo imeti posebno to dejstvo izpričujočo legitimacijo. To legitimacijo imajo izdajati občinski predstojniki na svojo osebno odgovornost po predpisanih obrazcih samo zaupanja popolnoma vrednim prebivalcem občine; da veljajo te legitimacije, mora jih podpisati poveljstvo naj bližnje žandar-merijske postaje. Osebe, ki bi se našle brez take legitimacije po prepovedanih krajih, se bodo kaznovale » naj8trože. Po imenovanih ^prepovedanih krajih je dalje prepo-, vedano kuriti, če ogenj ni zavarovan tako, da ga je popolnoma nemogoče videti, delati dim, razobe-šati perilo ali postavljati na daleč vidljiva očividna znamenja. Prestopki te prepovedi se bodo kaznovali kar najstrože, ne glede na to, da se bodo morebitno kaznovali tudi pred kazenskim sodiščem. nebom, kjerkoli so jih dobili. Uspehi so bili povoljni nad vsem pričakovanjem. Gorjancem se Je priljubilo teh 15 učiteljev in kjer opazijo koga izmed njih otroci v planini, pohite k njemu. Pastirji, ki so se doalej upirali vsakemu pouku, so naenkrat postali zelo marljivi učenci ter se uče z vso resnostjo čitati in brati. Daljava topovskega groma. O priliki obstreljevanja belgijske trdnjave Antwerpen z 42 cm možnarji se je dognalo, da sega zvočni val strela iz tega orožja nad 300 km daleč, pod pogojem seveda, da so atmosferične razmere ugodne za prevajanje zvoka. Pri tem se je pa opazilo nekaj čudnega; v neki gotovi razdalji se namreč top nc sliši, pač pa je njegov glas zopet slišen dalje v večji daljavi. Nedavno je o tem izšel spis, v katerem se navaja, da znaša prostor, kjer postane top neslišen, približno 60 km, dočim je slišati njegov grom potem še 230 km daleč. Pas ne-slišnosti je bil že mnogokrat velikega pomena in bo v bodoče še večjega, ker so še-le sedaj postali prav pozorni na to. Tako je imel n. pr. Friderik Veliki svojo zmago pri Legnici dne 15. avgusta 1760 zahvaliti ravno temu pojavu. Iznenada napadeni Avstrijci niso dobili pomoči, ker sta armadi generalov Daun in Bascy stali v pasu neslišnosti, ter nista čula grmenja topov. Potujoči učitelji na konjih. V Abrucah v Italiji je med 100 prebivalci 68 analfabetov, kljub temu, da so v zadfijih letih sezidali mnogo novih šol. Sole pa so prazne, ker hodijo otroci kakor preje pasti črede. Profesor Emilij Ageationi je zato predlagal ita-lijanuki vladi nov sistem oddajanja mladeži, ki ga j<* srečno izvedel. Abruški prebivalci so večinoma pastirji, ki prebivajo po <»em mesecev v letu na gorah, oddaljeni vjo kulture. Ker seveda oni nočejo hoditi v šolo. mora pač iti šola za njimi. Vsled tega je sedlo 15 učiteljev na konje ter so jezdili po planinah in učili otroke nisati in čitati pod milim •4Nevidno letalo." Blizu Ministra na Nem«kem je ponesrečil Anton Knubel, izumi-tel j "nevidnega letala." Pričo velike množice gledalcev se je Krni bel na letalu, ki ga je sam konstruiral, dvignil v zrak. V v i ločini 300 do 400 metrov je vozaril nekaj časa sem in tja, a naenkrat se je letalo prekucnilo in začelo padati. Ko je bil še kakih 15 metrov nad zemljo, se je Knubel poskusil rešiti s tem, da se je od-pahnil od letala, a padel je na glavo tako nesrečno, da je čez nekaj minut umrl.. Knubel je bil že 50 let star. Izumil je letalo? ki bi se v višini 1000 metrov sploh več ne videlo. Žrtvoval je za ta izum vse svoje imetje in je kratko pred svojo smrtjo izvedel, da jc njegov izum baje izrabila neka francoska tovarna, ki izdeluje zdaj nevidna letala za francosko armado. Poraba mesa na vojni. Pariški list "Temps" poroča z ozirom na vprašanje, koliko da porabi vojaška divizija mesa: Za divizijo, ki je bila v boju, izkazuje račun, da je od 6. avgusta 1914 do 6. avgusta 1915 porabila 3,000,781 kilogramov mesa vseh vrst, ki so veljali 4,970,956 frankov. Odštetih je 20,661 kilogramov,ker ti niso bili porabni. Zaklanih je bilo 19,555 glav živine. Za kože se je dobilo 213,668 frankov. Kaja v Avstriji C. kr. statistična centralna komisija na Dunaju izkazuje, da je v prvi polovici leta 1913 avstrijska tobačna režija izkupila 163,500.718 K napram -preteklemu let« 4,295.654 kron več. Prodalo se je: smodk lastne režije ,757.834,000 kosov (več 133.987,000), inozemskih cigaret 6,419,000 kosov (manj 622,-000) ; nadalje tobaka za njuhanje 5281 metrskih stotov (maiij 267), tobaka za kajenje 77.5 metrskih stotov (manj 12). Vztrajnost topa. Tekom sedanje svetovne vojne se je dognalo, da postane lahek poljski top šele po oddanem 6000 strelu neraben. ( im težji so topovi,tem hitreje postanejo nerabni. Težki trdnjavski topovi postanejo zc po oddanem 1000. strelu za nadaljno streljanje nerabni. Novi velikanski angleški ladijski topovi kalibra 38 centimetrov postanejo nerabni že po oddanem 180 strelu. Trg za muhe. Malokomu je znano, da se mrtve muhe prav lahko prodajajo, seveda le v primernih množinah. . Vsako leto prihajajo v l»ndon sodi polni mrtvih muh, ki se plačujejo po $60 za tono. Potem se razprodaja jo na drobno za hrano domačim ptičem. Največ tega blaga prihaja iz Brazilije,kjer letajo nad vodami tolike množine muh. da jij» revni ribiči love z gostimi mrežami. Koncem decembra poteče deset let, odkar izhaja " Proletarec.'' Meseca januarja 1906. je izšla njega prva številka; a prvo izdajo leta 1906. stopa torej list v drugo desetletje svojega obstanka. Deset let je kratka doba, pa je tudi dolga; v zgodovini sveta šteje jako malo, v zgodovini modernega delavskega gibanja, v življenju delavskega lista pa obsega tako množino dogodkov, toliko dela, truda, boja, skrbi in uspehov, da se je že vredno koncem takega razdobja malo ozreti nazaj in pogledati, koliko upov se je uresničilo, koliko se jih je izjalovilo, koliko ciljev je doseženih, koliko jih je še daleč na poti. Zaradi tega izide prva januarska številka "Proletarca" kot "jubilejna" izdaja in bo v Um zmislu urejena. Vse slovensko socialistično gibanje v tej deželi je spojeno s "Proletarcem". Zavedni prole-tariat našegja naroda v Ameriki je že davilo spo-znal, da je "Proletarec" kot slovenski glasnik Jugoslovanske Socialistične Zveze edini izmeti vseh tukajšnjih listov resnično delavski, dasi se poslužuje tega imena iz reklamnih ozirov skoro vse slovensko časopisje v Ameriki. "Proletarec" za:topa interese delavskega razreda in ne pozna v te in ozi-ru nobenega kompromisa. Ksr je delavstvu škodljivo, je škodljivo, in se ne more z nobenim obračanjem in z nobenim "postavljanjem na stališče" iz-premeniti v koristno. Zato s« ni postavljal "Proletarec" nikdar na nobeno drugo stališče kakor na delavsko, in se tudi za naprej ne bo dal premakniti. Svet je velik in življenje je pisano. Mnogo je velikih, globoko v interese človeštva segajočih dogodkov tudi izven rudniške jame, tovarne in delavnice. Ali tistega, kar se godi v parlamentih in vladnih uradih, v kabinetih diplomacije in za kulisami politike, v taborih in na bojiščih, v učiliščih in laboratorjih izumiteljev ali kjerkoli, ne sme delavec gledati z drugimi očmi kakor z delavčevimi, če noče izgubiti samega sebe in postati žoga sil, ki se hočejo igrati z njim. "Proletarec" se je vestno trudil, da bi bil delavcu zvest svetovalec in vodja na potih, ki se ti-soščkrat križajo in kakor mreža prepleta jo ;vpričo vseh dogodkov tega življenja je luščil jedro iz skorje in lupine ter izkušal pokazati delavcem, kje so njihovi interesi in kakšna je metoda za njih zaščito. S svojo nepopustljivostjo in doslednostjo si je "Proletarec," seveda pridobil mnogo sovražnikov. Ali naloga delavskega lista ni delati prijazen obraz tistemu, ki bi se sicer jezil. Kdor se bojuje r za veliko načelo, mu mora ostati zvest tudi v naj ljutejiem viharju, in "Proletarec" lahko pravi, da mu je ostal zvest vseh deset let. Temu velikemu načelu pa je "Proletarec" ravno s svojo nevpogljivostjo pridobil tudi mnogo prijateljev in novih bojevnikov. Armadni zbor slovenskih socialistov v Ameriki šteje mnogo mnogo takih članov, ki so prvo s|>oznanje pravih delavskih interesov zajeli iz tega lista, in mnogo takih, ki so svoje socialistično znanje utrdili in obogatili ¿r. njegovih člankov in razprav. Zato pa je "Proletarčeva" desetletnica prava desetletnica zavednega delavstva v Ameriki in naia slavnostna izdaja je namenjena najširšim njegovim krogom. Naš«* klube, naše zastopnike in sploh vse -prijatelje lista prosimo torej, da razvijejo agitacijo za čim večje razpečanje jubilejne številke, za ka tero se uredništvo in upravništvo potrudita, da bo ugajala vsakemu odjemalcu. List bo urejen primerno slavnostni priliki; obsegal bo raznovrstne članke zanimive vsebine .izključno izobrazno čti vo, in bo lepo ilustriran. Cene so sledeče: Posamezen iztis stane 5c . . .45 200 iztisov .. ...$5.50 25 " .. . . . . 1.00 300 . . . . 8.00 50 " .... 1.85 400 . . . 10.00 75 " .. ... 2.50 500 ____11.50 100 " ... 3.25 1000 ...19.00 Sodrugi! Prihodnje leto bo za ameriške delavce jako važno, ker bodo v jeseni nacionalne volitve, pri katerih se bo odločevalo o velikih vprašanjih. Tudi "Proletarcu" bo to nalagalo velike dolžnosti, kajti v borbi je vrednost neodvisnega delavskega časopisja neizmerna. Začnimo leto uspešno, da ga tudi uspešno zaključimo 1 Razširimo slavnostno številko "Proletarca" povsod med slovenskim delavstvom, raz vi j mo s tem agitacijo za list in pripravimo agitacijo za volitve! ~ Izpolnite tn kupon, izrežite ga in pošljite našemu upravništvu: % UPRAVNlfiTVU "PROLETARCA" 4008 W. 31st St. CHICAGO, ILL. Pošiljam...........dol..........cent. za ................iztisov slavnostne številke "Proletarca." Pošljite na naslov: Ime......................•............ Ulica.................................. Mesto .................................. Premogovniški kapital in vojna. V ljubljanskem "Delavcu" čita- mo: Spričo sedanjih vojnih in cenzurnih razmer ne more biti sedaj naša naloga polemizirati o zvišanju pre-mogovih cen kot takem. Protiviti se pa moramo temu, če se podraže-nje premoga utemeljuje s tem, češ da treba sedaj višje mezde plačevati. Treba bi jih bilo plačevati, toda žai, da jih nihče ne plačuje, kakor smo že nedavno omenjali. Kakor znano so moravsko-os-travski rudniški posestniki naznanili vladi koncem meseca marca, da morajo s 15. aprilom zvišati cene premogu. Uradna "Wiener Zeitung" št. 86 z dne 16. aprila je izrecno navedla, da je to podraženje utemeljeno v prvi vrsti, ker se neposredno zvišajo delavske mezde. Nekaka ureditev pogojnih (Oeding) mezd se je nato res izvršila, toda mezde se niso zvišale. Zvišanje premogovih cen v tej regulaciji mezd torej ni nikakor utemeljeno. Sedaj se prične kampanja za ceno tudi na severoizhodnem Češkem. Večkrat so prinašali listi, da se jiv seni zopet zvišajo cene premogu. Vzroki podraženja niso utemeljeni, kakor je že večkrat pojasnjevalo glasilo Unije rudarjev "Gliick Auf." Danes(pa hočemo pokazati, kako "plačujejo na vrh" veletržci s premogom, pred vsemi miljonarja Peček in Weinmann v Ustju, ki i-mata skoro vso trgovino z rujavim premogom na Češkem v svojih rokah, odkar je pričela vojna, kako velike vojne žrtve prinašata. Junija meseca 1914 je veljal na primer po oficielnem cenovniku primeroma dober premog iz revirja Duchcov vagon po 68 kron, veletr-žee, ki ga kupuje od Pečka in Wein-manna. dobi pri vagonu 8 kron popusta, torej je bil prodan vagon premoga resnično za 60 K. Septembra meseca 1914 je izšel nov cenov-nik, v katerem je bila navedena i-sta vrsta premoga po 79 K vagon; popust za prekupca,oziroma trgovca pa znaša v tem cenovniku že samo 6 K pri vagonu. Januarja meseca 1915 je veljala ista vrsta premoga že 89 K, in sicer brez popusta zs trgovce. Znesek podraženja, ki n" steka V Ž«*pe gospodov Peček in Weinmann, znaša pri vsakem vagonu torej 29 K. Tisti premog, ki je veljal junija meseca 1914 za zaseb nike ali male trgovce 60 K, velja sedaj, če prištejemo še dobiček trgovca, 95 K vagon. Enako, kakor pri tej vrsti premoga, so se zvišale cene sorazmerno tudi pri drugih vrstah. Podraženje znaša torej 50 odstotkov. Kje so zagovorniki rudniških posestnikov Peček in Wein-manna v Ustju, ki bi utegnili dokazati, da so se zvišale mezde rudarjev za 50 odstotkov, ali da so drugačni nabavni stroški tako narasli, da so bili "primorani" premogovni baroni tako nezaslišano povišati cene premogu t Če vpoštevamo, da razpošiljata Peček in Wcinmann po 4000 vagonov rjavega premoga na dan, tedaj imata vsak dan 116.000 K dobička. Res, za gospoda miljonarja, ki naj-brže nekaj svojega dobička odstopata tudi rudniškim posestnikom, se je vojna rentirala izvrstno. Ker že zopet govore o podraženju premoga. bi bilo prav dobro, če si zapomnijo javnost in vsi interesenti to številke. bolezni. Politiški oziri na tega ali onega mogotca ali njega svojce popolnoma onemogočajo občinskim nadziralnim organom, da bi pošto- V pali objektivno. Tudi "uacionalno vprašanje" se večkrat vmešava v te stvari. Značilno je, da dobivajo nekateri trgovci, čeprav so bili zaradi i-stega prestopka že večkrat kaznovani, za kazen le majhno denarno globo. Po živilskem zakonu se kaznuje prodaja ponarejenih živil z zaporom od enega tedna do treh mesecev, obenem pa se lahko naloži tudi denarna globa od 10 K do 1000 K. Predavatelj je predložil zapisnik kazni kroniškega ponare-jalca mleka, ki je bil kaznovan v času od novembra leta 1909. do februarja leta 1915 . 