JUNIJ	
1' T Juvent	
2 S Marcel	«
3 6 Klotilda	
4 P Presv. Srce J.	
5 S Bonifac	
8 N 3. pobink.	
7 P Robert	
8 T Viktorijan	©
9 S Primož	
10 č Margareta	
11. P Barnaba	+
12 S Janez Fac.	
13 N 4. pobink.	
14 P Bazil	
15 T Vid	
LOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, GOLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
*	(Official Organ of four Sloveni an Organizations)
ŠTEV. (NO.) 112.
CHICAGO, ILL., PETEK, 11. JUNIJA
FRIDAY, JUNE 11, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Governer države Ohio napravil prvi korak, da se doseže sporazum v jeklarski stavki. — Tudi vladni zastopnik pričel posredovati. — Delavstvo zahteva pismeno pogodbo, toda jeklarne pripravljene le k ustmeni.
Dočim so vse tri jeklarske družbe, Republic, Inland in Youngstown, izrazile ponovno zagotovilo, da niso pripravljene k nikakemu popuščanju napram CIO uniji jeklarskega delavstva, in je delavstvo enako odločeno, da vodi svoj boj do skrajnosti, se je pa nasprotno v sredo napravil prvi poizkusni korak, da se konča stavka, od katere so prizadete tovarne omenjenih treh drubž, ki so razkropljene po raznih mestih v sedmerih državah.
Ta korak za premirje je napravil governer države Ohio, Martin L. Davey, ki je povabil zastopnike delavstva in obeh družb, Republic in Youngstown, na skupno konferenco ta petek. V tozadevni brzojavki je governer povdaril, da je država popolnoma nepristranska napram j £era. obema strankama, toda sedanja j situacija je tako prenasičena z
STAVKA V ELEKTRARNAH
Število mest prizadetih, ker
je bila ustavljena elektrika.
Flint, Mich. — Governer Murphy je bil v sredo prisiljen, da je moral posredovati v novi stavki, ki je izbruhnila v njegovi državi, namreč v elektrarni Consumers Power Co. Od nje je prizadetih število mest, ker so ostala brez elektrike, ko so stav-karji prekinili električni tok. Stavko je proglasilo delavstvo na svojo roko, brez odobritve od strani unije. Governer je bil vznevoljen nad tem činom in je opozoril stavkarje, da se mora električni tok upostaviti do ve-
možnostjo izbruha izgredov, da SPOZNAN KRIVIM SLEPAR
se ne more dalje čakati in izpostavljati nevarnosti krvoprelitja.
Poleg tega pa je na delu tudi glavni vladni posredovalec, J. L. Dewey, da privede do zbližanja i zadnji forek spoznan od po-med CIO in vodstvom jeklar-j rote krivim, da se je izognil skih družb. Dewey je bil eden [plačilu dohodninskih davkov
STVA Z DAVKI
Chicago, 111. — Bivši načelnik državne davčne komisije, Wm. H. Malone, je bil
na svoje dohodke v letih 1929 in 1930. Kakor se ugotavlja, je bila vlada pri tem osleparjena za okrog $59,000. Za to krivdo utegne dobiti do 10 let zapora ali $20,000 globe, ali pa oboje. Malone se je izrazil, da bo vložil priziv in je tozadevno sodno zasliševanje' določen6 za 26. junija.
-o-
ŽENSKIH POROTNIC ŠE NE BO
Springfield, 111. — Upanje raznih ženskih organizacij, ki so se borile, da se prizna ženskam v Illinoisu ■ pravica, sedeti v poroti, je šlo za letos po vodi. Tozadevni zakonski predlog, ki ga je nedavno sprejela poslanska zbornica, ie bil namreč pobit v senatu pretekli torek. Nasprotniki so navajali, da ženske v Illinoisu na splošno ne žele porotni-nerjev zakon Ki vseouje ao^c-^ ^	.n	dR g0.
be o odnosih med delavstvom	^ wjena še s
m delodajalci, končal v glavnem, trebnimi prostori; v katerih industrijske spore, toda v pra- w ^^ Drenočewale ženske ksi se je zdaj pokazalo, da je ta zakon v marsikaterih točkah
glavnih posredovalcev v veliki avtomobilski stavki v Michiga-nu.
Glavna točka, glede katere se bije boj med delavstvom in jeklarsko industrijo, je razmeroma neznatna in na prvi pogled malenkostna. Pri tej stavki ne gre v prvi vrsti niti za plače, niti za ureditev delovnih ur, marveč le za podpis pogodbe. Proti pismeni pogodbi se družbe upirajo na vse kriplje; pripravljene so pristati na ustmeno pogodbo, češ, da se na njih besedo delavstvo lahko zanese, toda delavstvo pa nasprotno ve, kako težko je iz industrijskih magna-tov kaj iztisniti, ako nima za to podlage, pisane črno na belem. Pisana pogodba je glavni cilj, za katerega se zdaj tako odločno bori okrog 70,000 jeklarskih delavcev.
Pričakovalo se je, da bo Wag-! nerjev zakon, ki vsebuje določ-
prav nejasen. Tako na pr. delavstvo trdi, da zakon zahteva od delodajalcev sprejeti pismeno, pogodbo z delavstvom; jeklar-
b.i lahko prenočevale porotnice.
-o-
ŠP1J0NAŽA V ŠPANIJI
Vlada objavlja, da je prišla na sled nazijski špijonaži.
Madrid, Španija. — Vladne oblasti so objavile v torek, da so prišle na sled obsežni fašistični špijonaži, o kateri pravijo, da je imela svoj začetek že pred izbruhom civilne vojne. V Madridu se je izvršila preiskava v stanovanju, kjer je živel prej neki Nemec, in zaplenili so se razni dokumenti, iz katerih se baje razvidi delovanje špijonažne družbe. IČakor se objavlja, je prišla pri tem policiji v roke tudi množina nazijske propagande literature, pisane v nemškem in španskem jeziku.
-o--
MCKINLAY OPROŠČEN OD POROTE
Chicago, 111. — Porota je pretekli torek proglasila R. W. McKinlaya nekrivim cb-dolžitve podkupovanje. Mož se je moral zagovarjati, da je podkupil poroto, ki je svo-ječasno oprostila F. V. Zinta-ka krivde poneverbe. Zanimivo pri tej obravnavi je bilo, da je vršil službo zagovornika McKjnlayev lastni sin, 28 letni Robert; to je bil tudi njegov prvi nastop pred sodiščem, odkar je postal advokat.
•-o-
POPRAVEK Pri poročilu o nesreči pokojnega Johna Severja, Jr., ki se je ponesrečil na potu domov iz šole, so bila razna poročila posneta po Tribuni, da je ponesrečeni padel z truka, kar pa se je dokazalo, da ni res. Pač pa ga je truk udaril na vogalu pri obračanju. To naj služi v blagohotni popravek k poročilu o tej nesreči v tem listu z dne 20. maja letos in naj javnost blagovoli vzeti to na znanje.
-o——
IZGUBLJENA DEKLE NAJDENA
London, Anglija. — Nenadoma, kakor je izginila v torek zadnjega tedna, se je tudi zopet pojavila 21 letna Diana Battye, katero so oblasti iskale širom cele Anglije. Kakor se ugotavlja, je postala dekle žrtev amnezije, da je namreč izgubila spomin, in ta torek so jo našli sedočo na pragu neke'hise, jokajočo.
PRISILJENI SPREJETI DELO
Macon, Ga. — Tukajšnja okrajna oblast je objavila odredbo, da morajo osebe, ki dobivajo javni relif, sprejeti ponudeno delo, drugače bodo proglašeni potepuhom in kot taki podvrženi kaznim, ki so določene za to po zakonu
KRIŽEMJVETA
—	Kiel, Nemčija. — Nemška bojna mornarica je postala pretekli torek močnejša še za eno ladjo, ko je bila spuščena v morje nova križarka, katera je dobila ime "Bluecher." Ena bojna ladja s tem imenom je bila med vojno potopljena.
—	Varšava, Poljska. — Sovražno razpoloženje proti Judom se je še bolj poostrilo, ko je bil zadnji torek neki Jud spoznan (od sodišča krivim umora nad nekim častnikom. Zaradi razburjenja med ljudstvom je bila policija znatno ojačena.
—	Pariz, Francija. — V nadomestilo za nameravane aeroplanske tekme preko Atlantika v spomin desetletnice Lindbergovega poleta, katere so oblasti prepovedale, se bodo vršile te tekme 20. avgusta med Francijo in Damaskom.
-o-
PIKETI PROTI PIKETOM
Chicago, 111. — Pred šeste-rimi Walgreen .drogerijskimj trgovinami "downtown" se je videla pretekli torek čudna slika. Ramo ob rami so namreč korakali stavkarji in pio-tistavkarji, vsak s svojim napisom. Dočim se je na plakatih stavkarjev čitalo, da je družba nenaklonjena organiziranemu delavstvu, so pa pi-keti družbi zvestih uslužbencev nosili napise, da je družba dobra za svoje delavce. -o-
VIŠJE PLAČE ZA MLEKARJE
OČE ODPELJAL SINA V JEČO
Chicago, 111. — John Quil-lan, 2810 Sheffield ave., je izvedel, da je njegov 21 letni sin Archie ušel iz jolietske državne kaznilnice, kjer je bil zaprt zaradi avtomobilske tatvine. Oče! pa je dal sinu kaj malo potuhe; j nasprotno, poiskal ga je in ga ! takoj odpeljal nazaj v ječo, da j odsedi celo kazen.
Ali HITLER, ALI PAPEŽ!
Katoličane v Nemčiji se sili, da se odpovedo Vatikanu, ako hočejo držati s Hitlerjem.
Berlin, Nemčija. — V listu "Westdeutscher Beobachter", ki izhaja v Kolnu, je bil priobčen v torek uredniški članek, v katerem se je stavil katoličanom v Nemčiji nekak ultimat, da si imajo izbrati nemškega Fiihrer-ja, ali pa rimskega papeža, češ, z obema ne morejo več držati.
Ta proglas sicer ni uradno vladni, vendar pa se ga lahko smatra, da je izšel iz vladnih krogov, kajti omenjeni list je glasilo nazijske stranke in je kot tak pod neposrednim vladnim vplivom. Razvidno je zato, da se spravlja vlada na skrajno delo, namreč, da loči nemške katoličane od Vatikana.
Clankar trdi o Vatikanu, da nima več značaja verskega vodstva, marveč, da je "popolnoma posvetno središče oblasti, ki se bori, da se obdrži na čelu celokupnega ljudstva."
Istočasno člankar seveda ni pozabil ponovno udrihniti po chicaškem kardinalu Munde-leinu, ki se je nedavno upal povedati nazijem tako bridke resnice.
