Zaradi dežja in prekomerne vlage v Brdih gnijejo češnje ZKB 0 1908- Railiiiujeroo se. www.zKb.it Primorski Zvesto z nami že 65 let Dušan Udovič Neredko se zgodi, da nase pozabiš, ko se veliko z drugimi ukvarjaš. Med zbiranjem pričevanj na majske dni ob 65-letnici osvoboditve nas je nekega dne prešinilo: saj smo vendar bili tudi mi protagonisti tistega burnega dogajanja, naš dnevnik, čigar prva številka je izšla točno na današnji dan pred 65 leti. No, če nismo bili ravno neposredni protagonisti, smo vsekakor poklicni potomci, sinovi in tudi že vnuki tistih partizanskih zanesenjakov, ki so v pravkar osvoboj enem Trstu odločili, da bo v mestu odtlej izhajal tudi slovenski dnevnik. Tako kot nekoč, že na začetku prejšnjega stoletja časopis Edinost, dokler ga ni nasilno zatrl fašizem. Ponoven izid slovenskega dnevnika je bil v tistih, še po smodniku dišečih povojnih majskih dneh najbolj otipljiv znak volje po preporodu, obstoju in ponovni uveljavitvi dotlej zatiranega slovenskega jezika. Takrat še nihče ni vedel da nas bo velik del Slovencev po odločitvah zgodovine ostalo v mejah Italijanske države. Ko je do tega naposled prišlo, je postala vloga Primorskega dneva še pomembnejša, postal je mnogo več kot zgolj obveščevalec in zapisovalec vsakdanjega dogajanja. Izkazal se je tudi kot neobhodno potreben mobilizator in povezovalec naših ljudi na Tržaškem in Goriškem, pozneje tudi v videm-ski pokrajini. In to je vse do danes tudi ostal. Do 7. maja 1945 je v osvobojenem Trstu izšlo še nekaj številk slavnega Partizanskega dnevnika, nakar je z bolj ali manj isto ekipo partizanskih novinarjev začel svojo pot njegov naslednik, Primorski dnevnik. Tiskarski stroji in rotacija so bili vojni plen z redakcije italijanskega fašističnega dnevnika, ki je na Slovence desetletja bruhal prezir in sovraštvo. Ev-forija je bila v prvih dneh po osvoboditvi popolna, kot si je lahko predstavljati, tiskana slovenska beseda se je sredi Trsta po dolgoletnem mrku samozavestno vračala med bralce. Kako je bila tista odločitev daljnosežna, lahko z zadoščenjem zapišemo danes, ko je Primorski dnevnik še vedno tu. Po vsebini in obliki drugačen, sodoben, prilagojen tehnološkemu razvoju in potrebam časa, a ponosen in navezan na svoj enkratni izvor, bogato zgodovino in tradicijo. Časopis z žlahtnim pedigrejem, kot nas je nedavno z neprikritim spoštovanjem opredelil nek rimski državni funkcionar, ki sicer o Slovencih ne ve prav veliko, ve pa vse o časopisih, k izhajajo v Italiji. (Nadaljevanje na 3. strani) dnevnik ČETRTEK, 13. MAJA 2010_ Št. 112(19.819) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € eu - Evropska komisija predlaga nove ukrepe za utrditev pakta stabilnosti in rasti Bruselj naj bi ocenil državne proračune pred parlamenti Na obzorju strožje sankcije - Nekatere članice nezadovoljne jubilej - Začeli smo izhajati 13. maja 1945 Naš rojstni dan Ponatis prve številke Primorskega dnevnika, ki je izšla v Trstu, 13. maja 1945. Dnevnik IjIVi L ! rt I nr. I Osvoboditev Trsta h>m riLilH.- -i:, jiih-¿nmi; [hi ¡■-^jii: iti>/1 fjl.ii^TF" m rofrr^ pOflií'Tl LIO I pv-nnu' naribor le osvobojen r imimnfei Amiii ■■■^■¡a mm tm ■'5-IIJi.. iBiUi . Utiri ii l| P .1 -.-1 r .1 u. r j i .i ■ j ■. m .«u-ujfe ilpisknimiili rtwticm Izvršni úh niJtáfá tautop Ijufcln :¿ p:ii \. cfa ■ |. á_jj_____P BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj v Bruslju v okviru svežnja ukrepov za krepitev pakta stabilnosti in rasti s ciljem zagotovitve stabilnosti evra predlagala strožji nadzor nad nacionalnimi proračuni z letom 2011 in tudi strožje kazni za kršitelje pakta. Prav tako je predlagala, da se nadzor razširi tudi na makroekonomske politike. Strožji nadzor želi komisija vzpostaviti tako, da bi finančni ministri unije nacionalne proračune posameznih držav obravnavali in ocenili, preden bi o njih odločali nacionalni parlamenti teh držav. Na ta predlog so se nekatere članice unije že odzvale z nezadovoljstvom. Na 18. strani Družba Generali z rastjo dobička, Geronzi pa z manjšo plačo Na 4. strani Protest opernih gledališč se stopnjuje Na 6. strani Pokrajinsko konzulto skrbijo nestrpni toni v Ronkah Na 14. strani V Pevmi štiri srne na otroškem igrišču Na 15. strani libija - Padel airbus s 104 ljudmi na krovu Letalsko nesrečo preživel le 10-letni nizozemski deček MARINI G H Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču ' I K slov 5loven s ki izobraževalni konzorcij ODLIČNO V0D6NJ6: PRIMčRI D0BR6 PRAKS6 danes, 13.05.2010 18.00 Tumova dvorana (KBcenter) Korzo Verdi 51 - Gorica Danilo Zavrtanik G/r ck b ¿bík Grl y o/r O y j kG Gori d www.slovik.orginfo@slovik.org 2 Četrtek, 13. maja 2010 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Po anketi novogoriške fakultete za uporabne družbene študije Podpornikov arbitražnega sporazuma več od nasprotnikov Po pričakovanjih bo kampanja vsekakor odločilna za končni izid referenduma LJUBLJANA - Medtem ko je bila včerajšnja sreda še zadnji dan za prijavo organizacije kampanje pred referendumom o arbitražnem sporazumu, ki bo 6. junija, je anketa novogoriške Fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ) pokazala, da je podpornikov sporazuma več od nasprotnikov. Toda delež slednjih je od aprila močno porasel in razlika med njimi ni velika. Tako bi arbitražni sporazum na referendumu podprlo 37,6 odstotka volivcev, 32,9 odstotka bi jih bilo proti, 29,5 odstotka pa je še neodločenih. Prejšnji mesec pa je sporazum podpiralo 36,6 odstotka vprašanih, 24,9 odstotka jih je bilo proti, 38,6 odstotka pa je bilo neodločenih. Referenduma se namerava zelo verjetno udeležiti 42 odstotkov vprašanih. Da je njihova udeležba malo verjetna, pa je napovedalo 27,5 odstotka vprašanih. Med tistimi, ki se bodo referenduma bolj verjetno udeležili, je tistih, ki bi sporazum podprli, več kot med tistimi, ki se ga bodo manj verjetno udeležili. Za sporazum bi sicer v večji meri glasovali moški, medtem ko so ženske v večji meri izrazile neopredeljenost. Raziskava pa kaže tudi, da bi za sporazum večinsko glasovali volivci vladnih strank in tisti, ki podpirajo vlado. Tisti, ki vlade ne podpirajo, bi bili večinsko proti, še kaže telefonska raziskava, ki jo je FUDŠ opravil med 3. in 6. majem na vzorcu 906 vprašanih polnoletnih prebivalcev Slovenije. Kampanja bo zato, kot je bilo po svoje tudi pričakovano, odločilna za usodo arbitražnega sporazuma na referendumu. Včeraj je v Kranju prvo večjo javno tribuno v podporo sporazumu priredila SD, na kateri so poleg premiera Boruta Pahorja sodelovali tudi Katarina Kresal (LDS) in Gregor Golobič (Zares), pa tudi predstavnik DeSUSa. V torek pa so se v Šentjurju podobne tribune - le da proti sporazumu - udeležili Janez Janša (SDS), Radovan Žerjav (SLS) in Ljudmila Novak (NSi). Vse parlamentarne stranke razen De- CELOVEC Inzko kmalu predsednik NSKS CELOVEC - Možnost, da bo novi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) sedanji Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini ter nekdanji avstrijski veleposlanik v Sloveniji Valentin Inzko, je vse bolj verjetna. Kot je Inzko včeraj v pogovoru za slovenski spored Avstrijske radiotelevizije (ORF) dejal, zadnja odločitev sicer še ni padla, jo je pa pričakovati že v naslednjih dneh. Zadnjo besedo da ima njegov delodajalec, torej Bruselj, je dejal vrhunski diplomat iz vrst koroških Slovencev. »Za Bruselj velja da nič ni odločeno, dokler ni odločeno«, je še dejal Inzko, toda pristavil, »da gre stvar v pravo smer«. Kot je bilo še slišati, je Inzko več ali manj že zgradil svoj nov tim pri Narodnem svetu koroških Slovencev, Inzkova potrditev za novega predsednika NSKS s strani Zbora narodnih predstavnikov (ZNP) pa bi bila le še formalne narave. (I.L.) SUSa so doslej uradno že prijavile samostojno organizacijo kampanje. Zunajparlamen-tarna NSi prijavo napoveduje, kot organizatorja pa sta se prijavila še Zveza domoljubnih društev Hervardi in Zavod 25. junij, ki arbitražnemu sporazumu nasprotujeta. Opolnoči se je sicer iztekel rok, do katerega so se morale politične stranke oz. ci-vilnodružbene organizacije prijaviti, če želijo uradno vstopiti v kampanjo. Državni volilni komisiji morajo sporočiti podatke o organizatorju kampanje in odpreti posebne transakcijske račune. Toda četudi tega niso storile do polnoči, je to zgolj prekršek in ne pomeni izključenosti iz kampanje. Teoretično se torej lahko prijavijo vse do referenduma, je za STA povedal tajnik DVK Marko Golobič. Medtem je sicer poslanec SLS Franc Pukšič inšpektoratu za notranje zadeve prijavil vlado, ki po njegovem mnenju s spletno stranjo o arbitražnem sporazumu in brezplačnimi telefonskimi številkami za pojasnjevanje državljanom v zvezi s sporazumom krši zakon o volilni in referendumski kampanji. Po zakonu vlada namreč ne more biti organizator referendumske kampanje, poudarja Pukšič in zahteva, da inšpektorat ukrepa. Predreferendumsko dogajanje je odmevalo tudi na Hrvaškem. Reški Novi list je poročal, da je premier Pahor v ponedeljkovem televizijskem soočenju z Janšo razkril, da je predsednica hrvaške vlade Jadranka Ko-sor sprejela »trgovino«, da v zameno za odpravo slovenske blokade v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU sprejme slovensko zahtevo po izhodu na odprto morje. Toda te trditve so nato na hrvaškem zunanjem ministrstvu zanikali. Kot so poudarili, Kosorjeva Pahorju v pogajanjih o urejanju spora o meji ni obljubila ničesar, sploh pa ne teritorialnega stika Slovenije z odprtim morjem. Dogovorjen je zgolj arbitražni sporazum, so poudarili. Pri tem so dodali še, da je Kosorjeva takoj po podpisu arbitražnega sporazuma podpisala izjavo, da nobeno določilo iz arbitražnega sporazuma ne bo pomenilo, da je Hrvaška sprejela slovensko zahtevo po teritorialnem stiku z odprtim morjem. Ta izjava pa je bila dogovorjena tudi s slovensko stranjo, še trdijo v Zagrebu in dodajajo, da je omenjeno razvidno tudi iz besedila arbitražnega sporazuma, ki določa, da se bodo vprašanja meje na morju in na kopnem urejala izključno v skladu z mednarodnim pravom. O arbitražnem sporazumu so sicer danes govorili tudi v državnem zboru na seji odbora za zunanjo politiko, pri čemer je Jožef Jerovšek (SDS) spraševal zunanjega ministra Samuel Žbogarja, ali obstaja kak »tajni aneks« k arbitražnemu sporazumu. Minister je to zanikal, Jerovšku pa je na njegovo vprašanje odgovoril tudi, da na nobeni strani še ni bila sprejeta uradna odločitev o arbitrih. Svoje mnenje v zvezi z arbitražnim sporazumom pa je včeraj v Delu zapisal tudi bivši ustavni sodnik Matevž Krivic, ki je menil, da nasprotniki arbitražnega sporazuma delujejo v korist Hrvaške, ne Slovenije. Poleg tega je nasprotnike sporazuma obtožil, da živijo v (samo)prevarah in morda celo zavestno zavajajo. Med drugim je izpostavil, da Piranski zaliv ni bil nikoli v celoti od države Slovenije, ki je nastala 25. junija 1991, saj bi za to morala imeti tudi savudrijsko obalo. Toda tej se je Slovenija odpovedala že leta 1947. Zato Slovenija »neposrednega 'teritorialnega' dostopa do odprtega morja ne more dobiti; da dobi vsaj drugačen, toda mednarodnopravno zavarovan in zagotovljen dostop, pa je sedanji arbitražni sporazum zadnja priložnost,« je poudaril Krivic. (STA) slovenija Ekskurzije za dijake in učence LJUBLJANA - Ob izteku šolskega leta je slovensko ministrstvo za šolstvo in šport priredilo celo vrsto nagradnih strokovnih ekskurzij za vse stopnje slovenskih šol v Furlaniji-Julijski krajini. V sodelovanju z novogo-riškim prevoznim podjetjem Avrigo bodo ta teden izpeljali še zadnji dve. 302 petošolca vseh slovenskih osnovnih šol, od Milj do Špetra, bo odpotovalo na izlet v Ljubljano, medtem ko se bo 45 dijakov zadnjih razredov nižjih srednjih šol udeležilo 3-dnevne-ga nagradnega izleta po Sloveniji. Pred tem so že izpeljali 7 enodnevnih izletov in tri dvodnevne ekskurzije za dijake vseh šestih višjih srednjih šol, ki se jih je udeležilo 416 dijakov in dijakinj. Skupno bo torej slovensko ministrstvo za šolstvo priredilo 12 ekskurzij (8 enodnevnih, 3 dvodnevne in eno tridnevno) za 763 dijakov in učencev slovenskih šol v Furlaniji-Julijski krajini. Posnetek s predstavitve v Ljubljani LJUBLJANA - V Državnem svetu predstavili knjigo Borisa Pangerca Srce v prgišču zemlje Neprecenljiv delež slovenskih kmetov za ovrednotenje in obrambo zemlje na Tržaškem LJUBLJANA - V slovenskem državnem zboru so predvčerajšnjim predstavili knjigo Borisa Pangerca Srce v Prgišču zemlje, ki je izšla ob 60-letnici Kmečke zveze. Predstavitev je potekala na pobudo državnega sveta in njegovega predsednika Blaža Kavčiča. Razpravo je uvedel državni svetnik in predsednik komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Vincenc Oto-ničar, ki je podčrtal pomen obstoja Kmečke zveze kot stanovske organizacije kmetov v zamejstvu. Vlogo zveze je v svojem posegu poudaril tudi predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, ki je obenem naglasil pomen organizacije pri obrambi zemlje ob razlastitvah kmetijskih površin. Kavčič je ocenil, da iz knjige, ki je izšla ob obletnici, izhaja neprecenljiva vloga, ki so jo odigrali slovenski kmetje na Tržaškem v vsem povojnem obdobju, ko so bila prizadevanja za ohranitev zemlje obenem tudi prizadevanja za ohranitev identitete slovenskih ljudi. O Kmečki zvezi, katere šestdeset-letna zgodovina je v dobri meri zajeta v Pangerčevi knjigi, je spregovoril predsednik organizacije Franc Fabec, ki se je med drugim zavzel za še tesnejše sodelovanje med matico in zamejstvom, tudi na področju kmetijstva. Za to sedaj, po padcu meje med državama, obstajajo še boljši pogoji, ki jih je treba izkoristiti. O knjigi je nato spregovoril odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič, rekoč, da gre za zbornik, ki lahko tudi v matični Sloveniji veliko pove o kmetijstvu in nasploh razmerah, v katerih je v povojnem času živela slovenska narodna skupnost na Tržaškem. Zlasti tržaška občinska uprava je imela omalo-važevalen odnos do kmetijskih površin, Slovenci pa so tudi sicer morali plačati velik davek za infrastrukture in druge posege na teritoriju, ki so bili večkrat dvomljive javne koristi. Avtor knjige Boris Pangerc je v svojem posegu poudaril, da se je tematike lotil z velikim veseljem in naravno afinite-to, saj mu je kmetijstvo blizu kot upravitelju, šolniku, literarnemu ustvarjalcu in, nenazadnje, navdušenemu oljkarju. Želel je, da v knjigi ostane zapisano, kolikšen doprinos so dali in ga še vedno dajejo slovenski kmetje na Tržaškem pri ohranjanju zemlje in proizvajanju visoko kakovostnih domačih pridelkov. Pangerc je ob tem izrazil željo, da bi se tega čim bolj in čim širše zavedali tudi v Sloveniji. dežela - Na Pohodu miru Perugia-Assisi bo okrog 200 ljudi iz FJK Nujno zagovarjati vrednote, ki so zapisane v italijanski ustavi TRST - Okrog 200 ljudi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se bo udeležilo Pohoda miru Perugia-Assisi, ki ga bodo priredili v nedeljo, 16. maja. Pridružili se bodo mnogim ljudem, ki se bodo kot že vsako leto podali na 24 kilometrov dolgo pot od mestnega središča v Perugii do Assisija z namenom spodbujanja miru v svetu. Na Pohodu miru bodo sodelovali laiki in verniki iz vsega sveta, ustanove in organizacije, ki se borijo za socialne pravice in proti revščini, in sploh vsi, ki zahtevajo pravičnejši svet. Sodelovanje na pohodu miru udeležencev iz dežele FJK so predstavili včeraj na sedežu deželnega sveta deželni svetniki Stranke komunistične prenove-Alternativne levice Igor Kocijančič, Roberto Antonaz in Stefano Pustetto ter Demokratske stranke Franco Codega in Sergio Lupieri. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki Omizja miru (Tavola della pace) iz FJK. Kot so poudarili, je nujno ponovno zagovarjati temeljne vrednote, s kateri- Predstavitev Pohoda miru je bila na sedežu deželnega sveta kroma mi vsi formalno soglašamo, toda nihče jih ne udejanja, začenši z italijansko ustavo. Dežela Furlanija-Julijska krajina bi lahko bila dežela miru, ki spodbuja in širi vrednote solidarnosti in so- žitja, so še poudarili. To je bil tudi namen specifične postavke za mir v deželni zakonodaji, ki pa ga je zdajšnja desnosredinska deželna vlada ukinila, je še naglasil Antonaz. ALPE-JADRAN Četrtek, 13. maja 2010 3 65 LET PRIMORSKEGA DNEVNIKA - Spomini Mire Božič Hreščak Ko so dnevnik še ustvarjali novinarji v partizanskih uniformah Cela vrsta Slovencev, ki so iz Ljubljane kapljali v Trst - Časopis je nastajal na Goldonijevem trgu, odločitve pa so sprejemali v Ulici Carducci Ko so partizani prispeli v Trst in ga osvobodili, so s seboj prinesli tudi Partizanski dnevnik, ki se je kmalu preimenoval v Primorski dnevnik. S tem imenom še danes izhaja, zdaj pa poteka delo v uredništvu, stavnici in tiskarni popolnoma drugače. Kako je tedaj bilo, smo vprašali osebo, ki je v tržaškem uredništvu na Goldo-nijevem trgu med prvimi delala na našem dnevniku. Jetništvo in svoboda Mira Božič Hreščak se pomladi leta 1945 spominja najprej zaradi grozovitega mučenja, ki ga je doživela v ljubljanskem zaporu. »Pred mojimi očmi so mi ubili zaročenca,« pravi gospa Hreščak, ki se dobro spominja najbolj krutega krvnika, dom-obranca.»Nato so nas Nemci odpeljali z vlakom, a mostovi so bili po Logatcu že podrti in Nemci so nas prepeljali do območja Kočevja, kjer so imeli zadnje interni-rance.« Ženske so bile v Sodražici, moški v Ribnici. Ko so po radiu slišali, da so partizani na pohodu ter da se že približujejo Sodražici, je nemški vojak ukazal, naj in-terniranci vse poberejo in z njimi odidejo. »Ponoči smo odšli. Pri Grosuplju pa so Nemce napadli domobranci, ker je med njimi prišlo do spora. S sojetnico sva bili skriti pod odejami na vozu, med bitko pa sem ušla in celo noč sama pešačila do Ljubljane.« V mesto je prispela pozno ponoči, naslednje jutro pa so partizani že imeli svojo postojanko v hotelu Slon. Iz Ljubljane v Trst Po veliki proslavi ob osvoboditvi, ko je bil Kongresni trg nabito poln, so Miri Božič sporočili, da mora v Trst. V obalnem mestu so potrebovali ljudi, ki dobro piše- jo v slovenščini, saj so bile slovenske šole na Tržaškem že dolgo zaprte. »Ljubljane nisem hotela zapustiti, naposled pa sem odšla. V Trst sem pripotovala na partizanskem tovornjaku, nikogar nisem poznala, stekla sem naravnost do Goldonijevega trga, kjer je bil sedež Partizanskega dnevnika.« V uredništvu je kot prvega spoznala svojega bodočega moža Dušana Hreš-čaka, ki je bil tedaj star 35 let. Hreščaka je posebno sodišče leta 1929 obsodilo na 27-letno zaporno kazen, star je bil komaj 19 let. V italijanskih zaporih je preživel deset let, do pomilostitve leta 1938. »S tem pa se ni nikoli pohvalil, še meni ni ničesar pripovedoval,« pravi gospa. »On je svojo mladost preždel v zaporih. V Trstu sva začela skupaj delati in sva se spoznala, na začetku nas je bilo prav malo. Delali smo ponoči, skupaj smo pisali, jaz sem bila tudi steno-grafinja, potem sem članke pisala sama.