29krat zaradi mešanja mleka z vodo ali nesnažno-sti mleka. Dobri mož je hladnokrvno plačeval male globe ter je mešal mleko dalje. Po pravici je rekel predavatelj: "Kdor je zmožen, da ponareja in zasluži na primer tisočake s primešavanjem vode mleku, temu je pač vseeno, če mora plačati tupatam majhno globo, ki je pravzaprav le neznatno majhen del njegovih prejemkov." Zanimivo bi bilo poizvedeti, če ima ponarejalec kakršenkoli političen vpliv. Mož, ki je bil tolikokrat kaznovan zaradi ponarejanja mleka, bi moral biti obsojen po §152. obrtnega reda, ki odreja zapor obrata. Nerazumljivo je, da ponarejalec ni bil niti enkrat kaznovan z zaporom; prav "pošteno" l>i ga bil zaslužil. Predavatelj svetuje, da naj se politični faktorji ne vmešavajo v [H)vsem zdravstvene zadeve, zlasti ne v boj proti kužnim boleznim, in sicer ruj le sedaj ob vojni, marveč tudi ob mirnem času. Želja je o-pravičena, a težko izvedljiva, ker so politični faktorji zagrizeni in sebični. Nekaj jih je pa tudi, ki posvečajo svoj vpliv v splošno blagostanje. V onih primerih pa, ki jih je navedel predavatelj, bi bila primerna kontrola najboljši porao-ček. Vel i kaši v posameznih krajih, ki plačujejo večje davke, ne bi smeli o takih stvareh odločevati v zadnji instanci, ali naj se napravi vodovod z zdravo vodo ali pa ne. Kar velja v tem predavanju za Avstrijo, velja skoro enako tudi za našo Ameriko. ARHITEKTURA BODOČNOSTI. Grehi v bofu zoper kužne bolezni. V štajerskem zdravniškem društvu je imel profesor dr. Prausnitz zanimivo predavanje o napakah v boju zoper kužne Itolezni. Ker je v Avstriji zdaj svoboda posebno velika, je moral imeti za svoje predavanje specialno dovoljenje vojaškega poveljnika. Tukaj podamo le nekaj značil-nejših nn^st iz profesorjevega predavanja. Predavatelj se opravičuje, da predava sedaj, toda videl je toliko bede, ki bi se bila lahko preprečila, in smatra zaradi tega predavanje za svojo dolžnost. Najvišje vodstvo zdravstva o-pravlja državna uprava ; izvedba krajevnih odredeb glede varstva pred kužnimi boleznimi in glede njih razširjanja pa oskrbujejo občine v prenesenem delokrogu. Naloga države je. da odredi in občin, da odmfbe izvedejo. Toda velika večina občin ne more izvesti naredi», ker nima pomočkov. Predavatelj trdi, da le okolo en odstotek občin izvaja odredbe državne u-prave. Ijo malokje imajo primerne izolirne lokale, izvežbano bolniško strežno osebo, razkuževalne priprave in razkužila na razpolago. Dogaja se pa tudi, čeprav so pri rokah vsi ti pomočki, da se ne porabljajo, ker tii zanimanja ali pa razumevanja za to. Predavatelj navaja nekaj zgledov. V gorenje-avstrijsko občino, ki je zaradi svoje industrije tudi ob vojnem času velikega pomena, se je zanesla kolera. Bolnik je prišel v bolnico za kolero, ki ima prav lepo lego in bi bila primerna namenu, če bi bili preskrbeli za strežbo bolniku pripravno osebo. Tega pa niso storili. Določili so za strežnico nad 70 let staro ženo, ki ni imela prav nobenega razumevanja za svojo preodgovorno nalogo. Nihče ne l»o tajil, da je naravnost neusmiljeno, če se izroča nega težkega bolnika stari onemogli ženi. Konec pa je bil, da j«* stara ženica sama obolela na koleri. V majhnem kraju na Štajerskem se ni moglo izvršiti razkuženje s formalinom za rad i tega ob pravem času. ker ni bilo mogoče dobiti pa pirnatih paseev, da bi bili z njimi zalepili razpoke. Več ur je minilo, preden so prinesli nekaj papirja iz sosedne občine. V občini, v kateri ni dobiti nekaj pol papirja, je slab zdravstveni organ. Prav često povzročijo mogočne o-sebe v posameznih krajih iz varč-nostnih razlogov, da se ne napravijo razne zdravstvene naprave ali se celo obstoječe poslabšajo. Neka občina ni napravila vodovoda kljub nujnemu priporočilu uradnega zdravnika, ker je župan to preprečil ; občina pa sedaj zaraditega nima popolnoma zdrave vode. Res bi bil novi vodovod veljal 60.000 K; za tak izdatek se pa župan ni ! mogel odločiti, ker je "največji davkoplačevalec" v občini. Mnogokrat ovirajo zdravstveno poslovanje tudi politični vplivi.ker zasedajo mesta za dotični j>osel nesposobne oscIm». Večkrat posredujejo celo poslanci, da se sposobni ljudje odstavijo in nadomestijo z nesposobnimi. Isto velja tudi za nadzorstvo prometa z živili. Z ži vili se jako lahko razširjajo kužne Novodobna vojna tehnika, ki o-grožuje človeška bivališča, je nagnila francoskega časnikarja Jožefa Gallier, da je sestavil načrt, po katerem naj bi se v bodoče gradila mesta. Piše: Površina zemlje ne zadostuje več človeški delavnosti. Velika svetovna mesta so del svojega prometa preložila pod ceste. In danes vidimo, da je krvavi boj podoben podzemski borbi. Tudi vojna se zakopava v zemljo in si i-šče tajnih potov in skrivališč. Sedanja vojna se žariva v globino, dviga zemljo, in ko mine vihar železa in ognja, ne ostane zmagovitim četam druzega nego razvaline. Tako čas zapovedajoče zahteva nove arhitekture. Nove generacije potrebujejo novih bivališč. Naše hiše ne zadoščajo več današnjim življenjskim pogojem. Moderni stavbeniki bodo gotovo našli tako obliko arhitekture, ki ustreza novim zahtevam. Imeli bomo strehe, ki nas bodo varovale pred bombami in pred vsem, kar pada z neba. v obliki teras, na katerih bodo nume-rirane lope za letala stanovalcev. Podzemski prostori ne bodo nič manj varno in udobno zgrajeni kakor druga stanovanja. Doživeli smo revni konec onega, kar smo i-menovali klet. Dokler smo ondi hranili samo vino, je še bilo. Toda odkar je postala klet zbirališče za družine, igrišče za otroke, počivališče za starše, odkar zahtevamo od nje vse lastnosti obed niče in spalnice, smo spoznali, da stavbeniki na vsi» to niso nič mislili. Recimo naravnost: V naših kleteh se ne da stanovati. Še včeraj ni bila takorekoč nič, toda že jutri bo veliko pomenila. To je eno velikih vprašanj za bodoče stavbenike. V bodoče bodo imele kleti sobe, kopalnice in kuhinje. In hodniki lx>do v bodočem m<*stu pod zemljo vodili v kleti. Da. mesta bodo dvojno zidana: ljudje bodo Živeli ravno tako pod zemljo, kakor v njej. "in spomeniki t" — "Ej, da. umetniki se bodo morali odpovedati ustvarjanju spomenikov." PROLETAREC LIST ZA INTIMI K DfcLAVSKIGA t L.'UDlTVA. U IZHAJA VSI KI TOREK. - LMtaik la «ttUJaUlji — Jn(iilivintki éiliviki tiskmi dnibi I .iÜMgl, Illillit. Naročnina: Za Anr. riko $2.00 ta celo letu, 91.00 sa pol leta. Za Evropo $2.10 la celo leto, $1.26 aa pol leta. Oglasi po dogovoru. Pri spremembi kivaliiča ji polt g novega naznaniti _ tudi Stari naslov.___ Glill» lUrnkt «imIIMII« J««WL — MUHilki« r**M V Ameriki. — V§e pri tot be glede nerednega poédjanja lista ia drugih nerednoati, je polil jati preda« dniku družbe rr. Podlipcu. 50J9 W. 25. Pt Cicero. IU. PROLETARIAN Owl urf »mIUSKMI mvmty TMUW kr leuth Slavi« Viriaii'i Pibisbin( Ciapiiy C hie to, Nlinii. Subscription raee: United Statea and Canada. $2.00 a year. $1.00 for half {ear. Foreign countries $2.60 a year, 1.26 for half year. -:- Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): -PROLETAREC* # y. »I. STEHT. CHICAGO. ILLINOIS BRAMBOVSTVO SVETOVNE OA NA&ODA. Kapitalistično časopisje v Ameriki se toliko bavi z oboroževalnimi načrti vlade, da bi bilo tudi za delavstvo zelo koristno, če bi Be nekoliko bolj zanimalo zanje kakor doslej. Kapitalisti sicer tudi niso sami nezmotljivi modrijani, toda če napravijo posamezniki med njimi v posameznih slučajih velike neumnosti, se vendar kot razred malokdaj zmotijo o svojih interesih. In Če se sedaj navdušujejo za obrambno pripravo, vedo prav dobro, kaj hočejo. # Žal da se to o delavcih ne more enako odločno reči. Tudi med njimi jih je mnogo, premnogo zavzetih za večjo armado in mornarico. Ali vzrokov za to ne poznajo drugih kakor tiste, ki jih či-tajo v nasprotnikih, večinoma skebskih listih. Po teh pa se razvija sedaj velikanska militaristic na literatura, o kateri bi vsak prijatelj Amerike le želel, da je ne bi čitali nikjer drugod, ker dobe sicer o tukajšnji književnosti še veliko slabše pojme, nego jih imajo doslej. Cele romane tiskajo dnevniki in magazini o neverjetnih in nemogočih napadih na Ameriko; fantazije najde čitatelj v njih toliko, da bi zadostovala za celo biblioteko pravljic, ali vsa ta fantazija je večinoma tako otročja, da bi bila za otroške bajke pre-• slaba. Le namen teh groznih povesti ni otročji. Ako ga sam Teddy Roosevelt hvali, tedaj je treba priznati, da zadene tak pisatelj v črno. "Amerika je v nevarnosti! Napadena bo in ker ni dovolj pripravljena, bo izročena sovražniku na milost in nemilost Pri zmagovalcu pa ne bo milosti." To je refren, ,ki se ponavlja vedno in povsod. Nekam čudno je le to, da prihaja katastrofalni napad v eni noveli z vzhoda, v drugi pa z za-pada; en avtor pošilja kajzerjevo •armado mtd nas, drugi m i kad o vo, tretji, ki je bolj vnet za Nemčijo, . pa kingovo. Če ae oglasi še kakšen Japonec, kakor se je že zgodilo, pa napiše za svojo zabavo povest, kako bodo sinovi vzhajajočega solnca zasedli Filipine, osvojili Kalifornijo in naposled pohru-stali vse Zedinjene države, tedaj jc to za naše fan taste jeklen dokaz, da nas neizogibno čaka veliki obračun z Japomsko. Kdor je lahkoveren, se mu vpričo teh storij lahko ježe lasje na glavi. Tega naposled res ni-hče ne bi hotel, da bi nam zavladali Japonci v Ameriki in vpeljali tukaj svojo mikodovsko avtokraci-jo. Niti najmiroljubnejši proletarec si nc želi takih delavskih razmer, kakršne so doma na Japonskem. Torej! — Pridružimo se Se mi agitatorjem za veliko armado in mornarico. Lc trenotek še prej počakajmo. V nekaterih čaaopisih se je namreč pred kratkim oglasil pomožni » mornariški tajnik Franklin D. Roosevelt, namestnik Danielov s člankom, ki je vreden, da se človek nanj ozre, preden določi svojo definitivno stališče glede na oboroževanje. Visoki vladni uradnik pravi: "Ce hočemo biti odkritosrčni, ne potrebujemo sploh nobene mor narice, ako se smatra aa narodno obraipbo le ty, da preprečimo tuje kkneanje na našem atlantičneui ali pacifičnem obrežju." (J le j šuienta! Namestnik mornariškega šefa pravi ravno to, kar smo mi že ne-kolikrat dejali. Sedanja vojna kaže, da se nobena dežela ne brani z mornarico. Edini prostor, kjer so velike ladje res v skciji.so Dad-danele, ampak Turki se ne branijo z barkami, temveč z baterijami na suheiu. Sicer se pa sploh počutijo brodovja, pa naj bo angleško ali nemško, avstrijsko ali italijansko, najbolj varna v zavetju domač? luke, pod zaščito utrdb in kanonov na suhem. Tudi Amerika bi bila torej po vseh izkušnjah skrajno neumna, če bi se za obrambo svojih obrežij zanašala na mornarico. Xa obrambo ne potrebujemo sploh nobenega brodovja. Franklin Roosetelt pravi to, in mi mu pritrdimo z vsem prepričanjem. • Toda zakaj je tedaj treba pol miljarde dolarjev za nove ladje, ne glede na okroglih 700 miljonov, ki jih bo zahtevalo vzdržavanje dosedanjih bark t Tudi na to vprašanje odgovarja Franklin D. Roosevelt, in sicer tako odkritosrčno, da zasluži vse priznanje za to. Tako pravi on: "Čc pomeni obramba zaščito ogromnih interesov, ki jih imajo Zedinjene države kot svetoven narod, zaščito trgovine, njih naraščajočega prebivalstva in pomožnih sil, tedaj, le tedaj, postane mornarica potrebna. Če pa je mornarica sploh potrebna, tedaj ni nič manj potrebno, da more ta mornarica odbiti vsak napad vsakega drugega brodovja na kateremkoli morju, kjer gre za ameriške interese." Le nekoliko popravka bi bilo treba, pa bi tudi mi podpirali besede Rooseveltove. » Če pomeni obramba nekaj druzega kakor obrambo, tedaj imajo prav tisti, ki zahtevajo, da naj zgradr Zedinjene države mornarico večjo od brodovja vseh ostalih držav. Namestnik mornariškega tajnika se površno izraža, ko govori o interesih našega naraščajočega prebivalstva. Ameriški delavec, pa naj je rojen tukaj ali v Evropi, nima prav nobenih interesov na kitajskem ali perzijskem morju. Toda Franklin I). Roosevelt menda ne misli na tisto prebivalstvo, ki se množi v Ameriki, temveč na one kraje, ki niso bili acmriški, pa smo si jih popolnoma ali pa napol "pridružili", n. pr. Filipine, Haiti i. t. d. Najjasnejša pa je vsekakor beseda o zaščiti trgovine. Ta trgovina sicer tudi ne bi potrebovala nobene vojaške zaščite, če bi bila miroljubna. Ali kapitalizem hoče delati .kupčije na vsak način, če ne gre izlepa, pa izgrda. In kadar hoče v tujih deželah izsiliti profit, potrebuje "zaščite". In Če bi tudi drugi radi mešetarili in izkoriščali, kjer želi mešetariti in izkoriščati sama, potrebuje zopet zaščite. Ali — kaj imajo s tem opraviti ameriški delavci? Oni prodajajo svojo delovno moč, edino svoje blago, v Ameriki, pa ne v Aziji in ne v Afriki. Oni nimajo nobenih interesov na tujih morjih. Pač pa jih imajo naši kapitalisti, Rockefeller, Carnegie, Morgan, Schwab, Gary i. t. d. Tako je trtrej potrebna mornarica záT interesóse naših kapitalnih magnatov. In da ne bi bilo zanje nobeno brodovje do8ti veliko, verjamemo radi. *A če je tako, naj vlada jasno govoVi. Naši kapitalisti niso Amerika, podpiranje njihovega profitarstva ni obramba domovine. To je treba povedati. Politika in biznis. Mesto San Francisco je ponudilo demokratični stranki 200.000 dolarjev, da bi imela svojo konvencijo 1. 