--o---
STRIŽENJE LAS SE PODRAŽI
Chicago, 111. — Zaradi višjih plač, ki jih bodo dobivali pomočniki v brivnicah, je brivska unija odločila, da se cena za striženje las zviša od sedanjih 60 centov na 75, in sicer z veljavnostjo s prihodnjim ponedeljkom. Cena za britje ostane kakor doslej, 25 centov. Plača pomočnikom se zviša od sedanjih $20 na teden na $26 ter bodo poleg tega upravičeni do provizije 60 odstotkov na vse prejemke preko $38 na teden. Tudi se jim 7\niža delovni teden od 58V2 ur "a 50 ur.
----o-
Iz Jugoslavije
Tragična smrt mladega delavca v opekami na Pragerskem, katerega je raztrgalo transmisijsko jermenje. — Hude posledice deževja na Dolenjskem. — Smrtna kosa. — Še druge vesti in novice iz domovine.
VEČ DELA ZA MLADINO
Chicago, 111. — Tukajšnja državna posredovalnica za delo je v torek objavila, da je povpraševanje za mladino, ki bo gra-duirala zdaj z višjih šol, večje kakor kdajkoli prej tekom 39 let, kar ta ustanova obstoji.
Smrtna nesreča delavca
Maribor, 12. maja. — Danes zjutraj okrog 9. so bili mariborski reševalci telefonično klicani na Pragersko, ker se je v tamo-šnji Steinklauberj evi opekarni ponesrečil neki delavec. Jedva pa je bil avto pripravljen na odhod, je po preteku 3 minut prispelo poročilo, da reševalcem ni potrebno več priti, ker je ponesrečeni že podlegel poškodbam. O tragični nesreči smo dobili naslednje poročilo:
V Steinklauber j evi opekarni na Pragerskem je bil zaposlen 33-letni delavec Franc Puklič iz Vrhloge pri Pragerskem, oženj en in oče dveh nedoletnih o-trok. Bil je zvest in priden delavec, priljubljen pri svojih tovariših in cenjen pri delodajalcu. Pukliča je danes okrog 9. dopoldne zadela nesreča. Ko je šel mimo velikega stroja, mu je zdrsnilo, da je padel, pri tem pa je omahnil na transmisijo in se nekako instinktivno prijel za jermene stroja, ki je bil v pogonu. Transmisija ga je v hipu zagrabila ter ga treščila med kolesje, ki je nesrečnika strahovito razmesarilo. Odtrgalo mu je levo roko pri rami, izpahnilo desno nogo ter mu vse telo pre-mečkalo. Dobil je tudi hude notranje poškodbe. Ko so ga tovariši izvlekli iz stroja, je bil že nezavesten. Zdravnik je bil sicer takoj na mestu nesreče ter se je trudil, da bi ohranil nesrečneža pri življenju, vendar je bilo vse zaman. Zaradi notranjih poškodb in izgube krvi je Puklič v nekaj minutah izdihnil.
-o-
Zalita polja
St. Vid pri Stični, 11. maja.— Dolgotrajno deževje je prenehalo, a posledice so se šele sedaj pokazale. Pri mnogih vaseh so obsejane njive pod vodo, tako Podborštom, v občini St. Vid, v Dobravini v občini Veliki gaber, v Velikih dolih, občina Veliki gaber. Nekaterim posestnikom je voda zalila njive, na katerih imajo do 20 mernikov žita vseja-nega. Ker bo voda stala več tednov, bo setev popolnoma uničena. Zopet bo pomanjkanje živeža pri mnogih kmetovalcih. -o-
ZRAČNI PROMET NAD ATLANTIKOM
____________, |	Chicago, 111. — v jugo-
ske družbe nasprotno trdijo, da vzhodnih chicaških predmest-tega v zakonu ni, in da zadostu-' jih v državi Indiani ie Bor-je ustmena pogodba. Jeklarska den-Weiland mlekarska druž-unija se je zato v sredo obrnila jja sklenila sporazum s svoji-na vladni odbor za delavske od^ mj razvaževalci mleka, ki so nošaje, naj končnoveljavno raz- zastavkali, in jim zvišala pla-jasni to točko.	i na okrog $53 na teden.
V Chicagi se je v torek zvečer, pred kratkim se je tudi unij-vršilo veliko zborovanje delav- gkjm mlekarjem v Chici-gi fitva, na katerem je nastopilo več odličnih govornikov, med njimi
tudi nekateri profesorji s chica- (<_ _____ ________ ___
ške univerze. Sprejela se je pri bodo' dobili §e $3 ve£ prihod-
tem resolucija, v kateri se chica- . leto
ška policija obdolžuje umora, ko	_0_
je ob nedavnih izgredih ubila Katoligki Slovenci, podpi-
osem oseb, in se zahteva, da se-	. . MA__.. , .
'. * , , \ . _„ raite svoi ust Amci ikanski natski odbor uvede glede tega uvjiv .
preiskavo.	'	Slovenec !
. m®
zvišala plača, namreč od $43 na $49.50 na teden, ter se jim je pri tem obljubilo, da
t ;
/
\
Med New Yorkom in Bermuda otočjem se namerava upostaviti redni zračni promet in gornja slika kaže orjaški vodni aeroplan "Bermuda Clipper", predno je nastopil prvi polet, s katerim se je ta zračna zveza otvorila.
Obsojen radi požiga
Pred mariborskim senatom je bil obsojen na 0! mesecev strogega zapora 46 letni tesar Anton Recek iz Večeslavcev v Prek-murju radi požiga. Recek se je pred nekaj leti vrnil iz Kanade: pal se je zaradi svoje nasilne narave začel prepirati z vsemi sosedi. Kmalu so začeli dobivati tudi grozilna pisma v katerih se obeta maščevanje s požigi. Trikrat je v resnici tudi gorelo in teh požigov so obdolžili omenje nega Receka, katerega so obsodili, dasi je vse odločno tajil.
--o-
Smrtna kosa V Slavonski Požegi je umr Anton Sočanin, priljubljen finančni svetnik v pokoju, star 78 let. — V Mariboru je umrla
Magdalena Serk, bivša hišna po-sestnica in velika dobrotnica re-vežev, stara 90 let. — V Ljubljani je umrl Josip Kraljič, zva-ničnik državnih železnic.
-o-
Kap
V Kandrčah pri Vačah v litijskem okraju je kap zadela uglednega posestnika Ivana Obrezo, (po domače Dobr-lavčanov Janče.) Bil je 26 let župan občine Kandrše. Star je bil 70 let.
--o-
Cerkev bodo obnovili
Cerkev Device Marije v Vojniku bodo letos obnovili. Ta cerkvica je nastala že ie-ta 1681-82 in se kmalu razvila v božjo pot in sicer radi kipa v glavnem oltarju. Cesar Jožef II. je dal cerkev zapreti, toda domačini in božjepotniki so z deputa-cijo dosegli, da se je cerkev leta 1822 slovesno odprla in prenovila ter tako postala zelo obiskovana božja pot. — Pri letošnji obnovitvi bodo cerkev od znotraj tudi poslikali in napeljali v cerkev elektriko.
-o-
Drag oreh
Lesni trgovec Vokač iz Do-bovca, tako poročajo iz Zagorja, je kupil od nekega posestnika na Dolu pri Vačah krasen oreh za ceno 3600 dinarjev. Prodajalec je z lepo svoto .prav zadovoljen, enako tudi kupec, čeprav ga bo samo spravljanje oreha na postajo stalo še nadaljne tri tisočake.
-o-
V oko ga je zabodel
Že lansko leto sta se 25 letni poljski delavec Jože Pu-sar od Sv. Ruperta pri Laškem in Ivan Mlakar, na poti proti domu sprla. Mlakar je dvakrat z roko sunil Pusarja, kar je slednjega tako razto-gotilo, da je odprl nož in sunil z njim Mlakarja v oko, katerega so mu morali pozneje na kliniki v Ljubljani odstraniti. Pusar je bil obsojen na 1 leto zapora in na plačilo 500 dinarjev,

DENAR V STARI KRA,!
Včeraj
lošiljamo po dnevnem kurzu, so bile naše cene:
V Jugos'avijo: Za:	Din:
$ 2.55 .............. 100
$ 5.00____________ 200
$ 7.20 .............. 300
$11.65 .............. 500
$23.00 ..............1000
$45.00 ..............2000
V Italijo: Za:	Lir:
$ 6.50 ____________ 100
$ 12.25 __________ 200
$ 30.00 ............ 500
$ 57.00 ............1000
$112.50 ............2000
$167.50 ............3000
Pri večjih svotah poseben popust.
Za izplačila v dolarjih:
a $5. pošljite $5.75. — Za $10. pošljite $10.85. — Za $25. pošljite $26.00. Vsa pisma pošljite na:
JOHN J ERICH 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111.

e?———
' AM ERIKANSKI SLOVENEC'
Petek, 11. junija 1937
Amerikanski Slovenec
gj^jv k*t ♦ A.m*rMm is SffF ' Ustanovljen teta lSSf<
' Iriajt -mak dan nuna (klikov in dsevov »o
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
HtLsior uredništva in
9849 W. Cermak R«L,* Chicago] 1849 W. Cennak Rd., r	-	Phone: CAKAJL 5544.
Pablished hgr:
EDINOST PUBLISHING CO.
Addreas of pmbUcatkm^Oem:
Teleion: CANAL 55*4 Naročnina:
Za celo leto —
Za pol leta — Za četrt leta „.
Za Chicago, Za celo leto -Za pol leta — Za četrt leta „
.45.00
_ 2-50 .. 1.50
in Evropo:
______$6.00
_____3.00
............ 1.75
Sobacsiptim:
For one year---—
For half a year--
For three months-----
Chicago, Canada aad
For one year------
For half a year--
For three months -------
_ 2-50
_ La
.$648 _ 3JM .. 175
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in ooi pred dnevom, ko izide Ust—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.___—
POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. ______
Entered as second class matter November^ 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.	___
J. M. Trunk:
Slovenski—Whiffin
moremo poročati to le iz brzojava, ki ga je prejel baltimor-ski nadškof Curley od irskega škofa Doorlya iz Elphina na Irskem: "Father O'Flanagan suspended April 1925, Faculties not restored." — Tako, .tak odličen duhovnik je to, kateremu še celo Prosveta slavo poje. Se razumemo. Kar kedaj Prosveta hvali, so navadno vedno take smeti, ki katolištvu škodujejo. Daleč bi prišel, kdor bi rdečim listom v takih slučajih kaj verjel!
KAMPANJSKI AGITATORJI POZOR!
Vsi oni, katere smo že s posebno dopisnico opozorili , da naj čimpreje vrnejo svoje kupone, ki so jih dobili za nove poslane naročnike tekom kampanje, se še enkrat uljudno prosijo, da naj čimpreje kampanjske kupone vrnejo Upravi "Amer. Slovenca" ter si iz kataloga izberejo zaželjene nagrade. Uprava želi, da vse nagrade skupaj naroči, ne pa vsako posebej. Prosimo, da vsi, ki se jih to tiče skušajo čimpreje svoje kupone vrniti ter sporoče kake nagrade želijo, da se zadeva zaključi in uredi.—TJvrava "Am. Slovenca".