« V Trst so iz Ljubljane počasi kapljali Slovenci. »Glavni lik je bila Marija Vilfanova, z njo je prišla Aca Stanovnikova, ki sem jo poznala iz Ljubljane. Slednja je bila v partizanih, poznala je goriško stvarnost in govorila je tudi italijansko, zaradi česar je bila dragocena. Spominjam pa se še Cilenška, Tratnika in še marsikoga, prihajali so z vseh strani.« Osvoboditelji so v središču Trsta zasegli celo vrsto poslopij, ki so jih namenili svojim ljudem in organizacijam. Komanda je bila v veliki stavbi v Ulici Carducci 6, na vogalu z Ulico Coroneo. »Tu so bile politične organizacije in naš tiskovni urad, šoferji so avtomobile parkirali na dvorišču. Tam so snovali Primorski dnevnik, tam se je vse organiziralo.« Marija Vilfanova je vodila sestanke in sprejemala odločitve, Dušanu Hreščaku je na primer velela: 'Hreščak, ti boš direktor Primorske- ga dnevnika'. »Rekla je tudi, da moramo poiskati za naš tisk prave ljudi. Medtem je prišel Jože Koren, tu je bil Franc Kavs, pozneje se je iz Gorice pridružil Ivan Marin-čič itd. Goričanov je bilo nasploh precej, spominjam se tudi Nade Okroglič.« Pomembno vlogo je imela Milena Bežan, ki je govorila angleško in je imela stike z an-gloameriškimi silami. »V Ulici Carducci sem med neštetimi sestanki spoznala tudi Ljubomirja Volčiča, ki je bil v Ljubljani novinar pri Jutru. Po sestankih sva se skupaj sprehajala domov in večkrat mi je omenil, da bo svojega sina prepričal, naj bo novinar.« No, uspelo mu je, saj je njegov starejši sin emi-nentni novinar Mitja Volčič, pravi gospa Mira Hreščak. Center odločanja je bil v Ulici Car-ducci, Primorski dnevnik pa je zaživel v poslopju na vogalu med Goldonijevim trgom in Ulico Silvio Pellico. Tam so bili uredni- štvo, stavnica in tiskarna, pomožno tiskarno pa so pozneje odprli v Ul. sv. Frančiška. Uredništvo dnevnika je bilo v prvem nadstropju, okna so gledala naravnost na Goldonijev trg. »Od tod smo imeli lep nadzor nad shodi in sprevodi, ki so bili takrat pogosti. Naši sosedi, ki so gledali na Ulico Pellico, pa so bili novinarji časnika Komunistične partije Il Lavoratore. Med njimi je bil Vladimir Kenda, ki je odlično obvladal italijanski jezik (pozneje pa je prišel na Primorski dnevnik).« Tudi v uredništvu so partizani delali v partizanskih oblekah, vse do tistega dne v juniju, ko so morale jugoslovanske sile po 40 dneh zapustiti mesto. Z junijskimi dnevi povezuje gospa Hreščakova osebno anekdoto. »Veste, kako me je mož zasnubil? Da ne bi mislili, da je bila to kaka romantična pesem. Ko so morali partizani iz Trsta, mi je prišepnil, da je treba najino stvar legalizirat. To je bila njegova ljubezenska izjava.« Poslopja v središču Trsta Partizani, ki so ob samem začetku prihajali delat v Trst, so morali nekje stanovati. Sprva so prenočevali v hotelih in penzionih, nato so marsikoga nastanili v lepih stanovanjih v Ulici Giustiniano, nasproti sodne palače. Pred sodiščem so v preteklosti živeli Židje, leta 1945 pa so bila stanovanja prazna in partizani so jih zasedli. »Točno pred sodiščem, med eno in drugo stavbo v Ulici Giustiniano, pa je bil bazen, v katerem smo se ponoči, ko smo se vračali z uredništva na Goldonijevem trgu, ohlajali, preden bi šli spat,« se spominja Hreščakova, ki pristavlja, da so imeli nekateri novinarji svoje sobe kar nad uredništvom na Goldonijevem trgu. Jugoslovani so razpolagali še s številnimi poslopji. Beograd je imel v Ulici Ci- cerone svojo gospodarsko delegacijo in banko. V Ulici Valdirivo sta bila po pripovedovanju gospe Hreščak konzulat in rdeči križ, v bližini je bila tudi slovenska knjigarna, ki so jo v tistem obdobju napadli fašisti. Razgibano obdobje Po poroki je gospa Mira zanosila, obdobje nosečnosti pa je bilo kar se da razburkano. »Nekega dne je Dušana in mene ob izhodu iz uredništva pričakala skupina fašistov. Eden je zakričal: 'Eccolo, il diret-tore!' Tekli so za nama od Goldonijevega trga do Trga Oberdan, vmes so zažgali knjigarno. Na trgu so mojega moža pretepli, jaz pa sem vpila, naj ga pustijo. Naposled sva se zatekla v bližnjo vežo.« Njeno prvo nosečnost pa je leta 1945 zaznamoval še en dogodek, ki za prvorojenko k sreči ni imel posledic. »Z možem, Korenom in še kom smo se vozili proti Gorici, avto je vozil Dušan. Pri Jamljah nas je zaneslo z ovinka, ki je baje še danes poznan kot Hreščakov ovinek. Vsi smo bili poškodovani, moj mož je bil v nezavesti. Na pomoč je pritekel Joži De-kleva, mene so prepeljali v bolnico v Tržič. V naslednjih dneh me je prišlo obiskat veliko ljudi, Slovenci so mi prinašali darila. To je bil včasih narod.« Po poroki z direktorjem Mira Božič Hreščak ni smela več delati na dnevniku, zato so jo dodelili tiskovni agenciji Tanjug: »V Trstu smo bili Aca Stanovnik, Slavko Štoka in jaz. Imeli smo redne stike z Beogradom, srbščino sem poznala. Pozneje je prišel k Tanjugu Miro Kocjan.« Iz svojega spomina je Mira Hreščak iztresla cel kup imen in dragocenih informacij, zaradi česar se ji iskreno zahvaljujemo. Aljoša Fonda Danes je po tolikih letih komaj še mogoče najti koga, da lahko neposredno priča o tem, v kakšnih okoliščinah je Primorski dnevnik začel izhajati. Čas naglo beži in generacije se menjujejo. V vseh minulih desetletjih je šlo skozi našo hišo na stotine ljudi, ki so tako ali drugače dali svoj doprinos, da smo Slovenci v Italiji zmogli tolikšen podvig. Kajti to, da ima manjšina svoj dnevnik, je resnično pravi podvig, odraz neomajne volje in kompe-tenc mnogih sposobnih ljudi. Prav na človeški ravni ima naš dnevnik izjemno preteklost, katere se je dobro zavedati. Upravitelji, novinarji, fo-toreporterji, tiskarji, nekdaj tudi ročni stavci in linotipisti, korektorji, administrativno in komercialno osebje, pomožno osebje, sodelavci, šoferji in ra-znašalci, nekateri od navedeniih poklicnih profilov so zaradi tehnološkega razvoja medtem tudi izginili. To je bila vojska, ki je morala delovati kot dobro namazan stroj, da so lahko naročniki vsa ta leta lahko dobivali naš dnevnik na dom v zgodnjih urah, da ga po možnosti berejo že ob jutranji kavi, kot radi poudarjamo z našo reklamo. Vse te ljudi, od katerih jih, žal, veliko ni več med nami, nosimo ob tej obletnici v spominu, dolžni smo jim veliko zahvalo. -Nadaljevanje s prve strani Iz vsega navedenega je mogoče zaključiti, da ima današnji obstoj Primorskega dnevnika trdno zgodovinsko utemeljitev, vrasel se je v čas in prostor in to je navsezadnje tudi glavni razlog, da se je zmogel, po naši oceni dokaj uspešno, prilagajati spremembam in je na svoji poti prebrodil številne krize, ko je včasih že izgledalo, da ga bo konec. Kolektiv, ki ustvarja dnevnik v današnjih razmerah, je pod silo finančnih razmer bistveno manjši kot včasih, prišlo je do generacijskih menjav. Tako sestav kolektiva kot tehnologijo je po zaslugi vestnega upravljanja, kljub vsem težavam, doslej bilo možno posodabljati in zadostiti potrebam po izdajanju modernega časopisa, kakršnega bralci danes tudi pričakujejo. Rezultat ni izostal. Navezanost bralcev in naročnikov na časopis z leti ni upadla, nasprotno, tiskani časopis ima v naši skupnosti še vedno odločilno preferenco, čeprav mu je bila s pogledom na prihodnost dodana tudi spletna varianta, za katero iz dneva v dan narašča zanimanje. Vse to so znaki vitalnosti, ki nas bodrijo in nam utrjujejo prepričanje, da ima Primorski dnevnik poleg slavne preteklosti tudi uspešno prihodnost. Dušan Udovič 4 Četrtek, 13. maja 2010 GOSPODARSTVO DRUŽBE - V Milanu so včeraj objavili poslovni obračun za prve tri mesece 2010 Četrtletni dobiček skupine Generali nad pričakovanji trgov S 527 milijoni je čisti dobiček petkrat večji kot v prvem četrtletju lani - Geronzi z nižjo plačo TRST - Čeprav so finančni analiti- | ki v ponedeljek napovedovali 477 milijonov evrov čistega dobička, kar bi pomenilo ogromno rast glede na 104 milijone evrov iz enakega lanskega obdobja, je družba krilatega leva včeraj poskrbela za še večjo senzacijo. V prvih treh mesecih leta je namreč zavarovalna skupina Gruppo Generali ustvarila kar 527 milijonov evrov čistega dobička, več kot petkrat več kot v enakem obdobju lani. Ob tem so se premije zvišale za 16,2 odstotka na 20,9 milijarde evrov, so sporočili iz tržaške družbe. Skupina Generali je v prvih treh mesecih letošnjega leta ustvarila 1,2 milijarde evrov dobička iz poslovanja. Najbolje je poslovala na področju življenjskega zavarovanja, kjer je zvišala dobiček iz poslovanja za 60,8 odstotka na 866 milijonov evrov. Na področju škodnega zavarovanja je dobiček iz poslovanja dosegel 335 milijonov evrov, kar je za dobro četrtino manj kot lani, dobiček iz poslovanja na področju finančnih storitev pa je znašal 98 milijonov evrov in se je v primerjalnem obdobju povečal za 6,4 odstotka. Zgodovinska tržaška zavarovalnica je torej v začetku letošnjega leta nadaljevala rast, ki se je začela v drugem polletju 2009 in ki jo je poganjalo predvsem odlično delovanje na področju ži-vljenskega zavarovanja. Premoženjska struktura skupine se je tako v prvih treh mesecih leta še utrdila, saj se je čisto premoženje od 16,652 milijarde konec lanskega leta letos povečalo na 18,002 milijarde evrov Predsednik družbe krilatega leva Cesare Geronzi, izvoljen na aprilski skupščini delničarjev v Trstu, je četrtletne podatke včeraj na tiskovni konferenci v Milanu komentiral z ugotovitvijo, da je skupina prvo četrtletje zaključila z močno rastjo kljub težki makroekonomski situaciji. »Skupina si lahko tudi v prihodnje zastavlja ambiciozne cilje,« je prepričan Geronzi, ki kot ključno prednost skupine navaja sposobnost inoviranja in konkurenčnost. »Dokazujemo, da smo sposobni odgovarjati na pričakovanja zelo različnih strank,« je dejal Geronzi in dodal, da so v družbi okrepili dolgoročne strategije in diversifikacijo poslovanja na ozemeljski in na sektorski ravni. »Družba se je usmerila na razvoj tradicionalne linije zaščite prihrankov in tako odgovorila na naraščajočo mednarodno konkurenco,« je še povedal Ge-ronzi, ki je prepričan, da si skupina lahko še naprej zadaja ambiciozne cilje, saj Predsednik Cesare Geronzi s pooblaščenima upraviteljema Giovannijem Perissinottom (levo) in Sergiom Balbinotom (desno) na aprislki skupščini delničarjev v Trstu arhiv lahko računa na sodelavce, ki so se sposobni spoprijemati tudi z najzahtevnejšimi izzivi. Za poslovanje v letošnjem letu si v družbi krilatega leva obetajo »nadaljevanje rasti poslovanja in dobička, razen v primeru izrednih in torej nepredvidljivih dogodkov«, so zapisali v tiskovnem sporočilu. V trenutnem gospodarskem kontekstu je mogoče predvideti stabilno gibanje poslovanja in izboljšanje tehničnih kazalnikov z nadaljevanjem rasti operativne učinkovitosti in z ustreznim prilagajanjem tarif, je še zapisano v sporočilu. V okviru prizadevanj za omejevanje stroškov poslovanja, so se v upravnem svetu krilatega leva odločili, da bodo »varčevali« tudi pri nagrajevanju samih sebe. Tako so včeraj v Milanu potrdili, da je bila znižana »plača« predsednika Ge-ronzija, zelo verjetno pa so škarje segle tudi do drugih članov vodstva družbe. Odlični četrtletni rezultati tržaške zavarovalne družbe včeraj niso bili posebno nagrajeni na milanski borzi, kjer je delnica med borznim sestankom pridobivala 0,70 odstotka, na koncu trgovanja pa je veljala le 0,38 odstotka več kot na začetku. Morda je investitorje zmotil podatek, da je družba izpostavljena z državnimi obveznicami Portugalske, Španije, Grčije in Irske za 2,2 milijarde, medtem ko ima v italijanskih obveznicah 44,4 milijarde evrov. PRISTANIŠČA - Okoljsko ministrstvo Državni prostorski načrt za koprsko pristanišče najbrž šele po koncu poletja KOPER - Slovenska vlada danes ne bo sprejemala državnega prostorskega načrta (DPN) za koprsko pristanišče, kot je ob zadnjem obisku v Luki Koper obljubil premier Borut Pahor. Kot so včeraj pojasnili na ministrstvu za okolje, je predlog DPN v zaključni fazi, poteka pa še dopolnjevanje okoljskega poročila. To mora biti dopolnjeno tudi s pripombami Italije, ki jih v Ljubljani pričakujejo do srede junija. »Do četrtka predlog DPN ne bo posredovan v sprejem na vlado,« so včeraj povedali na ministrstvu za okolje. Predlog DPN in okoljsko poročilo bosta po njihovih navedbah izdelana v drugi polovici maja, do konca junija naj bi se o njem izrekli nosilci urejanja prostora. Ministrstvo bo nato izdalo odločbo, da so vplivi načrtovane ureditve na okolje sprejemljivi, in nato usklajen predlog posredovalo v sprejem vladi. Sicer pa je v postopek spreje- manja DPN vključena tudi Italija. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za okolje, je Italija konec aprila zaprosila za 30-dnevno podaljšanje roka, v katerem lahko poda pripombe. Okoljski minisiter Roko Zarnič je po navedbah ministrstva predlog Italije 7. maja sprejel, pripombe zahodne sosede pa pričakujejo do 15. junija. Kot še pojasnjujejo na ministrstvu, načelnih pripomb Ankaranča-nov proti gradnji tretjega pomola ni mogoče upoštevati, medtem ko so ostale pripombe preučili in jih v največji možni meri upoštevali. »Izdelana je bila dodatna strokovna podlaga za preveritev umestitve veslaške proge, na podlagi katere so prilagojene rešitve na severnem delu tretjega pomola, upoštevana je pripomba glede večjega števila sončnih kolektorjev, predvideni so dodatni omilitveni ukrepi tako v okoljskem poročilu kot v DPN,» navajajo. (STA) Skupina NLB v četrtletju z izgubo in z novim dolgoročnim posojilom LJUBLJANA - Skupina Nova Ljubljanska banka (NLB) je v prvem četrtletju zabeležila 2,7 milijona evrov izgube po obdavčitvi. V banki kot glavni razlog navajajo visoke oslabitve in rezervacije, ki so znašale 70,3 milijona evrov. NLB je včeraj s skupino 11 tujih bank podpisala pogodbo o najemu novega dolgoročnega posojila v višini 440 milijonov evrov. Vsaka od bank je v posojilu sodelovala z enakim zneskom. NLB bo sredstva namenila za refinanciranje in financiranje dejavnosti skupine NLB. Posojilo z ročnostjo treh let so organizirale Bayerische Landesbank, BNP Paribas, Commerzbank, Credit Agricole Corporate and Investment Bank, Erste Group, ING Bank, Intesa Sanpaolo skupaj z Banko Koper, Lloyds TSB Bank, Raiffeisen Zentralbank Österreich skupaj z Raiffeisenlandesbank Niederösterreich Wien, UniCredit Bank Austria in Wells Fargo. Emilio Terpin kandidat za novega predsednika družbe Autovie Venete TRST - Na včerajšnjem sestanku odbora za imenovanja deželne finančne družbe Friulia, ki ima kontrolni delež v družbi Autovie Venete, naj bi se dogovorili, da bo kandidat Dežele FJK za predsedstvo avtocestne družbe Emilio Terpin. 69-letni tržaški odvetnik naj bi tako zamenjal dosedanjega predsednika Giorgia Santuza, ki je bil imenovan v vrh družbe FVG Strade. Terpin, ki je bil med drugim predsednik pordenonske finančne družbe Finest, naj bi bil imenovan na skupščini delničarjev Autovie Venete 10. junija v Trstu. EU - Slovenija naj bi kršila prepoved državnih pomoči Bruselj sprožil preiskavo o kapitalski injekciji Elanu BRUSELJ - Evropska komisija je začela preiskavo o kapitalski injekciji Slovenije podjetju Elan v skupni vrednosti 20 milijonov evrov, so včeraj sporočili v Bruslju. Komisija ima namreč pomisleke, da bi ukrepi v pomoč Elanu lahko kršili evropska pravila o državnih pomočeh. V letih 2007 in 2008 sta izdelovalec smuči Elan in proizvajalec plovil Elan Marine, hčerinski družbi skupine Elan v državni lasti, ki sta bila v finančnih težavah, dvakrat prejela sredstva v skupni višini skoraj 20 milijonov evrov. Slovenske oblasti po navedbah komisije pravijo, da 20 milijonov evrov sredstev za Elan in Elan Marine niso državna pomoč. Komisija pa ima na tej stopnji pomisleke, zato je sprožila preiskavo. »Prepričati se moramo, da kapitalske injekcije Elanu ne dajejo nepoštene gospodarske prednosti,« je pojasnil evropski komisar za konkurenco Joaquin Almunia. Slovenija s pomočjo Elanu ni seznanila komisije, ampak je ta za primer izvedela iz pritožbe Elano-vega tekmeca, ki trdi, da so kapitalske injekcije nedovoljena državna pomoč, so še povedali na komisiji. Intervencije države v podjetjih, ki izvajajo gospodarske dejavnosti, v skladu s pravili EU ne štejejo za državno pomoč, če se opravijo pod pogoji, ki bi jih sprejelo tudi zasebno podjetje pod tržnimi pogoji. Gre za načelo zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Tiskovna predstavnica komisarja za konkurenco Amelia Torres je ob tem pojasnila, da bo naslednja faza v tem postopku objava nezaupnega povzetka odločitve komisije v registru državnih pomoči na spletni strani komisije in v uradnem listu. Ko bo ta objavljen, bodo lahko zainteresirane strani podale svoje pripombe, na podlagi katerih bo komisija sprejela končno odločitev o tem, ali je primer skladen z evropskimi pravili o državnih pomočeh. Evropska komisija na tej stopnji od slovenske vlade pričakuje komentarje o odločitvi za sprožitev preiskave, od katerih je odvisno njeno nadaljnje ukrepanje, je pojasnila Torresova. Tiskovna predstavnica pa ni želela razkriti, kdo se je pritožil zaradi kapitalske injekcije Elanu. »Pritožbe so pogosto zaupne, a tudi če niso, ni naša naloga, da delamo reklamo tistim, ki so se pritožili, zato na splošno raje ohranimo identiteto tistega, ki se je pritožil, zaupno,« je pojasnila. Za zdaj je težko oceniti, kdaj bo komisija sprejela končno odločitev glede Elana. Torresova je pojasnila, da je hitrost odločitve odvisna od dveh stvari - kompleksnosti primera in hitrosti, s katero država odgovarja na vprašanja komisije. Postopek naj bi sicer po neuradnih podatkih trajal največ leto in pol, če bi ga slovenske oblasti zelo zavlačevale. (STA) - EVRO 1,2686 $ -0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 12. maja 2010 evro (povprečni tečaj) valute 12.5. 