1916. tam. To je doslej največja ponudba te vrste. Chica go, St. Louis in Dallas, Tex. so ponudili po 100.000 dolarjev. Mogoče je pa, da zviša Chicago svojo ponudbo do enake višine kakor San Francisco. Tudi Omaha tekmuje za to konvencijo. Bojkot v Italiji. Več industrialcev v Genovi se je združilo v sindikat z namenom, da se bo v bodoče bojkotiralo avstrijsko, ogrsko in nemško blago. Politična in gospodarska demokracija. Amerika je demokratična dežela. Odkar sc je ločila od Velike Britanije, kar je dosegla z revolucijo, nima monarhov, nima aristokracije, nima birokracije, ki bi ji pitava izročala vlado. Predsednika zveze, guvernerje posameznih držav, sodnike, uradnike ai voli ljudstvo samo. To so vse znaki demokracije. Kdor bi se v Ameriki drznil reči, da niso javne uredbe v tej deželi demokratične, bi ga smatrali za obrekoval* ca Zedinjenih držav ali pa za norcu Kako je torej to ,da niso za ljudstvo Zedinjene države pravi raj na zemlji t Da'niso, jc namreč tako jasno kakor svetloba solnca, kadar je lep dan. Če bi bile raj, ne bi moglo biti sainou-uiorov, pohabljencev, zločincev in ne bi bilo treba ječ, prisilnih delavnic, električnih stolov in vislic, šerifov, policistov in kogptablov. Nekateri posamezniki pate uživajo raj v tej deželi, ker si lahko urede življenje po svoji volji.v To so, kakor jc splošno znano, velekapitalisti, veliki posestniki, dolarski mogotci, katerim dovoljuje njihovo bogastvo, da si kupijo, kar se more 'kupiti za denar. In to je dandanes skoraj vse na svetu. Poleg te razmeroma malo peščice sreč-nikov je pa ogromna množica onih, ki uživajo od lahkih vic pa do gorečega pekla vse stopnje muk, s katerimi se baje ukvarjajo hudiči na drugem svetu, da jih pripravijo grešnikom, kadar zapuste to solzno dolino. Amerika je demokratična dežela. To uči naša ustava, o kateri vc vsak šolarček, da je najbolj demokratična na svetu. Glavar Zedinjenih držav ni vladar, temveč prvi služabnik, prvi uradnik a-meriškega ljudstva. Kakšna velikanska razlika je med našimi uredbami, pa med onimi v postar-ni Evropi, kjer vladajo kronane glave po milosti božji in se jim mora ljudstvo klanjati do tal! Vse res, vse prav. in noben pameten nc bo tajil, da ima republika prednosti pred monarhijo. Če bi kdo izkušal v Ameriko vpeljavati krone in žezla, smo prepričani, da bi naletel na odpor, ki bi mu za nekaj časa vzel veselje za take poizkuse. Ali tajiti se vendar ne more. da stradajo ljudje tudi v veliki ameriški republiki; in med stradanjem in stradanjem ni razlike, če je urejeno monarhijo ali pa demokratično. Ustava Zedinjenih držav je pač že nekoliko stara, in tistih par dotatkov in resolucij, s katerimi so jo opremili tekom časa, je ni moglo spraviti na vrhunec naše dobe. Ali s tem se vendar ne morejo pojasniti in razložiti vse pomanjkljivosti našega življenja v Ameriki. V svojem jedru je ta konstitucija vendar demokratična, in na zemlji ni države, ki bi imela načeloma bolj demokratično. Pa vendar je v deželi beda, brezposelnost, trampanje, umor, tatvina, linČanje, graft, jetika, lakota, veliko umiranje otrok, silna statistika samomorov, sploh gorjč v vseh mogočih oblikah in na vseh mogočih stopnjah. Ko se je ljudstvo v katerikoli deželi bojevalo zoper absolutizem, za konstitucije, za parlamentarizem, za defnokracijo, je pričakovalo od svoje zmage zboljšanje svojega položaja. Ljudje, ki žive v svojih mislih na luni. lahko fantazirajo, da je šlo v takih bojih le za oblike. Ali čc bi bili mislili puntarji lc na zunanjo lepoto, se ne bi bili najbrže nikdar uprli monarhiji; zakaj razkosnost, pompoznost, parade, blišč in sijaj se na kraljevskih dvorih in v monarhističnih rezidencah lahko veliko bolj razvija kakor v republiki. Ljudstvo pa se ni bojevalo zato, ker se mu krone niso zdele lepe. ampak ker je čutilo, da je njegovo trpljenje v zvezi z obliko vlade. Kjer je moglo, je porušilo avtokratieno obliko v nadi, da bo potem samo odločevalo o svojih razmerah in da bo tedaj njegovega trpljenja kraj. Odpravilo je stare oblike, v Ameriki celo prav tc meljito. Nas predsednik n. pr. ni niti ekscelen-ea, kar jc v Avstriji ali Nemčiji vsak minister, vsak feldinaršallajtnant. Ali ljudskega trpljenja vendar ni kraj. In če hočemo biti prav od- kritosrčni, moramo priznati, da ga je v Zedinjenih državah še več in da je št* hujše daues* kakor takrat, ko še ni bilo Zedinjenih držav, ampak so bile le kolonije njegovega veličanstva kralja Velike Britanije. Kako je to mogoče, ako je demokracija zveličavna? Da, demokracija je dobra. Demokracija je pogoj vsega haprodka v človeškem svetu; demokracija je pogoj vsakega zboljšanja. Ali — demokracija mora biti zavarovana in zaščitena, in demokracija mora biti popolna. In le, če je popolna, more biti zavarovana. Takrat, ko se je ljudstvo bojevalo za demokracijo, je pa bilo v zmoti glede na njene pogoje in na njeno nujno vaebino. Bojevalo se je za politično obliko, pa je prezrlo, da je tudi politika veliko bolj odvisna od drugih razmer, od gospodarskih razmer, kakor od vseh pisanih zakono». Napravilo je politično demokracijo, ne pa gospodarske. In tako ni politična dobila podlage, na katero bi se bila mogla opreti, in danes visi v zraku. Demokratično konstitucijo imamo, v praksi pa ni demokratičnosti niti v politiki. Gospodarsko so tudi Zedinjene države ari-stokratično urejene. Plemških naslovov in grbov kakor v Nemčiji, v Avstriji, v Rusiji, sicer ul v Ameriki, toda naša plutokracija, ki nadomešča z miljoni pradede in s čeki grbe, ima praktično tisočkrat več moči od katerekoli evropsko aristokracije. In s to močjo je uničila tudi politično demokracijo v Ameriki, ali pa je vsaj napravila velikansko farso iz*nje. Demokracija zahteva enakopravnost. Ta pa še davno ni dosežena, če ni baronov in grofov, ampak je vsakdo mister. Kajti tisti mister, ki ima deset miljonov, ima tudi neskončno več pravic od onega mistra, ki ima prazen žep. Demokracija pomeni neodvisnost. Ali državljan jc v tistem razmerju odvisen od drugega državljana, v katerem se razlikuje bogastvo enega in drugega. Čc je posestna razlika majhna, je tudi odvisnost majhna; od kapitalista, ki ima miljarde, tovarne, rudnike, zemljo, železnice, plavže, je pa delavec, ki nima ničesar, bclj odvisen kakor navaden državljan v monarhiji od c« sarja. Zakoni logike ne bi bili vredni piškavega o-reha. če ne bi izkušali tisti, ki razpolagajo z gospodarsko močjo, izrabiti svoj vpliv tudi v političnem življenju. Zato opažamo pri vsakih volitvah, da ima ljudstvo po naši demokratični ustavi volilno pravico, pa vendar izvolijo poslance in uradnike kapitalisti. Ako bi mogle biti politične razmere neodvisne od gospodarskih, se to najbrže ne bi zgodilo; toda ker sta politika in ekonomija takorekoč siameška dvojčka, zažuga kapitalist ljudstvu z gospodarskim prstom, in iz gospodarskega strahu uboga ljudstvo tudi politiftnu, V kapitalistični družbi jo resnična demokracija nemogoča. Da žive sinovi in hčere naših plu-tokratov prav tako kakor princi, grofi in baroni po Evropi, le da jih še prekašajo s svojo blazira-nostjo, ekskluzivnostjo in prevzetnostjo, da je v rezidenci kakšnega ameriškega multimiljonarj* večja razkošnost, potrata, gizdelinstvo in ošab-nost kakor na kakšnem knežjem dvoru, bi bilo še najmanje. Ali ta gospodarska aristokracija ima neprimerno več moči od "rojene, in s to močjo grabi tudi mnogo večje pravice. S to močjo obsoja armade poštenih ljudi na stradanje, obsoja m poslušne elemente na pogin valed trajne be-^ de, obsoja ljudske množice na politično odvisnost. S svojim denarjem jc ta gospodarska aristokracija napravila iz ustave navaden kos papirja in zadušila demokracijo v deželi. >> Prava demokracija se more ustanoviti le na demokratični gospodarski podlagi. Politične prednravicc padejo le tedaj, Če izginejo gospodarske predpraviee. Iz tega razmotranja sledi, da jo socializem edina zanesljiva podlaga demokracije. Tudi Zedinjene države bodo takrat resnično demokratične, kadar bodo socialistične. Rešilna smrt. V Chieagu je prišel na svet otrok, čigar kratko, komaj nekoliko dni trajajoče življenje je dvignilo po časopisju, v znanstvenem svetu in med ljudmi; ki hočejo povedati svoje mnenje o vsaki stvari, če se jih tiče ali pa ne, več prahu kakor življenje miljonov. ki delajo in ustvarjajo cela dolga desetletja. Dete se je namreč rodilo pohabljeno; bil jc spak. Brez operacije je moral umreti; operacija bi mu bila morda rešila življenje, nikakor pa ne zdravja. Do svoje smrti bi bil ostal paralitičen, nesposoben za vsako delo, vedno v nevarnosti nesreče, breme sebi in drugim. Zdravnik dr. Haiselden ni hotel izvršiti operacije, s katero bi se bilo to življenje morda rešilo. Na vseh koncih in krajih se je razvila o tem slučaju živahna diskusija, zdravnik je dobival pi-' srna in telegrame, vos dan so ga klicali po telefonu, časopisi so objavljali dolgo članke in in^ervjuve, po klubih, v katerih ubijajo člani in članice dolgčas. so debatirali po cele ure. Medtem ko so zdravniki vočipoma dajali svojemu tovarišu prav, so ga drugi ljudje, ki se radi imenujejo moralne, silovito napadali, trdeči da je bila njegova dolžnost na vsak način rešiti življenje, če ga je bilo mogoče rešiti. Zanimiva reč! ČloveSko življenje je nenadoma dobilo velikansko ceno. Življenje, ki se je komaj splodilo. življenje, ki ne bi prineslo nikomur ne koristi ne veselja in bi bilo za njegovega lastnikš samega lc nepretrgana veriga trpljenja. V Evropi se uničuje življenje na miljone. V Ameriki in v vsaki industrijski deželi se ponesreči leto za letom na tisoče delavcev le zato, ker bi var- nostne naprave veljale denarja. Visokorodni gospodje in elegantne dame nimajo skrbi zaradi uničevanja tega življenja. Zdravnika, ki ni hotel rešiti otrokovega življenja za samo muko in bedo, so hoteli na vsak način postaviti na sramotni oder. Koroner si je sestavil poroto iz chicaških zdravnikov, ki je preiskala slučaj in oprostila dr. Haiseldena. Izrekla je, da je otrok umrl vsled telesnih nepravilnosti; z operacijo bi s«' bilo njegovo življenje morda podaljšalo, ali bilo bi brezupno življenje. Zdravnik je torej prost. Ali lahko bi se mu bilo zgodilo, da bi bil obtožen uboja. Družba ve, da se primerijo taki slučaji večkrat. Družba napravi zakone za vse potrebno in nepotrebno. Ali za zakon, ki bi uredil tako slučaje, bi bilo treba nekoliko poguma in odkritosrčnosti. Družba našega časa se pa rajša skriva za zagrinjalom hinavščine. Sodrug Eugene V. Debs je odklonil nominacijo za predsedniško kandidaturo v prihodnjem letu. Debs je bil v letih 1900, 1904, 1908 in 1912 kandidat Socialistične stranke za predsednika Zedipje-nih držav in je med zavednim delavstvom v Ameriki zelo popularen. Pravi, da je bil doslej vedno imenovan na konvencijah, na katerih ni bil navzoč. Topot s«» izvrši nominaeija s splošnim glasovanjem. KAZEN, KI ZBOLJfiUJE ari 1 5i r Poročilo A. F. of L. konvenciji v San Francis-eo pravi, da zahtevajo nezgode v industriji Amerike 25.000 smrtnih žrtev na leto, 700.000 oseb se pa pri delu težko poškoduje. Poročilo priporoča varstvene zakone. Ampak če jih A. F. of L. pričakuje od kapitalističnih strank, bo dolgo čakala. V nekem chicaškem listu je bilo te dni objavljeno sledeče pismo: "Bil sem več let v ječi. Odkar sem odpuščen, ini je nemogoče d biti službo, ki bi jo mogel opra ljati. Na nesrečo se nisem izuči nobenega rokodelstva ali trgovine. Ako prosim pri kakšni družbi za mesto, moram izpolniti listek z vprašanji, kje da sem bil zaposlen zadnjih 6 ali 7 let in zakaj sem zapustil svoje mesto. Za mojo prošnjo je treba še posebej garancije dveh oseb, ki imajo svojo domačijo. Kako naj označim komu voditelja kaznilnice kot referenco? Star sem 34 let, toda slaboten sem. Kaj naj storim? Seveda bi lahko šel k Salvation Army in delal v katerem izmed njeni-h obratov. Ali kakšna je tam plača T Po tednu dela 1 ali 1.50 dol. Ali se je mogoče oblačiti s tem? Da pride človek naprej, mora biti predvsem čedno oblečen. Naj li delam na železnici? Mene, slabotnega človeka, so vedno odklanjali. Za to delo imajo dovolj močnih ljudi.. Pripravljen sem sprejeti delo, ob katerem bi mogel pošteno živeti. Ne zahtevam dobrodelnosti ali simpatije, temveč le priliko za delo. Sicer postanem zopet žepni tat ali cestni ropar in pridem zopet v ječo." Tu je človek, ki je imel toliko odločnosti, da je spravil nekoliko vrst v javnost. Koliko jih je, ki se preveč sramujejo, da bi povedali, kaj jth je zadelo, in razkrili svojo bedo? Tu je mož, ki se z vsemi štirimi brani povratka v kaznilnico. Pošten bi bil rad. Ali v kapitalistični družbi ni to odvisno od človekove volje. Beda je mati zločina, bede je pa toliko, da je pravi čudež, če ni še mnogo mnogo več hudodelcev. A če je Človeka enkrat zadelo, da je prišel za mrežo, je poyratek v pošteno življenje skoraj nemogoč. Zakon določa za vsak pregrešek toliko in toliko mesecev ali let zapora. Zakorn je slep in ne opaža, da obsoja večiro za vse življenje. Pravijo, da je lrtiinen kazni poboljšati človeka. Ali sramota ne poboljša nikogar in beda, ki stoji pred vratmi kaznilnice tudi n pomoga poboljšavati. Kazen, hoče varovati družbo hudodelstev pomnožuje na ta način hudodel stva. Dokler nc bo poskib jeno, da se omogoči kaznjenycm po končani k?zni pošteno ži/l;en'c. je ves naš kazenski sistcu brez zmisla. ZA SLAVO. Šestnajstletni Charles Hardy bi rad postal slaven električar kakor Edison, Carthy, Tesla ali Marconi. Zato je pa poleg ženialnosti treba tudi študij. Ne vemo. Če ie fant dovolj ženialen; zdi sc pa, da zaupa svoji glavici precej, zakaj ker ni našel druge poti, da bi prišel do študij, je v nekem petcen-tovskem gledališču ukradel električen motor, da bi eksperimentiral z njim. Odnesel ga jc v neko jamo, kjer jc res delal poizkuse. Policija je izvedela od nekega dijaka vise šole, kje je motor.Mlade-nič se izgovarja, da bi ga bil vrnil, ko hi bil dovršil svoje poizkuse. Fantova izpoved se zdi verjetna. In četudi je metoda, ki jo je izbral, naivna, kaže vendar tudi ta sam na sebi malenkostni dogodek, koliko je v naši krasni kani» talistični družbi na glavo postavljenega. Lenuhu s prazno glavo so na razpolago vse prilike; človek, ki bi rad študiral, pa nima denarja, mora krave pasti ali pa krasti. Čudovito modro in pravično organizirana družba! Thomp8onovi cilji. John O.Yeiser iz Omaha, Neb., je preklical republičansko peticijo, da bi bil pri spomladanskih prelimiivnrnih volitvah Roosevelt postavljen za predsedništvenega kandidata. Namesto tega je bila vložena peticija, ki zahteva ehica-Skega mayorja Thompsona kot kandidata za predsedništ70. Thompson baje čisto resno misli na to kandidaturo. Cilj je lep, le moč je bolj majhna. Mogočni shodi, ki so ae vršili po vsej Angliji v spomin Keir Har-dieja, kažejo, da živi na Angleškem Hardicjcv duh, dnh medna rodnega nocializma. fbolitabic Justična puška. i . V potek,*19. t. tu. je bil v Salt Lake City, Utah, v državi pobožnih monuouov, ustreljen Josef Hill-ström. Ustreljen v imenu zakona, po obsodbi utah-škega sodišča. Amerika je tolika; v mnogih državah imajo še smrtno kazen in mnogo justifikacij se izvrši. U-smrtitev Ilillstroma je pa vendar zelo uenavaden slučaj. Obsojen je bil, da je umoril grocerista Johna Morrisons in njegovega sina Arlinga. Juri-dično je bila obsodba najmanje dvomljiva. Direktnih dokazov ni bilo nobenih. To, kar imenujejo dokaze po okolščinah, bi se smelo smatrati kvečjemu za sum. Vzroka, zakaj