-o-
Z GRIČKA MALE CVETKE
V Ameriki imamo Petra Whiffina, ki biča katoliško cerkev, da je prešerno veselje tam, kjer smatrajo to cerkev kot nesramnico, kakor je jo smatral Voltaire (eeras-sez 1 enfame, je zapisal), in nekaj značilnega pokimavanja tudi tam, kjer stoji katoličanstvo na vrlo šibkih nogah in je le beseda in zelo pomanjkljivo. Odmev čutimo tudi mi katoliški amerikanski Slovenci, ker ta Whiffin je našim odpadlim in švigašvagarskim "katoličanom" prav mastna pečenka. Ničevo. Od nekdaj je imela katoliška cerkev rovarje tudi od znotraj, kak dober namen pri tem ni na mestu, ker sredstvo je napačno, in namen ne opravičuje takega sredstva, ko je škoda ogromna. Jaz bi ne hotel biti
v koži tega Whiffina.
Vse kaže, da je vstal tudi med Slovenci v starem kraju neki Whiffin. Profesor Edvard Kocbek, "voditelj mlajše katoliške inteligence", je napisal v "Dom in Svetu" članek, ki je našel poln© priznanje v nasprotnem taboru, da vzklikne dopisnik v "Prosveti": "Gotovo je in častitanja vredno, da je storil Kocbek pošteno in zanj, ki je znan katoliški literarni delavec, pogumno dejanje. S tem člankom je rešil čast vsaj nekega dela slovenske katoliške inteligence v odnosu do fašizma in fašističnega nasilja". Taka hvala in pohvala je najmanj vrlo sumljiva. Morda posta nejo še celo ateisti "notranje zbrani" in se spreobrnejo. Prav, če bi se.
Zadeva se nanaša na španske razmere, in te so hudo zamotane. Noben katoličan ne more biti za kak fašizem, izmed dveh je to kvečemu le manjše zlo v primeri z razredno diktaturo, in če gre v Španiji le za borbo zoper španski in Francov fašizem in za pravo in pravično demokracijo, potem bi bilo Kocbekovo stališče nekako opravičljivo. Da so bile razne reforme na Španskem nujno potrebne in so bili nedostatki tudi pri katoliški cerkvi, prizna vsak, ki je za ekonomsko pravičnost, saj je n. pr. sam papež opozoril mehikansko cerkev na to pravičnost. Kocbek hoče sicer ščititi cerkev in noče zmanjšati krivde zločinov, ki so se dogodili nad cerkvijo in se še dogajajo, ampak veselje v nasprotnem taboru mu lahko odpre oči, da ne gre morda za kak fašizem, in so vzroki strašnega obračuna v Španiji sicer družabni, ampak tudi verski. Ko bi brezverski krogi ne videli, kako teče voda na njih mline, bi ne hvalili.
"Nazadnje objavlja Kocbek proglas katoliških pisateljev, učenjakov in duhovnikov, ki iz Madrida pojasnjujejo vsemu krščanskemu svetu resnico o Francovem uporu", poroča dopisnik. Prav, ako je tako. Ampak po A-mariki je hodil tudi neki Sasola, in hodi zlaj O'Flanagan,
oba "katoliška" duhovnika in v kolarju, in ti "katoliški"	^alo gorko sonce ves
..„..,.,,. -, . , ,	i/- u -ji, cas m nas dobro grelo,
krogi iz Madrida, kjer od izbruha revolte se noben duhovnik ni imel maše, hm . . . tudi to je vrlo sumljivo o kakovosti teh "katoliških" krogov. "Katoliški" pisatelj je tudi Peter Whiffin in celo duhovnik, in tak pisatelj tudi Kocbek ... in divijo se tem "katoliškim" pisateljem krogi, katerim je vse res katoliško prava gnusoba. Nasprotnikova hvala — sam Bog naj me je varuje.
Slovenski Whiffin . . mlajša katoliška inteligenca . . Precej so mi znani! Pisali so o — katoliških komunisth... ne bo morda tako hudo, ampak prišel sem v dotiko s to mlajšo katoliško inteligenco, pa sem po petih minutah spoznal, da je vsa tista hvalisana "notranja zbranost" prav navaden materializem, na katerem trpi danes pač ves svet, in pri tem katoličani niso izvzeti.
Johnstov/n, Pa.
Vsako leto imama procesijo s sv. R. T. na gričku Male Cvetke tretjo ned. po Binko-štih med osmino Srca Jezusovega. To pa zato, ker je drugo ned. procesija v sosedni župniji sv. Mihaela na Brownstownu po vrtu , kamor gremo pomagat mi ondotne-mu župniku Rev. M. Pfeilu, on pride naslednjo nedeljo pa k nam, da vodi naš sprevod.
Kolikor moč okrasimo za ta slovesni dan naš griček. Trije oltarji so zunaj cerkve, eden na vrhu grička, dva sta pa pri kapelah namreč Spo minski in lurški, kjer se poje evangelij in molitve, četrti je v cerkvi. Vse se opravi po ob redniku v domovini Collectio Rituum v lavantinski škofiji v latinskem jeziku.
Ob deseti uri je maša s petjem v lurški kapeli kjer se zbere veliko ljudi od blizu in daleč. Po maši se prične procesija natančno po oznanjenem vslporedu, za kar je skrbel Rev. Pij. Pevke so lepo pele vzvišene himne o sv. R. T. Letos so prvič nastopile pod svojo zastavo članice dr.Kršč. Mater, ki jo je nosila jaka Berta Pečjak s svojima sprom-ljevalkima Marv Martinčič in Mary Gracer. K naši procesiji je prišlo tudi 14 Kolumbovih vitezov v uniformi nekaj iz naše župnije in nekaj iz Johnstowna, Patena in Car-roltowna. Pri zelo ugodnem vremenu se je zvršila procesija s sv. R. T., dasi se je zjutraj nebo pooblačilo, pa so se pozneje oblaki razpršili in
ljah prihajajo ljudje ga obiskovat. Letos je posebno ves bujnem cvetju, ker je bilo zadosti dežja in sonca. Vrt je lepo obdelan in posejan z vsakovrstnim sočivjem in zelenjem, tudi trta čvrsto napreduje.
Prvi letošnji piknik bomo imeli v ned. popoldne 20. jun. nasproti naši cerkvi. Ker je ta prostor tako pripraven za to prireditev, upamo obilne udeležbe. V nedeljo 27. junija bo pa v Zolbe parku piknik za Moxham v korist ondotni cerkvi sv. Ane.
Na oklicih so: Emmett Edelmann in Ana Potokar; Rihard Tursič in Angela Vav-tar.
Poročevalec
LEPA IGRA NA WILLARDU
Willard, Wis. Prihodnjo nedeljo 13. junija bomo imeli pri nas lepo igro "Jaz sem nedolžna." Igra je v treh dejanjih, katero priredi društvo sv. Družine KSKJ. Osebe v igri so: — Peter, posestnik — Mr. John Brežic; Ana, njegova žena — Mrs. Brežic; Reza, Petrova mati — Mrs. Fr. Vo-lovšek; Marica, služkinja pri Petru — Miss Josephine Pe-rovšek; Bogata gospa — Mrs. Jos. Pekol; Anton, Petrov brat — Mr. Richard Rakovec.
Program: Nagovor — Mr. Ludvik Perušek; Slovo — pojeta Ludvig Perušek in Miss Josephine Perovšek; Sem zaničevan, Tožba, Upanje — poje Mr. Perušek. N— To se poje pred prvim dejanjem.
. Po prvem dejanju, to je med odmorom, poje pesem "Ljubezen"— Miss Josephine Perovšek. Po drugem dejanju med odmorom pojeta angle-« ško Mr. in Mrs. Brežic in sicer "Mother still prays for you Jack" in "Mother and Daddy of mine."
Začetek bo takoj po cerkveni pobožnosti ob 7 :30 zvečer. Vstopnina za odrastle
Kako ljub in drag je naš griček ljudem se vidi iz tega, ker celo popoldne ob nede-
= nrr-i '	.....r nnmr t—a:
25c, za otroke 15c.
igri je ples in prosta zabava. Z vsem bo najbolje preskrbljeno. — Igrovodja je Mr. Ludvig^ Perušek.
Prav vljudno ste vabljeni vsi rojaki iz okolice kot iz Owen, Marshfield in Green-vvooda. Le pridite, saj ste nam obljubili in mi vam obljubimo, da se ne boste ke-sali.
Poročevalefc
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
CERKVENI PIKNIK V MILWAUKEE
Milwaukee, Wis.
Kdor pravi da se Slovencev Milwaukee ne more zainteresirati za skupno delo, se moti. Na južni strani mesta, ravno na oglu Devete in Mineral ceste, se skriva mala cerkvica, ki je naša, last celega naroda. Majhna je, skromna je, revna je — je pa naša in edina priča slovenske vzajemnosti in edinosti v Milwaukee.
Na tem puklastem svetu dobiš dosti ljudi, ki trdijo, da ne verjamejo ničesar razven kar so potipali z obema rokama. Tak je moj prijatelj, neveren Tomaž, ki trdi, da je že davno zgubil vero v zmožnost in složnost svojega naroda. Ni sam. Število takih Tomažev je množica. Trikrat me je vprašal zadnji teden: "Ali boste res zidali pri sv. 'Janezu?" "Pojdi in poglej-va," sem mu odgovoril. Rečeno, storjeno. Res je! Lansko leto se je kupilo kos zemljišča. Stavbo na zemljišču se je letos spravilo s pota in na istem mestu polagajo sedaj temelj za novo župnišče. Ko bo župnišče gotovo se bo podaljšala cerkev. Predno bodo tepke zrele, bo župnišče pod streho. "Kako to mogoče?" se je začudil moj zna nee in položil , vseh deset prstov na razmetano prst da se prepriča o resničnosti mojih trditev. "Prav lahko," mu odgovorim. "Imamo nadškofa ki se zanima za napredek Slovencev; imamo dva vestna duhovnika ki se ne bojita ne kritike in tudi ne dela; poleg tega imamo tudi dosti revnih slovenskih družin, ki še niso pozabile reka: "Za staro vero, star denar, zato ti vedno bodi mar." Kadar se spravi skupaj taka druščina z enim skupnim namenom, mora iti spod nog kot bi mazal s kolomazom. Če bo šlo tako naprej, bodo neverni Tomaži dočakali še marsikakšno presenečenje v Milwaukee. Vsaki dan kaže bolj jasno da je središče slovenskega žitja in bitja v Milwaukee še vedno okolu cerkve sv. Janeza Evangelista.
Vsem tistim, ki se zanimajo za življenje našega naroda v Milwaukee, bodi povedano, da se bomo sešli vsi ki želimo uspeh in napredek slovenski cerkvi, v nedeljo popoldne, dne 13. junija v Sagadinovem parku na <W. Burnham in 38 cesti. Zabave, petja, godbe in plesa; vsega bo dovolj. Razume se, da tudi ne bo manjkalo ničesar kar ima držati skupaj telo in dušo. Komur je napredek naroda pri srcu, ne bo zamudil te priložnosti. Pokazal bo s svojo navzočnostjo, da je tudi on z nami ene misli in da nam želi uspeha.