11.5. ameriški dolar 1,2686 1,2698 japonski jen 118,06 117,38 ruski rubel 38,0277 57,2390 38,3840 57,4970 danska krona 7,4418 0,84940 7,4425 0,85960 švedska krona 9,5781 7,7865 9,6563 češka krona 25,390 25,590 estonska krona 15,6466 273,76 15,6466 poljski zlot 3,9707 4,0499 avstralski dolar 1,4143 1,9558 1,4200 romunski lev 4,1740 3,4528 4,1798 3,4528 latvijski lats 0,7082 2,2589 0,7076 2,2687 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,2630 7,2618 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 12. maja 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,3381 0,4302 0,6223 1,0975 LIBOR (EUR) 0,3863 0,6244 0,9325 1,2325 LIBOR (CHF) 0,07 0,2291 0,3075 0,6091 EURIBOR (EUR) 0,422 0,682 0,978 1,244 ZLATO (999,99 %%) za kg 31.573,04 € +193,67 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 12. maja 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,64 INITEDIII IDriDA 3 er» -0,07 +2 64 KRKA 11IKA KOPER 68,05 -1,35 +0 25 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 20,39 157,49 -0,50 TELEKOM SLOVENIJE 287,02 114,34 -0,04 +1,41 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 27,02 DELO PRODAJA - CTni -1,57 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A D CM "7 7DA /13 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 11,20 -2,52 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 24,00 10,30 +0,42 +0,98 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 177,96 +2,13 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 21,54 -0,42 MILANSKI BORZNI TRG 12. maja 2010 FTSE MIB: +0,74 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,19 85,6 161 -2,12 +3,51 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,50 +0,63 +0,73 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,94 3,83 -2,94 -0,39 +149 EDISON ENEL ENI 0,98 3,85 1657 +1,58 FIAT FINMECCANICA 9,44 +0,06 -0,89 +1 69 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,6 15,74 +0,38 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,38 13 34 +1,60 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,17 -0,89 +3,37 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,79 6,55 1 98 +2,66 -0,08 +1 43 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,46 12 55 +3,22 rRJ SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 27,39 +0,48 +0,74 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,53 6,82 1 07 +0,79 +0,96 +1 33 TENARIS TERNA 15,46 311 +0,72 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,14 +1,47 -2,17 UNICREDIT 8,72 1,93 +0,52 -0,31 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 75,37 $ -0,37 IZBRANI BORZNI INDEKSI 12. maja 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 921,23 3.764,06 -0,68 -0,07 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 2.095,41 +0,60 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç pü^ií-jfl SRX, Beograd BIFX Saraievo 309,17 1.656,80 -0,48 -0,43 Dir/\, Jal ojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.559,86 -1,24 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.896,91 1.975,58 +1,38 +1,81 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.171,67 1.144,89 6.183,49 +1,37 -0,74 +2,41 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.383,45 3.733,87 2.555,29 +0,92 -1,10 +2,76 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.235,5 2.764,93 +2,35 +1 26 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.394,03 2.880,33 20.212,49 2.655,71 17.195,81 -0,16 +0,79 +0,32 +0,31 +0,32 / ITALIJA Četrtek, 13. maja 2010 5 politika - Predsednik zbornice od Berlusconija pričakuje politične odgovore Fini odklonil srečanje s posrednikom Verdinijem V Demokratski stranki polemike okrog pomena primarnih volitev RIM - »Dokler ni političnih odgovorov na vprašanja, ki sem jih postavil, je prezgodaj za srečanja, zlasti s posredniki.« Tako je predsednik poslanske zbornice in vodja opozicije znotraj Ljudstva svobode Gianfranco Fini pojasnil svojim najtesnejšim sodelavcem, zakaj je odklonil srečanje z Denisom Verdinijem, enim izmed treh koordinatorjev stranke. Ta bi se bil moral srečati s Finijem po nalogu vodstva stranke in še posebej njenega prvega moža Silvia Berlusconija, in sicer z namenom, da bi skušal ublažiti trenja med soustanoviteljema Ljudstva svobode, ki so dramatično izbruhnila na seji direkcije nedavnega 22. aprila. Nekateri so govorili celo o začetku »popuščanja napetosti« med obema. Fini je svojim sodelavcem pojasnil, na katere probleme pričakuje odgovor od Berlusconija. »Na zasedanju direkcije sem postavil problem boja proti korupciji in problem stroškov, ki bi jih zahtevala uvedba federalizma. To sta politični vprašanji, na katera je treba politično odgovoriti,« je dejal. Predsednik poslanske zbornice je ob tem zanikal, da bi ga zanimala notranja organizacija stranke oziroma delitev stolčkov. »Moramo čakati.« S tema besedama se je Verdini odzval na časnikarska vprašanja, kako komentira Finijevo zavrnitev. »Sem eden tistih, ki so se vselej zavzemali za slogo in enotnost. V tem smislu nameravam vztrajati,« je pristavil. Medtem se je razvedelo, da bo konec maja prvi vsedržavni shod privržencev klubov Generazione Italia, se pravi Finijeve struje znotraj Ljudstva svobode. A če so odnosi znotraj največje vladne stranke na psu, so tudi odnosi znotraj največje opozicijske stranke v zadnjih dneh dokaj napeti. Notranja opozicija voditelju Demokratske stranke Pier Luigiju Bersaniju očita, da skuša razvrednotiti primarne volitve, ki so postale nekakšen simbol demokratov. Po trditvah Daria Franceschinija, Walterja Veltronija in njihovih somišljenikov naj bi večina v stranki pripravljala statutarne spremembe, ki bi za razpis primarnih volitev zahtevale dvotretjinsko večino v nacionalni skupščini stranke. Toda Bersani je zavrnil očitke notranje opozicije. »Ni res, da hočemo razvrednotiti primarne volitve, paziti pa moramo, da jih ne zlorabimo in pokvarimo. Primarne volitve ne smejo postati mehanizem za samozadostno zapiranje Demokratske stranke,« je dejal. Gianfranco Fini in Silvio Berlusconi arhivski posnetek preiskave - Nekdanji minister Scajola se ne bo predstavil pred javnim tožilcem v Perugii RIM - Donedavni minister za gospodarski razvoj Claudio Scajola (na sliki) se jutri ne bo predstavil pred javnim tožilcem v Perugii, ki vodi preiskave o korupciji znotraj civilne zaščite in v drugih državnih vrhovih. Tako je povedal njegov odvetnik Giogio Perroni, ki je pojasnil, da je bil Scajola povabljen na zaslišanje kot obveščena oseba, a dejansko tvega, da bi bil obravnavan kot osumljenec, ne da bi užival jamstev, ki jih zakon priznava v tem drugem primeru. Kot znano, je Scajola osumljen, da si je v Rimu nabavil luksuzno stanovanje, ki naj bi ga delno plačal podjetnik Diego Anemone, eden glavnih podkupovalcev funkcionarjev civilne zaščite in drugih državnih uprav. Medtem vse kaže, da bo Silvio Berlusconi ostal vršilec dolžnosti ministra za gospodarski razvoj dalj časa, kot je bilo predvideno takoj po Scajolovem odstopu. Premier bi rad pred imenovanjem vedel, ali bodo preiskave imele še druge negativne posledice za vlado. Medtem ostaja glavni kandidat za novega ministra še vedno podtajnik Paolo Romani, čeprav se pojavljajo tudi druga imena. rim - Aretiran je bil po tekmi Roma-Inter Gugliotta na prostosti Kot je pokazal video posnetek, naj bi 25-letnega fanta policisti najprej pretepli RIM - Stefano Gugliotta, petindvajsetletni fant, ki so ga 5. maja aretirali po nogometni tekmi Roma-Inter, je od včeraj ponovno na prostosti. Sodstvo je namreč dosodilo, da je njegovo zadrževanje v rimskem zaporu Regina Coeli neutemeljeno. Aretacija mladega navijača bi se najbrž zaključila kot številne podobne aretacije: v zatišju, brez zanimanja javnega mnenja, če ne bi televizijska oddaja Chi l'ha visto predvajala amaterskih video posnetkov, ki so sprožili val polemik. Posnetek so voditeljici oddaje posredovali sorodniki aretiranca, iz njega pa je razvidno, da so policisti Stefana pretepli. V včerajšnji utemeljitvi, s katero je sodnik za predhodne preiskave zahteval izpustitev na prostost, so zapisali, da je bil Stefano Gugliotta žrtev samovoljnega posega. Aretacija zaradi upiranja javnemu funkcionarju torej ni bila potrebna, poleg tega pa je iz posnetkov jasno razvidno, da je bila njegova reakcija upravičena: sprožilo jo je surovo ravnanje policije. Včeraj so na seznam preiskanih oseb vpisali policijskega agenta, ki naj bi Stefana udaril. Sumijo ga prostovoljnega povzročanja telesnih poškodb, tožbo pa bremeni dejstvo, da gre za javnega funkcionarja. Njegova identiteta ni znana, šlo naj bi vsekakor za agenta s petnajstletnimi izkušnjami, ki je po mnenju kolegov »miren človek«. Afera Gugliotta je včeraj odjeknila tudi v parlamentu. Minister Elio Vito je izjavil, da bo v primeru, da bodo obtožbe proti policistu dokazane, notranje ministrstvo tožeča stranka. Stefano Gugliotta in video posnetek pretepa ansa Zaradi zamude vlaka sta se na daljavo sprla Montezemolo in Moretti PADOVA - Predsednik fundacije Telethon Luca Cordero di Monte-zemolo je v ponedeljek zaradi enourne zamude vlaka, s katerim je prišel na nek posvet v Padovo, javno kritiziral pomanjkanje konkurence na železnici, kar po njegovi oceni onemogoča izboljšanje prevozne službe. Na njegovo izjavo, ki so jo povzele tiskovne agencije, so se takoj odzvali v državnem železniškem podjetju (FS) in pojasnili, da je imel vlak, s katerim se je vozil Montezemolo, zamudo zaradi problema na progi in da torej ni kriv vlak, ampak zastarela infrastruktura. V sporočilu družbe je še polemično zapisano, da je prišlo pred nekaj dnevi res do močnih zamud kar 36 vlakov družbe Trenitalia, in sicer zato, ker je Montezemolova družba NTV opravljala testiranja na progi Rim-Firence. »Morda se je izjava dr. Montezemola, da bi konkurenca izboljšala službo, nanašala ravno na učinkovitost storitev, ki jih bo v prihodnosti zagotavljalo njegovo železniško podjetje,« so zlobno dodali na FS. promet Negativen rekord v Evropi V Italiji je 56 avtomobilov na vsakih sto prebivalcev RIM - V zadnjih petih letih je število avtomobilov v Italiji naraslo za 4,92 odstotka, saj je v letih 2005-2009 v absolutnih številkah poskočilo s 34,6 na 36,4 milijona enot. To pomeni, da je v Italiji danes 59 avtomobilov na vsakih 100 prebivalcev, kar predstavlja nič kaj zavidljiv evropski rekord. Upoštevati je namreč treba, da osebna vozila v Italiji skupno prekrivajo 248 kvadratnih kilometrov površine, kar je približno toliko kot skupno obsegata mesti Milan in Firence. Jasno je, da je to že kar preveč z vidika trajnostnega razvoja. Sicer pa je tolikšno število osebnih vozil pretirano tudi z vidika mobilnosti. Vsem je znano, da se z avtomobili težko prevažamo zlasti v mestih. Navedene podatke je posredoval observatorij za trajnostno mobilnost Italijanskega združenja obnoviteljev pnevmatik (AIRP). Po oceni observatorija je v Italiji toliko avtomobilov delno zato, ker mobilnost sloni na zasebnih vozilih, delno pa tudi zato, ker ljudje premalo vozijo odrabljene avtomobile na odpad. gospodarstvo BDP v prvem četrtletju zrasel za 0,5 odstotka MILAN - Italija je v letošnjih prvih treh mesecih v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem zabeležila 0,5-odstotno rast bruto domačega proizvoda. V zadnjih treh mesecih 2009 se je italijansko gospodarstvo skrčilo za 0,1 odstotka. Ocena italijanskega statističnega urada je višja, kot so jo pričakovali analitiki. Ti so namreč za letošnje prvo četrtletje napovedovali 0,4-odstotno rast. Italija se je iz recesije izvila v tretjem četrtletju lani, ko se je njen BDP zvišal za 0,4 odstotka. Pred tem je beležila pet zaporednih četrtletij z negativno rastjo. V zadnjih treh mesecih lani se je gospodarstvo znova skrčilo, a se je z rastjo v letošnjem prvem četrtletju izognilo ponovnemu zdrsu v recesijo. Gospodarsko ministrstvo je pretekli teden popravilo navzdol napoved rasti BDP za letošnje leto z 1,1 na 1 odstotek ter dvignilo oceno javnega dolga za isto leto s 116,9 na 118,4 odstotka BDP. gospodarstvo - Banke Unicredit v prvem četrtletju zabeležil 520 milijonov evrov dobička MILAN - Skupina Unicredit je v prvem letošnjem četrtletju ustvarila 520 milijonov evrov čistega dobička, kar je 16,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani in za 40 odstotkov več kot v zadnjem lanskem četrtletju. Poslovanje se je izboljšalo, so sporočili iz bančne skupine. Prvo letošnje četrtletje izkazuje več pozitivnih elementov: neto provizije rastejo, neto obrestni prihodki so stabilni, medtem ko so se rezervacije za slaba posojila zmanjšale. Te so upadle na 1,8 milijarde evrov, kapitalska ustreznost banke pa je na ravni četrtletja pri 8,45 odstotka ostala skoraj nespremenjena. Dobiček iz poslovanja se je v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem zvišal za skoraj 11 odstotkov, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa za skoraj sedem odstotkov in se dosegel 2,93 milijona evrov. Operativni stroški se v prvem letošnjem trimesečju v primerjavi z enakim obdobjem lani skoraj niso spremenili, znašali so 3,8 milijarde evrov, je banka sporočila na svoji spletni strani. Obseg posojil je ostal na podobni ravni kot v preteklosti, kot pa so pojasnili v banki, ne na račun njihovega "zadržanega delovanja", temveč zaradi manjšega povpraševanja. Izjema je Turčija, kjer je skupina zabeležila rast obsega posojil. Bančna skupina je imela konec prvega letošnjega četrtletja v lasti za 1,6 milijarde evrov državnih obveznic držav, ki so zaradi dolžniške krize najbolj pod pritiskom, to so Grčija, Španija, Irska in Portugalska, so še navedli v Unicredit Group. (STA) 6 Četrtek, 13. maja 2010 APrimorski r dnevnik L Ulica dei Montecchi 6 "^If^ll b tel. 040 7786300 |)o) l L fax 040 772418 trst@primorski.eu boljunec - Srečanje v priredbi združenja Afasop in občin tržaške pokrajine Duševno zdravje tudi v slovenski besedi Slovenski prevod informativnih priročnikov oddelka za psihično zdravje pri Zdravstvenem podjetju Da družba stigmatizira duševne bolnike, ni novost. Vse preveč je usmerjena v uspeh in uveljavljanje individuuma ter posledično vse bolj prezira skupnost, iz katere redno izloča od sebe različne posameznike. Mednje uvrščamo tudi osebe z psihičnimi motnjami, za katere vemo premalo, saj jih mediji, predvsem pa televizijska kultura naravnost prezirajo. Za korak v smeri spoznavanja in informiranja je včeraj poskrbelo združenje svojcev duševno prizadetih Afasop, ki je v sodelovanju z vsemi občinami tržaške pokrajine v bo-ljunskem občinskem gledališču priredilo srečanje Sporočilo o duševnem zdravju. Kot sta po pozdravih predstavnikov šestih občin tržaške pokrajine izpostavila predsednica in član združenja Afasop Grazia Sinossi oz. Milan Križman, je bil namen srečanja informiranje o skrivnostni in zahrbtni bolezni. Predvsem pa je bila to priložnost za predstavitev slovenskega prevoda informativnih vodnikov, ki jih izdaja oddelek za psihično zdravje pri Zdravstvenem podjetju. »Vsaki dve leti izdajamo pri oddelku za duševno zdravje vodnik po storitvah s tega področja, pred poldrugim letom pa smo se končno odločili še za njegov slovenski prevod,« je dejal direktor oddelka za psihično zdravje Giuseppe DellAcqua. Želja je namreč ta, da bi slovensko govoreče prebivalstvo lahko seglo po kakovostnih priročnikih v materinem jeziku. Občinske uprave naj bi zato poskrbele za primerno promocijo priročnika med občani in morebiti za njegovo predstavitev v šolah. Dell'Acqua je odbornikom vsake občine tržaške pokrajine včeraj izročil Vodnik po storitvah s področja mentalnega zdravja, priročnik za oskrbo starejših oseb z alzheimerjevo boleznijo, ki potrebujejo pomoč Ko spomin opeša in pa priročnik s koristnimi informacijami za osebe z duševnimi motnjami in njihove svojce Vodnik za uporabo psihotropnih zdravil. V kratkem pa naj bi prevedli še publikacijo o motnjah hranjenja. DellAcqua je bil nad prevodi navdušen, saj so ti priročniki odlično sredstvo za komuniciranje in za spoznavanje duševnih motenj. »Rešili smo se namrečsve-ta, v katerem je bilo komuniciranje prepovedano. V umobolnici sem spoznal, da še bolničarji niso smeli spregovoriti z bolniki. Vse to se je namreč vključevalo v te- Od leve Dell'Acqua, Sinossijeva in Križman med včerajšnjim srečanjem o duševnem zdravju in predstavitvi slovenskih prevodov nekaterih priročnikov kroma rapijo, ki ni sprejemala izzivov in je posledično spodbujala le izolacijo.« Komuniciranje in poslušanje sta po direktorjevem mnenju danes ključa uspeha. Do te ugotovitve je prišel že leta 1972, ko se je iz Sa-lerna pripeljal v Trst, »v kraje s težkim zgodovinskim bremenom.« Najprej je naletel na slovenske priimke med pacienti, nato še na ljudi, ki jih je bilo pri sv. Ivanu res veliko. Spomnil se je, da so novembra 1972 v sodelovanju s tamkajšnjim rajonskim svetom pripravljali praznik kostanjev. Po njegovem mnenju je bilo tiskanje dvojezičnih letakov samo po sebi umevno, pa ni bilo tako - »Trst je italijanski in basa-glievo skupino sestavljajo komunisti,« so jim očitali. Z užitkom se je Dell'Acqua lotil zato spoznavanja drugega, najprej skozi slovensko književnost (oboževal je predvsem Cankarjevega Hlapca Jerneja); sobivanje z njemu različnimi kulturami pa ga je povsem obogatilo. »Danes razpolagamo s primernimi besedami, ki si jih lahko izposojamo drug od drugega in z njihovo pomočjo gradimo nove odnose z ljudmi. Prisluhnimo njihovim zgodbam, spoznajmo jih, vrnimo jim identiteto in ponudimo jim novo priložnost, saj jo namreč zaslužijo.