Gospodarske stvari. Salatne rastline. M. Opomba uredniatva. V poslednjem sestavka o salatnih rastiinah je bilo več poiaot. Pii /) se mora brati: peatra t. j. pisana ali niarogaata salata glavatica, tudi aalata postrvka (Forellen-Salat) imenovana. Izostal je tudi stavek: izmed novejših sort zaslužijo biti imenovane: bruina galska, kije rano godna in ima belo 8eme; salata belegarda, ki posebno v vročiui dobro stori; seme je 6rno. 1. Porežna salata. Seme se poseje rano v apomladi v brazdicab, ki so j^o pet palcev vsak sebi. Zemlja se mora pozneje marljivo rabljati. Kakor hitro so listi nekoliko vzrastli, se z nožem lepo porezujejo in na prej povedan na6in porabijo. Ta salata trpi noter do visokega poletja in se more ve5krat zaporedoma porezati. Ker Bekoliko greni, je nimajo preve5 radi. Kdor hoče od nje semena pridelati, mora na kakem prostorčeku nekoliko neporezanib rastlinic atati pustiti, dokler da v senie grejo. 2. Lačika ali trgavna salata. Ktere poletne glavatice je najve5 aemenate, ta se ne glede na pravcatost za setev porabi. Navadno se jemlje tista, ki ima v mladosti žolto barvo, kakor jajčnata aalata, žolta rana kamenka ali rana priganjana aalata itd, Od Božiča do inarca se je mora vsakih 14 dni nekoliko posejati in sicer se seine v gnojne grede ali male lesene zaboje in plitve sklede gosto patrosi. Zaboji in sklede se potem poatavijo na tople kraje v tople hiae ali aobe blizo oken, kder seme hitro požene in mlade rastlinice že 14 dni po setvi po dvoje perosc zarede, ki so potem o pravi toplini za porabo. Na dalje se že februarja ali marca, kakor bitro aneg akopni in se je zemlja nekoliko posušila, salatno seme na solnčnate gredice poseje tako, da se navadno že konec marca mlada lačika pod prostim nebom jemati more. 3. Poletna salata. Po naših krajih se za poletno salato rajše salata glavatica seje in le v visokem poletju vezavna salata, ker ee prva bitreje razvija in je večjidel nježna, iued tem ko zadnja ne gre sama v glave in je bolj debelega rebrovja in trda. (Nastavek prib.) Nekaj za naše vinorejce. Radgonska okolica ai je osnovala posebno vinorejsko društvo, ki lepo napreduje in vrlo deluje za zboljaanje našega vinorejstva. Letos 27. jan. je obbajalo obcno zborovanje. Iz tega povzememo par novosti, ki uteguejo mnogo naaih bralcev zanimivati. Vinorejaki društveaiki bi 86 radi aami prepričali, katere trsne sorte za njiliove kraje najbolj sodijo, kateri trs bi tedaj najbolj priporo5be vreden bil, kateri pa ne in zakaj? Daseovivažni uanien do8eže, oglasilo ae je 10 gospodov, ki so obljubili druatvu prepuatiti vaak po eden koa vinogradnega zemljiš5a za poskušnjo. Vsled tega sklepa bo druatvo na koncu tega leta imelo 28 takih koaov za poskušanje z raznim trsovjem. Nasajene 80 že slede5e aorte: rudeča, žlahtna mušica (Rulauder), zelena mušica (tudi zelenčič, zeleui klešec, lipadec imenovan, grliner Svlvaner), beli rizlec, krhljikovec, zelena moslovina (grtlner Veltliner), runieni kleaec (Ortlieber), muškatna žlahtnina, laški rizlec, slankamenka (srbski trs, ki je malo obSutljiv ob cvetju in ki obilo rodi tudi v nizkib legah), posti6 (Mllllerrebe), ki ima silno sladko grozdje) in 5isti moslovec. Ali tudi druga vinorejska društva, n. pr. v Slov. Bistrici, v Ljutomeru, v Ptuju, na Bizeljskem tako delajo, to bi ,,Slov. Gospodar" rad poizvedel. Do sedaj mu še ni doalo nobeno poro5ilo. Jako praktičen sklep se je atoril tudi zastran novih, primernih vinskib sodov za kup5ijo po novi meri. Do aedaj je pri nas v ta namen slnžil polovnjak, ki je meril po 5 avstrijskih veder. Za naprej bi naj po nasvetu omenjenega društva kot obče kup5ijska vinska posoda obveljal sod, ki drži 3 hektolitre. Taka posoda bi imela slede5e prednosti: prvie bi ne bilo po našib kletčh ali pivnicab, ki so večjidel za polovnjaško posodo