naj bi bil obtoženi izvršil umor, ni najti nobenega. Tudi ni uganiti, kakšno korist naj bi bil imel llillstrom od tega zločina; kajti preden je bil Morrison umorjen, so se baje pri njem pakrat izvršile tatvine, s katerimi se pa IIillstrom ne more spraviti v nobeno zvezo. Ves pravni položaj je bil torej vsaj nezadosten za smrtno obsodbo. Kljub temu so sodniki v Salt Lake City izrekli obsodbo in guverner Spry jo je potrdil. Za rešitev Ilillstroma so bili storjeni razni koraki. Socialisti na ¡Švedskem so zanj nastopili pri svoji vladi — llillstrom je bil po svojem rojstvu &ved — in švedski poslanik je posredoval pri zvezni vladi v Washington, D. C. Predsednik Wilson se je potegnil za stvar in na njegovo prizadevanje se je eksekucija enkrat odgodila. llillstromovi zagovorniki so medtem zbirali materijal, s katerim so hoteli doseči nov proces. Ali za to je bilo treba več časa. Ko pa je predsednik Wilson drugič brzoja-vil guvernerju, je ta odklonil vsako nadaljno odgo-ditev, Češ da se pot justice ne sme ustavljati. Hillstrom je bil pesnik. Nekatere" njegove pesmi so celo v šolskih knjigah in otroci se jih uče deklam i rat i. Vseh seveda ne, zakaj Hillstrom je zložil mnogo revolucionarnih pesmi, katerih seveda ne dajejo otrokom v roke. Ali med tistimi, ki so našle pot v šole, so nekatere tako nežne, da se sodniki, če bi bili količkaj psihologi, ne bi bili upali izreči smrtne obsodbe brez tehtnih dokazov. Kajti kadar teh ni, je treba še bolj vpoštevati značaj človeka. Sodniki v državi mormonov ga niso vpoštevali. Obsodili so moža na smrt in guverner je dal sodbo izvršiti. llillstrom je bil član zveze Industrial Workers of the World. Nehote se mora človek vpričo pomanjkanja dokazov vprašati: Ali je moral llillstrom zato umreti, kar je bil vpisan pri I. W. W. t Marsikomu v Ameriki je ta organizacija trn v peti. Dosti je uradnikov, ki postopajo napram njenim članom, kakor da bi stali izven zakona., Z raznimi ltojnimi metodami te zveze ta; tudi mi ne strinjamo. Toda če stoji človek pred sodiščem pod obtožbo na življenje in na smrt, tedaj ui vprašanje, kateri organizaciji pripada, temveč edino to: Ali mu je zločiu dokazan ali ne T llillstrom je do zadnjega trenotka trdil, da je litidolžeii. 8 to trditvijo na ustnicah se je poslovil od življeuja. In mnogo, mnogo argumentov kaže, da je govoril resnico. Če se danes ali jutri I>otrdi, da je bil res nedolžen, kdo popravi tedaj smrtno krivico T V ječi je bil llillstrom ves čas miren. V petek zjutraj, ko so ga zbudili za zadnjo pot, so se njegovi živci razdražili, pa se j«? uprl biričem. flerif, ki si je baje pridobil njegovo naklonjenost, ga je pomiril, llillstrom je šel poteiu s trdnimi koraki na morišče in se je dal ustreliti z nezavezanimi očmi. Ko je že sedel na smrtnem stolcu, je še enkrat ponovil, da umira nedolžen. Ko je bilo dano povelje za streljanje, je llillstrom sam ponovil besedo "Firc!" Pravijo, da je bil takoj mrtev.' Dan preti smrtjo je {»oslal znancem več telegramov. Gospodični Elizabeth Ourley Flvnn, znani agitatorici I. W. Wf. je brzojavil: "Živel sem kot rebel in želim umreti kot rebel." Tajniku o-m en je ne organizacije Haywoodu je brzojavil, če more poskrbeti, da bo pokopan v Wyoming, ken noče biti v državi Utah niti zagreben. Ko so mu naznanili, da je guverner odklonil Wilsonovo prošnjo za odgoditev eksekucije, je dejal, da je pripravljen umreti in da ne pričakuje nobene milosti. "Ne maram milosti, je dejal, ampak zahteval sera pravičen proces. Če mi je ta odrečen, rajši umrern, kakor da bi na kolenih prosil za milost ." Vprašali so ga, če želi duhovnika. Odgovoril je, da si je napravil sam svojo vero, ki mu zadošča. Sel je v smrt zvest svojemu prepričanju. Hiša guvernerja Sprvja, kaznilnica in še nekatera javna poslopja so bila po noči pred eksekuci-jo izredno zastražena in ves čas so žarkometi razsvetljevali okolico, ker so se baje bali napadov od Strani I. W. W. Zgodilo se pa ni nič takega. Po dosedanjih dispozicijah bo Hillstroraovo truplo pokopano v Chieagu. Tukaj bo v zemljo položen mož, ki jc storil v svojem življenju mnogo lepega in koristnega in od katerega je delavstvo pričakovalo še mnogo dobrega. Vprašanje če pojdejo njegovi sodniki z mirnejšo vestjo iz tega življenja, kakor je šel on, danes ni rešeno. Bolniško zavorovanje. Ameriška zveza za delavsko za-konodajstvo je te dni objavila načrt zakona, s katerim naj bi se v posameznih državah vpeljalo obli-gatdo bolniško zavarovanje. Temeljna misel načrta je ta, da bi prispevali za zavarovalnino delodajalci, delavci in države. Delodajalec in delavce bi plačevala vsak enak del, drŽava bi pa pri-spevala Četrtino vsega zneska. Načrt se "nanaša ua ročno delo in na vse druge uslužbence, ki zaslužijo manj kakor 100 dolarjev ua me-sec. Vsakemu zavarovancu bi bila zajamčena zdravniška pomoč, zdravila, eventualno oskrba v bolnišnici ter podpora v znesku dveh tretjin mezde za najdalje 26 tednov v letu. Zdravniška pomoč bi se dajala tudi ženam zavarovancev. Z ozirom na to, da ni doslej še ničesar, bi bil to napredek. Nekaj je več kakor nič. Ali posebno velik ne bi bil in v Evropi imajo marsikje boljše zakone. Temu načrtu bi se lahko dosti prigovarjalo, Velika napaka bi bila vsekakor to, če bi se zavarovanje omejilo na zaslužke do 100 dolarjev in bolniška podpora na 26 mesecev. Ako zasluži delavec 25 dolarjev na teden, je to že čez 100 dolarjev na mesec; ali v današnjih razmerah to vendar ni tak dohodek, da bi bil človek lahko brezskrben, če ga zadene bolezen. In omejitev bolniške podpore, itak manjše odrednega zaslužka, na 26 tednov, bi bila zelo oskosrčna. Seveda je sploh še veliko vprašanje, kai porečejo državne zakonodaje. V New Yorku so zaprli 35 šol, ker se je izkazalo, da niso ognja varne. Koliko bi jih morali za preti po Ameriki, ako bi po v^eh mestih vestno preiskali, kako je poskrbljeno za varnost življenja v slučaju požara? Kašelj in hripavost prideta s mrzlim vremenom, ter jih je težko odpr «. ' Njihovo zdravljenje zahteva hitre pomo6 in rabo kakega zaf v»iivega zdravila. SEVERAS _ Balsam for Lungs (Severov Balzam za Pijuta) ee rabi pri zdravljenju prehlada, kalija, hripavoeti, vnetja »apnika in oelovskega kailja le pi oteklih pet in trideset let Je zelo izborni teiilni pripravek. Njegovo rabo priporočamo veim — mladim in etarim, otrokom in odraelim. Cen' 26 in 50 centov. "Imel Mm hudi kašelj." pite f. Prank Vaoha. Is ! Ik River. Minn., "tar mid kupil steklenico Severine«« lia tam* s« PlJoCa Id prmlno aein gm porabil celo »teklentro, K ke more laloiltl, naroČite Jih od uaa. 7APPVA medla glavobol, » L,Iut» muoca, jetrne pri-t<>ibe, i laten Ira In ftotfnloa ae vdajo zdravljenju, ako ae raUJo kakor navedeno v navodilu SEVERAS Llver Pills (Sevetove Jetrne Krueljioe). CenaKc. W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. Si S3 OB POTRUDITE SE! Božič se bliža in čim preje se spomnite svojih v domovini in jim pošljete nekaj denarja, tem gotovejši ste lahko, da si bodo kaj bojšega preskrbeli sa praznike. Sedan|e cene so: 10 kron za......... 20 kron za......... $1.60 100 kron $15.60 $3.15 200 kron .....$31.20 $4.70 400 kron .....$62.40 $6.25 500 kron .....$78.00 $7.80 1000 kron za..... ....$156.00 40 kron za......... 50 kron za...... Nad tisoč damo še posebne znižane cene! Prebitek in glavnica $669,672.99 Hunilni sloge $4,687,208.83 Pišite nam v vašem materinskem jeziku na KASPAR STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ELLI0N0I8. Bupccv o Sibiriji. Dr. Krek o jugoslovanskem vprašanju. Slovenski listi ponatiskujejo govor, ki ga je imel dr. Krek lani 17. maja v Smihelu na Koroškem. Dr. Krek ni bil nikdar naš prerok. Njegovi nazori o jugoslovanskem vprašanju so nam davno znani, pa seveda tudi niso naši nazori. Ali ker se ta govor sedaj tako citira, kakor tla bi obsegal politični program Slovencev sploh, ne lx> otlv^eč, da s«? o njem izpregovori nekoliko besed. Da pa bodo razumljive tudi tistim našim čitateljem, ki ne poznajo klerikalne, in specialno Krekove teorije o jugoslovaustvu, podajamo za danes tudi mi njegov govor. Kar je treba reči o njem, pa povemo prihodnjič. Krek je torej govoril tako: Kaj je to 44jugoslovansko vprašanje?" Za nas to ni nobeno vprašanje, ker mi imamo jugoslovanski odgovor. Vprašanje je samo za Nemec. Nemci so mislili, da se bo naša država razvijala tako-le: V naši polovici bodo komandirali Nemci, v ogrski Mažari. Zatrdno so bili uverjeni, da bo mogoče 4'male narodiče," Slovence in Hrvate, ponemčiti z uradništvom, solarni in vsem vladnim aparatom, kakor na Koroškem še danes poskušajo. Zunaj države se niso bali Srbov in Bulgarov, ker je na Balkanu gospodaril Turek in so si mislili, da bo turšks država vekomaj obstala. Turški sultan je gotovo jokal, ko je slišal, kako so bili Turki po notah tepeni. A gotovo veliko bolj grenke solze so pretakali Nemci, zato ker je padel Turek. Nemška politika je držala Turka in zaupala v njega kakor Turek v svoj koran. Ne samo naši Nemci, ampak tudi Nemci v rajhu so čutilj potrebo prodirati po svetu s svojo trgovino in svojimi ljudmi. In Nemci res prodirajo. S svojo trgovino in kolonizacijo so začeli uspešno konkurirati z Angleži in Francozi in so dobili zunaj države precej stopnje, zlasti v Afriki na več mestih. S pomočjo naše države so hoteli proti vzhodu, proti Balkanu, Mali Aziji in Perziji naprej. Dokler je ostal Turek, je bilo to lahko mogoče, ket-Turek jih podpiral. Nemška trgovina iz rajha je v Mali Aziji silno napredovala. Trgovina v naši državi je še posebno navezana na Balkan, ker ni-mamo ne v Aziji, ne v Afriki, ne v Ameriki druze-ga kakor 150,000 izseljenih Slovencev. Zato se naša trgovina ne more drugam razširiti kakor na Balkan in Malo Azijo. Če nam tam zapro trge, vemo, da gre našemu delavcu slabo. To se je pokazalo med balkansko vojno. Naše tovarne so stale in naše delavstvo je silno trpelo. Zdaj je v teh krajih postal močan Slovan, Črnagora, Srbija so se o-krepilc, Bulgarija se je razširila, in Turek je izgubil svojo moč v Evropi. Zdaj je prišlo Nemcem na misel: Kaj bo zdaj z Jugoslovani» Jugoslovansko vprašanje jc stopilo na dan, ker so začeli čutiti žepi nemških kapitalistov. Ti narodi niso hoteli in nočejo kupovati vež od. našega blftga. Koliko smo izgubili meti Bulgari, Srbi, Rnmuni! Lahi, Francoz je, tudi Nemci iz rajha prodajajo doli, Avstrijci pa nič. Vrhtega pa prid« ** tale reč zraven: Srbi i-majo progrsm. da fioč#jo združiti vse Srbe, tudi avstrijske Srbe. in medse štejejo tudi nas. Zato se Nemci bojijo, da ne bi začeli Slovenci črez mejo gledati. Zakaj T Zato, ker so prišli šele sedaj na to, da Slovenci in Hrvatje čuvamo morje, in brez morja dandanes nobena država nič ne pomeni. Morje je za državo, kar j«* za človeško telo srce, morje odpira pot v svet. Če bi kaka nesrečna vojna odtrgala našo državo od morja, je naša država izgubljena in razbita. Če se ji odtrga cela Oalieija ali Češka, bo še močna, če bo imela morje; če pa izgubi morje, je po njej. To morje, ta zaklad za državo, čuvamo Slovani. •Naša država je svojčas podpirala Lahe. Lahi pa gledajo Čez mejo, in Italija je postavila na vseh gričih topove in se pripravlja menda, da bo kot zaveznica nam pomagala. Naenkrat so začeli gledati, kaj bo iz tega? Slovenec se giblje, Hrvat j« se gibljejo I In pravijo: Jugoslovansko vprašanj«*. Poslanec Dobernig se v potu svojega obraza trudi, da bi rešil ta rebus, to uganko. Na jugoslovansko vprašanje imamo mi odgovor: Kar nas jc narava po isti krvi, po isti zemlji in pa ¡»o isti govorici nekdaj spravila skupaj, in kar nas je usoda postavila v našo državo, v naše cesarstvo, vsi skupaj, pa je jugoslovansko vprašanje rešeno. S svojim koroškim jezikom, o katerem trdijo, tla g* Kranjci ne razumemo, pridete lahko do Črnega morja. Ena kri, on jezik, ena zemlja! Omenjalo se je, da je naš rod trinajst stoletij v teh krajih. Kavno ta tlel Spodnje Koroške se je imenoval svoj čas "hrvatska vojvo-dina". To ime je bilo pri vas znano. Te hrvatske vojvode so vaši pradedi ustoličevali pri Krnskem gradu. Naši pradedje so prišli iz Azije ,po Donavi. Ob vodi so pota. Ob Savi jih je vodila pot naprej in ob izvoru Soče do Jadranskega morja in ob Dravi v Tirolc.