Na svidenje na cerkvenem pikniku!
John Androjna
PO KONVENCIJI SNPJ.
2. ŠE: ZMEŠANI POJMI.
P. Bernard
Še v drugem pogledu ima naša javnost brez razlike svetovno-nazorne opredelitve zelo zmešane pojme. Pred nekimi tedni ali meseci so se pojavili glasovi, naj bi se vse pisanje zoper drug drugega ustavilo in naj bi se naš medsebojni boj v smislu znane "Pasje logike" omilil. Uredniki in dopisovalci naj bi opustili na-migavanje in še bolj dajanje "lepih" priimkov drug drugemu. S tem bi baje bilo vse doseženo in med nami bi bila mirna Bosna.
Priznati je treba, da z nabijanjem po raznih imenih in z mlatenjem po raznih osebnostih kulturna višina našega tiska močno pada. Nikakor si pa ne smemo domišljevati, da je to jedro na šega vprašanja. Nam, ki smo bli zu lemontske brošure in njenega stališča, ne boste zamašili ust in izbili peresa iz rok, četudi se vam posreči ustaviti na vseh straneh takozvano "farško gonjo" — da se izrazim v žargonu, ki krije približno vse, kar pride tu v poštev.
Gospoda, nam gre za načela, za katoliška verska načela! Nas ne boli, če se kdo zaleti v naše osebe in mlati po naših glavah. Ce nas kdo počasti s prazno-glavci, mračnjaki, nazadnjaki ali štifel-pucarji, imamo mi ob takih titelnih lahko prav tako fletno zabavo kot oni, ki tako piše. Mi se zavedamo, da olike se narod ob branju takih reči sicer ravno ne bo naučil, zoper vero pa vendarle niso. Je že res, da
očitno sramoten je duhovnikov in drugih katoliških predstavnikov več ali manj tudi na vero samo skuša metati slabo luč, vendar je vse to primeroma le malenkost. Mi se zavedamo, da smo v prvi vrsti čuvarji verskih načel, potem šele varuhi svoje lastne časti.
Moti se torej, kdor misli, da se bo naredil mir med nami, če nas bo nam nasprotno časopisje prenehalo častiti z raznimi izbranimi naslovi, zraven pa nadaljevalo boj zoper katoliško dogmo in katoliške verske ustanove. Mi bomo stali na straži zoper vsako izpodkopavanje katoliških načel, pa naj pride na dan v obliki surovih dopisov od strani bralcev, ali pa izpod peresa urednikov, ki so baje zmožni "pozitivne kritike" in si znajo nadeti masko "znanstvenosti".
Načela bomo vedno branili in zagovarjali, načela, ki so zdrava in za naše ljudi blagodejna, nasprotna, pogubna načela pa pobijali z vso ostrostjo in magari brezobzirnostjo. Ako pade v takem boju tu ali tam po kaki bu-tici na naši ali nasprotni strani, to nam ne povzroča posebnih bolečin. Komur kak fleten titelček prinese glavobol, naj se sam zdravniško preišče in bo našel pravi izvir bolezni. Odkril bo nekje v sebi, da mu je več za dvomljivo lastno čast in nedotaknjeno dobro ime nego za jasnost in točno opredeljenost načel, ki jih zastopa.
(Dalje prih.)
PUEBELSKE NOVICE
Pueblo, Colo.
Prav nič lepega vremena nimamo. Mesec junij je že tukaj, pa ni še nobene prave toplote. Dne 3. junija je huda toča napravila do $100.-000 škode po farmah in tukaj je prizadetih veliko naših slovenskih farmarjev, kar je res hudo, ko jih zadene taka nesreča. Trpijo, del&jo in se mučijo, pa je v nekaj minutah vse njih delo uničeno.
Mr. Louis Germ je že šest tednov v bolnišnici. Pri delu
ki Amerikanskega Slovenca.
Na obisk fje prišla Mrs. Daniela Neroni s svojo hčerko iz Kalifornije in sicer je prišla k svojim staršem Mr. in Mrs. Frank Petkovšek in je že od velikenoči tukaj. Bila je na ženitovanjit ko se je poročil brat. — Dne 2i). maja sta namreč stopila pred oltar in si obljubila dosmrtno zvestobo Mr. Frank Petkovšek in Miss Ana Steblaj. Oba iz tukaj dobro poznanih družin. — Mrs. Cecilija Steblaj je oddala kar tri hčere v devetih mesecih in vse so dobile
Po
se je bil pobil v nogo in le	.„
- ■ w, ,	/ dobre katoliške mladeniče za
počasi se mu zdravi. — ludi v r>
Katoliški Slovcnci, podpirajte svoj list "Amerikanski Slovenec*'!
Mr. Lustik je že' precej časa v bolnišnici in sicer zaradi zastrupljenja krvi. — Moj sin Anton Meglen je tudi imel zastrupljenje krvi in je bil v bolnišnici, pa mu sedaj gre na bolje__Mrs. Mary Peterim je bila operirana in je operacijo srečno prestala. — Operirana je bila tudi Miss Silvija Tekavec, ki je-operacijo srečno prestala in se ji obrača na bolje. — Joe Bre-gar je tudi bolan in sicer ga boli roka. — Hudo se je pobil na glavi Mr. Ludvik Pe-ček in se zdravi v Corvin bolnišnici. — Vsem bolnikom želimo skorajšnjega zdravja. — Mrs. Angela Kral, mati številne družine tudi trpi, ker jo noga boli že tri mesece in mora hoditi k zdravniku. Želimo ji, da bi skoraj okrevala. — Vsi bolniki so naročni-
nože. Želimo novoporočen-cem. obilo sreče in božjega blagoslova. — Ženitovanje je bilo na domu Mrs. Petkovšek, zvečer pa v dvorani sv. Jožefa, kjer je bilo vsem dobro in obilo postreženo. Kuharice so se najbolje pripravile. Lepo je bilo v cerkvi, kjer je štiri pare tovarišev in tovariše pristopilo k sv. obhajilu. — Na ženitovanju so bili tudi naš zlatomašnik Rev. Ciril Zupan, ki so napravili novo-poročencema prav lep iri pomemben govor ter jima želeli vse najbolje. Tem željam smo se tudi vsi pridružili in želeli, da novoporočenca Bog dolgo let živi in ohrani v zdravju in z,adovoljnosti. — Ne smem pozabiti omeniti, da je naš Mr. John Germ lepo pel v cerkvi pri sv. maši in
(Dalje na 4. str.)
TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs TljTrh/oiT
Dobro čtivo napravi človeka, da misli in da dobiva boljše misli. Slabo čtivo pa v človeku ubija vsako inicija-tivo do dobrega in do dobrih misli. Kakor povsod, tako
tudi pri čtivu — iz slabega, samo slabo izvira. \ -
• O tistem irskem duhovniku Mihaelu O'Flanagan, ki zadnje tedne nastopa po Ameriki za španske lojaliste in o katerem so tudi naši rdeči listi s takim veseljem poročali, kot češ, vendar se dobi še en pošten duhovnik na svetu,
Orando se je bil ravho shičajno ivrl, jc zagledal strašne može, katere je takoj spoznal za Leopardske ljudi. Bil je drugače srčen vojščak, toda oh pogledu na le človeške pošasti je v divjem strahu zakričal. Tarzan je zaslišal ta grozen krik in hitel na pomoč. Toda ali more en sam proti tolikim kaj opraviti? . . .
. . . Nekako istočasno, dva dni hoda od tod proti vzhodu se je vlegla na priprosto mrežo, ki je nadomestovala posteljo, mlada deklica. Bila je silno utrujena od celodnevne hoje skozi neprehodno džunglo, po kateri je hodila na čelu njej podložnih safarov. Hotela je zaspati, a od prevelike utrujenosti ni mogla.
Komaj je nekoliko stisnila oc i skupaj da jo objame blagodejni spanec, že jih je zopet odprla. Vsakovrstni: misli so se ji podile po glavi in jo spominjale na brezštevilne nevarnosti katere jc že prestala in katere bo še morala, predno konča svojo pol. Toda resničnost, ki jo je čakala je bila še vse strašnejša.
Na koncu kempe kjer se je hotela deklica odpočiti je stražil mlad, na pol nagi črnec. Bil je vesten v svoji službi. Kar naenkrat se je pred njim dvignilo nekaj strašnega ,kar ga jc napolnilo z grozo, da je strahovito zakričal in je odmevalo po džungli: "Leopard-ski ljudje! Leopardski ljudje!" in že je mrtev padel po tleh.
Petek, 11. junija 1937
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
rZedinjenih Državah S-J^.	Tli Lnkorp. t drž. Illinois
Severne Amerike. ^COcZ' «Hh«Ct, tU. 14. maja 1915.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. 1 podpredsednik: Joseph Klepec, 901 Woodruff Rd„ Joliet, 111. 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime St., Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič. 1202 N. Broadway St., Joliet, I1L Duhovni vodja: Rev. Anzelm Murn, Willard, Wis. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St.. Chicago, 111. Jakob Strukel, Rout No. 1, Plainfield, 111. Joseph L. Drasler Jr., 925 Wadsworth ave., Waukegan, 111.
POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 11Q1 — 5th St., La Salle, Illinois. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg Station,
E. Pittsburgh, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111.
URADNO GLASILO:
"Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Cnicago, 111.
Do dne 1. januarja je D. S. D., izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $155,757.00.
Zavaruje sa lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta in so lahko v tem oddelku do 18. leta.
Roja'ki(inje)! Pristopite k Družbi sv. Družini I
CENTRALIZACIJA SIGURNA PODPORA. — D. S. D. 100% SOLVENTNA.
IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA DSD.
Joliet, Illinois.
V zadnji izdaji glasila je bilo priobčeno, da se bo vršila deseta redna konvencija meseca avgusta. Sedaj sledi vprašanje, kaj se bo neki dobrega storilo v prid DSD med sedanjo in prihodnjo konvencijo. Odgovor na to je lahka uganka, ker DSD ne prosi nič takega, kar bi ne bilo mogoče doseči. Edino kar nas prosi je, da se v tem konvenčnem letu kolikor mogoče potrudimo in ji pridobimo čim več novega članstva v oba oddelka kot pravo konven-čno darilo. Namesto da bi govorili kdo bo neki izvoljen za delegata ali delegatinjo, pojdimo raje na delo za novim članstvom; cenjena društva si pa bodo izvolila delegate po svoji najboljši previdnosti brez vsake politične propagande. Naša sveta dolžnost je ,da imamo duha napredka pred seboj. Vsake male osebnosti moramo opustiti in delati samo za največji namen, za povzdigo naše bratske organizacije DSD.