sedaj prhedjene, treba velikih in sitnih sprememb, ker 3 bektoliteraki sod ni veliko vecji od starega polovujaka; drži nauireč samo 12 pintov ali bokalov več kakor navadni polovnjak. Treba bo le novo posodo na sredi nekoliko zbočiti ali vampasto puščati, iu lehko se bo polagala na stare gantnerje. Drugič se bode kupec, ki bo botel imeti 3 bektolitre, lebko zmenil zastran cene z našimi vinorejci, ki ae bodo dolgo avoja vina sbranjevali v dosedanjih polovnjakib, ker bo tem treba samo 12 pintov ali bokalov polovDJaku dodati, da bo tribektoliterski sod napolnjen. Nasvet Radgonskega vinorejskega društva je tedaj gotovo — prakti5en! Pozor kmetovalci! Velike sleparije ee gode dandanes po svetu, in tudi kmetijstvo ni ostalo brez njih. V Pragi na Ceskem je neka fabrika, katera napravlja kremen5ev pesek, tako, da se da med razli6no deteljako seme pomešati, in da kupcu ni mogo5e spoznati, ali je seme čisto ali ne. Pesek je namre5 teiste debelosti in barve, kakor je razIi6no deteljsko seme. Pobarvano je tako, da barve od peska tudi z vodo ni ruogoče izprati, da bi se potem moglo spoznati aii je seme pomešano ali ne. Omenjeni pesek mešajo posebno med rudečo deteljo, belo, švedsko in zeleno deteljo. To se ve, da deteljsko seme, pomešano s takiin peskom, katerega se včasih med 100 kilogr. nahaja celih 25 kilogr. mnogo ve5 teži, in v teni slu5aju je kupec ravno pri vsakem goldinarju za 25 kr. ogoljufan. Zapomnite si kmetovalci kupujoei deteljsko seme, od koga ste seme kupili in naredite precej poskušnjo ali je seme čisto ali ne. Poskušnjo pa naredite lahko, da kakib 100 ali več zrn soštejete, ter je v topH vodi namočite. Že drugi dan se bode pravo deteljsko seme omehčalo, ter se labko pozna iu loči od pomešanega peska, ki vedno trd ostane. Ce ste prešteli zrua preje, ko ste ga namočili, labko potem preštejete tudi pesek, ki se med onim semenoui nahaja, in tako precej izveste, koliko odstotkov je peska med semenom pomešanega. Opazivši da ste bili osleparjeni, pošljite seme nazaj, in dobro bi bilo, da se tako sleparstvo na- znani dotičuemu glavarstvu. Kmetovalec je že tako dovolj pritiskan od vseh nadlog in od vseh strani. Ce se se takemu sleparstvu ne pride v okotu, kam bomo piisli, če bo kmet namesto zrna kupil in sejal pesekV Odkod bo dobil pridelke in živež? Zatoraj še enkrat ,,Pozor pri kupovanju deteljskega semena! ,,Gosp. list." Črni oreli dobro gojzdno drevo. Noveji čas so umni gojzdarji začeli kot gojzdno drevo marljivo zasajati črui oreh, nemški: die schwarze Wallnuss (Juglans nigra). Ima namreč mnogo lepib lastnosti. Crni oreli vrlo hitro vzraste v lepo, visoko in veličastno drevo, ki daja lep in prekoristen les. Kar ga še posebno priporočuje je to, da se ga zajci ne lotijo in mu tedaj v mladosti škoditi ne niorejo. Tega so se gojzdarji po mnogih skušnjah prepričali. Zato ga pa posebno radi zasajajo ondi, kder^ zajci mlado drevesje splob veliko nadlegujejo. Črni oreb povsodi rad raste, kder se hrastje nahaja, vendar blizo ni tako občutljiv zastran zime, kakor je brast. Jedicje rau je oljnato in tedaj tudi porabno. Take in enake prednosti so pouzročile, da so 5edalje bolj začeli 5rni oreb zasajati kot gojzdno drevo. Kekaj dobrega za konje. Vzeme za V3 otro- bov, za 2/s ovsa in 6—8 centilitrov lanega semena. Oves in laneno seme mora biti šrotano, in se dene v škaf, vrbka se nalije vrele vode in otrobi. Vse se s koco pokrije in skozi 4—5 ur bladi. Konji tako hrano kaj radi použijejo pa tudi brž dobijo lepo polnesljivo truplo, da so videti, kakor najboljše rejena živad. Sejmovi 20. marca pri sv. Ilu na Gori5kem, pri sv. Barbari v Halozab, pri sv. Jožefu nad Mariborom in v Zibiki. 21. marca na Blanci, v Rogatcu, pri sv. Gertrudi pri Laškem. 22. marca v Vitanju. 27. marca v Sp. Kostrivnici, v Teliarjih in v Podplatab.