^Vse te vode tečejo, kakor takrat. Vse to ozemlje je ena zemlja! Kjer se stekajo vode, tam prihajajo ljude skupaj! Vode in ne gore! Ne Karavanke. Te nič ne pomenijo! Ko bodo šli ob votli, se bodo srečali kot bratje pri Hrvatih. Ali ni neumnost, da so sedaj te dežele tako razkosane? Svoj čas so bile skupaj. Napoleon je strnil beljaško okolico z Dalmacijo in Kranjsko v eno deželo. (Vsar Franc prvi je združil vse slovenske dežele v eno deželo. Kako dolgo je od tega! Ta misel skupne zemlje v naši državni polovici je živela do zadnjega časa in še minister Schaeffl okrog leta 1870. jc večkrat omenjal ilirsko provinco, v katero spadajo naši Korošci. Kranjci, Štajerci, Primorci in tudi Hrvatje, ki so iste >'crc, istega jezika. V tej reči je res to. ksr oni pravijo, jugoslovanski^ vprašanje, ali kar oni mislijo, "jugoslovanski strah". Reci fantiču: Dozdaj smo gledali proti se veni, odkoder prihaja mrzel sever; poglejmo sedaj proti jngut kjer trta zeleni, citrone rumen i jo in greje gorko solnce. Nc na mrzli sever, na topli Ko je izbruhnila vojna, se je znani »"uski revolucionar Burcev vrnil v Rusijo, tla bi po svojih močeh pomagal deželi. Mislil je, da bi v teh časih Rusija lahko potrebovala tudi njegovo delo. «Toda carjeva vlada se ni zmenila za njegove namene. Zrn jo je bil Bureev le revolucionar, in komaj je prišel iz Pariza, ga je pograbila policija, vrgla v trdnjavo Petropavlov.sk in potem poslala v Sibirijo... To despotično postopanje je bilo zaveznicama Rusije, Angliji in Franciji, zelo neprijetno. Težko je govoriti, da se kdo bojuje za svobodo če zapira njegov tovariš svoje lastne sinove. Pariška in londonska vlada sta posredovali v Petrogradu, in na-po™ed je bil Bureev "pomiloščen." Nastanil se je nato v Tveru, kjer živi kot svoboden pisatelj. Ko je uredništvo Birdževskih Vjedomosti zvedelo o tem, je poslalo k njemu sotrudnika, da bi ga povprašal o vtiskih, ki jih je dobil v sedanji Sibiriji. Burcev mu. je povedal svoje mnenje prav odkritosrčno. Položaj na Ruskem je bridko kritiziral, zlasti pa odgoditev dume, od katere je pričakoval preporod Rusije v prosvetnem in sploh svobodomiselnem zmislu. Vzrok ruskih porazov in neuspehov na bo- jug glej! Na jugu so bratje, in teh je veliko, in močni so in vseh teh dom je naš skupni dom ! Fantu se bodo zasvetile oči in bo rekel : Jaz bi bil osel, da bi služil nemškemu nacionalizmu, ki je sam revež in nič nima, ki se bo moral na eni strani utresti Judov, nc drugi strani pa bo moral rešiti jugoslovansko vprašanje, ker sicer svojega pleha in svojih cikel ne bo mogel prodati. "Grazer Tagblat" je pisal, da je "der be-ruechtigtc Dr. Krek" rekel, da spadajo vsi Slo-* vani skupaj, kakor da bi bil hotel, proti državi hujskati. Lump laže. Jaz sem teh laži vajini. Kakor poznam slavca po petju, mačka po repu, tako nemškega nacionalea po laži. Moja pesem, ki sem jo pel v državnem zboru in v deželnem zboru kranjskem, je bila vodno ta: Rešite jugoslovansko vprašanje tako, tla boste dali katoliške Hrvate in Slovence skupaj pod avstrijskim cesarstvom, in potem lx» država tako močna, da boste vedno imeli prosto pot po morju. Na Balkanu vas Srb, Črno-gore, Bulgar, Rumun ne bo več sovražil, pmpak bo rekel: Tam je prostost doma. politična, gospodarska, tam se da naprej priti, pojdimo in združimo fw» mi pod dvoglavim orlom. To pa je mogoče, čc se prej reši naše avstrijsko jugoslovansko vprašanje, oziroma če bi bil Nemec pameten, da bi poslušal naš jugoslovanski odgovor. Teh par drohfin Nemcev tukaj pri nas naj gleda, kako se dela na Kranjskem, kjer peščica Kočevarjev uživa razmeroma večje prqvieo kakor kranjski Slovenci. Mi nismo divji in nc gremo za tem, da bi komu vzeli, kar ima. Ko bo ena, lepa slovensko-hrvats|o imel potnega lista, bo enako plačal 15c globe. Tebi, Proletaree. želim obilo na ročnikov. Pozdrav! Frank Trel>eta. Uradno Olaailo: PBOLETABEC, 4008 W. 3let Bt., Chieago, III. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, ao uljuduo prožen», pošiljati vse dopise in denar i»aravnost na «lavnega tajnika in nikogar drugega. Deaar naj ao pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih, Ezpresnih, ali Bančnih denarnih aakaznie, nikakor pa ne potom privatnih tekov. V slučaju, da opazijo društven» tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. IZJAVA, glavnega porotneg odbora SDPZ. Radley, Kans. 14. oktobral916. Glede pritožbe Ivane Kastelic c. štev. 3405. članice društva "Združeni Slovenec" štev. 19 S. D. P. Z., je prišel gl. porotni odbor do zaključka, da se ji izplača dotiČns. svota, katera ji je bila pridržana ob času njene bolezni in sicer zaradi tega, ker pravila S. D. P. Z. ne določajo, za kakšno boleznijo mora član ali članica bolehati, da je o-pravičen do bolniške podpore» vsled tega je Ivana Kastelic opravičena se do svote $21. John Goršek, predsednik, Jacob Kocjan, I. porotnik.. Louis Karlinger, II. porotnik. nesljivo udeleže. Ker bo tedaj obenem glavna letna seja, se izvr še kakor običajno volitve uradnikov za leto 1916. Vsakega člana veže torej dolžnost, da se udeleži te seje; v nasprotnem slučaju se bo postopalo, kakor je bilo sklenjeno na zadnji redni seji, t. j. da bo moral vsak član, ki izostane, plačati 25c globe v društveno blagajno. Z bratskim pozdravom Josip Suhar, tajnik. Koliko veljajo obiski vladarjev? NAZNANILO. Bridgeport, 0. S tem opozarjam vse člane društva "Dobri Bratje" štev. 38. S. D. P. Z. v Bridgeport, Ohio, da se pol-noštevilno udeleže prihodnje mesečne seje, ki se bo vršila dne 5. decembra 1915. ob 9. dopoldne v navadnih prostorih. Ker je to letna seja, imamo rešiti več važnih točk in volitev društvenega odbora za leto 1916. Nudalje naznanim, da je dolžnost vsakega člana, da se udeleži te seje, ki je najbolj pomembna v letu. Torej pridite vsi, da ukrenemo najboljše. S sobrat-skim pozdravom, Louis Lesjak, tajnik. ZAHVALA ¿laiiov društva " Dobri Brat j«" it. .38 S. D. P. Z. v Bridgeport. Ohio. Prejeli smo potom glavnega tajnika darove od sledečih društev: Od društva "Delavec" štev 35. v Rock Springs, Wyo., svoto 3^4.00, od društva "Naprej do Zmage" št. 75 v Fitz Henry, Pa., svoto $8.()0, od društva "Bratoljub" štev. 64 v Milwaukee, Wis., svoto $4.65, aku pa j $16.65. Najsrčnejša zahvala vsem društvom za omenjeni dar, katerega ste nam nakazali, v imenu društva "Dobri Brat jo", Louis Lesjak, tajnik, John Šterk, blagajnik. IZ URADA DRUfiTVA S D. P. Z. ftTV. 2 "POMOČNIK" V JOHNSTOWN, PA. Dne 5. decembra 1915 ob 2. popoldne se vrši letna seja, na katero se radi važnosti vabijo vsi člani omenjenega društva. Kdor se ne udeleži te seje, bo v korist društvene blagajne s 50c kaznovan. 0(1,>or- Poslanec M. Martin je predlan skem podal v francoski zbornic 700 strani dolgo poročil o ogospo darstvu v zunanjem ministrstvu V tem poročilu so zanimive podrobnosti, kako v tem uradu gospoda rijo z državnimi denarji. Zlasti čudni so stroški, ki jih ima fran coska država, kadar poseti Pariz kak tuj vladar. Tako je veljalo n pr. osemdnevno bivanje norveške s?a kralja kakor tudi danskega Parizu leta 1907 francosko državo 619.989 frankov in 27 centimov Gostje so stanovali v zunanjem mi nistrstvu. I)a bi v to določene pro store dostojno priredili, so morali izvršiti runogo mizarskih, ključavničarskih in drugih del, ki so ve Ijala nič manj kot 286,899 frankov in 76 centimov. Da so oba kralja sprejeli dostojno, so morali naba viti 1108 brisač in 3373 aervfet Cvetlice sa okrašen je miz pri obe du «o wljale 18,:J9f> frankov; obe li aami 50,917 frankov in 82 cen timov, končno pa so veljala vabila in jedilni listi 17,734 frankov in centimov ! — Smešno, kako natan «"no so zaračunani centimi^ Ko je bival švedski kralj v Parizu, se je tudi dogodilo, da niso bili vni na razpolago dani denarji porabljeni: Preostal je namreč en cel novčič. ki so ga Heveda povrnili v državno blagajno. V svojem poročilu pripominja M. Martin: "Zdi se. kakor da bi se polastila ministrstva mrzlična dâreiljivost. Prednici zgube svojo navadno vrednost, ce-na se počet veri in napitnina posta ne knežja." Naše geslo naj bo: Združimo se, delavci vsega sveta in proč s kapitalizmom, ki je oče vseh hudobij. Star naročnik. Roundup, Mont. Po vseh časnikih čitamo o vpjni in o junaških činih, kako se bore junaki za domovino in za svoje imetje. Ali oni si le mislijo tako, )a se ne bore ne za domovino ne za svoj lastni dobiček; vojskujejo se za nekaj kronanih lenuhov in drugih kapitalistov in za pope, da jih bodo po vojski bolje za bedake imeli. , Poglejmo kmeta. Mislil si je: Ta konj je moj, ta krava je tudi moja; ali to je njegovo le, dokler se kapitalistu zljubi; kadar se mu ne ljubi več, mu vzame, in ti kmet ostani lačen in žejen brez vseh sredstev. Se se dobro spominjam, ko sem pred 8 leti živel na Primorskem D. Rekel sem, da mislimo z lastno pametjo, ne pop pove; tedaj so NAZNANILO. Dunlo, Pa. Bratom društva "Zarja Svobode" št. 11 S. D. P. Z- se naznanja, da bo prihodnja redna mesečna urin dhe 5. decembra 1915 ob 1 popoldne in :'C prosijo, naj se je za- &e ena iznajdba. Neki francoski tehnik je kon struiral puško, ki pomenja velik napredek v tehniki streljanja. Puška ima dve cevi, in sicer služi c-na za streljanje, druga pa istočas no ob strelu napravi dvanajst fo tografičnih posnetkov strelne črte Na koncu cevi je namreč mal foto grafičen aparat, ki deluje samo stojno ob vsakem strelu. Na tn način se dobi natančna slika strel n« rte in vojak, ki strelja, se lahko tako na najbolj zanesljiv način po uči o Hvojih napakah pri strelja nju. pa kar nam mi rekli, da bom "frdaman", in nakopal sem si sovraštvo do smrti. Rekli so mi, da jim bo že Bog dal, kar potrebujejo; sedaj jim je Bog dal, kar potrebujejo. Menim, da bodo sedaj mislili z lastno pametjo, k.> je že prepozno. Eni se jeze ns Italijo, drugi na Rusko i. t., d., jaz se pa na vse kjer vladajo lenuhi in popi, ne bo nikdar delavec imel svojih pravic Bratje delavci, čas je, da se zdramimo iz spanja in se učimo spo znavati svoje sovražnike. Današ-klanje v FiVropi Tias dobro uči in nam kaže, kdo je naš sovražnik. Kje je danes 5. božja zapoved, ki pravi ne ubijaj? In kje je "ljubi svojega bližnjega kakor same ga sebe?" Kje se največ ubija? Ali ne tam, kjer je največ farjev? Popi pravijo, da so namestniki božji. Vprašanje pa je. ali delajo, kar je Kristus učil? Jaz rečeni da ne. Kaj je rekel sv. Pavel? Kdor n° dela, naj ne je. In kdo več poj kakor kapitalisti in vsi tisti, ki nikdar ne delajo? Oni nam pravijo, da naj skrbimo za dušo, ali njim je duša deveta briga, zakaj oni skrbe le za svoje velike trebuhe. Delavec, pred seboj imaš lahko Proletarca" vsak teden, in uč se iz njega, kar je v tvojo korist in v korist delavcev vsega sveta in spoznal boš, da je le socializem naš odrešenik iz kapitalističnega in popovskega suženjstva. Prejšnja leta smo zmeraj čitali po časnikih, da je stari dunajski šimel bolan; letos je pa popolnoma ozdravel; mislim, da zato, ker ima dosti sveže krvi, da jo pije; ako mu res človeška kri koristi, ic znamenje, da bo še dolgo trajnla vojna; ako mu bo res to sredstvo pomagalo za dolgo življenje, se bo morda tudi Rockefeller poslužil tega pripomočka z Rooseveltoni v v kompaniji, ker zahtevata večjo armado. Kar se tiče dela, se dela vsak «lan, ali rojakom ne svetujem sen» hoditi za delom, ker se sploh ue dobi. Na društvenem polju stojimo dobro, imamo več društev, ki spadajo k različnim Jednotam in zvezam ; samo še združenja si želimo, in upamo, da se bo tudi ta nnsa želja v kratkem izpolnila. Oo, Golo. Cenjeni urednik Proletarca! Prosim, uvrstite moj skromni dopis v našem cenjenem delavskem listu. Kar se tiče delavskih razmer tukaj v državi Colo., so v splošnem prav slabe, če tudi nam je Rockefeller ob zadnjem obisku obetal vsakovlfttne koncesije in ga je kapitalistično časopisje proslavljalo kakor odrešitelja delavskega problema. Pa to je le nam delavcem pesek v oči; po mojem prepričanju ne moremo pričakovati boljših delavskih pogojev od kapitalističkih mogotcev, ako se ne bomo sami zavedali delavskega vprašanja in se združili v močne politične organizacije. Zadnjič sem bil v Pueblo in sicer sem šel v taiukajšne toplice v upanju, da dobim zdravje; imel sem priložnost govoriti s tamkajšnjimi rojaki, ki so mi zatrjevali, da je gospod Rockefeller sploh najboljši delavski prijatelj, da le od njega imamo pričakovati delavci boljšo bodočnost. Jaz pa sem jim pojasnjeval naš žalostni položaj in prepričeval, da od kapitalistov nimamo dosti pričakovati; pa sem naletel na tako md odpor, da so bile moje besede sploh zastonj, zato ker ne hodim cerkev rn ne slišim pridige iz ust njihovega dušnega pastirja in ne mislim, da kar gospod rečejo, je prav in da sploh ne more drugače biti. Ob tistem času. ko sem se nahajal tamkaj, je umrla neka sveta dama, ki je podučevala v katoliškem duhu slovensko deco; videl sem, kako so ji naši rojaki in rojakinje skozi 3 dni prirejali vsakovrstne nabožne ceremonije Prepričal sem se, da ima tamkajš-ni socialistični klub in sodrug Chas. Pogorelec še zelo težko stališče. Rad bi se bil udeležil veselice, ki jo je priredil socislistični klub št. 122, pa zaradi bolezni mi ni bilo mogoče, kar mi je žal. Kar se pa dela tiče v tukajšnem pre-mogokopu, pa se sploh ne moremo nič pohvaliti, ker slabo obratuje in zaslužek je slab; zato se jih dosti izseli v upanju, da jim bo drugod sreča bolj mila kakor tukaj. Ali ženimo se pa pečlarji nič; vzrok — ker nočemo biti vsiljivi proti nežnemu spolu in tudi sleherni je zelo izurjen v gospodjn-skem poslu. Pozdrav zavednim rojakom ši-rom Amerike. Tebi, delavski list. pa obilo uspeha. (''lan pečlarskega kluba. Stavka in uboj. V soboto je bil v Chieago v nekem9 salonu stavkajoči krojač Mihael Guszkowski tako zbit, da Me je onesvestil in ko so ga prinesli domov in obvezali, je kmalu umrl. Zadeva je precej nerazumljiva, Četudi si je bistra chicaška policija takoj napravila svojo teorjo. Guszkowski . je član unije Amalgamated Clothing VVorkers in dela za nekega sorodnika, ki je podpisal pogodbo z unijo. S svojima svakoma Roman Cy*an in Theodor Pytel, ki delata kot stavkokaza pri Kuppenheimer Co. je šel v soboto zvečer v neki salon na Division Ave. Nekaj po enajstih je prišlo tja osem mož, ki so začeli zmerjati Guszkowskega in Pytela. Cygan in Pytel sta zbe,-žala, Gu8zkowskega so pa neznanci pridržali ter s pestmi in biljard-skimi palicsmi tako zbili, da je omedlel in potem umrl. Policija meni, da so storilci štrajkarji, ki so mislili, da je bil tudi Ouszkowski stavkokaz ali pa so bili hudi, da je občeval s stav-kokazi. Tri stavkujoče krojače je policija tudi že osumila in zaprla. Mi seveda ne vemo, kako je bilo, toda zelo logična v se nam teorija policije ne zdi. Če bi imela prav, bi bilo vendar precej čudno, da je bil ravno unionist ubit, medtem ko se stavkokazoma nič ni zgodilo. Vsekakor je zanimivo, da ima policija v vsakem slučaju takoj teorijo proti itraj-kašem pri rokah. Ko je bil ubit gluhonem štrajkaš in je bilo jasno, da ga je ubil stavkokaz, je bil po policijski teoriji ubiti kriv; sedaj so bili stavkarji krivi, še preden je imela policija najmanjši dokaz za svojo idejo. Ta policija je res pozabila, da je v službi mesta, pa se vede, kakor da je nastavljena od kapitalistov. Za naseljevalce. Tajnik za notranje zadeve Lane je potrdil ukaz, s katerim se odpre 1,875.000 akrov zemljišč v Kaliforniji in 830.000 akrov v South Dakota za ustanovitev domačij. Ukaz dovoljuje razdelitev zemljišč na hornesteade po 320 akrov. 