Kakor je bilo že poročano, bomo morali po državnih zahtevah izdati nove zavarovalne police (certifikate), vrejene po državnih predpisanih zakonih, ki so prirejeni za vse bratske podporne organizacije. — Nadalje vidimo, da je DSD pokazala 103% solvent-nost. Seveda, kakor vam je znano, imamo dva razreda A in B. Razred B je solventen, razred A pa ni. Radi tega je nujno potrebno, da prihodnja k&nvencija glasuje za razred B, to je, da iz razreda A pristopijo v razred B. Po predpisani lestvici ki jo plačuje razred B je nekoliko višja od prve in je takozvana "American Experience Table Rates of Mortuary" s 3*/^% obresti. Vzemimo na primer člana, ki je 35 let star. Za $1000.00 plačuje $1.45 na mesec; v razredu B bo plačeval $1.70 za $1000.00; za $500.00 polovico manj. Ampak, njegove police bodo imele različno denarno veljavo kot n. pr. 60 ali 70 letno starost, potem posojilo v gotovini, itd. Ako napravimo to spremembo, bo imela DSD $10,000.00 rezerve, ki se bo lahko prepisala v rezervni, oziroma stroškovni sklad, tako, da se bo lahko izbrisalo $4,500.00 primanjkljaja in še bi ostalo $5,500.00 gotovine, ki bi pripadala v stroškovni sklad. — To bodo važne reči, s katerimi se bo bavila prihodnja konvencija in ki bodo morale biti sprejete, ako nečemo, da bi se z nami godilo kot se godi z nekaterimi amerikanskimi organizacijami, ki so predolgo čakale na to spremembo.
Nadalje želim cenjenim društvom veliko uspeha na njihovem delovanju v kampanji za novo članstvo. Ako gremo na delo, lah-Ico pridobimo še mnogo članstva v oba oddelka in s tem pomnožimo članstvo za našo slavno DSD. — S sobratskim pozdravom.
GEO STONICH, gl. predsednik.
POPRAVEK. — V zadnjem poročilu iz urada predsednika DSD. sta se vrinili dve pomoti. Tako je tam pisano, da se bo vršila letos deveta konvencija DSD., pa bo to že deseta konvencija. — Druga pomota je, ko stoji zapisano, naj si društva volijo delegate v mesecu juniju. Pravilno bi se moralo glasiti, da si naj društva volijo delegate v mesecu juniju in juliju. — Toliko v blagohotno pojasnilo. — Pom. ured.
■--o--
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA DSD.
Joliet, IUinois.
V zadnji številki našega glasila smo čitali naznanilo po našem gl. predsedniku Mr. George Stonich, glede naše prihodnje konvencije. Torej, ker zaradi novih državnih postav v Illinois nam ni mogoče imeti konvencije v Pittsburgh-u, zato je bilo sklenjeno po gl. odboru, da se deseta (10) redna konvencija DSD vrši v mestu Chicago, 111., in namreč zadnji teden meseca avgusta t. 1. Delegatje(inje) se naj volijo v mesecu juniju in juliju in vsako društvo naj tudi izvoli enega namestnika(co) za to, če se slučajno izvoljenemu delegatu (inji) kaj primeri, da se potem lahko pošlje namestnika (co). Vsako društvo je upravičeno do enega delegata (in je) in društvo ki šteje več kot (75) do 150. članov(ic) po dva delegata (in ji), in tako naprej za vsakih 75 ali manj čla-nov(ic) po enega delegata(injo) več. Vsa imepa delegatov (in j) iii namestnikov morajo biti poslana na glavni urad vsaj do dne 10. avgusta t. 1. Ako ne bo katero društvo poslalo delegata (in jo) naj tudi tako naznani na glavni urad do omenjenega časa, in lahko se tudi izbere katerega drugega namreč, gl. uradnika(co), dele-gata(injo), da zastopa društvo, ampak ne pri glasovanju za tisto društvo.
Predragi mi člani (ce)! Prihodnja konvencija bo velikega pomena za našo organizacijo. Kajti, državni zakoni v Illinois kjer smo inkorporirani, so skoraj popolnoma spremenjeni, in zato bomo morali biti jako predvidni, kaj bomo na konvenciji sklepali. Dobro je, da pričnemo razmotrivati, kaj bi bilo koristno za skup-
no članstvo, ampak obenem moramo tudi paziti, ako se zadeve ujemajo z novimi postavami. Nove postave glede bratskih organizacij bodo šle v veljavo z dnem. 1. julija t. 1., in kaj te nove postave kažejo pa ni nam še popolnoma zhano, dokler ne prejmemo (copy) kateri kapi pravijo da bodo izdani v stiskani formi okoli dne 1. avgusta t. 1., ampak, to ne sme zapirati pot za izdajati naša priporočila, navodila in ideje. Zatorej, kakor sem že omenil prav je, da pričnemo razmotrivati kaj bi bilo koristno, in zato tudi prosim vsa naša društva male in velike, da naj tako store, in najboljše bi bilo takole: Vsaki član(ica) kateri ima kakšne dobre stvari naj jih predstavi na društveni seji in če društvo vidi, da je dobra stvar, potem se lahko pošlje na naše glasilo Amer. Slovenec, da se da v javnost. To pa zato, če bi vsi posamezni dajali stvari v glasilo, mogoče ne bi prostor dopuščal in tako bi kateri zameril ako ne bi njegov dopis bil priobčen. Nadalje: znano nam tudi je, da vse zadeve, ki pridejo od strani društva, so bolj legalne in pri-poznane, kot pa od enega posameznega.
Meni je tudi znano, da so člani in članice, ki imajo dobre in koristne stvari za prinesti naprej, ampak se tako rekoč sramujejo. Zato Vas prosim, pokorajžite se. Pojdite na vašo društveno sejo in podajte svoje mnenje, ker le tako bo konvenciji mogoče zadeve rešiti po najboljši moči.
Ob tem času se moram tudi javno zahvaliti vsem Pittsburgh-žanom za tako lepi sprejem in postrežbo katera je bila meni dana. Res, prav veseli me, da sem prišel na slavnost 20 obletnice našega društva sv. Družine štev. 11, ker se je vse tako lepo izvršilo. Ni meni mogoče se vsakemu po imenu zahvaliti, ker tako bi mogoče katerega izpustil, ampak naj tukaj omenim enega našega člana in to so Rev. Father Kebe. Njim se prav močno zahvalim, ker so pri osmi sv. maši, katera je bila darovana za žive in mrtve člane in članice slavnega društva, za tako lepo pridigo in povzdigo slavnega društva in Družbe sv. Družine. Ravno tako so tudi dali lepi govor popoldan na Katoliškem shodu, in zvečer na društvenem banketu. Father, lepa Vam hvala, in Bog Vas živi! V nedeljo popoldan je bilo tudi lepo za videti, ker na Katoliškem shodu je bila dvorana napolnjena. Prav je, da se za to delo tako zanimate, ker dolžnost nas katoličanov je, da naši mladini dajemo prave izglede, in da pazimo na to; da ne čitajo časopise kateri nasprotujejo naši veri. Saj je bilo nam že dokazano po onih, ki niso nič verovali in so bili nasprotniki vere. Ko' je pa zadnja ura bila, so vse svetnike skupaj sklicevali. Zato prav je, da se držimo tistega, za kar so se naši starši trudili.
Kar se pa tiče banketa pa moram reči, da je bil eden izmed najboljših katerega sem se dosedaj udeležil. Priprava je bila izvrstna, in tukaj se moram naj prvo zahvaliti kuharicam in kelnari-cam, kajti vse je bilo jako okusno in dobro postreženo in znam, da je bilo vsem po volji. V imenu celokupnega glavnega odbora se vsem skupaj prav močno zahvalim za tako lepo udeležbo na slavnostnem banketu; govornikom(icam) pa lepa hvala «a naklonjenost, katero so meni izkazali kot stoloravnatelju, in za čestitke slavnemu društvu.
V ponedeljek, to je (Decoration Day), sq me pa vzeli v avtomobilu na ogled mesta Pittsburgh in druge okolice. Obiskali smo več prijateljev in znancev, kjer smo bili tudi vsi dobro sprejeti in postrežem tako, da smo skoraj bili vsi malo po rudeče dekorirani. Slišal sem o Pittsburghskih hribov, ampak meni so se celo dopadli, ko sem jih videl. Sploh celo mesto je meni jako priljubljeno, in ob moji prvi priliki hočem zopet mesto Pittsburgh obiskati. Torej, vsi, ki ste šli meni na roko, sprejem in postrežba je bila za kralja, in zato se ne moram zadosti zahvaliti, prosim pa, da kadar pridete v Joliet, da mi boste dali priliko, da hočem vam poskusiti povrnit.
Društvu sv. Družine štev. 11, ter sedanjim in bivšim uradnikom (cam) se pa zahvalim za njihov trud, katerega so imeli v vseh teh 20 let, ker to društvo se šteje kot eno izmed'.najboljših pod okriljem Družbe sv. Družine. Želim, da tudi za naprej ostane prava sloga, bratska in sosesterska ljubezen, ker to je edini korak do večjega napredka.
Torej še enkrat vsem prav prisrčna zahvala, ter vam želim vsega dobrega in Bog vas živi.
S spoštovanjem in bratskim pozdravom ostanem Vaš udani za DSD.
FRANK J. WEDIC, glavni tajnik. -o-
»imiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiinniiciiiiiiiiiimnniBinniiniiniiiiiiiin
Dopisi lokalnih društev
QiuiiiiiiuiniNMiIiiTcliiiiiijiiiiinMiiiiiiiiiitiiiiiiifuiiiQiiiiiiiiiiiit« ČLANSTVU frRUŽBE SV.
DRUŽINE!
Chicago, III.
Glavni odbor Družbe Sv. Družine je objavil, da se bo vršila deseta redna konvencija te organizacije letos v Chicagu, pričenši zadnji pon-deljek meseca avgusta. Društvi Sv. Ivana Krstitela št. 13, in Sv. Terezije št. 16, priredite ob tej priliki slavnostni banket v nedeljo, 29. avgusta, ob 1. uri popoldne, v šolski dvorani sv. Štefana. Prosimo vsa slovenska društva v naselbini, da na ta dan ne prirejajo svojih prireditev.
Ker nas vsled te prireditve in konvencije čaka veliko dela in truda, je zelo važno, da se članstvo društev Družbe Sv. Družine udeležuje prihodnjih sej polnoštevilno, da se bo izpopolnil pripravljalni o<v bot.
Končno pa apeliram na Članstvo, da skuša pridobiti kolikor mogoče veliko novega članstva v aktivni kot mladinski oddelek, da se skaže-mo hvaležni glavnemu odboru, ki j-e nam konvencijo naklonil.
Sobratski pozdrav,
Jdhn Gottlieb,
preds. pripravljalnega odbora
OD DR. SV. DRUŽINE ŠT. 11, DSD.
Pittsburgh, Pa.
Štejem si v prijetno dolžnost, da se zahvalim cenjenim društvom;, posameznikom in oddaljenim gostom, ki so se udeležili proslave 20 letnice obstanka našega društva. Posebno pa hvala našemu glavnemu tajpiku Mr. Frank J. Wedicu, ki se je udeležil te naše slavnosti. Vsi smo mu hvaležni, da je bil edini v naši sredini ob tej priliki, dne 30. maja.