« (sas) politika - SEP Zunanji minister Franco Frattini bo jutri v Trstu Zunanji minister Franco Frattini se bo jutri v Trstu udeležil zasedanja Srednjeevropske pobude (Sep), na kateri bo govor o reformi te mednarodne organizacije. Italijanska stran pripravlja namreč posodobitev agencij za kooperacijo Informest in Finest in sploh uradov, ki so pristojni za odnose z državami srednje-vzhodne Evrope. V tem vidiku je bil včeraj v Rimu sestanek med Frattinijem, predsednikom Dežele FJK Renzom Tondom, pristojno deželno odbornico Federico Seganti in Robertom Antonionejem, ki predseduje mednarodni komisiji strokovnjakov, ki so na delu za krepitev Srednjeevropske pobude. Med novostmi, o katerih so govorili, bo ustanovitev ene same agencije za odnose z Balkanom. Prizadevanja za spremembe bo v tranzitni fazi koordinirala odbornica Seganti, po mnenje katere potrebuje Sep po širitvi Evropske unije temeljito posodobitev, saj se odpirajo številne nove možnosti in priložnosti. sv. jakob - V vozilu sta sedela tudi otroka Slabost v avtomobilu usodna za voznika Sinoči je pri Sv. Jakobu, v nesreči, ki jo je najverjetneje povzročila huda slabost, umrl 70-letni voznik E. V. (občinska policija je sinoči posredovala samo pokojnikove začetnice).Drugih vpletenih vozil ni bilo, v avtu pa sta sedela voznikova vnuka, ki ju je služba 118 samo iz previdnosti prepeljala na pregled v bližnjo otroško bolnišnico Burlo Garofolo. V Ul. Ponziana je avtomobil fiat punto približno ob 18.45 nenadoma za-vozil s cestišča in se čelno zaletel naravnost v zid stanovanjskega poslopja pri hišni številki 5. Avtomobilist je bil je na mestu mrtev, morda pa ni niti doživel nesreče. Kaže namreč, da je 70 let starega voznika z začetnicama E. V. med vožnjo po Ulici Ponzia-na obšla huda slabost, zaradi katere je izgubil nadzor nad vozilom in se zaletel v zid. Tako je navajala tržaška občinska policija. Sinoči torej ni bilo znano, ali je bil ponesrečenec v trenutku trčenja še živ. Z njim sta v avtu sedela tudi okrog osem let stara vnuka, ki sta bila v središču grozljivega dogodka, telesno pa se nista poškodovala. Služba 118, ki dedku žal ni mogla pomagati (z njim se je ukvarjal sodni zdravnik), je oba otroka zgolj preventivno (in zaradi šoka, ki ga je povzročil travmatični dogodek) pospremila do bližnje otroške bolnišnice Burlo Garofolo, kjer so ju pregledali zdravniki. Prijava zaradi ljubezenskih sporočil na zidovih Državno tožilstvo na sodišču za mladoletne je prejelo sodno prijavo na račun najstnice, ki je mazala mestne zidove. Krajan je z okna svojega stanovanja opazoval dogajanje na Trgu Perugino in zagledal dekle, ki je s sprejem mazala zidove tamkajšnjih poslopij. Po navedbah policije je mladenka na ta način izpovedovala svojo ljubezen do nekega sovrstnika. Stanovalec je poklical policijo, prispeli so celo forenziki, agenti pa so najstnici in trem njenim prijateljem pregledali dokumente. Dekle so pospremili na kvesturo, po opravljenem postopku pa so jo odpeljali domov k staršem. milje - Policija Mladenič ■ • I v • v zaradi hašiša v priporu V noči na sredo je miljska policija zasačila domnevnega mladega razpečevalca prepovedanih drog in ga priprla. Policisti so iz svojega vozila opazili dva mlada moška, ki sta v središču Milj sedela v ustavljenem avtomobilu. Zdela sta se sumljiva, zato so se možje postave avtomobilu približali. Mladenič, ki je sedel na desnem sedežu, je ob pogledu na policiste naglo odprl vrata in peš zbežal v neznano. Agentom je bilo tedaj jasno, da se v avtu najverjetneje skriva droga. Polnoletni voznik je bil živčen, na armaturni plošči pa so ležali papirčki s tobakom. Policisti so mladega Miljčana osebno pregledali, v žepu je imel 9 gramov hašiša. To je skromna količina, toda večji del hašiša so nato našli v njegovem stanovanju. Tam je bilo še 81 gramov hašiša, v omari pa je bil skrit tudi nožek z ostanki rjave snovi. Mladeniča, ki je imel pri sebi večjo vsoto denarja, so zaradi posedovanja in suma razpečevanja droge priprli. verdi - Sindikat Operna gledališča bodo samo votle škatle Če bo parlament pred koncem junija odobril zakonski odlok ministra za kulturo Sandra Bondija, bo to po eni stani prava tragedija za zaposlene v fundacijah, ki upravljajo 14 italijanskih opernih gledališč. Kar pa je morda še hujše, bodo po drugi strani sama operna gledališča v prihodnosti postala v resnici le votle škatle, v katerih prirejati koncerte in druge potujoče predstave. Skratka hud, če že ne usoden udarec operi v Italiji. Zaradi tega so v vsej Italiji že dva tedna (Bondijev dekret je z dne 30. aprila) ogorčeni protesti in demonstracije proti početju italijanske vlade, ki bo postopoma izpraznil operna gledališča prekernih delavcev, nato tudi tistih s pogodbami za določen čas. Množična demonstracija bo tudi v ponedeljek, 17. maja, pred opernim gledališčem v Rimu ob udeležbi med drugim županov, ki so po zakonu predsedniki fundacij opernih gledališč. Med prizadetimi gledališči je tudi tržaški Verdi, katerega uslužbenci so že javno protestirali, ponovno demonstracijo pa bodo priredili danes ob 18. uri na območju med gledališčem in Velikim trgom. V primeru slabega vremena bodo protest preložili na drug datum. Temeljno je, pravijo prizadeti, da parlament ne spremeni v zakon Bondijevega odloka. Zato bodo v Italiji in tudi v Trstu na ves glas protestirali in širili informacije o hudih posledicah za italijansko opero. Kot nam je namreč povedal član skupnega sindikalnega predstavništva Rsu-Cgil zaposlenih v fundaciji gledališča Verdi Alessandro Pinzani, namen ministrovega odloka ni reševati problemov fundacij, ampak enostavno krčiti finančna sredstva in predvsem osebje. Poleg tega ni razumljivo, zakaj je ta dekret tudi »ur-genten«. Predstavništva gledališč so celi dve leti zahtevala srečanje z Bon-dijem. Ta jih je naposled sprejel, toda šele 6. maja (torej po podpisanem odloku) in to za pičlih 6 minut. Nato je odšel in jih pustil s funkcionarjem. Ta je rekel samo, da je Bondijev dekret dober. Sindikati nasprotujejo prvenstveno trem točkam odloka. Prva zadeva delovno pogodbo in pogajalsko moč, ki bo dejansko izničena. Odlok danes »nerazumljivo« določa, da bodo uslužbenci fundacij po novem odvisni od vladne agencije Aran. Toda ta agencija se ukvarja z javnimi uslužbenci, medtem ko so uslužbenci opernih gledališč večinoma zaposleni s pogodbami v zasebnem sektorju. Druga točka, ki je tudi »neverjetno izsiljevanje«, predvideva v bistvu 30-odstotno znižanje plač v primeru, da ne bo prišlo do obnove kolektivne delovne pogodbe v roku 365 dni. Na prvem mestu pa je dejstvo, da se bo stalno večalo številno prekernih zaposlenih. Odlok uvaja namreč tudi v ta sektor pogoje, ki jih predvideva zakon 30 oz t.i. zakon Biagi. Gledališče Verdi zaposluje 299 ljudi, od katerih približno 50 s pogodbami za določen čas. Med »novostmi«, ki jih uvaja Bondijev odlok, je prepoved novih zaposlitev do leta 2013. Takrat bo mogoče spet zaposlovati, toda samo glede na osebje v letu 2012. Če bo v tem letu kdo odšel v pokoj ali sploh zapustil delovno mesto, ga bo mogoče nadomestiti. Ko pa bi letos ali prihodnje leto odšlo iz nekega gledališča npr. 20 oseb, teh ne bo mogoče nadomestiti. Produkcije bo tako vedno manj, gledališča pa se bodo postopoma izpraznila. A.G. / TRST Četrtek, 13. maja 2010 7 OKOLJE - V Nabrežini danes srečanje o deželnem načrtu za upravljanje zaščitenih območij Temeljno je skupaj usklajevati razvoj ozemlja in varstvo okolja Rezultat delovnih omizij bodo predstavili tudi v Doberdobu, na Colu in v Boljuncu Ciklus delovnih omizij oziroma javnih srečanj o zaščitenih območjih na Krasu, ki ga je poleti leta 2009 sprožila deželna uprava, se je pred kratkim zaključil. Namen deželne uprave je bilo oblikovati skupno strategijo, ki bo znala usklajevati razvoj ozemlja in varstvo okolja. V tem okviru je bilo 15 srečanj na razne teme, ki so se jih udeležili predstavniki stanovskih organizacij in strokovnjaki z raznih področij, na osnovi opravljenega dela pa bo deželna uprava izdelala načrt za upravljanje zaščitenih območij Natura 2000, na katerega sicer kmetovalci in sploh prebivalci Krasa čakajo že mnogo let. Izid delovnih omizij bodo predstavili javnosti na štirih javnih srečanjih, od katerih bo prvo danes popoldne v Nabrežini, na njih pa bodo tudi prisluhnili morebitnim dodatnim pripombam. Kot smo že poročali, je deželna uprava že priredila podobna delovna omizja na več področjih, od rekreacijskih in športnih dejavnosti do turizma na zaščitenih območjih Sic in Zps. Ciklusi srečanj posameznih delovnih omizij so se zaključili v marcu. Njihov namen je bila izmenjava informacij med deželnimi funkcionarji in predstavniki vseh prizadetih dejavnikov, od srenj do stanovskih organizacij, ki so v okviru raznih srečanj posredovali razne pripombe. Deželna vlada naj bi te pripombe upoštevala pri izdelavi dokončnega načrta za upravljanje območja Natura 2000, ki bo točno določal, kje se lahko kaj dela in kje ne. Načrt bo v bistvu določal, katera območja bodo namenjena kmetijstvu ali vinogradništvu in katera bodo zaščitena. Po zaključenih delovnih omizjih bodo opravljeno delo zdaj predstavili na štirih javnih srečanjih. Prvo bo danes ob 18. uri v Kamnarski hiši v Nabrežini, medtem ko bo drugo srečanje v torek, 18. maja, ob 18. uri v centru Gradina v Doberdobu. Tretje javno srečanje bo v torek, 25. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu na Colu. Četrto in zadnje srečanje bo v četrtek, 27. maja, ob 18. uri v Sprejemnem centru naravnega rezervata doline Glinščice v gledališču F. Prešerna v Boljuncu. Vsa srečanja bodo trajala okvirno dve uri. Deželno upravo bo po končanih srečanjih čakalo še šest mesecev dela. To obdobje bo služilo za izdelavo deželnega načrta ob upoštevanju vseh zbranih podatkov, mnenj, ugovorov in tehničnih ugotovitev. Deželni odbor naj bi po končanem postopku odobril načrt in izdal ustrezen sklep pred koncem leta. Deželni načrt za upravljanje zaščitenih območij bo nared pred koncem leta kroma OBČINA TRST - Odbor za proslavo 150-letnice zedinjenja Italije Sporna komisija ekspertov Omero (DS) in Decarli (Občani) sprašuteja, zakaj opozicija ni bila soudeležena pri sestavi odbora Tržaška občina ima svoj Odbor za proslavo 150-letnice zedinjenja Italije. Na začetku ponedeljkove občinske seje je predsednik skupščine Sergio Pa-cor prebral seznam imen 13 članov-ekspertov, ki ga sestavljajo. To so Roberto Spazzali, Raoul Pupo, Giorgio Negrelli, Fulvio Salimbeni, Fabio For-ti, Paolo Sardos Albertini, Stelio Spa-daro, Giuseppe Parlato, Renzo Coda-rin, Vittorio Lesti, Claudia Svara, Chia-ra Motka in Livio Rosignano. Odboru predseduje župan Roberto Dipiazza, njegov koordinator pa je predsednik občinskega sveta Sergio Pacor. O odboru in njegovi sestavi sploh ni bilo razprave v mestni skupščini. Prav tako ni bilo nič povedano o tem, kaj naj bi odbor pripravil prihodnje leto v počastitev 150-letnice zedinjenja Italije. Včeraj sta se o zadevi oglasila načelnik Demokratske stranke v občinskem svetu Fabio Omero in načelnik Občanov Roberto Decarli. Uvodoma sta takoj poudarila, da ne nameravata ocenjevati izbranih članov odbora, saj gre za »vredne osebe«. Obregnila pa sta se ob način nji- kroma hove izbire. Člane pomembnega odbora ni izbral občinski svet, niti skupščina načelnikov skupin, v kateri so zastopane vse politične stranke. Samovoljno jih je imenovala uprava, ne da bi čutila za potrebno, da bi bila v imenovanje vpletena tudi levo-sredinska opozicija oziroma, da bi bila o zadevi vsaj obveščena. Omero in Decarli sta sicer opravičila župana Dipiazzo, češ da je vsa- Roberto Decarli kroma kodnevno zaseden s celo vrsto opravkov. Ocenila pa sta, da je predsednik skupščine Pacor - ki je tudi koordinator odbora - že spet ravnal nekorektno. Župan je svojčas izjavil, da je proslava 150-letnice zedinjenja Italije za Trst zelo pomembna. Zato predstavnika Demokratske stranke in Občanov zahtevata, naj jim Pacor pojasni, zakaj levosredinska opozicija ni bila soudeležena pri tako pomembnem dejanju. Zdravju koristni sprehodi po gozdovih brez meja Užitek in zdravje, sprehod po gozdovih brez meja je naslov srečanja, ki ga prireja združenje sladkornih bolnikov Assodiabetici iz Trsta danes v dvorani Baroncini v Ul. trento 8. Po pozdravu predsednika združenja Marina Voccija bo govoril gozdni inšpektor Diego Masiel-lo. Začetek ob 17. uri. Mednarodni shod starodobnikov Tržaška pokrajina in Obala bosta konec tedna prizorišči posebnega čezmejnega srečanja. V soboto in nedeljo se bodo po cestah in ulicah obmejnih krajev zapeljala vozila vseh vrst, od mopeda do avtobusa, s skupno značilnostjo, starostjo nad 20 let. Mednarodni shod sta-rodobnikov prireja združenje In-BusClub v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Hrvatini, z Adria Classic Koper in s Prostovoljnim gasilskim društvom Hrvatini. Vozila se bodo zbrala v soboto ob 14. uri v Se-sljanu, od koder bodo odpotovala po Obalni cesti do Trsta in do Milj ter se bodo po prihodu v Slovenijo ustavila v Hrvatinih, kjer bo v Gasilskem domu zabava Brez meja. V nedeljo se bodo udeleženci zbrali na slovenski strani nekdanjega mejnega prehoda pri Laza-retu ter odpotovali proti Kopru. zapeljali bodo mimo Izole in Pirana ter se ustavili v Sečovljah, kjer bo pogostitev. Popoldne se bodo podali po dolini Dragonje v smeri Hrvatinov, popoldne pa bo podelitev nagrad udeležencem. Na kvesturi zaprti okenci Tržaška kvestura sporoča, da bo okence za priseljence jutri popoldne zaprto, urad za potne liste pa bo zaprt v soboto dopoldne. Od ponedeljka dalje bosta obe storitvi spet na voljo z običajnim delovnim časom. Nesreča nad Lonjerjem V križišču med Cesto za Bazovico in Ulico Fabiani, nad Lonjer-jem, se je včeraj dopoldne pripetila slikovita prometna nesreča brez hujših posledic. Ob 10.15 sta bila zaradi izsiljene prednosti v nesrečo vpletena avtomobila seat ibiza in ford ka, eno od vozil je za-vozilo s cestišča in se ustavilo ob začetku kamnoloma. Potreben je bil poseg gasilcev in mestnih redarjev, poškodoval se ni nihče. TRŽAŠKA OBČINA - Županov odgovor na aktualno vprašanje svetnika Demokratske stranke Stefana Ukmarja Dipiazza: Do zime »nova« Furlanska cesta Sedanjo cesto polno lukenj naj bi do konca leta vendarle asfaltirali - Poseg bo stal milijon evrov - V kratkem bo občina dala Furlanska cesta je bolj podobna ementalcu, kot pa cesti 21. stoletja. Na odseku od Kontovela do Ul. Udine ima toliko lukenj, da se morajo avtomobili-sti preleviti v prave slalomiste, če se jim hočejo izogniti (seveda ko jim promet to dopušča). O tej nesrečni cesti je bil govor med aktualnimi vprašanji pred ponedeljkovo sejo tržaškega mestne skupščine. Svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar, bivajoč na Kontovelu, je v vprašanju tržaškemu županu Robertu Dipiazzi postregel z »nespodobno« primerjavo. Pred kratkim je bil v Barceloni in v katalonski prestolnici pre-pešačil kakih 30 kilometrov. »Vsi pločniki in ceste so bili odlično urejeni,« je ugotovil. Prav nasprotno kot v Trstu, kjer so ulice, ceste in pločniki - razen nekaterih izjem v preurejenem mestnem središču - v obupnem stanju. Med najslabšimi je prav Furlanska cesta, je ocenil Ukmar, ki je Di-piazzo spomnil, kako je nekdanji občinski odbornik za javna dela Franco Nov ovinek Pri Fričih v Barkovljah je dokončan, kdaj pa bo urejena Furlanska cesta? kroma dela v zakup Bandelli svojčas obljubil, da bo mestna uprava popravila in tlakovala Furlansko cesto potem ko bosta urejena nova ovinka pri Rumeni hiši in Pri Fri-čih. Ovinka sta bila urejena, luknje na Furlanski cesti pa ostajajo, je žalostno sklenil kontovelski svetnik in vprašal župana, ali se bo njegova uprava končno lotila dela, na katerega krajani čakajo že več kot četrt stoletja. Dipiazza se je strinjal z Ukmarjem. Pred časom si je ogledal celotno cesto in po ogledu priznal, da je to »najslabša cesta na območju tržaške občine.« Njegova uprava bo udejanila obljubljeno: do zime bo vsa Furlanska cesta, od Ul. Udi-ne do proseške Kržade na novo tlakovana, je zagotovil tržaški župan. Občina naj bi v kratkem oddala dela v zakup, predračun pa naj bi znašal milijon evrov. Svetnik Ukmar je bil z odgovorom zadovoljen. Zahvaljujem se in čakam, je odgovoril. Seveda z upanjem, da bodo besedam sledila konkretna dejanja. Kajti do zime sta le še poletne in jesen vmes ... M.K. 8 Četrtek, 13. maja 2010 TRST / narodni dom - Srečanje v priredbi Slovenskega kluba »Manjšinci imamo specifične senzorje Karolj Si ladji o svojem prevajanju slovenskih literarnih ustvarjalcev iz Trsta « Da je bil tokratni gost Slovenskega kluba sin večjezičnega sveta, je pričalo že njegovo ime: Karolj Siladji za Slovence, Szilagyi Karoly za Madžare. Da je njegovo doživljanje sveta v marsičem podobno tistemu številnih tržaških Slovencev, pa so potrdile besede, ki jih je izmenjal v pogovoru z Markom Sosičem. V Narodnem domu so v torek gostili sina Madžara in Slovenke, ki se je rodil v Mariboru, odraščal v Subo-tici in Novem sadu, že okrog štirideset let pa prevaja iz slovenščine, srbščine, hrvaščine in makedonščine. Kajti manjšinci imamo specifične Pogovor s prevajalcem je vodil Marko Sosič kroma senzorje, ki jih jezikovno homogena skupnost nima, trdi Siladji, manjšinski intelektualci pa skušajo svoj potencial uporabiti tako, da bo koristil tako manjšinski kot večinski kulturi. Od tu želja po prevajanju, po gradnji mostov. V nekdanji Jugoslaviji so bila sre- čanja prevajalcev hvalevredna praksa, prav tako prevodi slovenskih avtorjev v madžarski jezik. Na nekem takem srečanju je Siladji srečal tržaško profesorico in prevajalko Diomiro Fabjan Bajc: po njeni zamisli in na podlagi izbora prof. Marije Cenda - Klinc je prevedel izbor novel tržaških avtorjev, ki pišejo v slovenskem jeziku. Knjiga žal ni našla založnika, »saj živimo v času, ko se vse meri z denarjem«: prevaja se predvsem tisto, kar se dobro prodaja. Del novel je objavil v tematski številki časopisa Üj Symposion, del pa v antologiji, ki je izšla konec leta 2008 v počastitev njegovega štiridesetletnega prevajalskega dela. V njej so ob makedonskih in srbskih avtorjih zastopani tudi Ivanka Hergold, Miran Košuta, Milan Lipovec, Boris Pahor, Bruna Pertot in Alojz Rebula. »Prihajam pač iz manjšinskega sveta, zato sem med slovenskimi avtorji izbiral predvsem manjšinske.« Vsebinsko je izbiral teme, ki so mu bile najbolj všeč, saj najraje prevaja po lastnem okusu: Siladjiju so vsekakor všeč predvsem tiste novele, ki imajo fabulo. Siladji je v torek obiskal Trst in omenjenim avtorjem poklonil izvod antologije Meselek egy tavaszrol: v zahvalo, ker so se odrekli honorarju in tako omogočili njen izid. (pd) prevod »Nemške« Zvezdnate v* noči Alpinistični roman, ki je bil doslej deležen več mednarodnih priznanj in nagrad, je zdaj doživel še nemški prevod, za katerega je poskrbel tržaški prevajalec Julius Franzot, ki se je že pred leti lotil prevajanja tega napetega in vsebinsko pestrega romana. Uvod je prispevala svetovno znana alpinistka s Trbiža Nives Meroi. Založba v predstavitvi opozarja, da je v romanu Dušan Jelinčič v literarno zelo inovativno obliki predstavil eno zgodovinskih alpinističnih odprav v Himalajo, med katero so njeni člani osvojili dva osemtisočaka v Karakorumu in opravili prvenstveno smer na drugi največji gori na svetu, se pravi K2. Nemški prevod romana Zvezdnate noči je svojo krstno predstavitev doživel na knjižnem sejmu v Frankfurtu, sedaj pa, kot poročajo iz Celovca, doživlja topel sprejem med bralci po vsem nemškem jezikovnem prostoru, saj je založba Wieser s svojimi izdajami prisotna ne le v Avstriji, ampak tudi v Nemčiji in Švici. Knjiga je prvič izšla pri Založništvu tržaškega tiska leta 1990. Prvi italijanski prevod sega v leto 1994 pri videmski založbi Campanotto, drugi pa v leto 2006 pri turinski založbi Vivalda. Leta 2006 je pri ljubljanski založbi Sanje izšla druga dopolnjena izdaja romana, ki je doživel vrsto ponatisov tako v slovenskem, kot tudi v italijanskem jeziku. ricmanje - Po občnem zboru Pihalni orkester z novim odborom in številnimi načrti Tudi letos so se člani pihalnega orkestra Ricmanje zbrali na rednem občnem zboru, ki se je odvijal 26. aprila v prostorih Babne hiše v Ricmanjih. Najprej je bilo prebrano poročilo tajnika za leto 2009: orkester se lahko ponaša z izvedbo številnih kvalitetnih koncertov, med katerimi so koncert klasične glasbe Noč v operi in kar dva različna božična koncerta, prvi v sodelovanju z Akademijo opernega petja iz Križa, drugi pa je bil občinski božični koncert. Ne gre pozabiti letošnjih izrednih sodelovanj z MPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel, MPZ Tabor iz Lokev, Akademijo opernega petja iz Križa, društvom Auricorale Vivavoce, s solisti, kot so Miran Žitko, Teja Ste-gel, Monica Cerar, Aleksander Švab in Martina Feri. Sledilo je še blagajniško poročilo z obračunom 2009 in proračunom za leto 2010. Na občnem zboru so tudi izvolili nov upravni odbor, ki se je naslednjega dne sestal, da porazdeli funkcije. Za predsednika je bil izbran dolgoletni član in godbenik Edi Bandi, nov odbor sestavljajo še: Marco Bernini, Lorenzo Buono, Vera Cre-vatin, Marko Debernardi, Stefano Mauri, Monika Pecchiari, Gregor Pertot in pa Manuel Purger. Govor je bil seveda o tradicionalnih koncertih, ki se jih orkester vsako leto udeležuje, kot so koncert va- škega zavetnika sv. Jožefa, Jesenski sprehodi, božično-novoletni koncert, in o bodočih načrtih, kot so koncerti na temo filmske, latinskoameriške in slovenske glasbe. Pomembna tema je bila seveda Glasbena šola, ki je najpomembnejši vir za ricmanjski orkester, saj v njej rastejo in se oblikujejo bodoči člani orkestra in celo glasbeni mojstri, pri tem so seveda odborniki poudarili pomen promoviranja šole, kar člani orkestra izvirno izvajajo na najrazličnejše načine. Cilji pihalnega orkestra se seveda niso izčrpali z navedenim, idej je še veliko. Nov upravni odbor si nadeja, da bo te cilje s svojim delom kar najboljše izvedel. (MP) Od Balija s pravičnim in solidarnim trgovanjem Agung Alit je ravnatelj indonezijske organizacije za pravično in solidarno trgovanje Mitra Bali, ki deluje na otoku Bali, in je hkrati vodja Indonesian Fair Trade Foruma. Pri mestnih trgovinah sveta Mosaico per un comune avvenire in Senza Confini-Brez Meja so se odločili, da gospoda Agunga in njegovo soprogo Hani povabijo na obisk. Agung Alit in gospa Hani bosta na jutrišnjem srečanju ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. Sv. Frančiška 20) opisala delovanje organizacije Mitra Bali, ki se posveča predvsem krajevnim obrtnikom. Od leta 2004 gospod in gospa Alit uresničujeta svoje sanje - pravično in solidarno zasnovano vasico, v kateri vse dejavnosti potekajo po etično neoporečnih načelih. Dodatne informacije so na voljo v trgovini Mosaico per un comune av-venire (tel. 040/3220403 ali organiz-zazionemosaico@libero.it) in Senza Confini-Brez Meja (tel. 040/3728230 oz. brezmeja@yahoo.it). Referendum o vodi -zbiranje podpisov Krožek J. Canciani iz Škednja sporoča, da bodo danes od 9. do 11. ure na križišču med Škedenjsko ulico in Ulico Soncini zbirali podpise za tri referendumska vprašanja proti privatizaciji vode. V Aristonu se je zaključil NodoDocFest V ponedeljek, 10. maja, se je v kinod-vorani Ariston zaključila 4. izvedba festivala dokumentarnega filma Nodo-DocFest. Na platnu je v šestih dneh zaživelo 73 filmov, ki si jih je ogledalo 6511 ljubiteljev sedme umetnosti. Program je bil tudi letos pester in nadvse vabljiv - od poklonov Ansanu Giannarelliju in Jeanu Rouchu ter retrospektivi senegalskega režiserja Sambe Felixa Ndiaye, mimo sekcije ArchINdoc oz. sodobne arhitekture, ki je zaživela skozi dokumentarce, do spomina na francosko režiserko Carole Roussopoulos, koncertnih posnetkov Rock&Doc, dokumentarnih novosti iz Azije in še marsičesa. Roberto Mussapi v državni knjižnici V soboto, 15. maja, bo tržaška državna knjižnica (Trg Papa Giovanni XXIII. 