114 milj po zraku. Iz Fort Worth, Tex., poročajo: Sest aeroplanov zvezne armade, ki so tvorili prvo eskadro letal pod poveljstvom kapitana B. D. Fouloisa je varno prispelo v Fort Worth izza 114 milj dolgega leta iz WTiehita Falls ob silnem vetru Let je trajal točno dve ^iri. ^\\\\\\V v\\\\\\\\\\\\\\\\\N wXXXXXXXXXXXXXXXXVW W\\W\\ I i "AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR" ZA LETO 1916 je lzftel. Koledar je vezan v trde platnice, ftteje 240 dočo vse kino: strani tn Ima sle- DUMBOVI NASLEDNIKI Kakor kaže, se pripravljajo pri zvezni vladi res koraki proti ne katerim uradnikom nemške in avstrijske diplomacije, in sicer se bavijo v Washingtonu največ "delovanjem" nemškega vojnega atašeja kapitana von Papena hi avstrijskega generalnega konzula \nberja. Papen je bil že pogostoma imenovan v zvezi s kršitvijo ameriške nevtralnosti, zlasti v slučaju našega milega gospoda Dumbc; dobiti je bilo celo ljudi, ki so dejali, da je bil takrat Papen glavni manager, Dumba pa le bolj njegova marioneta. To je bilo sicer za Papena laskavo, ker je bilo s tem izrečeno, da je bolj navihan od Frnncjožcfovcga zastopnika. Ali Paprn je odklanjal vse take komplimente in nedolžno trdil, da nima nič opraviti z vso tisto rečjo. 0 Toda sedaj pravijo, da imajo v Washingtonu nekatere niti v rokah. Justični department se je bnvil z njim in tudi z Nuberjem in je med drugim zbral razne oglase in okrožnice, ki ji-h je k. k. generalni konzul razpošiljal av strijskim državljanom v enakem zmislu. v kakršnem je Dumba vodil svojo agitacijo. JustiČni oddelek je prišel do i prepričanja, da ni v Ameriki no-|benega zakona, po katerem bi s» i moglo proti Nliberju justično po stopati. Zato ¡Vročil ves mate-rijal državnemu oddelku,»ki lahko stori primerne korake na drugi podlagi. Pričakovati je baje že v najkrajšem času ukrepov zvezne' vlade. SPISI. Koledar sa leto 1916. — Stoletna pratlka. — SploAen kalendarij ln sblrka rasnih podatkov (Nafte oaolnčje. Zemlja ln luna. Stanje planetov 1916. Volilni koledar. Časovna razlika. Množltvena tabela. Časovna mera. Mere v Zedlnjenlh državah. Razlika mod ameriško ln evropsko metrlško mero. Nepismenost v Zodlnjenlh državah. Obrestna tabela. Slovensko prebivalstvo v Zodlnjenlh državah. Največjo stvari na svetu. Smrtna kasen v Zed ln jenih državah. Monroo-doktrina. Ženitveni zakoni ln rasporoka. Kako so poklici razdeljeni v Zodlnjenlh državah. Državljanska pravica. Natarmllsadjakl zakon. Koliko je civilnih zveznih valužbencev. Kolonije Zodlnjenlh držav. Kanada ln Mehika. Republike v južni ln centrklnl Ameriki. Vladal sistem v Zodlnjenlh državah. Proglas neodvisnosti. Ustava Zedlnjenlh držav. Kako je bila ustava s dodatki sprejeta.) — Letni pregled. — Ivan Molek: Čemu si rodila sina? (v verzih). — John Read: HM revolucije. — VeMkanl lz davne doke. — Jože Ambrožič: V krvi. — Ivan Molek: Svoboda (v verzih). — Etbin Kristan: Jan Hus. — Filip Godlna: Kako Je v Alaskl. — Jože Zavertnlk: Hlapec? — O duhovih. — Jože Ambrožlč: Eden lamed mnogih. — Ivan Molek: Opamice (v verzih). — Kronani norci. — Ellln-Pelin: Na onem svetu. —- Pravljica o Evinem jabolka. — Ivan Molek: Kaj bo po vojni. — Etbin Kristan: Izkužnjava. — M. Ardbaftev: Revolucionar. — Jože Zavertnlk: Oko postave. — Socialistično gibanje slovenskih delavcev v Ameriki. — Frank Petrlč: Poglavje o organizaciji. — Theodore Cvetkov. Zakaj »e boje ljudje teme. — Howard Moore: Ostanki barbarizma v civiliziranih ljudeh. — Odlomki. — ftčegetalke. — Oglasi. * Uvodna slika v dveh barvah. — Planet Saturn. — Če bi se sovražnika zmenila ... — Stolp biserjev na razstavi v San Franciscu. — Pro-kucnjenl parnlk Eastland. — Mladi Rockefeller. — Stari Rockefeller. — John R Walsh. — John R Lawson. — Usmrčenje "nezvestih" v Mehiki. — Mrliči na bojnem polju. — Prizor iz francoskega bojlftča. — Kruppov najnovejši mortar. — Kmet koplje grob padlim vojakom v Galiciji. — N'jvftk* vojatta kuhinja. — "Civilni bojevniki" v Belgiji čakajo na smrt. — Otroci v Nemčiji se vežbajo sa klanje. — Milltaristlčnl duh med otroci na Japonskem. — Ruski vojni ujetniki v Nemčiji. — Inštrukcija žensk za sprevodniško službo na Nemškem. — Francosko čete na pohodu. — Roza Luksenburg. — Karl Liebknecht. — Stavkajoči premogarji na Angleškem. — Čemu si rodila sina? — Dinozaur "Corytho saurus". _ Lobanja dlnozaura "Corythosaurusa". — Kristus ln irap- neli. __ Jan Hns. — Kajzerjev grad v Prusiji. — Jan Hus na grmadi. _Vožnja s psi v Alaski. — Prizor iz itrajka v Bayonne. — Žrtve pre- kucnjenega parnika Eastlanda. — Kako so vlekli utopljence ls Eastlanda. _ Dolina bakrenih rudnikov v Bingham Canyonu, Utah. — Brezplačna vožnja za delom na farme. — Prizor s rusko avstrijskega bollftča. —• Ruska carlnja in carjevlč, pokasujoča aledove bolezni. — Charlotta, blazna "mehiška cesarica". — Babilonska,tablica s pravljico o prvem grehu. — Dva francoska vojaka — ln samo dve roki. — Slov. soc. klub ▼ Clevelandu, O. — Slov. soc. klub v Canonsburgu, Pa. — 81ov. soc. klub v Dunlo, Pa. — Slov. soc. klub v Byganu, Pa. — Jugoslov. soc. skupina v Huntingtonu, Ark. — Slov. soc. klub v Franklnu, Kans. — Slov. soc. klub v Clintonu, Ind. — Slov. soc. klub v Dtinklrku. Kans. — 81ov. soc. klub v Jenny Lindu, Ark. — Slov. soc. klub v Rock Springsu, Wyo. — Slov. »oc. klub v Superior, Wyo. — Slov. soc. klub v Kenoshl, Wis. — Frančiška Tratnik. — Josip Dernač. — Ernest Untermann. — Ralph Korugold. — May Wood Simons. — Chas. Ed. Russell. — Mm. E. Rodriguez. — John C. Kennedy. Skupaj 64 SLIK. ZEMLJEVIDNI OBRAZCI. Bojni pas v Belgiji ln Franciji. — Rusko neraško-avstrijskl bojni pas. — Avstrijsko-italijaniiki bojni pas. CENA 40 CENTOV s poštnino vred sa vso kraje Zedlnjenlh držav. Koledar Je letos pet centov drailt ZATO PA IMA 48 8TRANT VEČ. Noben slovenski delavec bi ne smel hiti brez te zanimive ln koristno knjige. Naročite ga še danes. Naročila sprejema PROLETABEC, 4008 W. 31. ST., CHICAOO. ILL. i Ä\\W\V vXXXXXXXXXXXXXXXXXXX> wXXXXXXXXXXXXXXXXXV cv\w\\v QEOM POD ZEMLJO. Zopet je eksplozija v janu zahtevala življenje delavcev. V Ka-t venadale, 35 milj jugovzhodno cm! Seattle, Wash., ao ae v premogovniku Northweatem Improvement Co. dne 16. t. m. vžgali plini, in % cele tone zemlje, skale in premoga so zasule rov v tretjem podstrop-ju. Bnointrideset rudarjev je bilo ubitih, trije pa ranjeni. Petindvajset jih je bilo razuntega zasutih in rešilno moštvo je delalo v šihtah po 90 minut nočindan, da bi prišlo do njih in jih osvobodilo, Prvo noč po eksploziji ao se razširile govorice, ki so še povečale vso grozo. Pravili so, da onemogoča ogenj v jami rešilno delo. Silen oblak dima ae je valil iz glavne jame, rn prvi mrliči, ki so jih apravili na dan, so bili ožgani; tako ao ti8te govorice poatale verjetne. Na arečo ae je pozneje vendar izkazalo, da so bile neutemeljene. Rešilno moštvo je moralo premagovati velike težave in ovire. Skozi glavni vhod ni moglo priti do tretjega rova, ker so Ijile razvaline prevelike. Moralo je iskati stranske dohode. Kako je eksplozija nastala, se še neve. Nekateri pravijo, da se je vnel premogov prah vsled neuspešne razstrelitve oglja. Na vsak način bodo, kakor ponavadi, gledali, da odvale krivdo od družbe. I/računali so. da bo morala državna zavarovalnica izplačati dedičem ponesrečenih okrog 124, 000 dolarjev. Zakon dovoljuje po 4000 dolar jev za vsakega oženjenega, manjše zneske pa za svobodne delavce Izintil 31 ubitih je bilo le sedem neožen ji nih. Ves ta denar pa vendar ne bo vrnil ne enemu ubitemu življenja in nobeni družini ne bo dal tega, kar ji je bil vreden oče. Odškoa nine so seveda potrebne, če se j« že nesreča zgodila; večja varnost pa bi bila potrebnejša in važnejša Novo podjetje za morite v. Iz verodostojnega vira poročajo, da je Eddystone Munitions Co. v Eddystone, Pa..kupila tri če-tvorne milje zemlje blizu Lake-hurst, N. J., in namerava tam zgraditi novo tovarno za strelivo. Stavbinski materijal se že dovaža. ^ Po dopravljenem materijalu in po položaju zemljišča sodijo, da bo del prostora porabljen za letalno polje. Bodisi da bodo izdelavah letala, ali pa se bodo delali poizkusi z zračnim orožjem in strelivom. Ni znano, če misli družba izdelavati vojni materijal za kakšno evropsko vojskujočo se državo, vsekakor pa računa s tem, ' da bo dobila od vlade naloge, ka dar bo sprejet novi obrambni načrt. Davek na pivo. Zvezna vlada bi zopet rada zvišala davek na pivo. Šele na za«i njem zasedanja kongresi» je bil ta davek zvišan za 50 centov od soda in znaša sedaj 1.50 dol.-Sedaj j* slišati iz Washingtotia, da bo s 1 januarjem zopet zvišan na 2 dolarja. V zadnjem računskem letu je prinesel ta davek vladi 36 miljonov; z zvišanjem upa dobiti 50 miljonov na leto. Dohodki od žganja so zadnje leto padli za 20 miljonov dolarjev, medtem ko dohodki od piva š< vedno rastejo. Znižali pa so se davili prejemki od whyskeya zato, ker se je razširila prohibicijr Pri vladi so razmišljali tudi o tem, da bi zvišali davek na špirit, todu uradniki se boje, da bi to zmanj šalo produkcijo, medtem ko bi se razširilo nelegalno žganje opojnih pijač; dohodki vlade se torej naj-brže ne bi zvišali, ampak znižali. Tudi visoko obdavčenje piva spada navidez med tista sredstva, ki omejujejo pijančevanje. Toda to jc le navidezno. V praksi imajo taki ukrepi ravno nasproten učinek. Ljudje, ki so vajeni piti, pa jim postane pivo predrago^ sežejo enostavno po slabših pijačah, pa ae še bolj strupe. Orkan. V petek je divjal po New Vor-ku in okolici severovzhoden vihar s hitrostjo 71 milj na uro, obenem je pa lilo kakor iz škafov. Orkan je napravil mnogo škode. Več oseb je ponesrečilo, nekatere med njimi smrtno. PODMORSKI 60LNI RASTEJO. Mornariški vladni oddelek razpiše kmalu oferte za zgradbo dveh novih podmorskih čolnov, ki bosta presegala po velikoati celo po-grezovalko Schley, ki je bila doslej največja barčica te ljubeznive vrste. Na površju morata imeti po 1300 ton, dočim jih ima Schley le 1000. Od največjih torpedov k bosta še po 200 ton večji. Težko nalogo bodo imeli inženirji, ker se zahteva po sklepu kongresa od njih, da naj imata čolna nad vodo po 25 vozlov hitrosti na uro. Kadar bo pogrezo-valka Sehhley gotova, bo imela nad vodo 20 vozlov hitrosti. Silo Ji bodo dajali težki, s petrolejem kurjeni stroji, ki bodo razvijali 4000 konjskih sil. Poizkusi z modeli v bazenu so pokazali, da bodo potrebni stroji za osem do deset-tisoč konjskih sil, da se doseže še pet vozlov hitrosti. Nobenih strojev ni bilo mogoče napraviti za ta namen, ki bi sC mogli spraviti v prostor v notranjosti čolna. Zato so priporočili inženirji za plavbo na površuju parne turbine, za vožnjo pod vodo pa baterije in električne motorje. Kotle bodo greli s petrolejem. f'e vidi človek, kako si morajo tehniki beliti glave, da sestavijo tak morilen aparat, lahko zelo občuduje napredek stroke, ki premaguje vse te težave. Vprašati se mora pa vendar: Zasluži li človek res ime "homo sapiens", je li to res razumno bitje, ki potrati toliko svojih najboljših duševnih moči le za priprave za umor! Dotične pole, na katerih je predlog v angleščini in na katerih je treba ipo^niti samo, koliko dobrostoječih članov je v klubu, ime kluba (n.p. South Slavic No. ,..'..) in pa mesto ter podpis predsednika in tajnika, so bile poslane klubom zadnji teden. Predlog more podpreti ali zavreči cel klub, kakor vsi člani v klubu odglasuiejo. Polo za podpiranje predloga je poslati na sledeči naslov: National Office, Socialist Party, 803 W. Madison Street. Chicago, m., in sicer najkasneje do 30. decembra 1915. Tajništvo J. S. Z. TAJNIKOM SOC. KLUBOV, ZA STOPINKOM IN POSA MEZNIKOM Ponesrečena ladja. Ameriška barka na tri jarbo-le "H. W. Martin" je prišla v Severnem morju na mino in je dobila hude poškodbe, vendar se je pa držala nad vodo, dokler ji ni prišla na pomoč druga ladja, ki jo je vzela na vrv. Brezžična postaja. Mornariški oddelek preiskuje na željo angleškega poslanika delovanje neke brezžične postaje za brzojave v Deering, Me., blizu Portlanda. Uradniki angleškega poslaništva so bili obveščeni, da tbčuje omenjena postaja z ladjami na oceanu in krši s tem ameriške nevtralitetne zakone. Postaja v Tuckerton je baje pred kratkim vjela brezžične brzojave, ki so zbudili sum. Za varstvo žjyali. V Clevelandu poziva predsednik društva za zaščito živali občinstvo, naj obišče ondotne klavnice in se prepriča, kako neusmiljeno se ravna z živalmi. Prav, prav! Toda kaj, če bi41 občinstvo" pogledalo v razne tovarne, kako .ne tam ravna z delavci, ženami in otroci! Marsikaj bi lahko videlo neusmiljenega. Blizu tisoč štrajkujoeih kroja-čev je že aretirala ehieaška policija. Sodišča pa izpuščajo enega za drugim. 81ovenci if Ghicaga in okolice pridejo v nedeljo v Narodno dvorano na Husovo slavnost. I ► v ° :: Stran Ka, !