Nemogoče mi je opisati programa v natančnosti, ker bi mi vzelo veliko časa, v našem glasilu pa veliko prostora. Zato bom podal le bolj površno sliko, le bolj glavne točke. — Ob 8 uri zvečer se je pričel slavnostni banket, katerega je odprl sobrat Joseph Pavlakovich, predsednik našega društva in več let glavni uradnik DSD. Najprej je pozdravil vse navzoče s kratkim pozdravnim govorom Rev. M. F. Kebe, kot društveni duhovni vodja in opravil Gospodovo molitev. — Ko so se gostje okrepčali se je zopet oglasil predsednik Jos. Pavlakovich in izročil vodstvo programa č. g. župniku Rtv. M. F. Kebe, nakar so oni ' pozdravili z lepimi besedami vse navzoče ter častitali ustanoviteljem na izberi društvenega imena. Pravili so, da se čutijo 'ponosnega, ker so član .društva, ki nosi prelepo ime
sv. Družine. — Nato predstavijo sobrata Frank J. Wedi-ca, glavnega tajnika DSD kot prvega govornika in stolorav-natelja.
Burno pozdravljen od vseh udeležencev prevzame sobrat glavni tajnik DSD odrejeno mu mesto in pozdravi vse navzoče ter častita društvu na točnem poslovanju z glavnim uradom skozi vso dobo 20 let. Nato prečita ravno takrat sprejeti brzojav od dr. št. 1, DSD. iz Jolieta. — Nato sto-loravnatelj predstavi drugega govornika Rev. B. Ambrožiča, urednika Ave Maria. Za njim so govorili kot sledi :Mr. John Jerich, urednik Amerikanske-<| ga Slovenca; dobro poznani katoliški naprednjak v Ameriki ter človek ki nosi s seboj vse Slovence iz starega kraja in iz Amerike Mr. Anton Grdina iz Clevelanda ;Mr. George Weselich, ustanovitelj našega društva in sedanji blagajnik; Mr. Math Pavlakovich gl. podpredsednik KSKJ.; Mr. Frank Lokar, gl. nadzornik KSKJ.; Mr. John Dečman, gl. porotnik KSKJ.; Mrs. Agnes Gorišek, gl. po-ritnica KSKJ.; Mr. George Starešin,ič, predsednik velikega društva št. 50, KSKJ.;Mr. John Jevnikar, blagajnik dr. št. 41, KSKJ.; Mr. Peter Balkovec, predsednik samostojnega društva Slov. Orel; Mr. Ignac Glaž, stari slovenski pijonir v Pitts-burghu in Mr. Frank Trempus, prvi predsednik in ustanovitelj dr. sv. Družine.
Vsem zgoraj omenjenim govornikom se društvo sv. Družine naj i skrene j še zahvaljuje. — I-meli smo še več drugih društev na programu, a žal nam ni bilo mogoče vsega programa izpeljati kakor je bilo v načrtu, kajti bližala se je že 12 ura in čč. gg. duhovniki ter stranski gostje so se poslovili od nas, zato je stolo-ravnatelj zaključil program z zahvalnim govorom na vse udeležence, nakar je sledila prosta zabava.
Res, lep dan je bil dne 30. maja za člane in članice društva, katerega si bodo ohranili v spominu. Vsem onim, kateri so nam pripomogli da se je naša slavnost tako sijajno vršila, izrekamo iskreno in najlepšo zahvalo. Bog vam plačaj in povrni, če vam mi ne bomo mogli povrniti. — Sobratski pozdrav.
Za dr. sv. družine št. 11,
Joseph Widina, tajnik -o-
OD DR. SV. LAVRENCA, ŠT. 14, DSD.
East Pittsburgh, Pa.
Dragi sobratje in sosestre. Znano vam je, da imamo vsako leto piknik na Churchhill, tako bomo imeli tudi letos in sicer v nedeljo 20. junija. Ža-to vas prosim, da se vsi gotovo udeležite tega piknika. Več ko nas bo, bolj se bomo veselili. Prosim, da pripeljete na piknik tudi svoje prijatelje in sorodnike, da nas bo več. Prav tako prijazno vabimo vsa sosednja društva, da se z nami vred udeleže tega lepega piknika, da se skupaj poveselimo v prosti naravi. Cim bolj bomo složno delovali drug z drugim, bolje bomo uspevali vsestransko. Zato še enkrat, pridite na piknik. Bus bo vozil na piknik ob 2:30 popoldne izpred Turner Hall v East Pittsburghu, Pa. — Nasvidenje na pikniku v nedeljo 20. \ junija, vam kliče
društveni odbor. -o-
Nesreča
V neposredni bližini postaje Vuhred-Marenberg je Ivan Kure j opravljal razna dela pri zidavi neke hiše in tudi hodil po raznovrsten materi-jal na drugo stran proge. Ko je zopet enkrat tako stopal čez progo, ga je naenkrat zadela kap in mrtev je obležal na tračnicah, kjer so ga našli ljudje in ga prenesli v mrtvašnico.
SHOD K ATOL TISKA IN PROSLAVA ZMAGE V NEWBURGHV
(Dalje)
Nato je predsednik shoda preč. g. Julij Slapšak predstavil občinstvu znanega katoliškega in narodnega borca g. Antona Gr-dino, bivšega večletnega glavnega predsednika KSKJ. in zdaj predsednik Kulturnega vrta ter ugleden slovenski trgovec in po-grebnik v Clevelandu. G. Grdina je izvajal v jedrnatih besedah:
Poslušajmo svoje dušne pastirje
"Pozdravljam in čestitam našima slavljencema in zmagovalcema v letošnji kampanji "Am. Slovenca". Glede pomena in važnosti katoliškega tiska, bi bilo najbolje, da bi rekel krasnim besedam preč. g. patra Bernarda le še: amen, pa bi bilo najbolje, kajti č. g. Bernard je povedal vse, tako jasno in dobro, da smo vsi razumeli, kar potreba o tisku. Ali, da ne bodo naši nasprotniki govorili in imeli priliko, češ, da samo duhovniki govorijo, zato hočem spregovoriti tudi jaz.
Mi katoličani zagovarjamo ono, kar imajo nasprotniki za norčijo. Ali prišel bo dan preizkušnje tudi med nami, ko bo treba jasno povedati in izjaviti: kdo je kdo! Treba je več odločnosti med nami in ne kimati ža vsakim, ki pride z kakimi zava-jalnimi nauki med ljudi z namenom, da vara in vodi ljudi proč od vere.
Dalje je še enkrat v lepih besedah izrekel čestitke in pozdrave slavljencu ter čestital obema tako veleč. g. kanoniku Johnu J. Omanu, kakor preč. g. Matiju Jagru, na zmagi, zlasti pa zato, ker sta se tako neustrašeno borila in s tem mnogo pripomogla do močnejšega katoliškega tiska med nami.
Končal je z močnim povdar-kom, da smo ljudje dolžni svoje
mu glavnemu in slavnemu zmagovalcu veleč, gospodu kanoniku in župniku Johnu Omanu ,kakor tudi drugemu glavnemu zmagovalcu preč. g. Matiju Jager. Obenem, naj v te pozdrave vpletem tudi vse srčne in iskrene čestitke glavnim zmagovalcem, v svojem imenu, v imenu vsega osebja pri listu in v imenu vseh zastopnikov, prijateljev in naročnikov "Am. Slovenca", ki danes v duhu zrejo semkaj na ta le kraj, kjer se vrši tako sijajna in veličastna proslava letošnje zmage v kampanji za razširjenje katoliškega lista "Amer. Slovenca".
Za tem pa veljajo topli in iskreni pozdravi tudi Vam vsem prijateljem in somišljenikom katoliškega tiska, ki ste tako velikodušno sodelovali in pomagali v minuli kampanji. Posebej pa še iskrena hvala vsem zastopnikom, prijateljem in somišljenikom katoliškega tiska v tej naselbini, kjer danes slavimo letošnjo zmago, kakor tudi vsem zastopnikom in prijateljem lista po drugih slovenskih naselbinah sirom Amerike. Vsem velja prisrčna zahvala in Bog plačaj to veliko požrtvovalnost.
Pripravljen sem, da bi Vam na široko govoril, toda prošen sme pa, da naj napravim kar najkrajše mogoče, ker ura hitro poteka in čas je kratek. Zato oprostite, bom res kratek.
Danes smo se zbrali tukaj prijatelji in znanci letošnjega glavnega zmagovalca v kampanji katoliškega lista "Am. Slovenca". Te le kampanje, pri katerih sodeluje velik del našega katoliškega naroda vsako leto, imajo tudi svoj važen in daleko-sežen pomen. Ne gre samo za zmago. Gre vse za nekaj več. Kdor razume velik in važen pomen tiska v sedanji dobi, ta ne bo takih kampanj preziral. Je zraven en košček nekega pompa, dušne pastirje duhovnike krep-jbrez katerega pa tu v Ameriki ko podpirati pri njih borbi in ' sploh nič ni. In če kdo, se ga mi delu za vero in narodnost med. katoličani prav najmanj poslu-
nami. Ohranimo si zlasti lepe vzpodbudne besede govornikov duhovnikov, ki nam kažejo pot do boljšega in lepšega življenja."
Mr. Grdini je občinstvo dolgotrajno pritrjevalo.
Nato je pel pevski umetnik g. Šnajder, basist, dve pesmi: "Mornar" in pa komično: "Šmarski šumašter". Šnajder je pravi umetnik in je velika škoda, da se ne pokaže s kakim koncertom v naših naselbinah. Talent je, ki bi ga moral pokazati narodu.
K besedi je bil pozvan tudi g. John Prišel, zastopnik "Amer. Slovenca" iz Collinwooda, kateri je tekom kampanje kot posameznik največ naredil. Dobil je sam 110 novih naročnikov. Čas-tital je k zmagi slavljencu, kateri je z napadom zadnjih dni v kampanji presenetil.
Predsednik shoda je nato o-menil, da zdaj pride tista točka programa, zaradi katere se današnja slavnost vrši, namreč, izročitev nagrad in ustoličenje izvoljenega Nadvojvoda in Vojvode. V lepih besedah je pojasnil, kako je slovenski narod nekoč
žujemo. V kolikor se ga, se ga zato, da bi dalo to nekaj življenja in zanimanja pri delu za potrebno stvar. In razširjevanje katoliškega tiska med nami, bi se jaz upal trditi, da je v teh viharnih časih, ko divjajo strašni boji na življenje in smrt med raznimi nazori in idejami v človeški družbi in ker te strašne boje vodi ravno tisk, imajoč v mislih to, potem si upam jaz trditi, da je razširjevanje katoliškega tiska med nami, ena najvažnejša in najbolj pomenljiva zadeva: Saj gre za to, kaka miselnost bo vladala med nami, danes, jutri in naprej in naprej v bodočnosti. Ali bo vladala med nami krščanska miselnost, ali pa protikrščanska in brezverska. Zato gre. In ker tisk je tisti faktor, ki preoblikava v človeških dušah, srcih in glavah razne miselnosti, potem mi menda ni treba še posebej povdarjati, da imamo baš katoličani v tisku najuspešnejše orožje in sredstvo, za propagiranje svojega katoliškega prepričanja in miselnosti. Zato dragi moji ni napačno, ampak je nas slovenskih katoliča-
ustoličeval svoje Vojvode pri nov naravnost dolžnost, da se
Gospej Svetski na Koroškem. Kako so Vojvodi potem vladali, itd. kar je ljudstvo z zanimanjem poslušalo.