6) na pobudo združenja Ini-ziativa Europea ob 10.30 gostila priznanega sodobnega pesnika in docenta rimske univerze Cattolica, ki bo govoril o poeziji in sakralnosti MUZEJ SARTORIO - Drugi glasbeni festival za otroke Pim pum pam: glasba je že tu Po nedeljskem uvodnem koncertu se bo dogajanje oglasilo spet danes - Glavni organizator je Dom glasbe Muzej Sartorio se je v nedeljo dopoldne prelevil v vrtiljak dogodivščin, ki je najmlajše popeljal v svet glasbe. S koncertom Pim pum pam, ki ga je oblikoval zabaven Fabio Calabro, se je tudi uradno začela druga izvedba glasbenega festivala za otroke, ki ga letos že drugič zapovrstjo prireja Dom glasbe (Casa della musica). Potem ko so organizatorji lani zabeležili velikanki odziv občinstva, so se lahko letos mirno posvetili organizaciji novega festivala, ki bo potekal ves mesec maj. Živahno in pestro bo na različnih prizoriščih, program pa je zasnovan tako, da bodo na svoj račun prišli tako najmlajši kot tudi tisti malo starejši. Cilj letošnjega festivala ostaja še vedno isti; otrokom želijo omogočiti tesnejše povezave z glasbo ter širiti vzgojni in izobraževalni aspekt prireditve. Da je temu zares tako, smo se prepričali v nedeljo dopoldne, ko je pisana množica otrok v družbi staršev prisluhnila glasbeniku, ki z otroki zna de- lati. Fabio Calabro je s svojim nastopom občinstvo navdušil, pomemben segment koncerta pa je bila tudi interakcija s poslušalci, ki so aktivno sodelovali. Ob koncu polurnega koncerta je najmlajše pozdravila slovita kuharica vile Sartorio - Armida, ki jo je upodobila Ornella Serafini. Ta je otroke povabila, naj se ji pridružijo v njeni kuhinji, kjer je vladal vonj po čokoladi in slastnih piškotih. Armida je najmlajšim postavila niz poučnih zagonetk, na katere so otroci pridno odgovarjali, za nagrado pa so lahko uživali v kuhinji sladkega greha. A sladkarije različnih okusov so bile preveč mamljive, tako da se marskikdo ni mogel upreti skušnjavi in se je piškotov polastil še preden je bil povabljen to storiti. Po prvem uspešnem festivalskem dnevu se bo zopet dogajalo danes, in sicer ob 17. uri v mestni knjižnici S. Mat-tioni. Il suono si fa in quatro bo naslov predstave, ki je namenjena otrokom vseh starosti, njen namen pa je obi- skovalcem približati glasbila. V soboto, 15. maja, bo v avditoriju Doma glasbe (Trg Cavana) mogoče prisluhniti koncertu Una piccola storia di jazz (ob 16.30 ali ob 18. uri). Ta koncert je namenjen otrokom od 5. leta starosti naprej. V soboto, 22. maja, bo na istem prizorišču mogoče prisluhniti zboru »I minicantori«, ki bodo nastopili pod taktirko Alessandra Paceja. Koncert bo na sporedu ob 18. uri. Skrbno pripravljen koncert bo na sporedu tudi v nedeljo, 23. maja, ko bo ob 10.30 v muzeju Sartorio nastopila zasedba Aurora Ensemble. Čudovito vzdušje se bo nadaljevalo tudi v ponedeljek, 24. maja, ko se bo dogajalo v Rossettiju. Tu bo mogoče ob 16.30 ali ob 18. uri slediti koncertu Nella pancia del teatro con l'orchestra! V sredo, 26. maja, se bo dogajanje preselilo v grljanski znanstveni imaginarij, kjer bo na sporedu predstava za otroke od 8. leta starosti naprej. Zadnji majski vikend bo prav tako pester in raz- nolik. Avditorij Doma glasbe bo gostil koncert Impronte sonore, ki bo na sporedu ob 16.30 in ob 18. uri, ob 16.30 bo pestro tudi v znanstvenem imaginari-ju, kjer bo mogoče prisluhniti koncertu Pionieri musicanti. Zadnjo majsko nedeljo bo zabavno v muzeju Sartorio, kjer se bo ob 10.30 začel koncert Gypsy quartet remake. Glasbeniki nas bodo tokrat popeljali v svet, v katerem se prepletajo elementi ameriškega jazza in ciganske tradicije. Isti koncert bo sklenil letošnji festival glasbe za otroke, in sicer v ponedeljek, 31. maja, ob 17. uri v mestni knjižnici Quarantotti Gambini. Naj ob koncu še povemo, da je večina koncertov brezplačnih, le za nekatere je potrebno kupiti vstopnice, vendar le za odrasle. Več informacij o letošnjem programu je mogoče dobiti na spletni strani HYPERLINK "http://www.festivaldimusicaperbam-bini.com" www.festivaldimusicaper-bambini.com. (san) / TRST Četrtek, 13. maja 2010 9 UMETNOST - Danes odprtje razstave v bivši ribarnici Predstavlja se sodobna hrvaška kiparska ustvarjalnost Pobudo, pri kateri sodeluje 17 kiparjev, so predstavili včeraj na županstvu V prostorih bivše ribarnice bodo od jutri naprej razstavljali hrvaški kiparji, ki zastopajo sodobno hrvaško kiparsko sceno. Pod naslovom Hrvaška sodobna skulptura bodo na ogled dela 17 hrvaških kiparjev in kipark, pri katerih gre za celovito oblikovanje materialov; pri katerih ne gre le za upodobljeno motiviko, ampak za iskanje sinergije med sodobnim in tradicijo. Več o razstavi, ki jo bodo za izbrano družbo uradno odprli nocoj, novinarjem pa so jo predstavili včeraj, so povedali generalna konzulka Republike Hrvaške Nevenka Grdinic, konzul Neven Marčic, predstavnica hrvaškega ministrstva za kulturo Ja-sminka Lokas Strpic in kuratorka razstave Jasminka Poklečki Stošic. Predstavniki hrvaških oblasti so se zahvalili županu Robertu Dipiazzi, ki jim je odstopil tako pomenljiv kraj, kot je bivša ribarnica, kuratorka Po-klečkijeva pa je spregovorila o postavitvi in vsebini razstave. Kot smo slišali, gre za potujočo razstavo, ki je doslej že obiskala Dunaj, Berlin, Bratislavo in Zagreb, po Trstu pa se seli v Ljubljano in madžarski Pecs. V Trstu si bo mogoče ogledati več kot 50 skulptur iz različnih materialov, med katerimi prevladujejo kamen, les in bron; torej tradicionalni kiparski materiali, s katerimi se, kot je pojasnila kuratorka, Hrvaška ponaša že od predrimskega obdobja dalje. Retrospektivna razstava prinaša izbor del, ki je nastal v zadnjih tridesetih letih, razstavljalci in razstavljalke pa se lahko pohvalijo, da njihove skulpture krasijo javne prostore doma in v tujini in da jih hranijo nekateri izmed najbolj znanih svetovnih muzejev. Kuratorka razstave, ki sicer dela v sloviti zagrebški mestni galeriji Klovičevi dvori, je tudi poudarila, da jo veseli, da bo tržaška javnost lahko spoznala klasike sodobne avantgarde, in ne samo hrvaške, temveč tudi svetovne umetnosti. Naj povemo, da so se med razstavljalci znašla imena, kot so Ivan Kožaric, Marija Ujevic-Galetovic, Slavomir Drinkovic, Vladimir Gašparic, pa Matko Mijic, Si-niša Majkus, Marina Bauer in drugi. Umetniki torej, ki so del sodobne hrvaške in svetovne umetniške scene in katerih opus kljub avantgardističnim elementom odseva obenem tudi hrvaško kiparsko tradicijo. Za vse ljubitelje sodobnega kiparstva naj povemo, da bo razstava na ogled do 16. junija, in sicer od ponedeljka do petka med 12. in 20. uro, ob vikendih pa med 10. in 20. uro. Razstava je vstopnine prosta. (sč) Zgoniška osnovna V I v • šola na srečanju v Lipi pri Vrbskem jezeru Didaktično ravnateljstvo v Nabrežini ima tesne stike z dvojezično osnovno šolo v Lipi pri Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem. Na letošnjem sreča-njubo šole nabrežinskega ravnateljstva zastopala celodnevna osnovna šola iz Zgonika. Poleg te šole bo prisotna tudi osnovna šola A.Š. Stjenka iz Komna, s katero didaktično ravnateljstvo v Nabreži-ni aktivno sodeluje. V petek, 28. maja bodo v Lipi pri Vrbi odprli umetniško pot. Zgoniška šola se bo predstavila s skulpturo in kulturnim programom in bo aktivni del pobude z drugimi večjezičnimi šolami. Predvidoma bo prisotno tudi predstavništvo občine Zgonik. Razstavo bodo uradno odprli danes, za občinstvo pa bo odprta od jutri dalje kroma Družina in ohranjanje zdravja Letošnje zadnje srečanje, ki ga prireja skupina zakoncev pod pokroviteljstvom Škofijske komisije za pastoralo zakoncev in družine, bo v nedeljo, 16. maja, pri Šolskih sestrah pri Sv. Ivanu (ul. Delle Docce 34). Tokrat bo imelo nekoliko bolj socialni pečat. Deljeno bo na dva dela: ob 10.30 bodo člani združenja A.C.A.T - Združenja klubov alkoholikov v obravnavi - Trst predstavili svoje delovanje. Kratek tečaj ima kot cilj osveščanje družin in vseh, ki jih to zanima, glede ohranjevanja zdravja, zdravega življenjskega stila in problematik vezanih na rabo alkoholnih pijač. V družbi, v kateri postaja raba alkoholnih pijač že resen problem, je poznavanje nekaterih osnovnih informacij na to temo lahko koristno za vsakega posameznika, za njegovo družino in širšo krajevno skupnost. Dobrodošla bo tudi prisotnost mladih od 13. leta dalje. Po krajšem premoru za kosilo se bo ob 14.30 program nadaljeval z g. Markom Čižmanom, ki bo zaključil niz treh srečanj s predavanjem na temo Napočil je čas za dvorjenje. Srečanje se bo kot običajno zaključilo s sv. mašo ob 17. uri. Poskrbljeno bo za varstvo otrok. (mak) TREBCE - Cici urice Lutke so najprej oblikovale Grimmovo Rdečo kapico, nato pa so jih »vzeli v roke« otroci V petek, 23. aprila je bila v organizaciji SKD Primorec iz Trebč spet na sporedu Cici urica. Tokrat so vzgojiteljice nekoliko drugače predstavile pravljico bratov Grimm Rdeča kapica. Trideset otrok je napeto sledilo lutkovni predstavi, ki so jo zrežirale in zaigrale Francesca Antonini, Alina Carli, Biserka Cesar in Katerina Kalc. Lutke na nogavicah so zelo pritegnile otroke, ki so predstavi zbrano sledili, ob koncu le-te pa so si lutke izdelali še sami. Za konec so še otroci improvizirali svoje gledališke predstave, pravzaprav krajše dialoge med lutkami, kar je pripomoglo k bolj celostnemu podoživljanju pravljice. Delavnica je bila obenem tudi priprava na obisk pravljične dežele Rdeče kapice v Uncu, kamor so se člani Cici uric odpravili v soboto, 8. maja. Celodnevni družinski izlet je bil primeren zaključek pravljičnih srečanj, le-temu pa bo sledila še zadnja Cici urica v petek, 21. maja, na kateri bodo otroci razstavili vse izdelke, ki so nastajali čez celo šolsko leto. ŠKEDENJ - Pesnik Radivoj Pahor na obisku Prisrčen pesniški večer Pahor je letos izdal dve novi oz. dopolnjeni pesniški zbirki - Večer je uvedla predsednica KD Ivan Grbec Lojzka Primožič Radivoj Pahor in Lojzka Primožič med večerom Škedenjsko Kulturno društvo Ivan Grbec je pred dnevi že drugič v zadnjih nekaj letih gostilo pesnika Ra-divoja Pahorja iz Renč na Goriškem. Naj spomnimo, da so avtorja in njegovo pesniško zbirko Deviško satje tam že predstavili pesnik in publicist Boris Pangerc, literarni kritik Bojan Bratina ter Danilo Japelj, urednik koprske revije Fontana, ki je pesmi izdala. Zbirka je doživela lep odmev in je že skoraj povsem razprodana tudi v ponatisu. Pahor je letos izdal dve novi oz. dopolnjeni in specifično oblikovani pesniški zbirki. Pri Fontani so pesmi izšle v knjigi z naslovom Niti črke več in roža bo moja, ki jo je opremil slikar Milovan Valič, spremno besedo pa napisal Bojan Bratina, v samozaložbi pa je Pahor skupaj s profesorjem na Umetniški gimnaziji Nova Gorica Markom Krumbergerjem izdal liko-vno-pesniško mapo Brevir srca. V njej je pesnik objavil trinajst izbranih pesmi, večinoma sonetov, Krumberger pa je poskrbel za imeniten "prevod" umetniških besedil v likovno govorico. Ta dela so bila tudi razstavljena kot spremljajoči del literarnega večera. Petkovo druženje je uvedla Lojzka Primožič, predsednica KD Ivan Grbec, ki je sodelujočim podarila knjigo o Škednju, Ena duša in ena pamet avtoric Marije Makarovič in Marte Košuta. Pesnik in publicist Marko Kravos, ki bi moral spregovoriti o Pahorjevih pesmih, pa se zaradi smrti v družini žal ni mogel udeležiti predstavitve. Njegove odsotnosti seveda ni bilo mogoče nadomestiti, zato je večer minil v nekoliko okrnjeni obliki. Pesnik Pahor in lepo število obiskovalcev v na novo odprti dvorani Devane Pizziga, so sicer poskrbeli za prisrčen, sproščen in bogat pesniški večer, ki se je razvil v zanimivo dialoško obliko. Med posebej opaznimi gosti naj omenimo slikarja Deziderija Švaro in Marijana Kravosa ter bralko pesmi in spremne besede, študentko Andrejo Benedetič. Neva Lukeš 1 0 Četrtek, 13. maja 2010 TRST GALERIJA TK - Na ogled so fotografije Janeza Eržana Umetniški posnetki kulturnih prireditev Fotograf dokumentalistje zaposlen na javnem skladu za kulturne dejavnosti V galeriji Tržaške knjigarne so ta čas na ogled fotografije Janeza Eržana, večletnega kulturnega delavca in organizatorja, ki se ukvarja z dokumentarno fotografijo. Na Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je namreč zaposlen kot fotograf dokumentalist. Eržan s svojim fotoaparatom spremlja številne kulturne dogodke. V Galeriji TK so tako na ogled posnetki raznih plesnih predstav, gledaliških dogodkov, pevskih nasto- pov. Razstavljene fotografije ponujajo zelo zanimive detajle, ekspre-sivne obraze, množične prizore. Marsikateri posnetek pa skriva tudi zelo izvirni zorni kot, s katerega fotograf Janez Eržan gleda na kulturno življenje. REVIJA - Jutri Srečanje mladih pevcev Mešani mladinski zbor Trst ima navado, da se maja meseca povezuje s sorodnimi zbori na reviji, s katero utrjuje vezi, ki jih je ustvaril tekom sezone. Revija mladih pevcev bo letos že deveta po vrsti in se bo odvijala jutri ob 20.uri v Beethovnovi dvorani Nemškega dobrodelnega društva v ulici Coroneo 15 v Trstu. Tržaški mladinski zbor, ki deluje pod okriljem Glasbene matice in Zveze slovenskih kulturnih društev, bo tudi tokrat sooblikovalec in pobudnik srečanja pevcev iz Italije in Slovenije: gosta večera bosta namreč mladinski zbor G iz Turina in dekliški zbor Mavrica iz Postojne. V obeh primerih gre za nadpovprečno kakovostni skupini, ki se odlikujeta v državnem merilu s svojimi dosežki. Italijanski zbor, ki ga vodi Carlo Pavese, bo predstavil svoj ustvarjalni pristop k zborovski dejavnosti z raznolikim in eksotičnim izborom skladb iz ljudske in sodobne zakladnice. Dekliški pevski zbor Mavrica iz Postojne je za svojo dejavnost požel številne pohvale slovenskih kritikov, svojo pesem pa je ponesel tudi na tuje, v Italijo in na Hrvaško pod vodstvom dolgoletne zborovodkinje Jelke Bajec. Nastop gostiteljev mešanega zbora Trst, ki ga vodi Aleksandra Pertot, pa bo zaznamovala novost letošnje sezone in sicer delitev zbora na dve starostni skupini, ki odgovarjata različnim sposobnostim, zahtevam in pevsko-tehnični zrelosti pevcev. Mlajša skupina bo nastopila v bolj popevkarskem slogu ob spremljavi pianista Matjaža Zobca, starejša pa z improvizacijami na Trubarjevo temo, ki sta sad seminarja pod mentorstvom Carla Paveseja, katerega so se tržaški pevci udeležili letos pozimi. Včeraj danes U Kino Danes, ČETRTEK, 13. maja 2010 SERKVACIJ, VNEBOHOD Sonce vzide ob 5.37 in zatone ob 20.27 - Dolžina dneva 14.50 - Luna vzide 5.22 in zatone ob 21.26. Jutri, PETEK, 14. maja 2010 BONIFACIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,7 stopinje C, zračni tlak 1005,4 mb ustaljen, veter 8 km na uro severo-zahodnik, vlaga 64-odstotna, nebo spremenljivo oblačno z dežjem, morje skoraj mirno, temperatura morja 16,5 stopinje C. [12 Lekarne Do sobote, 15. maja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 (040 365840), Ul. Commerciale 21 (040 411121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 422478). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (040 767391). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Čestitke Danes se Abraham veseli, ker SERENI 50 rožič podari. Sreče, zdravja in vse, kar si sama želi, ji voščimo Spetičevi vsi. Na svet je privekala mala Kristina Mamici Eriki, očku Alexu in ta mali želimo veliko prespanih noči. Nonoti Valentina in Fulvio, Ivan in Sandra ter Monika Čeprav se ji ne pozna, jih danes naša Serena 50 ima. Vse najboljše ji želi KD F. Venturini AMBASCIATORI - 16.00, 18.30, 21.00 »Robin Hood«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05 »Not-te folle a Manhattan«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Draquila - L'ltalia che trema«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Dear John«; 16.00, 18.00, 19.00, 21.00, 22.00 »Robin Hood«; 16.30, 19.45, 22.05 »Iron Man 2«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Oceani 3D«; 22.00 »Cosa voglio di piu«. FELLINI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Cosa voglio di piu«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.10, 18.10, 20.10, 22.15 »Agora«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30 »Christine Cristina«; 18.20, 20.15, 22.10 »Matrimoni e altri disastri«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30 »The last song«; 18.15, 20.15, 22.15 »L'uomo nell'ombra«. KOPER - KOLOSEJ - 16.40, 19.10, 21.40 »Bombna misija«; 20.30 »Prerok«; 16.10, 19.00, 21.50 »Robin Hood«; 16.30, 18.30 »Šola za življenje«. KOPER - PLANET TUŠ 15.10, 17.20 »Kako izuriti svojega zmaja 3D«; 18.30, 20.50 »Predobra zame«; 15.50, 19.30, 21.50 »Spopad titanov 3D«; 16.10, 18.50, 21.30 »Iron Man 2«; 15.30, 17.25, 18.20, 20.10, 21.10 »Robin Hood«; 16.40, 19.00, 21.15 »Rezervni načrt«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.00, 19.30, 22.00 »Robin Hood«; Dvorana 2: 18.00, 21.00 »Oceani 3D«; Dvorana 3: 16.30, 19.30, 22.30 »Puzzole alla riscossa«; Dvorana 4: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Iron Man 2«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Notte folle a Manhattan«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 19.45, 22.15 »Robin Hood«; Dvorana 2: 18.00 »Oceani 3D«; 20.10, 22.00 »Notte folle a Manhattan«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.10 »Iron Man 2«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.00 »Piacere, sono un po' incinta«; Dvorana 5: 17.30 »Puzzole alla riscossa«; 19.50, 22.00 »De-partures«. ¿J Šolske vesti NIŽJA SREDNJA ŠOLA SREČKA KOSOVELA na Opčinah in na Proseku vabi starše na predavanje: »Najstnik v današnji družbi: kako premoščati napetosti in trenja v šoli in znotraj družine, ko najstnik doživlja krizo telesnih in čustvenih sprememb« danes, 13. maja, ob 17.30 na sedežu na Opčinah. Predavala bo dr. Fran-cesca Simoni. MALČKI OV PALČICA V RICMA-NJIH vas vljudno vabimo na ogled razstave ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v nedeljo, 16. maja, od 9. do 12. ure ter od 16. do 19. ure. UČENCI, UČITELJI IN STARŠI COŠ I.GRBEC-M.G. STEPANČIČ vabijo na prireditev ob 30-letnici poimenovanja škedenjske osnovne šole po Ivanu Grbcu, ki bo v petek, 21. maja, ob 17.00 na šolskem dvorišču. Vabjeni vsi bivši učenci. V primeru slabega vremena bo prireditev potekala v ponedeljek, 24. maja. ZDRUŽENJE STARŠEV N.S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira naslednje poletne tabore: Gozdar-sko-lesarski »Mojster Miha« v Postojni od 13. do 18. junija (od 9. do 13. leta); Pohodniški »Živijo Ke-kec!« v Kranjski Gori od 20. do 25. junija (od 7. do 11. leta); Naravoslovni »Netopir« v Narinu od 27. junija do 02. julija (od 8. do 13. leta); Jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem od 04. do 9. julija (od 10. do 17. leta) slovenščina in jahanje; Kulinarični »Mizica pogrni se!« v Sevnem od 04. do 9. julija (od 10. do 17. leta); Biološki »Morska zvezda« v Piranu od 11. do 16. julija (od 4. razreda dalje); Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani od 18. do 23. julija (od 3. razreda dalje); Morski »Z vetrom« v Portorožu od 25. do 30. julija (od 7. leta dalje); Angleški »Jezikajte!« v Postojni od 22. do 27. avgusta (od 8. do 17. leta); Delavnico »Mišk@« v Trstu od 30. avgusta do 03. septembra (od 2. razreda dalje) računalnik, šah in fotro-grafija. Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago do 10. junija na tel.št. 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: zscirilme-tod@gmail.com IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. DEKLE išče zaposlitev kot varuška. Tel. št.: 340-2762765. GOSPA SREDNJIH LET išče delo na domu za razna hišna dela ali nudi pomoč starejšim osebam, tudi vsak dan, po možnosti v dolinski ali miljski občini. Tel. št.: 3473132910. Spomini na leto 1945 Kakšno je bilo življenje leta 1945? Kakšni občutki so spremljali prebivalce naših krajev, ko je bilo 1. maja končno vojne konec? Kakšne spomine hranijo na tiste prve povojne mesece? Posodite nam svoje fotografije, posredujte nam svoje spomine! Spoštljivo in z veseljem jih bomo iztrgali pozabi. Zglasite se v naših uredništvih ali pošljite nam svoje fotografije na www.primorski.eu! PRODAM stenski klavir (pianino) črne barve, za študij. Cena 300,00 evrov. Tel. št.: 040-200199 ali 3470648389. IZGUBLJENO MLADO PSIČKO sred nje velikosti, s kratko-rjavo dlako in verižnim ovratnikom smo našli v Dolini. Poklicati na tel. št. 040571623. IŠČEM garsonjero (soba s kopalnico) ali skladišče oz. garažo od 20 do 25 kv.m. v Trstu in okolici. Tel.: 3203557811. IŠČEM DELO kot varuška otrok. Telefonska številka: 345-3594409. PRODAJAM razne enciklopedije v dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. št.: 334-3539564. PRODAM listek za koncert rock skupine AC/DC, ki bo v Vidmu v sredo, 19. maja. Tel. št.: 340-9732096. PRODAM vw polo 1.2 trendline, letnik 2003, 100.000 km, 3 vrata, bele barve, v odličnem stanju, za 4.000 evrov. Tel. št.: 348-6924217. PRODAM HIŠO z vrtom v Podlonjer-ju. Tel. 040-54026. PRODAM avtomobil volvo S80, 2.4, letnik 2000, sive barve, 160.000 prevoženih kilometrov. Cena 1.700 evrov. Klicati v večernih urah na tel. št. 348-8585098. PRODAM ekstradeviško oljčno olje, cena po dogovoru. Telefonirati v večernih urah na tel. št. 348-5913172. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA išče katerokoli zaposlitev med poletnimi počitnicami. Tel št.: 340-0030154. V NAJEM dajemo malo stanovanje v Saležu. Tel. št.: 338-4719734. S Poslovni oglasi PAELLA z rezervacijo in glasba v živo -SOBOTA, 15.5. - Bita-Ljudski dom Križ tel. 040-2209058 Id Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Poleg dobrega vina nudita tudi domač prigrizek. Vabljeni. Tel. 040-299442. OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprla družina Pertot (Špj'lni) Nabrežina center št.10. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič. Tel. 040-229164. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Nudimo domač prigrizek. Tel. 040-327240. OSMICO so odprli pri Cesarjevih, Sa-lež 24. Nudimo domačo kapljico in prigrizek. Toplo vabljeni! Tel. 0402296058. OSMICO sta odprla Paolo in Robi Fer-foglia, Medjavas 6. Točita belo in črno vino ter nudita domač prigrizek. Tel. 040-208726. V RUPI je Salomon odprl osmico. Toplo vabljeni! V SAMATORCI sta odprla osmico Cvetko in Zmaga Colja. Toplo vabljeni. Tel. 040-229224. ZORAN ima odprto osmico v Ricma-njih. / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Peter Quilter Dueti Režija: Matjaž Latin DUETT1 danes, 13. maja ob 19.30 jutri, 14. maja ob 20.30 v sobota, 15. maja ob 20.30 vnedeljo, 16. maja ob 16.00 vsredo, 19. maja ob 20.30 v četrtek, 20. maja ob 19.30 v soboto, 22. maja ob 20.30 v nedeljo, 23. maja ob 16.00 v Mali dvorani SSG Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi Zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna tudi za abonente na št. 800214302 ali 040 362542. Predprodaja vstopnic pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 17. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. S Izleti UDELEŽENCI IZLETA soletnikov (let-nik'58) na Gorenjsko se lahko vpišejo in dajo predujem danes, 13. maja, od 18. ure do 19.30 v baru Prosvetnega doma. IZLET NA GOLICO (1835 m) - SPDT priredi v nedeljo, 16. maja, avtobusni izlet na Golico med »cvetoče kukovce« (nar-cize). Do koče na Golici je približno dve uri zmerne hoje, do vrha pa še pol ure. Odhod avtobusa: trg Oberdan ob 7.00, Opčine hotel Daneu ob 7.15. Za prijave in informacije tel. 040-220155 (Livio). POHOD KOBJEGLAVA - LUKOVEC - SEŽANA Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije- Podružnica Kras organizira v nedeljo, 16. maja, pohod iz Kobjeglave na Lukovec. Vodja pohoda je Ludvik Husu. Hoje je približno za 2 do 3 ure. Zborno mesto na stari avtobusni postaji v Sežani ob 9.uri. Dodatne informacije dobijo zainteresirani pri Ludviku Husuju (tel. 041-350713) in predsednici društva dr. Ljubislavi Škibin (tel. 040900021 v popoldanskem času). SKD IGO GRUDEN prireja krožni pohod »Spoznajmo našo Učno pot Nabrežina« v nedeljo, 16. maja. Zbirališče na parkirišču pri Srednji šoli Igo Gruden ob 8.45, odhod ob 9.00. Pohod je primeren za vse in traja pribl. 3 ure. Vodi Zvonko Legi-ša. Za info 040-200924 (Zulejka). 50-LETNIKI IZ BREGA, TRSTA IN KRASA zbudite se! V soboto, 19. junija, organiziramo celodnevni izlet v Savinjsko dolino. Za informacije in vpisovanje pokličite na tel. št. 040-226517 (Nives) ali 040-226687 (Marinka) najkasneje do četrtka, 20. maja. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST sporoča, da se bo vpisovanje za izlet v Črno goro vršilo v sledečih datumih: v ponedeljek, 24. in v četrtek, 27. maja, od 19. do 21. ure na društvenem sedežu v Boljuncu, v torek, 25. maja, od 10. do 12. ure na sedežu društva v ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu. Za informacije lahko pokličete Marinko Pertot na tel. štev. 040-413025 ali 328-4717974, ali Franca tel. štev. 338-4913458. AŠD SK BRDINA Pozor, pozor!!! AŠD SK Brdina organizira 26. in 27. junija, dvodnevni izlet v »Mirabilandio«. Vpisovanje je možno ob ponedeljkih na sedežu društva, tepentabrska ul. 38, od 20. do 21. ure. Informacije: Sabina 348-8012454, www.skbrdina.org,info@skbrdina.org. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC priredi v nedeljo, 6. junija, izlet v Kobarid in okolico. Po kosilu glasba in ples. Odhod ob 8. uri z glavnega trga v Boljuncu. Za vpisovanje in podrobnejše informacije: v klubu ali na tel. št. 040-228050. KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za skupinsko počitnikovanje v Šmarješke toplice od 6. do 16. junija. Vse dodatne informacije in vpisovanje na sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072. KRUT prireja 7-dnevno potovanje od 24. septembra do 1. oktobra v Uzbekistan po Poti svile v spoznavanju starodavnih tradicij ter zgodovinskih in arhitekturnih zanimivosti v Khivi, Buhari in Samar-kandu. Program, dodatne informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072. □ Obvestila NA PRAZNIKIH FATIMSKE MATERE BOŽJE želi g. nadškof Gianpaolo Crepaldi moliti rožni venec skupaj s slovenskimi verniki: danes, 13. maja, ob 18. uri v svetišču Marije Vnebovzete na Repentabru. V mesecu maju bo namreč tako v molitvi obiskal vsa Marijina svetišča na Tržaškem. Vabljeni v čim večjem številu k skupni molitvi v teh majskih šmar-ničnih dneh! SEKCIJA ZA SLOVENŠČINO na Visoki šoli tujih jezikov za tolmače in prevajalce vljudno vabi na predavanji iz cikla Slovenski jezik in kultura, ki bosta danes, 13. maja, od 16. ure dalje v Narodnem domu. Prof. Vesna Mikolič, dekanja Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem bo predavala o problemih jezikovne medkulturnosti, prof. Marko Jesenšek, dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru pa o slovenskem jeziku v evropskih globaliza-cijskih procesih. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi danes, 13. maja, ob 17. uri v dvorani Baroncini Zavarovalnice Generali (Ul. Trento 8) predavanje na temo »Zadovoljstvo in zdravje: hoja po gozdovih brez meja«. Po uvodnih besedah predsednika Marina Voccija, bo predaval inšpektor za gozdarstvo Diego Masiello. Vabljeni so vsi! ZALOŽBA ANTONY in knjigarna Minerva vabita danes, 13. maja, ob 18. uri, na predstavitev italijanskega prevoda romana Dušana Jelinčiča »Ljubezen v času samote« - »L'amore ai tempi della solitudine«, ki bo v knjigarni Minerva v Ul. Sv. Nikolaja 20 v Trstu. Knjigo bosta ob prisotnosti avtorja predstavila novinar in literarni kritik Paolo Barbieri iz Milana ter prevajalka prof. Patrizia Vascotto. Vabljeni! AŠD MLADINA vabi starše otrok, ki jih zanima program smučarske šole za sezono 2010/11 na informativni sestanek, ki bo v petek, 14. maja, ob 20. uri v Domu Alberta Sirka v Križu. Prisotni bodo društveni učitelji. Vljudno vabljeni! DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na večer »Dobrodošli v Gano«. V sliki in besedi nam bo to državo predstavila ljubiteljica potovanj po Afriki Bi-serka Cesar. Večer bo v Marijinem domu v Rojanu v petek, 14. maja, ob 20. uri. JUS NABREŽINA vabi člane na redni občni zbor v drugem sklicanju in na izredni občni zbor v petek, 14. maja, ob 20.30 v dvorani KD Igo Gruden, Nabrežina št. 89. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, prireja večer skritih talentov »Pokaži, kar znaš«. Vabimo k sodelovanju izključno nepoznane pevce, glasbenike, soliste, re-citatorje, glumače, posnemovalce-imi-tatorje, pesnike, plesalce itd., ki bi se radi, morda prvič, predstavili občinstvu. Podrobnejše informacije in prijave do 14. maja, na tel. št. 040-415797 ob uri obedov ali po elektronski pošti: clara.be-vi@alice.it. SKD IGO GRUDEN prireja v maju tečaj Nordijske hoje. Srečanja bodo potekala ob petkih 14., 21. in 28. maja od 18.30 do 19.45. Zbirališče pred društvom v Nabrežini. Tečaj bo vodila Jasmina Zvokelj. V primeru dežja je tečaj prenesen na soboto ob 9. uri ali na naslednji teden. Za info in vpis 040200620 ali 349-6483822 (Mileva). ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje volilni občni zbor zadruge v petek, 14. maja, ob 19.30 v prostorih Kraške hiše v Repnu. Vabljeni vsi člani! AŠD SOKOL NABREŽINA sporoča, da bo delovna akcija za ureditev društvenega igrišča v soboto, 15. maja, od 15. ure dalje. Toplo vabljeni člani in prijatelji. Kdor lahko, naj pripelje s sabo kosilnico ali pomožno orodje. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 15. maja, ob 18. uri, obisk kleti Santomas v Šmarjah pri Kopru. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it ali na tel. 334-7786980 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). 70-LETNIKI Z OPČIN IN VZHODNEGA KRASA vabimo vas, da se oglasite na tel. št.: 040-212072 ali 338-1796772. Srečali se bomo, da proslavimo naših 70 let. PLANINSKA ODSEKA SLOGA-DEVIN priredita v nedeljo, 16. maja, tradicionalno tekmo v skrlah. Dobimo se ob 10. uri na Stoparjevi domačiji v Bazovici. Za vsa pojasnila in nadaljnje informacije pokličite na tel. št. 040 - 266283 (Viktor) ali 040 - 200782 (Frančko). SPDT obvešča, da zaradi tehničnih razlogov odpade izlet na Golico, ki je bil napovedan za nedeljo, 16. maja. TRST V BARKOVLJAH v cerkvi Sv. Jerneja, bo v nedeljo, 16. maja, prvo Sv. obhajilo med mašo od 11. ure. Otroci bodo oblekli ljudske noše, bele za deklice in partnerske modre za dečke. ŠKOFIJSKA KOMISIJA za pastoralo zakoncev in družine vabi na zadnje celodnevno srečanje za družine, ki bo v nedeljo, 16. maja, pri šolskih sestrah v Ul. delle Docce 34. Ob 10.30 bodo predstavniki Združenja klubov alkoholikov v obravnavi - Trst predstavili svoje delovanje in spregovorili o »Promociji našega zdravja«. Ob 14.30 pa bo g. Marko Čižman vodil razgovor na temo »Napočil je čas za dvorjenje«. Na jutranjem delu programa bo dobrodošla prisotnost mladih od 13. leta dalje. Poskrbljeno bo za kosilo in varstvo otrok. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Knjižnica Dušana Černeta vabita v ponedeljek, 17. maja, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 na predstavitev zbornika »Slovenija - duhovna domovina. Zgodbe političnih emigrantov«. Spregovorili bodo soustvarjalci knjige Jože Dežman in Monika Kokalj Kočevar, ki sta jo tudi uredila, Irena Uršič, ki v njej predstavlja primorske zgodbe in Lučka Kremžar De Luisa iz Knjižnice Dušana Černeta, ki je zanjo prispevala kratke biografije in slike izbranih osebnosti. Začetek ob 20.30. DRUŠTVO PROMEMORIA prireja v torek, 18. maja, ob 20.30 v Ljudskem domu Zora Perello v Škednju (Trst) redni občni zbor volilnega značaja s sledečim dnevnim redom: predsedniško poročilo, tajniško poročilo, blagajniško poročilo, nadzorniško poročilo, volitve novega odbora, razno. AŠK KRAS organizira v sredo, 19. maja, v Športno kulturnem centru v Zgoniku »Dan za osnovnošolske otroke«. Začetek ob 8.15. KD KRAŠKI DOM sklicuje redni občni zbor v četrtek, 20. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v Bubničevem domu v Repnu. Vabljeni vsi člani! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 44. redni občni zbor v torek, 25. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju na sedežu SKRD Jezero, Ul. Roma 24, Doberdob (GO). DRAMSKA SKUPINA iz tržaškega predmestja išče moškega člana za novo veselo igro. Klicati med 13. in 15. uro na tel. št. 349-1942928. SKD PRIMOREC vabi na ogled enode-janke »Nič ni tako kot zgleda« (napisala in zrežirala Tatjana Malalan) v četrtek, 27. maja, ob 20.30 v Ljudski dom v Trebče. Nastopata Tatjana Malalan in Irene Pahor, članici SKD Tabor. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic. Tečaji bodo ce-lotedenski od 13.00 do 18.00 ure. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. od 28. junija do 2. julija; 2. od 19. julija do 23. julija. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 12.00 in ob sobotah od 16.00 do 18.00 ure na našem sedežu v sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040299858. E-mail »mailto:in-fo@yccupa.org« info@yccupa.org , in na spletnih straneh www.yccupa.org. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi otroke in mladinke/ce (8-15 let) na najboljši cheerleading/cheerdance kamp v okolici »FCC Tabor Alpe Adria«, ki bo potekal od 2. do 5. avgusta, v Piranu v spremstvu društvenih trenerjev in vaditeljev. Kamp bodo vodili ameriški inštruktorji zveze FCC, namenjen pa je začetnikom in nadaljevalcem. Vprašanja in prijave sprejemamo do 2. junija na in-fo@cheerdancemillenium.com ali 3497597763 Nastja. EASY GUITAR glasbeno-likovna delavnica v organizaciji KD Festival Kras in Glasbene Matice, v sodelovanju s SKD Primorec, bo potekal od 14. do 18. junija (z urnikom 8-14) v Ljudskem domu v Trebčah, v sklopu 12. Mednarodnega Festivala Kras. Igranje na kitaro, spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, likovno ustvarjanje, igra... Informacije: www.festivalkras.com, info@fe-stivalkras.com, tel. 347 2576505. Prijave do 7. junija. POLETNE DELAVNICE v organizaciji SKD Primorec namenjene otrokom, ki obiskujejo vrtec in prve tri razrede osnovne šole se bodo odvijale v 5-teden-skih izmenah od 28. junija do 30. julija, od 8. do 16. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Zaradi omejenega števila mest pokličite čimprej na 347-8386109 (Bi-serka). V četrtek, 10. junija, bo ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah informativni sestanek s sprejemanjem definitivnih vpisov. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA v priredbi Šč Melanie Klein in slovenske pro-svete bo potekal od 5. julija do 27. avgusta v prostorih otroškega vrtca A. Čok na Opčinah. Središče je namenjeno otrokom od 3. do 10. leta starosti. Vpisovanje je možno po spletu do 12. junija in v uradu, v Ul. Cicerone 8, vsako soboto med 10. in 12. uro do 19. junija. Število mest je omejeno. Vse podrobne informacije so na razpolago na spletni strani www.melanieklein.org, tel. 3284559414. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10- dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1998 do 2003 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, prvi tečaj od 14. junija do 25. junija; drugi tečaj od 21. junija do 2. julija, tretji tečaj od 5 julija do 16 julija in četri tečaj od 19. julija do 30. julija. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob pondeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858, e-mail »mailto:in-fo@yccupa.org«, info@yccupa.org , in na spletnih straneh www.yccupa.org. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji se bodo vršili ob vikendih, v sledečih izmenah:1) 18.6., 19.6., 20.6., 26.6., 27.6. 2) 9.7., 10.7., 11.7., 17.7., 18.7., 3) 23.7., 24.7., 25.7., 31. 7., 1.8. V petek zvečer ob 19. uri teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih.Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob pondeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 12.00 in ob sobotah od 16.00 do 18.00 ure na našem sedežu v sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858. email »mailto:info@yccupa.org« in-fo@yccupa.org , in na spletnih straneh www.yccupa.org SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlačnik 2010« v otroškem vrtcu M. Štoka na Pro-seku od 5. do 30. julija, od 8. do 16. ure. Informacije in vpis do 25. junija v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk - Prose-ška ul. 131, tel. 040-212289. H Prireditve ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v sodelovanju s partnerskimi organizacijami vabijo na okroglo mizo »Tina, Toio in Ivan, umetnost in ilegala sredi plamenov XX. stoletja« v petek, 14. maja, ob 16.30 v Veliko dvorano Narodnega doma v Trstu (sedež Visoke šole za prevajalce in tolmače, Ul. Fil-zi 14). Ob priložnosti bo v Galeriji Narodnega doma ob 18.30 odprtje razstave fotografij Tine Modotti in dokumentarnega gradiva. DOM JAKOBA UKMARJA V ŠKEDNJU vabi v petek, 14. maja, ob 20.30 na mon-odramo »General Maister«, avtor Tone Partljič, igra Bojan Maroševič, član Mariborskega gledališča. MEŠANI MLADINSKI PEVSKI ZBOR v sodelovanju z Glasbeno matico in Zvezo slovenskih kulturnih društev vabi na 9. Pevsko srečanje mladih. Sodelujejo Mešani mladinski pevski zbor Trst, Dekliški pevski zbor Mavrica iz Postojne in MeMlPZ Coro »G« iz Turina. Koncert bo v petek, 14. maja, v dvorani Deutscher Hilfsverein, Ul. Coroneo 15 v Trstu ob 20. uri. Vljudno vabljeni! SKD IGO GRUDEN gostuje »Tamburaški orkester Sodražica« s programom na-rodnozabavne glasbe v soboto, 15. maja, ob 20.30 v KD Igo Gruden v Nabre-žini. SKD TABOR obvešča, da je zaradi velikega povpraševanja fotografska razstava »Ljudje prvega maja: trideset let praznika dela v Trstu«, odprta do sobote, 15. maja, in sicer med 16. in 19. uro, v Prosvetnem domu na Opčinah. ZDRUŽENJE PARTIZANOV ANPIVZPI v Trstu vabi na predavanje o italijanski ustavi. V ponedeljek, 17. maja, ob 17. uri, v dvorani Tessitori na Trgu Oberdan 5, bo prof. Valter Deon govoril in vodil diskusijo na temo: »Una lingua democratica: la lingua della Costituzione«. Četrtek, 13. maja 2010 259 COŠ 1. MAJ 1945 IN LOJZETA KOKO-RAVCA - GORAZDA vabita na fotografsko razstavo Biserke Cesar »Afriški pogledi otrok« na šoli v Zgoniku. Urnik razstave: med tednom, od 10. do 16. ure, do 21. maja. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 12. septembra, ob 80. obletnici ustrelitve bazoviških junakov, proslavo na Bazoviški gmajni. Ob priliki bo nastopal priložnostni zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot sestavljen iz višješolcev in mladih pevcev do tridesetega leta starosti. V petek, 21. maja, bo ob 20. uri na sedežu Glasbene matice v Trstu (Ul. Montorsino 2) informativni sestanek, sledila bo prva vaja. Za informacije in prijave pokličite na ZSKD, tel. št. 040-635626. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na slikarsko razstavo »Sprehodi« krajinarja Vincenza Cecheta na Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. tazstava bo odprta do 30. maja, tudi ob sobotah in nedeljah. UMETNOSTNI KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci št. 15 prireja do 13. junija veliko razstavo s 150 ilustracijami za otroke znanih umetnic Ane Košir, Nicolette Costa, Vesne Bene-detič in Febe Sillani. Urnik obiskov je ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah od 9.30 do 12.30 in ob petkih in sobotah tudi od 17. do 19. ure. Pomembna razstava je namenjena obiskovalcem vseh starosti. Vstop je prost. Prispevki Namesto cvetja na grob toselle Balzano darujeta Igor in Tamara 25,00 evrov za AŠD Mladina. Ob 100. obletnici rojstva mame Milke Vo-dopivec Štolfa darujejo otroci 100,00 evrov za cerkev Sv. Mihaela v Zgoniku. V spomin na drago gospo Evfrazijo Valič Kravos darujeta tossana in Milan 50,00 evrov za Sklad Ota-Luchetta-D'Angelo-Hrovatin. V spomin na Slavka Briščika daruje žena Justa 100,00 evrov za KRD Dom Brišči-ki. Namesto cvetja na grob Ide Glazar por. Grgič darujeta Vilma in Sergio 20,00 evrov za MePZ Lipa. ^ Zapustila nas je naša draga Giustina Busechian vd. Ugrin Žalostno vest sporočajo sinova Paolo s Claudio in Peter z Eriko, vnuki Matia, Tea, Virginia in Gabriele ter ostalo sorodstvo Pogreb bo jutri, 14. maja, ob 13.40 v barkovljanski cerkvi. Trst, 13. maja 2010 Pogrebno podjetje Alabarda Ob izgubi drage mame izražamo Paolotu in Petru naše najgloblje so-žalje. Claudio in Walter Veljak z družinama Ob boleči izgubi drage mame iskreno sožalje Paolu in Petru z družinama Iztok Salvatore Mura Pogreb bo 14.5. samo v ulici Costalunga ob 11.40. Družina Ob izgubi drage MAME izreka občuteno sožalje Marku Kravosu in ostalim svojcem Založništvo tržaškega tiska 1 2 Četrtek, 13. maja 2010 KULTURA / trst - Odličen koncert Mario Biondi: pevec, ki osvaja z globokim glasom Pričakala ga je nabito polna in odlično razpoložena dvorana S svojim globokim glasom je odpel Ecstasy in iz dvorane se je po sekundah tišine, s katerimi je občinstvo podoži-vljajo pesem, zaslišalo ženski vzklik: »I am in ecstasy«! In nabito polna Rosset-tijeva dvorana je zaploskala tudi prevzeti gledalki. Ni kaj, Trst je na pogled oz. po prvi odpeti noti vzljubil Maria Biondija, italijanskega jazz pevca »s črnskim glasom«. Pravzaprav je bilo tržaško gledališče Rossetti, ki je koncert priredilo v sodelovanju z Azaleoo Promotion, že skoraj razprodano v predprodaji. Nedvomno je Mario Biondi eden največjih fenomenov italijanske glasbene scene, pa čeprav ni njen tipičen predstavnik, saj je njegovo izražanje skoraj povsem usmerjeno v tako imenovano »black« glasbo. Med drugim poje skoraj izključno v angleščini. Pa vendar. Lahko bi rekli, da je bila, vsaj enkrat, odličnost nagrajena. Uspeh seveda ni prišel sam od sebe, po dolgih letih nastopanja so ga najprej začeli upoštevati ko-legi-pevci, ki so z njim radi zapeli v due-tu, nato so ga organizatorji povabili na odmevne festivale, npr. na sanremskega in nato je prišla še televizija, ki ga je približala širokemu krogu občinstva. Glasba, ki jo mojstrsko in izvirno obenem izvaja Mario Biondi, ni glasba, ki tradicionalno osvaja množice. Verjetno je med Biondijevimi odlikami sposobnost združevanja kvalitetne izvedbe s pestrostjo. Njegov koncert namreč ni enoličen oz. monoton. Oder, kot je sam povedal, razdeljuje nevidna, a naelektrena črta, vsako polovico zaseda avtonomen ansambel, ki pa s »sosednjim« večkrat sodeluje oz. se z njim razigra. Biondijev Mario Biondi tudi odlično obvlada sceno »dvodelni« ansambel, z enim naj bi izvajal pretežno »acustic jazz«, z drugim pa »electric« verzijo, sestavlja devet glasbenikov in vokalistka. Pevec jim rad daje možnost, da pridejo do izraza in občinstvo je za to njemu in njim hvaležno. V torek zvečer je v Rossettiju kot solist na kitaro zaigral tudi Giovanni Baglioni, od njegovih stalnih spremljevalcev pa so še najbolj bili v ospredju trobilci in bobnarji. Več kot dve uri trajajoče odrsko dogajanje je Mario Biondi elegantno in (presenetljivo) tudi igrivo vodil, sajse je tudi odzival na odlično razpoloženje občinstva (»poletel« je v dvorano k oboževalki, ki je sicer ni našel). Kdor je zamudil odličen tržaški koncert, se lahko v nedeljo, osmega avgusta odpravi k Belo-peškim jezerom, kjer bo »black« Mario Biondi spet zapel. (bip) literatura - Projekt Knjiga za vsakogar Med knjigami po 3€ tudi Pavček in najlepše ljubezenske pesmi V blazinah vonj ostal je tvojih las V blazinah vonj ostal je tvojih las -in zdi se mi, da ti si še pri meni, da slišim v temi tvoj drhteči glas: pa je le veter, ki je vzdramil sen noči, pa je le veter, ki je vzdramil sen srca. Ur sladkih dih po sobi še dehti -in zdi se mi, da tiplješ ti po temi, da tvoje krilo skozi mrak šumi: pa je le veter, ki je vzdramil sen srca, pa je le veter, ki je vzdramil sen noči. Posvetil soj je mehko nad menoj -in zdi se mi, da ti se sklanjaš k meni, da v mraku me objel je pogled tvoj: pa je le mesec, ki iznad črnih streh v srebrnih me poplavil bo valeh. Igo Gruden V okviru projekta Ljubljana - svetovna prestolnica knjige 2010 oziroma zbirke Knjiga za vsakogar, ki ponuja enaindvajset novih naslovov po simbolični ceni 3€, je izšla tudi antologija Vsaka ljubezen je pesem - Najlepše slovenske ljubezenske pesmi po izboru slovenskih pesnikov. Društvo slovenskih pisateljev je namreč osemindvajset slovenskih pesnic in pesnikov zaprosilo, da prispevajo vsak po eno svojo ljubezensko pesem in hkrati iz slovenske literature izberejo še po pet najlepših ljubezenskih pesmi. Nastala je tako obsežna zbirka ljubezenskih verzov, v kateri so tako ljudske kot avtorske poezije. Zastopani so res številni avtorji, od Franceta Balantiča do Otona Župančiča, od Franceta Prešerna do Simona Gregorčiča, od Alojza Gradnika do Maje Vidmar, od Mi- roslava Košute do Primoža Čučnika, od Marka Kravosa do Milana Jesiha, Svetlane Makarovič, Borisa A. Novaka ... Bogat izbor prinaša tako poznane in priljubljene verze kot take, ki jih marsikdo ni še nikoli slišal. Med desetinami pesnikov je tudi Igo Gruden; njegovo V blazinah ostal je vonj tvojih las je med najljubše ljubezenske verze uvrstil Milan De-kleva. V sklopu projekta Knjiga za vsakogar, ki ga financirata Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za knjigo, je izšla tudi zbirka čustvenih črtic in miselnih esejev Čas duše, čas telesa. Gre za zadnji in četrti del istoimenske tetralogije, s katero so pri Slovenski matici želeli počastiti osemdesetletnico Toneta Pavčka. Pesnik in prevajalec v njih spregovori o ljubljenih istrskih solinah, o svojem razmerju do slovenske književnosti in zlasti nekaterih pesnikov, o ljubezni do besede in zemlje, a tudi o tragično razširjenem slovenskem pojavu (samomorih). O intimnih plateh svojega vitalnega in ustvarjalnega sveta. (pd) Vsaka jt parni V.I.'J'rjtff uV'l Ciuiíf ()VlVífNSÍK jlfIBli ■ pii rJnrti :■ i'1.-. nu k ib jif mrtr.r KNJIŽEVNOST - Uspehi tržaškega pisatelja Boris Pahor in Lignano, Zagreb, Turin, New York Tržaški pisatelj Boris Pahor je že večkrat dejal, da se počuti kot Gina Lolobrigida, ki so jo fotografi ujeli »zgoraj brez«. Novinarji so mu namreč zadnja leta za petami, organizatorji festivalov, šolski ravnatelji in (nekateri) javni upravitelji pa skoraj tekmujejo med seboj, kdo bi ga povabil v svojo sredo. Pahor v nedeljo v Turinu Tako je tudi v teh majskih dneh, ki so za Pahorja natrpani z najrazličnejšimi obveznostmi. V nedeljo bo na primer sodeloval na turinskem knjižnem sejmu, enem osrednjih evropskih »salonov knjig«. Vezna nit letošnje izvedbe je ravno zgodovinski spomin, dežela Furlanija-Julijska krajina pa se bo na sejmu predstavila s svojo stojnico, pri kateri bodo potekala tudi številna srečanja z avtorji. V sodelovanje z literarnim festivalom Porde-nonelegge bodo gostili Margherito Hack, Pietra Spirita in druge avtorje, častni gost pa bo v nedeljo ravno Boris Pahor, ki bo spregovoril o knjigi Tre volte no. Memorie di un uomo libero (lani je izšla pri založbi Rizzoli). Spopad s pomladjo sredi New Yorka Tržaški pisatelj sicer ni osebno poletel »čez veliko lužo«, o njegovem romanu Spopad s pomladjo pa so v teh dneh spregovorili tudi v New Yorku. Točneje v okviru Evropskega knjižnega kluba, v katerem ob Sloveniji sodelujejo še Avstrija, Češka, Francija, Nemčija, Norveška, Italija, Poljska in Španija. Sodelujoče države vsako leto predstavijo po eno delo iz svoje nacionalne produkcije, v ponedeljek pa je v New Yorku potekal pogovor o knjigi A Difficult Spring. Prevod knjige je izšel leta 2009 v zbirki Društva slovenskih pisateljev Litterae Slovenicae. Kot je uvodoma poudarila vršilka dolžnosti generalne konzulke Republike Slovenije v New Yorku Melita Gabrič, je praznovanje Pahorjeve literature še posebej primerno za Dan Evrope, saj pisatelj predstavlja bistvo ideje »evropeizma«. O Pahorju in njegovem delu je spregovorila prevajalka Erica Johnson Debeljak in predstavila izzive, s katerimi se je srečala ob prevajanju omenjene knjige. Poudarila je, da je posebnost Pahorjevega romana v tem, da težko izkušnjo taborišča prepleta z ljubezensko zgodbo in bojem za življenje po vojni. S stališča ameriških bralcev je Pahorjevo delo pomembno tudi zato, ker za razliko od prevladujoče taboriščne literature opisuje izkušnjo zapornika, ki ni judovskega rodu. Prvi prevod v hrvaščino V hrvaški literarni reviji Tema, ki izhaja v Zagrebu, je izšel delni prevod Pahorjeve najnovejše knjige Moje suhote. Za prevod je poskrbela Sanja Širec Rovis, slovensko-hrvaška pesnica in prevajalka, ki že več let živi v Trstu. »Mislim, da je tako avtobiografsko delo najboljša predstavitev avtorja, ki je med hrvaškimi bralci žal nepoznan,« pojasnjuje prevajalka, ki upa, da bodo Moje suhote kmalu tudi v integralni obliki izšle v hrvaškem prevodu. Zanimanje založnikov vsekakor obstaja. Nagrada Hemingway-Sparkasse 11. junija bodo Pahorju v kongresnem središču Kursaal v Lignanu Sabbiadoro podelili nagrado Hemingway-Sparkasse. Žiriji sta predsedovala domači župan Silvano Delzotto in direktor prve mreže RAI Mauro Mazza, nagrado pa šele drugo leto podeljujejo v sklopu mednarodne nagrade Hemingway; namenjena je literarnim ustvarjalcem tako imenovane Evro-regije, ki so v svojih delih spodbujali vrednote miru, spoštovanja in prijateljstva med narodi. Lani je nagrado prejel pisatelj Drago Jančar, 11. junija pa jo bo kot rečeno Boris Pahor. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima? Znane so polemike, ki so se tako v Trstu kot Ljubljani vnele ob novici, da bi lahko Pahorju podelili častno meščanstvo. Vse kaže pa, da bo tržaški pisatelj postal častni občan mesta Maribor. Omenjeni predlog je podal mestni odbor Nove Slovenije, vse kaže pa, da dobiva široko podporo in da se zanj zavzema tudi mariborski župan Franc Kangler. Pravica za podajo uradnega predloga je namreč v rokah župana, ki si mora pridobiti mnenje pristojne komisije v mestnem svetu, nato pa o predlogu dokončno glasuje mestni svet. Po neuspelih poskusih v Ljubljani in Trstu je zdaj torej na potezi štajerska prestolnica ... (pd) naša anketa - www.primorski.eu Vsak tretji prebere več kot osem knjig v slovenščini V času, ko je Ljubljana svetovna prestolnica knjige, smo obiskovalce spletne strani www.primorski.eu vprašali, koliko knjig v slovenskem jeziku preberejo v enem letu. Na anketno vprašanje je do včeraj odgovorilo 168 obiskovalcev. Skoraj vsak tretji, ali točneje 30% vprašanih, prebere v enem letu več kot osem knjig v slovenskem jeziku. Upamo si trditi, da gre za dober rezultat, saj bere večina naših bralcev tudi knjige, ki izidejo v italijanščini. Večina vprašanih (31%) vsekakor prebere od dve do pet knjig, 11% od 5 do 8 knjig, 11% prebere eno knjigo, 17% vprašanih pa ne bere knjig v slovenščini. Koliko knjig v slovenščini preberete v enem letu? 17% 11% 31% 11% 30% 30 - Nobene 19 - Eno 19 - Od S do S i www.primorski.eu 49 - Od 2 do S S1 - Več kot S / AVTOMOBILI Četrtek, 13. maja 2010 1 B bmw xi - Križanec med SUV in kombijem serije 3 Avto, ki ni tisti, kar bi kazalo, da je Z nekaj dodatne opreme je cena zelo visoka - Štirikolesni pogon - Dobre vozne lastnosti BMW X1 je težko opredeliti. Začnimo kar pri imenu X1.Človek bi torej pomislil, da gre za izpeljanko iz serije 1, pa ni tako: X1 je mešanec, ne tič ne miš, bi rekli, ni kombi in ni terenec, istočasno pa bi lahko bil oboje. Po merah sodi X1 v serijo 3, saj ima isto me-dosno razdaljo kot serija 3 touring, zaradi krajšega prednjega in zadnjega previsa pa je nekaj cm krajši od touringa in torej bolj primeren za terensko vožnjo, kjer pa se ne izkaže pretirano, saj ni dovolj oddaljen od tal. Zahvaljujoč se štirikolesnemu pogonu in 2.3-litrskemu turbodizlu, ki zmore več kot 200 KM pa je brez problemov kos makadamu in ne pretirano zasneženemu terenu. Tudi zunanji videz je po našem mnenju še kar dopadljiv, čeprav se nekako ne sklada s klasičnim videzom drugih beemvejev. Če zunanjost ni tipično beemve-jevska, pa je v notranjosti očitno bavarski. X1, ki smo ga vozili, je imel kakih trideset dodatnih kosov opreme, ki so ceno osnovnega modela krepko zasukali navzgor. Med nje sodijo tudi na videz udobni usnjeni sedeži, ki so sicer dovolj veliki in električno nastavljivi na vse mogoče načine (doplačilo) in se še kar dobro oprijemajo telesa, pri vožnji na nekoliko daljše proge pa hrbet trpi, kljub opori v ledvičnem predelu. Zaradi dovolj velikega pomika volana v več smeri si vozniki različnih rasti zlahka najdejo pravšen položaj za vožnjo, prestavna ročica pa je tam, kjer pričakujemo, da bo. Prostora spredaj je dovolj, širina in višina nad glavami spredaj sedečih, kljub nizkemu sedenju, vzbujata občutek zračnosti. Zadaj se sedi nekoliko slabše, a še vedno več kot le solidno - sedeži so udobni in oblikovani po telesu, le prostora je manj. V prtljažniku je za 420 litrov praznine, kar je za poprečno družino dovolj. Osnovni opremi so bili dodani parkirni sistem, zgoraj omenjeni sedeži, boljši avtoradio, samodejna klima (tudi zanjo je treba doplačati), ksenon-ski žarometi, večfunkcijski volan, sistem za pomoč pri parkiranju in še nekaj malenkosti, tako za eno celo stran se nabere dodatne opreme in vsota pod črto je na koncu precej manj ugodna od tiste, ki prvi hip zasveti iz cenika. Priznati je namreč treba, da je 42 tisoč evrov za takšen avto v osnovi dobra cena - oziroma bi bila, če bi bilo v osnovni opremi vsaj nekaj stvari, za katere je zdaj treba dodatno seči v denarnico. Tudi strešne letve ... Pa tudi nekateri deli plastike bi bili lahko na pogled manj ceneni Skratka, končna cena našega X1 je znašala več kot 56 tisoč evrov, kar pa je tudi za itak drage BMW še kar veliko. Vožnja z njim je sicer zelo ugodna: 6-stopenjska avtomatika in cela vrsta elektronskih pripomočkov ter dobro podvozje zagotavljajo, da avto tudi v hitro prevoženih ovinkih ne bo šel niti za centimeter iz začrtane smeri. Nekoliko višje sedenje zagotavlja odlično vidljivost in daje občutek gotovosti. 