• <► <' o»»»»»»»» »o ooooo»ooo»-fro«M»+ ČLANOM JUGOSLOVANSKE-SOCIALISTIČNE ZVEZE, NA ZNANJE. Skandinavski socialistični klub št. 4, v Rockford, 111., želi podporo za predlog, ki bi šel, če dobi zadostno podporo, na splošno glasovanje. Namen predloga je, da se povabi Socialist Labor Partv, naj izvoli odbor petih, ki naj bi se sešel z istotakim odborom od strani Socialist Party, katerega naloga bi bila, da v teku dveh mesecev izdela načrt za sporazum, ki b. o-mogočil združenje Socialist I,*bor Party s Socialist Party. Tozadevni sporazum bi bil potem predložen organizacijam o-beh strank najkasneje do meseca junija 1916, in takoj nato oddan članstvu ene in druge stranke na splošno glasovanje za sprejetje a-li odklonitev. V tej zadevi se je razpravljalo tudi na seji eksekutive J. S. Z. dne 6. novembra t. 1., in eksekuti-va se mnenju skandinavskih so-drugov pridružuje, vsled česar je naložila tajništvu dolžnost, da pripravi tozadevne pole in jih po šlje našim klubom, da ta predlog pod pro in tako omogočijo splošno glasovanje o predlogu. Meseca januarja bode minulo deset let, odkar je začel izhajati Proletarec. Uredniški odbor lista je sklenil, da v spomin desetletnice izide Proletarec v olepšani izdaji. Posebnih pismenih vabil za skupne in večja naročila ne bode-mo razposlali; pač pa naj vsakdo, kateri želi več iztisov te intere-santne številke, izreže kupon in pove, koliko številk naj mu pošljemo. Cene za to slavnostno izdajo, katera izide dne 4. januarja 1916, se vidijo na drugem prostoru lista. Vsa naročila mora imeti u-pravništvo v rokah najkasneje do 31. decembra. Na naročila, katera bi prišla pozneje, se ne bodemo mogli ozirati. Upravništvo Proletarca. Do vseh obiskovalcev imamo še prošnjo, da se med produkcijami in med predstavo čimbojj potrudijo, Ida bo v dvorani mir. Za to bodo odškodovani po alavnosti z veselico, ki prinese ples in prosto zabavo. Zaradi namena te prireditve bo klub vsakemu hvaležen, kdor po-agitiru za obilnejšo udeležbo. Filip Oodina, tajnik. HILLSTROMOV POGREB Mrtvo truplo v Salt laike City ustreljenega ¡»esnika in revolucionarja Joe UHlatroma je bilo prepeljano v Chicago. Člani 1. W. W. v Deuverju so želeli, da bi bil tam pokopan, llillatrom sam je le želel, da ne bi bil pokopati v državi Utah. Sklenjeno je bilo, da se prepelje v Chicago. Pogreb bo tukaj v četrtek, 25. t. m. ob 10:30 dopoldne iz West Side Auditorium na 1010 S. Racine Ave. — Kdor se hoče udeležiti pogreba, naj bo pravočasno tam. ZA CHICAGO. Cook County organizacija ima poseben odbor, ki se bo bavil s prihodnjo proslavo 1. majnika v Chicagi. Ta odbor se snide v nedeljo dne 5. decembra t. 1. točno ob 2:30 popoldne, v sobi št. 311 803 W. Madison streeet. Na tej seji naj bi bil navzoč od vsakega socialističnega kluba v Chicagi po en delegat, da se določi, kako bomo praznovali prihodnji prvi majnik. Tozadevni odbor v Cook County. Chicago, 111. Kakor je bilo že naznanjeno, priredi Slov. soc. klub št. 1. v nedeljo 28. novembra Husovo spominsko slavnost v Narodni dvorani na vogalu 18. ulice in Racine Ave. Z ozirom na pomen te slavnos^i, s katero dobe tudi chicaški Slovenci priliko, da doprinesejo svoj moralni del spominu velike zgodovinske tragedija, je spored izbran in primeren značaju slovesnosti. Glavna točka programa je uprizoritev' drame "Kralj na Betajnovi", ki spada med najboljša Cankarjeva scenič-na dela in je prevedena tudi v če-ščino. "Kralj na Betajnovi" je satira v resni, mestoma tragični oHliki, in ka'že, kako zmaguje brutalnost nad moralno pravico. S hudodelstvi Jt» Kantor obogatel, s krvavim hudodelstvom uniči dokaz prejšnjih zločinov in si odpre ]>ot v parlament. Razmere so mu ugodne in on jih porabi brezobzirno in brezvestno; "uspeh" je njegovo geslo. Zlasti nekateri prizori so mojstrsko izvedeni, predvsem velika hipnotična scena v prvem dejanju, ki je naravnost grandioz-no zamišljena. Glavne vloge so v sledečih rokah : Kantor — Etbin Kristan; liana — Alojzija Hren; Francka — Josefina Vesel; Mina —Mary Vesel; Maks — Kari Vesel; župnik — Frank IJdovič; Bemot — Ivan Molek. — Drama ima tri dejanja in nastopa v njej okrog dvajset oseb. Rapun igre je na sporedu slavnosten govor, s katerim bo govornik sodrug Kristan označil pomen tragičnega jubileja, ki ga je proslavil ves svobodomiselni svet, kolikor ni tega ovirala svetovna vojna. Pred predstavo in v pavzali igra dobra godba izbrane operne komade. Sodrug Kava deklamira pred igro krasno Aškerčevo pesem "Ahasverjeva himna noči", po igri pa g. Alojzija Hren Kristanov "Večni ogenj". Klub je torej storil, kolikor jc v danih razmerah mogoče, da po-stavi proslavo na tisto stopnjo, ki jo zahteva značaj slavnosti. Chicaški Slovenci pa bodo najbolje podprli namen, ako se udeleži slavnosti v čim večjem številu ir pokažejo, da ima tudi naš narod zmiael za velike dogodke zgodovi ne in da zna ceniti žrtve velikega, plemenitega prepričanja. Cleveland, O. Članom kluba štv. 27. s«' naznanja, da ae vrši predavanje v nedeljo dne 28. novembra. Ob 2. popoldne ae prične redna seja, in ko bo ta končana, bo predaval sodrug M. Petrovčič o predmetu: Korak iz kapitalizma v socializem. Predavanje bo omejeno na pol u-re in potem bo o istem predmetu splošna razprava. Udeležite se vsi in pripeljite znance s seboj. A. Bogataj, tajnik kluba. Ringo, Kana. Sklenjeno je bilo na seji J. S. kluba štev. 150 dne 6. nov. t. 1., da J. S. klub obdržuje svoje redne seje od sedaj naprej vsako zadnjo nedeljo v mesecu točno ob 2. popoldan; prihodnja redna seja se bo torej všršila v nedeljo dne'28. nov. t. 1. v prostorih sodr. Joe Skubica. Vsi člani prizadetega kluba naj vzamejo to na znanje ter naj se do zadnjega udeleže prihodnje seje. Naj bo uverjen vsak, da biti socialist samo pri steklenici piva ne zadostuje; treba je tudi kaj dejansko pokazati, kdor noče osmešiti samega sebe. Na svidenje dne 28. novembra. S socialističnim pozdravom John Lukše, zapisnikar. TAJNIKOM, ZASTOPNIKOM IN POSAMEZNIKOM. Naš "Družinski Koledar" je izšel. Da ne bo nepotrebnega povpraševanja in pisarjenja, naj si vsakdo zapomni sledeče:— ga naročnik dobi poštnine prosto. Kdor jih narodi več kot 10 skupaj, jih dobi od 10 do 25 po 38 centov; od 25 do 50 »e dobe po 37 centov; kdor jih pa naroči več kakor 50, jih pa dobi po 35 oen-tov komad. Manjša naročila pošljemo po parcelni pošti, večja pa po ex-presu. Tudi letos bomo po expre tu tako pošiljali koledarje, kakor smo jih lansko leto, to je, da ne plačamo takoj mi, pač pa tisti, ki jih je naročil. To je uradi tega, ker ex presna družba mnogo bolje pazi, da se blago ne izgubi. Naročnik naj nam potem naznani, koliko je plačal expresa, nakar mu stroške povrnemo. Koledarjev se je tiskalo le gotovo število, in kdor ga hoče dobiti, naj ga takoj naroči. Lansko leto bi jih bili lahko na j man je en tisoč več prodali, ako bi jih bili imeli. Tajnikom soc. klubov, društev, zastopnikom in drugim priporočamo, da naj koledarje kolikor mogoče naročujejo skupno. Na ta način so koledarji cenejši ¿a Vfea, mnogo nepotrebnega dela pa prihanjenega za vse. Klubi, ki so ie naročili koledarje, plačali jih bodo pa pozneje, naj pri pošilja nju denarja izrecno povedo, da so koledarje že prejeli, ker drugače bi se znalo pripetiti, da bi jim iste ponovno poslali, za prve jih pa tirjali. Najrajši vidimo, da se nam denar pošlje po "Money Order". Upamo, da bo koledar vsakemu všeč. Niti Angleži, ki imajo ogromno literaturo, ne prodajajo novo izišlih knjig za tako nizko ceno. Upravništvo. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Večkrat nas kdo popraauje za socialistične liste, kakor tudi za koledar v nemškem jeziku. Kdor hoče tak "Koledar" naj pošlje 25c na sledeči naslov: New Yorker Volkszeitung, 15 Spruce St., New York, N. Y. Vokszeitung je tudi najbolje urejevan nemški soc. dnevnik v Ameriki in stane $6.00 za celo leto. Kar se tiče nemških soc. tednikov, pa priporočamo: Arbeiter Zeitung, 966 Chouteau ave.t St. Louis, Mo. Naročnina je $1.50 na leto. Sodrug John Prostor, poprej stanujoč v Export, Pa., se je preselil v Cleveland, O. Omenjeni sodrug ima pravico kolektati stare in dobivati nove naročnike. LISTU V PODPORO. Louis Kenig, Herminie štv. 2. Pa. $1.00. — Jugoslovanski soc. klub štv. 92 v Ziegler, 111. $25.00. Skupaj $26.00. Zadnji izkaz Koledar stane 40 oentov, za kar $541.70. Vsega do danes $567.70. /-——\ Slov. Soc. Klub štev. 1. J. S. Z., Chicago, 111., priredi v nedeljo, 28. novembra 1915 o 2. popoldne • prijaznim sodelovanjem dram. diletantov HUSOVO SLAVNOST v Narodni dvorani, 18. uL In Raclne A ve. ------- ------------Na sporedu je slavnosten govor, deklamacije, godba in uprizoritev KRALJ NA BETAJNOVI Vstopnina za 1. sedele 36c, za druge 25c. Cankarjev "Kralj na Betajnovi" se uprizori prvič v Ameriki dne 28. novembra v Narodni dvorani. POTREBUJEMO dobrga, pridnega in zanesljivega moža, kateri bi za nas prodajal zemljo v naši novi Slovenski oa-selbini v Wisconsinu. Pravi moi lahko zasluži lep denar! Sprejme se vseeno, ako ravno nima do sedaj v tem poslu praktičnih izkušenj, Pišite za pojasnilo v angleškem jeziku ali vprašajte ustmeno pri: Grimmer Land Co., 1263 Paulina St., cor. Milwaukee ave., Chicago, 111. (6x adv.) Moderno urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno žel teniške postaje, Lyons, 111. Telefonaka štev.: 224 m. Dr. Rlchter's Pain Eipellir za revmatične to lečlne, za bolečin» otrpnelostl sklo-por in miüe. Pravi se dobi 1« v zavitku, kot vaa kaie ta slika. Ne vzemite ga, ake nima na zavitka nafte tržne znam ke ■ Sidro. 25 in 50 centov v vseh lekarnah, ** pa naročite si naravnost od F. Ad. Richter k d, 74-80 Washington Street, New York, N. T. CARL STROVER Attorney at Law Zaatspa sa vsak aadiiiik. specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. 8t. sobe 1009 US W. WASHINGTON STBCEV. CHICAGO, ILL. Telefon: Main 39S9 Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik sa notranje kolesni in ranocolaik. 4ndrovniika preiskava hrszplatoe pia teti jo le zdravila 1924 Blue IsUni Ave., Chicago Uredaje od 1 do I po pol.; od 7 do • avečer. izven CkiMf* živeti bolniki naj pitejo slovenoko «I. A. FISCHER Buffet Lata aa razpolage vsakovrstno five vino, sssodke, L t i. Izvrstni pro«tor za okrepčile S7SS W. 28th su Chicago, m Toi. ¿nwadale 17«1 CANKARJEVE DRAME Ker je to v Chicagi edina slovenska slavnost v spomin 500 letnice Htisove muČeniAke smrti, vabimo vse sodruge in rojake na ndftležbo, da bo slovenska svobodna misel dostojno zastopan» Po slavnosti bo veselica s plesom. Za dobro postrežbo poskrbi ODBOR PHONE; CANAL Ml« POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim kegl|ščen Bivši Martin Potokar plače Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijako smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. — Postrežba točna in ia-borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporočata JAZBEC & OMAHEN 1625 S. Raclne A v«., (bicafjo. Ul Vabilo na veliko plesno veselico, ji katero priredi socialistični klub štv. 13 vSPTn Veselica se vrši na starega leta večer, to je dne 31. decembra 1915 In sicer v dvorani društva "Bratstvo" šiv. I S. N. P. J. 1 Začetek točno ob sedmi url zrečer Priporo^smo se r.a mnognbrojno udeležbo, in prijazno vabimo na nafto veselico vse občinstvo v tukajAnji okolici. Za postrežbo in izvrst no zabavo bo skrbel za to izvoljeni odbor. Na veselo svidenje na starega leta večer vas uljudno vabi ODBOR. J Socialistične slike in karti. "Piramida kapitalizma", a slovenskim, hrvatskim in angleški» napisom. "Drevo vsega hudega" • slovenskim napisom. "Zadnji štrajk" s hrvatskim napisom. "Prohibition Dope" t anglaš kjm napiaom. Cene slikam ao 1 komad 16e; 1 tu ca t $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2el 1 tu ca t 15e, 100 komadov 70e. Poštnino plačamo mi ca vas kraje sveta. .INTERNATIONAL PUB. OO 1311 K. 6th St., Cleveland, O h to MODERNA KNIGO VEZNICA. Okusno, hitro in trpežno delo sa privatnike in društva. Sprejo mamo naročila tudi isveu mesta. Imamo moderne stroje. Niske cene in poštena postrežba. BRATJE HOLAN, 1633 Bluo Island Ave., (Adver.) Chic^jrn. D! SODRUG NJEOUft UMRL. V kaznilnici v Steinu na Nižjem Avstrijskem je umrl aodrug NikoU Njegus iz Šibenika v Dalma-«i j i an jotiko. Obsojen je ,bil na atnicm let težke ječe, ehenburgerja. Zadel ga ni; krogle so se zarile v leseno steno predsedniške est rade in niso storile druge škode, kakor da so se nekateri hrabri i>oslai)fi ustrašili na smrt. Rila je takrat ravno debata o draginji, katero je delavstvo čutilo kot silno breme. Govoril je so-drug dr. Adler, Hoehenburger se je pa posmikal ravno, ko je govornik slikal bedo, ki jo povzroča draginja v delavskih družinah. Ta porogljivost je Njeguša tako razburila, da je potegnil iz žepa revolver in streljal. Pred sodišče so ga postavili zaradi poizkuše-Mega umora justičuega ministra. Predsednik senata je vpošteval, da ni minister navaden smrtnik, pa je priredil sodnijsko scenerijo tako teatralno kakor je le mogel. Razprava je bila do skrajnosti pristranska. Predsednik ni uiti zakrival svoje pri-stranosti. Porota, previdno izbrana in sugestivno preparirana, je spoznala obtožnega mladeniča za krivega in hudobni senat mu je prisodil sedem let, d asi se je Njegušu že takrat j>oznalo, da jetičen. Tako je bila obsodbapravzaprav smrtna. Njeguš, mimogrede rečeno, oddaljen sorodnik črnogorskega kralja, je odklonil vsak priziv in takoj nastopil kazen v steinski Ječi, katere ni več živ ¿spustil. Škoda ga je. Zaslužil si je blag spomin. KAKO ŽRE VOJNA CIVILIZACIJO. Budimpeštanski list "Vilag" piše: Sueški, kielski in manehestrski kanal, ki so preobrazili svetovno trgovino tako kakor križarsko vojne in velika odkritja, so veljali 1500 mi-Ijonov frankov. To je svota, ki zadostuje za vzdrževanje vojne komaj teden dni. Severna Amerika je v zadnjih tridesetih letih napravila, začenši z Arizono, 100.000 kilometrov kanalov za namakanje neplodnih tal in s tem se je pet miljonov hektarjev puste stepe izpreme-nilo v polja in travnike. To delo je veljalo 600 miljonov. Par dni vojnih stroškov. Mojstrsko delo gradnje mostov, forthski most, veliki jezovi v Asuvanu, st. gothardski tunel — so veljali po 70 miljonov. Med opoldanskim in večernim zvonenjem požre vojna tako delo. Vojna služba je odtegnila produktivnemu delu po malem 20, miljonov mož; poprečno letno Število brezposelnih znaša 5 miljonov. Izven produktivnega dela je torej 25 miljonov mož. Letno delo zdravega človeka znaša 2500 mark — toliko je poprečna letna plača v Nemčiji. Evropska produkcija se je v enem letu vojne znižala za 62 miljard in 500 miljonov ... Švica je izdala po uradnih poročilih ko konca oktobra za varstvo svoje nevtralnosti 51 miljonov dolarjev. To je njen vojni tribut, dasi je nevtralna. V kanadskih krogih ugibajo, če pojde Tedi Roosevelt na vojno. Dali bi mu baje divizijo. Bila bi lepa prilika, da prenese svoje teorije v prakso. In Amerika bi ga bila za nekaj časa rešena. Bivši prezident Taft prerokuje, da zmagajo prihodnje leto pri volitvah republikanci. To je prerokoval tudi zadnjič, ali sreča ga je pustila na cedilu. Če bo sedaj boljši prerok, bo imela ljudstvo toliko od tega, da ugane, kolikor je imelo takrat, ko ni uganil, namreč: Dobrega nič, hudega mnogo. "Day Book"- poziva ehicaške liste, da naj prisilijo krojaške firme, da predlože