Važen pomen kampanj za katoliški tisk
Za tem pa je predsednik shoda predstavil urednika Am. Slovenca, g. J. Jeriča iz Chicage, ki je izvajal:
"Veleč, gospod kanonik in župnik John Oman, naš današnji slavljenec, glavni zmagovalec, preč. gospod Matija Jager tudi naš slavljenec in drugi glavni zmagovalec, preč. gospodje ostali duhovniki in predragi prijatelji rojaki! Prav iskrene in prisrčne pozdrave prinašam v imenu lista "Amerikanski Slovenec", kakor tudi v imenu vseh naročnikov, prijateljev in somišljenikov tega lista. Najprvo seveda, naše-
poslužimo vsake dostojne in poštene metode, da z njo razširjamo čim bolj se da, svoj katoliški tisk.
(Konec prih.)
-o-
Utonila v Kolpi
Zaradi stalnega deževnega vremena je tudi Kolpa na-rastla zlasti v bližini Karlov-ca. Tam blizu sta se tudi pripetili dve smrtni nesreči. Kmeta Ivana Miškulina je na-rastla reka vrgla čez slap, mu razbila čoln ter s čolnom vred pogoltnila tudi kmeta. Kmet Mijo Delič iz Velike Pake se je prav tako vozil po Kolpi, ki mu je prevrnila čoln, kmet je pa utonil.
Vsaj en dopis na teden, naj bo geslo vsake naselbine.
r Stran 6
r---""=
."TV,"
•AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 11. junija 1937

"ČRNA ŽENA"
ZGODOVINSKA POVEST
Priredil Javoran
Cigani so potrpežljivo čakali dolgo časa. Toda ker od nikoder niso culi nobene straže, so se slednjič začeli vedno bolj pomikati proti mestecu. Tu so izvedeli, da je obmejna četa prejšnji dan odpotovala.
Ko je Nigana izvedela to novico, se je obnašala kakor bi bila nora. Z glave si je pulila lase, trgala si je obleko, valjala se po tleh, si z nohti razpraskala lice in jokala neugnano kakor otrok . . .
In res, obmejne čete ni bilo več v Kos-tajnici. Nenadoma je prišlo povelje za odhod in v treh urah je ves oddelek' zapustil mestece in se začel pomikati ob Savi na desnem bregu navzgor. Blizu Siska so prekoračili Savo potem šli dalje na njenem levem bregu.
Prišli so v Brežice, kjer je bilo že zbranih veliko oddelkov najemniških čet. Pričakovali so namreč turškega napada. Zato so zbrali kolikor mogoče veliko moči, da bi uspešno odbili turški naval in ga vsaj za nekaj časa zapodili čez mejo. In ko bi se jim enkrat to posrečilo, so nameravali mnogi kranjski in štajerski najemniki iti domov pomagat kmetom v boju zoper gradove. Tudi Andrej Krajski je bil po dogovoru s kroparskim možkom v takih misli.
Minilo je jedva teden dni, kar se nenadoma pojavijo v obližju Brežic turške čete. Kakor roj kobilic so obkolili Turki avstrijsko taborišče in še preden so se mogli prebivalci dodobra zavedati, se je že ,vnel vroč boj. Več ur so se neprenehoma krhali meči, kri je pordečila zemljo, sre-po, pa neustrašeno so zrli najemniški vojaki sovražnikom v obraz, a slednjič so Turki začeli omagovati in se polagoma odmikati...
Večerni mrak je jel legati na zemljo. Se enkrat je solnce žalostno posijalo na bojno polje in nato zašlo; sledila mu je le še medla, krvavo-rdeča večerna zarja; iz dalje pa se je čul le še komaj slišno odmev turških konjskih kopit.
i
VIII.
Po boju pri Brežicah je preteklo precej časa, ne da bi se bilo dogodilo kaj posebnega. Že so minevali zadnji dnevi leta 1480. Najemniške čete so med tem prekoračile Savo in se nastanile okoli Krškega. V Krškem se je nastanil tudi Andrej Krajski s svojimi kranjskimi rojaki, med katerimi je bil tudi Bregar.
Že se je zdelo, da Kranjski ne preti nobena nevarnost več od Turkov in zato so začeli misliti nato, da bi najemniške čete zapustile Krško. Toda prezgodaj so se veselili miru. Nekega mrzlega december-skega jutra so prinesli ogleduhi vest, da se Kranjski zopet bliža neizogibna turška povodenj, da namreč prihaja proti meji velika turška četa. Zato so se najemniške čete nenadoma oborožile in pričakovale napada.
Medtem so se Turki približali mestu in ga na južni strani oblegli. — Drugo jutro se je že vnel hud boj med kristjani in Turki. Nastalo je strašno klanje, Turki so se zaganjali med avstrijske vojake kakor ljuti levi in že se je zdelo, da bodo najemniške čete onemogle. Tedaj pa se je oju-načil Andrej s svojo četo, zapustil mesto
na severni strani in šel daleč naokrog, tako da je slednjič prišel Turkom za hrbet in jih napadel. Ko so to opazile druge najemniške čete v mestu, so se vrgle z vso silo na sovražnika; ko so tako Turki videli, da so obkoljeni odspredaj in odzadaj, so plahi spustili orožje na tla in se z mnogimi žrtvami prerili skozi avstrijske čete ter slednjič hitro, kakor so prišli, zopet zapustili Kranjsko.
Veselje, ki je zavladalo po tej zmagi v Krškem, se ne da popisati. Ljudstvo je hitelo od vseh strani v mesto v cerkev, zahvaljevat se Bogu za srečno zmago. Proti večeru so zadoneli vsi zvonovi in tisočero src je navdušeno prepevalo zahvalo Gospodu. Vojaki so si radostno podajali roke, se objemali in mnogim so igrale v očeh sladke solze veselja in radosti. Tako odkritosrčnega navdušenja pač Krško doslej še ni videlo.
Nekega večera naslednjega tedna je moral iti Bregar s patrolo v Videm; razširila se je namreč novica, da so se okoli Brežic in severno od njih zopet pojavili turški konjeniki. Toda na vsem niso mogli spoznati mnogo resice in zato se je pa-trola čez dva dni zopet lahko vrnila v Krško. Ko se je vračala čez most v mesto, je opazil Bregar na oglu neke hiše mladega, skoro otroškega vojaka. Bil je v lepi, popolnoma novi vojaški opravi. Njegova postava je bila slabotna in majhna, a vendar popolnoma pravilna. Vsa njegova zu-nanjščina razun oprave ni kazala avstrijskega ,morda celo štajerskega ali kranjskega izraza, marveč, vsakdo, kdor ga je videl, je opazil na njegovi temni polti in na njegovih črnih laseh nekaj popolnoma tujega. In vendar so se zdele te poteze Francetu tako znane.—Sedaj sta se France in tuji vojak vjela v pogledu. France je začutil, kako mu je šinila kri v temno-rdeč. Za božjo voljo, to so venda Niga-nine poteze — da, to ne more biti nihče drugi, nego Nigana sama. — Patrola je odšla dalje in France se je mimogrede ozrl še enkrat na čudno postavo, medtem mu je pa ta pomignila z roko v pozdrav.
Kakor hitro so dospeli v svoje taborišče in je bil France prost, preiskal je vse ceste, po katerih so korakali prej. Prebi-stril je vse kote in trge, a o mladem vojaku ni mogel opaziti nikakega sledu. Celo uro je že iskal zastonj, tedaj mu pa naenkrat — kakor poklican — pride nasproti Kroparski možek s svojo šepavo hojo. Mo-'žek je spoznal Bregarja že oddaleč, zato je zaklical: "Pozdravljen Bregar! zaradi mene se nič ne razburjaj! Opazil sem te med cesarskimi in te takoj spoznal, zato sem te poiskal. Saj me vendar še poznaš? Toda, kam pa tako hitro? ... In, prijatelj, zakaj si pa tako razburjen? Kaj se ti je pripetilo?"
"Štefan, kakor vidiš, sem ubogal tvoj nasvet, katerega si mi dal v Bjelini. Stopil sem v vojaški stan. — Pripetilo se mi ni nič posebnega, toda videl sem ravnokar nekaj^ posebnega. Toda, Štefan, pojdiva nekoliko iz te gneče, tu med ljudmi ne morem govoriti."
Šla sta ven iz mesta in hodila ob Savi. Bregar se je previdno ozrl okoli sebe in nato je začel govoriti:
(Dalje prihodnjič)
IZ SLOV NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani.)
ravno tako tudi zvečer v dvorani sv. Jožefa lepo zaigral. Prav lepe pesmi so prepexrali v "spodnjem štuku", Mr. Joseph Peček je pa od zgoraj za mladino lepo igral.
Dne 31. maja smo prav lepo zaključili majniško pobož-nost s pesmico Zbogom dans Marija pravi. Ste k šmarni-cam hodili, ste mene častili. Za vas bom prosila, oj zbogom preljubi! — Pozdravljeni.
J. Meglen
-o-
UREDNIKOVA POŠTA
— K. Vidmar, Schumasher, Ont. — Na Vaše vprašanje to le: Kupi se menda lahko, a vprašanje je potem glede prihoda. To, da če kdo kaj kupi v USA. prav nič ne opravičuje pred priseljeniškim zakonom Kak tak slučaj nam še ni znan. Najbolje in najbolj točno bi Vam to pojasnil Labor Department v Washingtonu, D. C. Pišite tja, bodo Vam radi pojasnili in bo to najbolj merodajno. Pozdrav.
— B. P. Cleveland, Ohio. — Smo, smo tudi mi to opazili. Nobenega vzroka ni, da se tako dela. Imate popolnoma prav, ko pravite, da zgleda, da so s srcem bolj tam, kakor pri nas, kjer so najbrže le radi kruha. Njihovo obnašanje res tako kaže. Odločnosti in možatosti v naših vrstah res silno manjka in dokler bo tako, se bo mevžarija kotila naprej, kakor se. O tem bomo še govorili na drugem mestu in ob drugem času.
Pred sodiščem
Pred celjskim sodiščem sta se zagovarjala 21 letni delavec Alojz Piadelj iz Kranjega brda in 23 letni delavec Jakob Radej iz Kladja, ker sta že meseca aprila pri J?re-sladolu pri Sevnici iz maščevanja napadla z nožem in motiko Leopolda in Rozalijo Romihovo. Pri tem je bil Romih z motiko smrtnonevarno poškodovan na glavi, Rozalija Romihova nekoliko manj nevarno poškodovana. Alojz je dobil 15 mesecev zapora in 1 leto izgubo častnih pravic, Jakob pa 4 mesece strogega zapora.
Pisarn® polije
J. M. Trunk
I
NASI ZASTOPNIKI
pri katerih naši naročniki lahko vsak čas poravnajo svojo naročnino in se obračajo nanje glede vseh zadev tika-jočih se našega lista in podjetja.
COLORADO; Canon City. Ana Susman. Colorado Springs. — M. Kipecfe. Crested Butte, — Martin Težak. Denver, — G. Pavlakovich. Leadville, — Math Jamnik, John -eleznikar.
Pueblo, — !. Meglen.
Rev. P. Cyril, O.S.B..
ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Aurora, — Mary Fajfar. Bradley, — Rose Smole. Chicago, — Jožef Fajfar. Rockdale, Joiiet, 111! — M. Kostelic La Salle, — Anton Strukel. Joiiet, — M. Bluth, John Kramarich. No. Chicago, — Joseph Drashlet. Oglesby, — Frank Jerin. Pullman, — Rose Bokal. Standard, Granville, — Joseph Bregar.
So. Chicago, — Ant. Bakse, C. Ger-mek, Mrs. Agnes Mahovlich. Waukegan,— Andrew Košir.
INDIANA:
Indianapolis, — Frank Urajnar.
KANSAS:
Franklin, — John Dobravec. Frontenac, — Joseph Zorc. Kansas City, — Peter Majerle. Mulbery, Kans. — Mrs. B. Omahne.
MICHIGAN:
Ahmek, — Mrs. J. Hribljan. Detroit, — Steve Potočnik. Harrieta, Boon, Caddilac in okolica, — Mark Badovinac.
Calumet, — Jos. Sustarsich Iron Mountain, Mich. — Frank Richtarsich.
MINNESOTA:
Aurora, — E. Smolich. Chisholm, — Frank Laurich. Ely, — John Otrin, Jos. Peshell. Eveleth, — Johana Kastelic, Antoni a Nemgar.
Gilbert, — Frank Ulčar. Greaney, — Katarina Kochevar. Hibbing in okolica, — Joe Zaic Keewatin, — Mary Kolar. McKinley, — A. Heeler. New Duluth, — M. Spehar. Rice, — Rev. John Trobec. Sauk Rapids, — John Burgstaler. Soudan, — Frances Loushin Virginia, — Angela Schneller.
MONTANA:
Butte in Walkerville, — Mary Kot-e in Katli. Tomazich. East Helena, — Frank Smith.
DHIO:
Barberton, — Frank Smole. Bedford, — Frank Stave, Bridgeport. — L Hotre
Cleveland, Ohio. — Za Collinwood, St. Clair in okolico je zastopnik Mr. John Prišel. — Za Newburg in okolico Mr. J. Resnik in Rev. J. J. Oman.
Euclid in Nottingham in okolica, —
Matilda Ropert.
Conneaut, — Angela Berns. Lorain, — Mamie P<"nisek Petersburg, Ohio. — Mary Ohlin.
PENNSYLVANIA:
Aliquippa. — Ant. Habich. Beadling, — Nikolaj Simonich. Bessemer, Universal in okolica, — Frank Kokal.
Braddock, — Joseph Lesjak. Bridgeville, Presto, Cuddy, Morgan, Beading in Sygan, — Mary Useničnik. Bulger, — S. Jenko. Burgettstown, Pa. — John I'intar. Cairnbrook, — Angela Satkovič. Farrell, Pa. — Anna Luinpert. Forest City, — Mrs. Mary Grum. Houston, — Michael Tomšič. Johnstown, Conemaugh in okolica,— *ev. Benigen Snoj, OFM., Matt KIu-x.evšek.
Lawrence, Pa. — Carolina Rosman. Morgan, — M. Dernovšek. Moon Run, — Jacob Drašler. Olyphant, — Mary Zore. .Pittsburgh, — John Golobich, Jos. Bahorich, Mrs. Mary Cadonič.,
Steelton, — Doroteja Dermeš, Ana Lopert.
Strabane, Canonsburg in okolica, —
\nton Tomšič. St. Marys, — M. Aufderklam. Vandling, — Frank Panear
WISCONSIN:
Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee, Wis. — Mrs. Lucija Gre-' ■orčič.
Sheboygan, — John Udovich in Ma-ie Prisland, Johana Mohar.
Willard, — Frank Perovshek in Ludvik Perušek.
WYOMING.
Kemmerer, Sublet, Diamondville.—
Frank Rosenstein. Rock Springs, Wyo. — Uršula Ivsek
MISSOURI:
Harviel, Neelyville, Naylor in Poplar Bluff, — John Breznik.
PO RAZNIH DRŽAVAH.
1
San Francisco, Calif. — Mrs. Bara Kramer, Mrs. K. Cesar. Little Falls, — Amalia Furlan. Enumclaw, Wash. — Jos. Rihter. Renton, Wash. — Thomas Rihtai Valley Wash.. — Mary Swan. Helper, Utah, — A. Topolovec.
Pastirski narodi.
Zgodovina prikazuje neko stopnjevanje v razvitku. Primitivni človek je bil najprej lovec. Pastir je postal, ko si je udomačil nekatere živali. Potem je sledilo poljedelstvo, ki je polagoma privedlo do raznih industrij. Še danes naletimo na representante vseh teh dob, posebno je poljedelstvo pomešano z industrijskim udejstvovanjem, zgolj industrijskega naroda sploh ni. Kar je nas iz dežele, smo bili najprej tudi mi pač kravji ali kozji pastirji, v šole smo prišli šele pozneje, če je bilo res kakih šol, in enako je kaka industrija nas zaposlila šele po pastirovanju. Temu stopnjevanju je sledil tudi razvitek na prosvetnem polju in tudi v mehaniki. Lesen plug je še danes v rabi, železen bi bil sploh nemogoč, dokler se človek ni naučil rabi-, ti železo. Legenda pripoveduje, da je neki Ikar poskušal leteti po zraku, aviatika pa ie celo ^anes še v povojih. Kako pa z dušnimi zmožnostmi ? Materialisti stojijo pred zagonetko, ako so pošteni. Homer je pesnil že tisoč let pred Kristom, da ga še danes nihče ni dosegel, kakor nihče še ni dosegel grških filozofov, nihče v marsičem starih Egipčanov, Asircev, Babiloncev. Same zagonetke za materiali-ste. Pošteni pa navadno ti materialisti niso, najmanj so pošteni naši slovenski materialisti. Pogostoma ponavljajo naši nekdanji — pastirji, ki so večinoma brez šol. kako neznansko primitivni so bili v svojih proizvodih "pastirski" narodi, in da je vse skupaj le bunk, pastirska roba pač je. Tako pišejo posebno o bibliji ti naši — učenjaki. Stvar pač ne gre v materialistično kramo, da bi bil človek polagoma razvil le svoje možgane, pa bi ne bil imel že lovec — duše kot podlage možganskega delovanja.
Zopet so pred zagonetko ti materialisti, če hočejo biti pošteni. Človeka sicer razte-gujejo na miljone in biljone let, ampak vsaj sledovi človeške kulture in omike segajo le v nekaj tisoč letij, vse drugo je gola domneva.
Vseučeliščni muzej v Fila-delfiji in amerikanska šola za preiskave na vzhodu vodita izkopavanja v kraju Tepe Gawra v severnem Iraqu. Čudoviti rezultati. Profesor dr. Speiser rabi same superlative v svojih poročilih. Stvar še ni popolnoma preiskana, je pa res čudovita in postavlja "možgane" najbolj modernega materialista pred — zagonetko. Posameznosti so zadeva strokovnjakov. Neko poročilo pravi: "...we are slightly jolted to learn that in comparison with the easy — going civilization of Ur their brethren of the Iraq lived "a fast, killing pace, emphasized sneed, mass production and effiency" ... — and all that, 'well about fifty centuries

Tudi katoličanom ne bo škodovalo če se držimo gesla
>m C ' ' 1	• ' I
sla:
o v oj i k svojim!
"tiskarna Amerikanski Slovenec"
ticka vse vrate tiskovine, lično in točno za organizacije, društva, in posameznike. Cene zmerne delo dobro. Vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam.
1849 W. Cermak Road	Tel. Canal 5544	Chicago, Illinois
Najboljše pivo
bote pili na partijah, društvenih veselicah, piknikih, če naročite "MONARCH" pivo od
JOHNA
KOfHEVARJA
West Side Distributor of
MONARCH BEER \
2215 W. 23rd Street CHICAGO, ILL. Telefon Canal 6177
ago.
Zdi se, da teh — pastirjev ne doseže niti kaka komunistična piatletka, niti ne vsa amerikanska mašinerija. Eh..
er..ti pastirski narodi.
*
Tudi tragedija.
Prosveta prinaša sliko, ko mašuje duhovnik in stojijo za njim Baski, ki se borijo vsaj na strani madridskih komunistov. Tragedija. Parnik Habana je pripeljal nekaj baskiških otrok na francosko obrežje. Saj veste, kako je' zdaj oficielno med Francozi. Več sto komunistov je pričakovalo d e c o iz Bilbao in godba jih je pozdravila z moskovsko internacionalo. Prava koromandija za katoliško deco, nikoli še niso sli-šali, kaj hoče ta melodija povedati. Usluga je vredna uslu* ge. Katoliška deca je odgovorila s spevi, ki hvalijo Zveli-čarja in njegovo deviško mater. Tako je bilo vsaj dozdaj tam v daljni njih Vasconiji. So morali ti francoski komunisti požirati!
Kaj bo s to deco, kadar se povrne ? Ali bo še potem pela te himne ljubezni, ali pa bo pela moskovsko himno sovraštva in obupa in bo še potem prežeta od blažene ljubezni, ali pa bo stiskala pe-sti9 Tragediia že zdaj, pozneje lahko še hujša.
-o-
NOVO OROŽJE PROTI HRIPI
Italijanski listi poročajo o novih uspehih mednarodne brezžične zdravniške pomoči. V zadnjem času se je n. pr. trinajst italijanskih parnikfcv, ki imajo zdravnika na krovu, na visokem morju obrnilo na vodstvo te pomoči za zdravniške nasvete. Italijanski zdravniki, ki so na razpolago organizaciji, so si dali brezžično opisati pojave in potek poedinih obolenj na omenjenih parnikih in brezžično so sporočili tudi svoje nasvete, ki so jih na parnikih upoštevali s tem uspehom, da so pacijenti v vseh primerih o-zdraveli. Največji uspeh je bil pač ta, da so na ta način premagali epidemijo hripe, ki se je pojavila na parniku "Providenza," ko je plul v ekvatorskem pasu.
-o-
Katoliška društva, naročajte svoje tiskovine cA katoliške tiskarne "A. S."
DR. J. E.
ZDRAVNIK IN KIRURG
2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —2 zvečer izvzemši ob sredah. Rezideneni telefon: La Grange 3966 Uradni telefon: Canal 4918
PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
ROJAKI SLOVENCI!
Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne (»ozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka.
Postavljam in izdelujem vss vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. S>-oriporočaml
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 2 - 4787