zadevo s stavku-joČimi krojači razsodišču. "Day Book" ima dobre argumente. Aiii nič ne de. Dokler je masa de- rm-— lavstva tako kratkovMua, da pokupi vse kapitali-«tičke liste, dasi pišejo vedno za kapitaliste iu proti delavcem, se nič ne izpremeni. Železnice v Zedinjenih državah so imele v računskem letu, ki se je končalo s 30. junijem, 856,-339.581 dolarjev čistih dohodkov. To je za 22,840,-000 dolarjev oziroma za 1.8 odstotka več kakor lani. Po tem je pač jasno, kako slabo se godi železniškim družbam in kako "opravičeno" je njih tarnanje, da ne morejo izhajati, če st* jim ne dovoli zvišanje tovornih tarifov. Okrutno je zahtevati od železniških magnatov, da naj se zadovoljujejo s tako "majhnimi" prof iti. Vsako leto umre v Chicagu okrog 6000 otrok v prvem letu starosti, ki bi lahko ostali živi, če bi imeli njih starši sredstva za potrebno nego ali pa če bi bile javne naprave, v katerih bi se skrbelo za take otroke. To ne bi bili pohabljenci in paralitiki. ampak lahko bi se vzgojili za zdrave in koristne člane človeške družbe. Za umiranje teh otrok nimajo kapitalistični časopisi in moralisti nobene besede. Čemu toliko razbrujenosti, ko je umrl popolnoma pohabljen otrok, ker ni bil operiran? Po pol o Romano" pripoveduje, da je ponudila Avstrija pred začetkom nove italijanske ofenzive Italiji separaten mir s teritorialnimi konceHijami, a da ni vzela Salandrova vlada predlogov niti v po-štev. — Nekateri listi so pred kratkim pripovedovali, da je šel knez Biiltnv v ftvieo iu da je bil namenjen v Španijo, kjer naj bi bil pridobil kralja Alfonza za mirovno posredovanje. Drugi listi so to odločno zanikali. — Sedaj pravijo nekateri časopisi, da išče Bttlow po nalogu nemške vlade čez Švedsko stike z Rusijo, da bi ta sklenila separaten mir z Nemčijo in Avstrijo. Seveda prihaja za vsako tako vestjo kmalu utajitev. Ali: toliko je na stvari vendar gotovo, da bi pravzaprav vsi že radi imeli mir, če ne bi bile utvare prevelike. Cerkev je, kakur je pač splošna znano, ut>oga revica. Vprašajte jo, kako se ji godi, pa se vam bo takoj zajokala, kako je preganjana iu zatirana in revna. Nekatere številke nam kažejo, da je res tako. Po uradnem poročilu so spravili baptisti pred desetimi leti 12,6OO.O0O dol. za vzdrževanje svojih cerkev skupaj, sedaj pa 22,400.000 dol.; pre-sbiterijanci so takrat zbral i* 17.400.000, sedaj pa 26,100.000 dol.; episkopalci takrat 12 miljonov, sedaj 15 miljonov; metodisti takrat 31 miljonov, leta 1914. pa 38 miljonov dolarjev. In to je le malo število tistih cerkva, s katerimi je osrečena Amerika. Je li čudno, da dobiva črna reakcija od dne do dne večji vpliv? -Po dolgih tetinih brezposelnosti je dobil neki John Ruddy v Hoboken naposled delo v neki tovarni v Porth Amboy, N. Y. Da pride tja, si je za zadnje cente kupil tiket. Ko je prišel kondukter revidirat, pa Ruddy ni mogel najti svojega listka in sprevodnik ga je pognal z vlaka. Z druge strani je ravno p^drvel ekspresen vlak, pograbil delavca in ga zmečkal. Smrt zaradi neznatnega voznega listka!... Toda—ko so v. mrtvašnici preiskali njegovo obleko, so našli nesrečni tiket v pod-šivki njegovega telovnika. Žep je imel namreč luknjo. In zato je moral Ruddy umreti. Ker je dolar svetejši od človeškega življenja! Kruppovo podjetje ima letos 86 miljono. mark čistega dobička. Lani ga je imelo, 33 miljonov. Prvič je to nov dokaz, da je vojna zelo koristna reč. Drugič potrjuje teh 86 miljonov trditev, "da ima kapitalist mnogo manj od svojega podjetja kakor delavec." Zdaj — 86 miljonov je res precej denarja. Ampak Kruppovi delničarji ga ne bodo vsega vtaknili v žep. Celih 24 miljonov je namreč upravni svet določil za podporo družin, katerih očetje so padli v vojni. A ko se računa, tla bo imela Nemčija le pol mi-ljona mrtvih, pa jih ima najbrže že sedaj toliko, če ne več, odpade na vsako družino poprečno 48 mark. Podjetju ostane št» vedno za 29 miljonov več čistega kakor lani. In to je meti malo število kapitalistov razdeljen dobiček, dosežen brez dela; kar dobi delavec, je pa le zaslužek. To je pravza prav vendar nekaj razlike. HOHENZOLLERNI IN BOO. Prusi in Bavarci se ne marajo. Če morejo, radi vščipnejo drug drugega. Berlinski in monakov-ski humoristični listi so v normalnih časih polni zbadljivih dovti* pov take sorte. In niti sedaj, ko je vojna "zedinila ves narod," jim ne da žilica miru, da ne bi potegnil zdaj ta onega, zdaj oni tega. Tako je bila v monakovski. "Jugend" pred kratkim objavljena protipruska anekdota, ki je pa duhovitejša od navadnih "prajza in Bierkeller-vicev" in i-ma globokejši pomen tudi brez-obzira na prusko-bavarsko zabavljanje. Anekdota je namreč posrečena satira na pruski monarhizem in bi se lahko pripovedovala tudi fe v kakšni drugi deželi. "Jugend" jo pripoveduje takole: Pastor bi rad otrokom pri vero-nauku razložil, da je Bog tisti, ki je vse ustvaril, pa pravi: Kdo je tisti, ki dela v naši nem-Iki državi vse, kar je tako krasnega in veličastnega t Kdo je tisti, ki je dal rekam njih tok T Kdo pusti rasti gozdove? Kdo je dvig- nil hribe in kdo oplskuje nemške brege z morskimi valovi? Mali Frie dviga roko. — Torej? — llohenzollernl, gospod pastor. — Tepec, sedi! Eden je, ki je naredil vse to. Jiarol vzdiguje prst. . v —. Torej ? — Naš cesar. — Ne. Noben človek ni naredil tega. Henrik f\e oglaša, da bo odgovoril. — Kraljica Luiza. — Bebec! Zakaj pa ona ? Henrik ae zacmeri: Goapod učitelj nam je dejal, da je kraljica Luiza angel naše države. — Ampak! Dejal acm vam ven dar, da ne more storiti tega noben angel in ne vsi angelji skupaj. Torej Herbert povej nam, kdo je naredil vse to? — Liubi Bog je ustvaril vse. — Torej dobro, dragi otrok. Za kaj pa je naredil Bog v naši deželi toliko krasnega? Herbert odgovarja: — Zato ker so ohranili Hohen-zollerni narodu Boga in vero vanj. Pastor je ves obunan in pobeg ne iz šole. AVSTRIJSKE STROKOVNE ORGANIZACIJE Vojne razmere so tudi na strokovne organizacije silno vplivale. Iz poročila komisije avstrijskih strokovnih društev, ki ga je objavila za leto 1914, je razvidno, da so strokovne organiza cije izgubile v tem času precej članov in pa da je tudi v denarnem ozirn jako občutno vplivala vojna na stranje društvenih blagajn. Članako število se je znižalo leta 1914. za 174.544; štbvilo druš-tvenikov je padlo na 240.681, kar znaša nad 43 odstotkov nazadovanja. Pri 38 zvezah je zaradi vpoklica v vojaško službo začas* no izstopilo 75.109 članov; mnogo članov se pa najbrže ob vpoklicu »ploh ni oglasilo. V Galiciji in Bukovini je bilo koncem leta 1913 15.068 članov, koncem leta 1914 pa le Se 1892. kar je povzročilo rusko zasedenje tega ozemlja. Prejemki strokovnih organizacij so znašali leta 1914. 8,270.000 K, torej 1,760 000 K manj kakpr leta pop^j; izdatki 9,920 000 (manj 130.00trK). V tem poročilu niso omenjeni stavkovni in tarifni fondi, ki se upravljajo popolnoma ločeno. Od izkazanih izdatkov znašajo ustno podpore nad 50 odstotkov (brez stavk), za brezposelno podporo nad 30 od stotkov, to je 3,02«.000 K) prej fiuje leto 2,200.000 K). Brezposelna podpora je znašala poprečno na osebo 34 K 36 vin. (24 K 17 vin.), izdatki za podpore 21 K 34 vin. (11 K 58 vin.), za druge društvene namene 19 K 88 vin. ,(12 K 64 vin.) Imetje strokovnih organizacij se je zmanjšalo v letu 1914. za en miljon kron in je znašalo konec leta 1914. 13,730.000 kron, ali na članu 57 kron. Te številke naj pričajo, da so organizacije kljub svetovnemu boju ostale še vedno krepke, kljub vtem razmerah, ki so jih prinesli dogodki, so vršile svojo nalogo in v marši katerem oziru še požrtvo-valneje nego ob mirnem času. Pomen strokovnih organizacij so v v sedanjem času priznavali učenjaki, ekonomi in drugi odlični ljudje na kulturnem polju, državne upriivc, vojaška uprava in tembolj pa vedo ceniti delavci orga nizacijo, ker je ta njih zaščita, njih izobraževalka v burnem in mirnem času, njih svetovalka in sredstvo, s katerim ai morejo izboljšati svoje Življenske razmere. Po vojni bodo naše strokovne organizacije še živejša potreba, se boljše pospeševateljice ljudskega blagostanja. Amerika kupuje otoke. Vlada Zedinjenih držav se bavi s predlogom, da bi kupila zapad-no indijske otoke St. Thomas, St. John in St. Croix, ki so danska last. V času Rooseveltove uprave je bila z dansko vlado že sklenjena pogodba za to kupčijo in sicer je bila cena določena s 5 miljoni dolarjev. Senat Zedinjenih držav je odobril pogodbo, toda gornja zbornica danskega parlamenta jo je zavrgla. Če je ta izpremenila svoje stališče, ni dvoma, da nastopi predsednik Wilson za nakup. Danski državni svetnik Ha-gemann je baje dejal, da ni vredno, da bi trošilo.Dansko še denar za te otoke. Za Zedinjene države bi pa imeli strategično vrednost z ozirom na panamski prekop. Kdor se pripravlja za pretep, najde prtjalislej gotovo priliko, da se stepe. » „ Oba sta trpela. Mr. Jos. Škripec iz James City, Pa., je bil bolan ob istem Tčasu kot njegova žena. Pisal je sledeče: "Zaprtje mi je jako nagajalo iii tudi moji ženi. Imela sva tudi glavobol, bolečine vželodcu iu na hrbtu. Naročila in sprejela sta Trinerjevo ameriško grenko vino. Naše bolečine so zginile, kakor tudi zaprtje. Hvala Bogu, oba sva sedaj zdrava. Jos. Škripec, Bo:; 46, James City, Pa." Zaprtje je vzrok mnogim poznejšim boleznim, in se ne sme nikdar zanemar jati. Rabite Trinerjevo ameriško grenko vino. Daje pomoč pri bolečinah v želodcu in prebavljalnih organov. Cena $1.00. Jos. Triner, Vm—1339 So. Ash i and ave., Chicago, 111. a a a Ce čutite revmatizem, drgnite prizadete dele s Trinerjevim lini-mentom. Cena 25 in 50 centov, po pošti 35 in 60 centov. najboljših socialistični! revi i v angleškem jeziku v Amerl ki it: "INTERNATIONAL 80 CIALIST REVIEW." — Izhaj* mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soc. Review, 341 F Ohio St., Chicago, 111. LOUIS RABSEL moderno urejen aalun M 416 eiUID HI., KENOSHA, Vii Telefon 1199 M. A. Weisskopf, M. D, Izkušen zdravnik Uradu je od 12 A. K. —8 P. M in od 8—10 P. H. V sredo in at dtljo večer neuraduje. Tel. Canal 476. 1901 8*. Aflhland ava Tel. reaidenee: Lawndal* 899* James F. Steplna, predsednik. Christian R. Walleck. I. podpreda. Emanuel Beraaek, II. podpredt. A doli J. krasa, blagajnik. Ravaalellskl odbor MtcSaaf Zimnuer, notnih KiimAMI Baraitvk Ur. Antun Btnnkiai Aba* Un»i» John Kurik til V. Unrina*r John C. ki«M Jani «m f. SuplM c. k. wiiwk AMERICAN STATE BANK 1825-27 Blue lsland'Avenue, blizo 18-ste ulice, CHICAGO, 1LL. Glavnica-in prebitek ... $500,000.00 nnPRTft" P°n(teljek in v četrtek do 8J zvečer, UUrillUt vse druge dneve pa do 5£ popoldan. 10 kron za............$1.60 20#kron za............$3.15 25 kron za............$3.95 50 kron za............$7.80 100 kron za..........$15.60 150 kron za..........$23.40 200 kron za..........$31.20 300 kron za..........$46.80 500 kron za..........$78.00 1000 kron za.........$155.00 Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da se pošteno izplača ali pa Vam vrne. Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Zagrebu in njenimi podružnicami. Pofiiljamo denar vojnim v jetnikom v Srbijo, Rusijo. Angleško in Francosko. Govorimo vse slovanske jezike. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna = 2146-50 Blue laland Avenue. Chlcago, IU. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. «:- "PROLETAREC" ae tiska v naši tiskarni POZOR! Kadar se nahajate v gostilni, 3 pristne pijače 2 í ~ zdravilne. znhtevajte vedno dobre, zdrav« In pristne pijače, ki Donijo n a stfkleniei napis lmported, in to so A. Hornatove: Importlranl Brlnjevac, Slivovec, Tropinovec, Grenko Vino ln Kranjski OrenCec. Moja tvrdka je prva in edina Mumostojna, ki Importira žgane pojače in zeliftča naravno»* iz Kranjskega. Rojaki, zapomnite si, da je A. Hor watovo Orenko Vino napravljeno iz najboljšega califor-nijskega rudeČega \ ina in iz najzdravejftih zeli&č ter nad-kriljuje vse druge pijače te vrste za človeško zdravje. Kavno tako Kranjski Orenčec. Posebno nko pijete slabo žganje, ne bo nikdar škodovalo, če denete polovico tega grrnčeca vsem. A. HORWAT, 000 N. CHICAGO ST., JOUET, TT.T. I j£ADAR potrebujete društvene po-I trebščine kot zastave, kape, re- » galije, uniforme, pečate in v\e drugo obrnite se na svojega rojaka F, KERŽE CO., 2711 South Millard Avenue. CHICAGO, 1LL. [ Cenike prejmete zastonj. tttttttttfStfttttt Vse delo garantirano. Edtni slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIC »4 BROAD STRKT TEL. 1475 JOHNSTOWN. PA. i VRNIMO SE! V lekarnah Prav radi se spominjamo onih dni, ko smo bili krepki in polni zdravja in življenja, in ko si bil v svesti, da je ta svet nebeški raj, poln srečo in veselja za nas. Kaj nas je zadelo, da nismo več onega mnenja; da amo prementli svoje navade in se odtujili od srednje poti, ki se imenuje zmernost v vsaki stvsrif Vrnimo Sto k starim navadam, k navadni igrani, k bolj resnemu delu, k svežemu zraku, a zlasti pa moramo pazno skrbeti za svoje prebavne organe, da preprečimo zabasanost in nje posledice, ter slabost in nervoznost Kakor hitro opazimo nered, ne pozabimo na 9 Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino To zdravilo je jako važnega pomena, ker pospešuje delovanje prebavnih organov in tako nam povrne prejšnje navadno zdravje za dobo dokler zopet ne pademo v razvade. To zdravilo tudi — PREKINE BOLEČINE 12 DROBJA, ODSTRANI ZABASANOST, DOPRINESE OKUS DO HRANE. POMAOA PREBAVLJATI, OKREPČA PREBAVNO MOC, OHRANI OROANE DELAVNE, ODSTRANI NERVOZNOST. Urejuje, okrepčuje, daje novo moč, prepreči in odstrani zabasanost, potolaži glavobol, da je pomoč dekletom in ženam v slučaju neprilik, ter vseh drugih enakih boleznih. Cena $1.00 Ako hočete preprečiti bolečine, imejte vedno priročno TRINERJEV LINIMENT in ribljite telo z njim kadar čuUte najmanjšo bolest, bodisi rev-matično ali nevralgično Cena 25 in 50c, po polti 35 in nOo. JOS. TRINER Izdelovalec, 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, IU.