17-palčne gume runflat dobro požirajo vse grbine na cestišču, pa tudi tistih 200 konj pod pokrovom ne rezgeta preglasno. BMW ponuja X1 tudi s pogonom samo na zadnja kolesa, ki pa je namenjen modelom s slabotnejšim motorjem, za tiste, ki bi radi vozili terenca, pa si ga ne morejo privoščiti. Stran pripravil Ivan Fischer fiat V Braziliji se rojeva novi malček uno Na ceste Južne Amerike se bo čez nekaj mesecev v novi preobleki ponovno vrnil legendarni Fiat uno, ki so ga prvič predstavili v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Bil je predhodnik punta dolgih 12 let, so pa ga tudi še po tej letnici masovno izdelovali v Fiatovi brazilski tovarni v Beti-mu. Zdaj pa je napočil čas za novo generacijo una, ki bo v nekaj mesecih na voljo kupcem v Južni Ameriki. Novinec je dolg 3,77 metra, širok 1,64 metra, visok 1,49 metra, medosna razdalja pa meri 2,37 metra. S temi dimenzijami se uvršča med pando in punta, medtem ko so mu za pogon namenili litrski bencinski motor s 75 KM in 1,4-litrski motor s 85 KM, oba motorja pa sta povezana s petstopenjskim ročnim menjalnikom. Porschejeve težave Panamera ima težave pri sprednjih varnostnih pasovih, ki bi lahko odpovedali ob trku, v primeru če je voznikov ali so-voznikov sedež pomaknjen preveč naprej. V ta namen bo moralo na nujni servis 11.324 primerkov panamere, ki so bili izdelani do 25. februarja letos. Trivaljni dizel VW Da lahko energetsko učinkoviti motorji na notranje izgorevanje uspešno ustrežejo sedanjim in prihodnjim zahtevam po zmanjševanju emisij škodljivih plinov, dokazuje tudi novi tri-valjni motor 1,2 TDI v polu blue-motion, ki so ga konec aprila predstavili na Dunaju. Motor se lahko kljub razmeroma majhni delovni prostornini pohvali z veliko močjo 75 KM in zajetnim navorom 180 Nm pri 2000 vrtljajih na minuto. Kljub majhni delovni prostornini in majhni teži razpolaga z odličnimi zmogljivostmi, ob tem pa se lahko pohvali tudi z zmanjšanimi glasnostjo in vibracijami, kar mu omogočajo lažji sestavni deli, ki povzročajo manj trenja med gibljivimi deli in izgub, ki izhajajo iz njega. mitsubishi-psa - Skupna prizadevanja Japonsko-francosko sodelovanje za novi SUV Mitsubishi in PSA (Peugeot-Citroën) sta sporočila, da bosta sodelovala na novem projektu kompaktnega SUV. Gre za že četrto sodelovanje med tema podjetjema po deljenju platform za SUV outlander/4007/C-crosser, skupnih električnih vozilih i-MIEV/iOn/C-zero ter skupni tovarni v Rusiji. Dogovor predvideva razvoj in prilagajanje obstoječe Mitsubishijeve platforme za Peugeotovega in Citroenovega SUV. Te nove kompaktne SUV bodo v Evropi pričeli prodajati leta 2012, pri čemer bodo vsebovali oblikovne elemente tipične za posamezno znamko, sloneli pa bodo na platformi mitsubis-hija RVR. Novi športni terenci bodo na voljo z dvo- in štiri-kolesnim pogonom, skupna letna prodaja francoskih izvedb pa bo znašala okoli 50.000 vozil. PSA bo za svoje modele uporabljal 1,6-litrski HDI motor, katerega poraba naj bi v dvokolesno gnani izvedbi znašala le povprečnih 4,7 litra izpust CO2 pa 123g / km. Širitev prodajne palete bo predvidoma znatno prispevala k uspešnosti prodaje pri vseh treh podjetjih, saj se do leta 2015 obeta kar 60-odstotna rast prodaje tovrstnih vozil. Audi v globalni prodaji prehitel Mercedes Prvič v zgodovini se je zgodilo, da so v Ingolstadtu v globalni prodaji prehiteli konkurente iz Stuttgarta. V prvem trimesečju letošnjega leta je Audi prodal 15.600 vozil več kot Mercedes-Benz, poroča Automotive News Europe. Po navedbah omenjenega medija se je tokrat zgodilo prvič, da so na globalni ravni pri Audiju zabeležili več prodanih vozil kot pri Mercedesu. Audi je sicer v prvem četrtletju prodal 264.100 vozil, medtem ko so se pri Mercedes-Benzu morali zadovoljiti z 248.500 prodanimi vozili. ford - Doslej prodali nad 13 milijonov teh malčkov Dobra prodaja nove fieste Kmalu na voljo tudi kupcem v Ameriki - Sredi 2010 predstavitev tudi na azijsko-pacifiškem trgu Ford fiesta, najbolje prodajan avto v Evropi (v prvem četrtletju 2010), je slavila nov rekord. Šest milijonta fiesta sport z 1.6 Ti-VCT motorjem, ki je namenjena nemškemu kupcu, je bila proiz- vedena 31 let po prvi izdelani fiesti v oktobru 1979. V tem času je bilo predstavljenih sedem generacij fiest. Leta 1989 je tovarna Niehl postala tudi vodilna tovarna za proizvodnjo fiest v Evropi. Od prve predstavitve v Evropi leta 1976 je bilo prodanih preko 13 milijonov avtomobilov, ki so bili izdelani v štirih tovarnah, vključno s Kolnom. Za prvi mejnik milijon Fiest je bilo potrebnih deset let, drugi milijon je bil dosežen v petih letih, med petim in šestim milijonom pa so minila le tri leta. Okoli 4.500 zaposlenih trenutno proizvede 1.885 fiest in fusionov na dan. Delo v tovarni Niehl poteka v treh izmenah. V letu 2009 je tovarna izdelala 406.200 avtomobilov, od tega 350.500 fiest in 55.700 fusionov. Okoli 80 odstotkov proizvodnje je namenjeno izvozu. Izdelava zadnje generacije fiest se je v tovarni Niehl začela v avgustu 2008. Samo 18 mesecev kasneje jih je bilo prodanih več kot 750.000 , od tega kar 670.000 v Evropi. Fiesta bo na voljo ameriškim kupcem v drugem četrtletju 2010. Sledila bo tudi globalna predstavitev na azijsko-pacifiškem trgu v sredini 2010. Poleg tovarne Niehl in Valencie (Evropa) bodo fiesto izdelovali tudi v Nanjingu (Kitajska) in Rayongu (Tajska). Fordova tovarna Cuautitlan v Mehiki bo v naslednjih tednih izdelala prvo Fiesto. 1 4 Četrtek, 13. maja 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Pokrajinska konzulta razpravljala o šolstvu Nestrpni toni niso značilni za Ronke »Prostorska stiska v Romjanu ne opravičuje tako ostrih stališč « Nestrpni toni niso značilni za Ronke, ki veljajo za izredno napredno občino, v kateri veliko stavijo na integracijo. V to so prepričani člani pokrajinske konzulte za vprašanja slovenske narodne skupnosti, ki so se sestali v torek v Gorici. Po njihovih besedah prostorska stiska v šolskem poslopju v Romjanu, v katerem sobivata slovenska in italijanska osnovna šola, ne opravičuje ostrih stališč, ki so jih pred nekaj dnevi izustili starši italijanskih otrok. Kot znano so le-ti zahtevali zase prostore, ki jih zaseda slovenska šola, pri čemer so prepričani, da imajo pravico do prednosti pri uporabi učilnic. »Da bi se pogovorili o pereči zadevi, bomo zaprosili za srečanje ronškega župana Roberta Fontanota in njegov odbor,« pravi predsednik konzulte Peter Černic in nadaljuje: »Seveda za ostre tone ni odgovorna ronška uprava, ki je v preteklosti dokazala veliko odprtost, ko je po občini namestila celo vrsto dvojezičnih napisov. Ronke so sploh prostor velike integracije, kjer širjenje slovenskega jezika med prebivalstvom lahko pripomore k utrjevanju čez-mejne vloge, ki jo občina ima ne samo zaradi svojega letališča.« Po mnenju Černica nestrpni toni ne sodijo v ronško občino, zato pa je nad njimi še toliko bolj začuden. »Doslej v Ronkah ni bilo nikoli težav, zato pa ne bi rad videl, da se za zadevo skriva začetek volilne kampanje za občinske volitve, ki bodo prihodnje leto,« ugotavlja Černic in opozarja, da je vsekakor prostorska stiska v Romjanu realen problem, ki pa ga je treba rešiti brez nepotrebnih napetosti. »Slovenski šolski center bi moral že biti dokončan, toda njegovo načrtovanje se je zavleklo, kar je nedvomno pripomoglo k nelagodju. Tudi zaradi tega se želimo srečati z upravitelji, da skupaj ugotovimo pri čem smo in da skupaj preverimo morebitne rešitve,« razlaga Černic, ki se je v torek z ostalimi člani konzulte pogovarjal tudi o šolskih prevozih v Ronkah »V zadnjem času smo preverili razne možnosti, kako bi lahko zadevo premaknili z mrtve točke. Ugotovili smo, da nekatere občine že financirajo prevoz v slovensko osnovno šolo in vrtec, druge pa tega ne delajo in niti ne nameravajo storiti. Zaradi tega bi morale občine skupaj potrkati na deželo in zahtevati finančno pomoč za reševanje zadeve,« pravi Černic in napoveduje, da junija bo gostja slovenske konzulte pokrajinska podpredsednica Roberta Demartin. »V proračunu pokrajine ni sredstev za kulturo. Upali smo, da bodo kljub temu nekaj denarja namenili slovenskim ustanovam, toda nobena kulturna organizacija - ne slovenska, ne italijanska - ne bo prejela finančne pomoči,« zaključuje Peter Černic. Torkovega zasedanja pokrajinske konzulte se je udeležil tudi pokrajinski odbornik Marko Marinčič. (dr) TRIO IN MLADINSKI ZBOR GLASBENE ŠOLE KOPER Barbara Jernejčič, mezzosopran Irena Pahor, viola da gamba Tomaž Sevšek, čembalo Maja Cilnšek, zborovodja na sporedu: D. Buxtehude, G. Ph.Telemann, J. Ph. Kreiger, J. J. Fux, D. Slama in A. Čopi Kulturni center Lojze Bratuž danes, 13. maja 2010, ob 20.30 Vstop prost! gorica - V puščavsko neobljudeni dvorani pokrajinskega sveta Brez dobrih praks? V ospredju baskovska, katalonska in valežanska manjšina - V javnosti ni zanimanja za uporabo manjšinskih jezikov ski, katalonski in valežanski. Pri Kataloncih je na primer značilen na videz banalen pristop za širjenje jezika, ko so se odločili, da pošljejo na teren prostovoljce, ki so se ljudem ponujali, da z njimi govorijo katalonsko, in ponudba je kar uspešna. Za Baske in Valižane velja, da so ogromno investirali v sodobno tehnologijo v smislu računalništva in ustreznih programov, kar je imelo uspešne posledice med mlajšimi generacijami. Za primerjavo: Baski so samo v računalništvo vložili toliko, kolikor naša manjšina v vse dejavnosti enega leta - 5 milijonov evrov! Toliko sredstev pač imajo. Postali so najbolj informatiziran narod v Evropi. Seveda smo pri sebi, kot smo brali, opravili svojo pridno raziskavo o uporabi FB (facebook), ki je pokazala, kako množično mladi uporabljajo to socialno omrežje, kar naj bi dokazovalo, da smo »cool«, pozabili pa smo povedati, v katerem jeziku potekajo povezave. Resnična grozljivka! Deželna uprava FJK bi (bo) morala posvečati večjo pozornost manjšinam, kajti le tako bo ohranila svojo deloma avtonomno upravo, drugače bo pač postala navadna dežela kot velika večina ostalih. V knjigi ni nobenega primera iz »dobre prakse« slovenske manjšine v Italiji, kar je seveda čudno za sestavljavca furlanskega izvora, zaposlenega na deželni upravi v Trstu. So pa to nadoknadile skupaj z njim tri razpravljavke. Primerjalno je bil izpostavljen naš šolski sistem, ki v tej fazi ni edini značilen po vse večjem vpisu otrok iz jezikovno mešanih družin, saj se je podoben pojav pokazal tudi pri Baskih glede kastilj-ščine. Druga značilnost naše manjšine, ki bi jo lahko nudili kot »dobro prakso« ostalim, je organiziranost po društvih, saj se ne omejujemo le na prosvetno kulturna. Takšen pojav je po razsežnosti edinstven v Evropi in Furlani so to nekako v zadnjem obdobju dojeli ter začeli posnemati. Množičnost društev zagotavlja kapilarno prisotnost na ozemlju, a pogosto tudi pogojuje kakovostno rast, ker zadovoljuje nizko zahtevnost njihovih pripadnikov. Nekaj samospraševanja je prišlo iz publike - 70 odstotkov slovenske - v smeri razglabljanja, zakaj je slovenščina tako malo čislana med večinskim prebivalstvom. Kronist je del odgovora zavohal že na sami predstavitvi knjige o »dobrih praksah«: slovenskih besed je bilo ves čas za 1 odstotek. Priporočamo! Jeziki v negotovosti ... (ar) William Cisilino, Peter Černic in publika v pokrajinski dvorani bumbaca V puščavsko neobljudeni dvorani pokrajinskega sveta je v torek pod večer potekala predstavitev vsebine knjige »Lingue in bilico« (Jeziki v negotovosti), ki jo je sestavil William Cisilino, odgovoren na deželni upravi za izvajanje zakona482/1998. V njej niza vrsto »dobrih praks« za zaščito jezikovnih manjšin v Evropi. Če bi se na predstavitvi ne ustavili člani sicer okrnjene pokrajinske konzulte za vprašanja slovenske narodne skupnosti, ki so prav tedaj zaključili sejo, bi bilo udeležencev na začetku pet in na koncu osem. Za srečanje z avtorjem je pobudo dala ravno konzulta, ki ji načeluje Peter Černic. Med uvodnim pozdravom je obžaloval rekordno odsotnost upraviteljev na raznih ravneh, saj je besedilo Cisilinove knjige namenjeno prvenstveno njim. Pokrajinski odbornik Marko Marinčič je prav tako obžaloval, da ni zanimanja v javnosti in med upravitelji za »dobre prakse« pri uporabi manjšinskih jezikov na različnih evropskih območjih. Pristopi so različni, izkušnje so tudi zelo izvirne in vse lahko služijo v spodbujanje pronicljivih zamisli. Knjigo je opredelil kot koristen priročnik za vse strukture, ki naj skrbijo za obstoj manjšinskih jezikov. Avtor je pozdravil trijezično. Gorico je opredelil kot edinstveno točko na evropskem zemljevidu, ki bi lahko služila za orientir na področju sobivanja različnih izročil. Evropska unija je precej zgodaj dojela, da lahko pomeni upoštevanje manjšin zagotovilo za manjšo možnost novih spopadov. Sama Evropska listina točno opredeljuje zaščito manjšin in njihovih jezikov. Sledila je informacija o »dobrih praksah« pri nekaterih manjšinah, še največ pri baskov- romjan - Starši Slovenci in Italijani z istimi pravicami Romjanska šola altran »Večina izmed nas biva v ronški občini, iz raznih vzrokov pa smo se odločili, da svoje otroke vpišemo v osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom v Romja-nu. Nekateri smo to storili, da bi se otroci naučili našega jezika oz. jezika svojih dedkov, drugi, ki se doma pogovarjajo izključno v italijanščini, so svojim sinovom in hčerkam hoteli omogočiti večjo razgledanost in kulturno širino. Gre za povsem svobodne in legitimne izbire na podlagi obstoječe šolske ponudbe.« Tako poudarjajo starši slovenske osnovne šole iz Romjana, potem ko so v prejšnjih dneh italijanski starši za prihodnje šolsko leto zahtevali za svoje otroke šolske prostore, v kateri so zdaj slovenski šolarji. »Slovenska in italijanska osnovna šola sta obe odvisni od ministrstva za šolstvo, ki jima daje iste prispevke, poleg tega pa sta obe v poslopju, ki jim ga daje na razpolago ronška občina. Razne dejavnosti - gledališke delavnice, bazen, tečaji angleščine, ki bogatijo ponudbo slovenske osnovne šole, potekajo, ker za njihovo ponudbo finančno v celoti poskrbijo starši, poleg tega pa tudi, ker so učitelji vedno pripravljeni na sodelovanje,« pojasnjujejo starši otrok iz slovenske osnovne šole in poudarjajo, da je treba iskati rešitev težav zaradi prostorske stiske z dogovarjanjem in sodelovanjem. »Slovenska šola v Ronkah deluje že trideset let, razne občine iz tržiškega mesta okrožja pa so gmotno podprle uresničitev novega slovenskega šolskega središča, ki bo povečal razpoložljivost šolskih prostorov v ronški občini,« poudarjajo slovenski starši in opozarjajo, da bo uresničitev slovenskega šolskega središča rešila večji del težav zaradi prostorske stiske v šolskih poslopjih v ronški občini. »Dokler slovensko središče ne bo dograjeno, bomo morali deliti iste šolske prostore, zato pa je treba sodelovati pri iskanju primerne rešitve,« poudarjajo slovenski starši in opozarjajo, da vsi otroci - slovenski in italijanski - imajo popolnoma isto pravico do šolskih prostorov, ki jih daje na razpolago ronška občina. gorica - Športna palača Conija Krešejo se predlogi za poimenovanje V igri Gabrielli in Leon - Po Ursiju bo poimenovano stopnišče V polnem teku je obnova športne palače zveze Coni na Rojcah, ki jo bodo odprli pred koncem avgusta. Zato prihaja na dan več predlogov za njeno poimenovanje, saj goriška občina še ni dokončno sklenila, po kom bo poimenovala obnovljeni športni objekt. V baru Tobacco Inn so začeli zbirati podpise, da bi športno palačo poimenovali po Tulliu Gabrielliju, ki se je rodil v Pu-lju leta 1925, po vojni pa je zapustil Jugoslavijo kot ezul in se preselil v Gorico. Tu je bil leta 1962 med ustanovitelji košarkarskega združenja Arte, ki je svoje tekme igralo ravno v športni palači zveze Coni na Rojcah. Poleg Gabriellija je za poimenova- nje v igri tudi ime Bruna Leona, dolgoletnega predsednika goriškega atletskega kluba, ki je umrl prejšnji teden. Po drugi strani je občinski odbornik Sergio Cosma predlagal, naj se športna palača poimenuje po Goričankah, ki so oblekle dres državne reprezentance (»Atlete azzurre d'Ita-lia«). Cosma hkrati napoveduje, da bo ena od dvoran nove športne palače posvečena boksarju Luigiju Musini, po katerem naj bi poimenovali tudi ploščad pred kotalkališ-čem v Podgori. Cosma tudi najavlja, da bo po kolesarju slovenskega rodu Juriju Ursi-ju, zmagovalcu srebrne kolajne na olimpijskih igrah v Tokiu, poimenovano stopnišče med ulicama Brass in Cadorna. gorica - T-Red pri semaforjih Poziv županu k razveljavitvi glob Goriškega župana Ettoreja Romoli-ja poziva, naj poskrbi za razveljavitev vseh glob, ki so jih naložili na podlagi posnetkov fotokamer T-Red. Zaradi tega bo danes načelnik svetniške skupine+ Demokratske stranke Federico Portelli vložil resolucijo, ki bo vključena na dnevni red ene izmed prihodnjih sej občinskega sveta. Po besedah Portellija v treh letih upravitelji niso naredili ničesar, da bi rešili zadevo, zato pa bi treba čim prej spodbuditi mirovnega sodnika, naj se izreče o vloženih pritožbah. Portelli navaja, da so fotokamere T-Red pred tremi leti zasačile 12.000 Go-ričanov, ki so vozili čez križišče z rdečo lučjo na semaforju. 4.900 oglobljenih vozni- kov je svoj dolg že plačalo, 1.200 glob čaka na razveljavitev v pisarni mirovnega sodnika, 5.980 voznikov, ki so vložili pritožbo, pa še čaka na odgovor. Seveda so Portellijeve besede sprožile politično polemiko, kot je bilo pričakovati. Po besedah podžupana Fabia Gentileja je Portelli pred časom zahteval, naj se prepreči zastaranje glob in naj se zato čim prej odgovori voznikom, ki so vložili pritožbo. Poleg tega Gentile opozarja Portellija, da so fotokamere T-Red namestili med mandatom župana Vittoria Brancatija, z njimi pa so hoteli napolniti občinsko blagajno z denarjem goriških avtomobilistov. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 13. maja 2010 15 pevma - Včeraj dopoldne pred cerkvijo Pija X. Štiri zbegane srne na otroškem igrišču Med potjo do ponovne svobode so povzročile prometni kaos gorica - Antonione, Juri in Maran Italija-Slovenija kooperativno konkurenčni? Ko sta srni stekli z igrišča na cesto, so se vozniki prestrašili in svoja vozila ustavili sredi cestišča Štiri srne so se včeraj dopoldne zbegano podile po otroškem igrišču, ki se nahaja pred cerkvijo Pija X. v Pevmi, nato pa so poskrbele za pravi prometni kaos. »Nekaj pred 9. uro nas je župnik Silvio Ballarini poklical na pomoč, kmalu zatem pa sva se s kolegom odpravila do ograjenega igrišča pred cerkvijo, iz katerega srne niso znale najti izhoda,« pojasnjuje inšpektor goriške postaje gozdne straže Guerrino De Marchi, ki je včeraj dopoldne pred cerkvijo Pija X. posegel s kolegom Riccardom Cecconijem. Skupaj sta vstopila na igrišče in odprla njegov železni vhod, skozi katerega so srne poiskale pot do ponovne svobode. »Ena srna je sama zbežala z igrišča, eno smo mi usmerili proti izhodu, dve pa sta stekli na cesto in tavali sredi avtomobilov,« pojasnjuje De Marchi. Prestrašeni srni sta se nekaj časa zadrževali sredi cestišča, saj nista vedeli, kam se usmeriti. Med tem časom sta uslužbenca gozdne straže nekaj minut prepovedala prehod avtomobilov po cesti, ki vodi s pevskega mosta v Pevmo, zaradi česar je prišlo do zastojev. Srni sta poskrbeli za nekaj prometnega kaosa, par voznikov se je namreč prestrašilo ob pogledu na divjad in je zato ustavilo svoje avtomobile sredi cestišča. Po nekaj minutah obotavljanja sta srni naposled zbežali v gozdiček ob igrišču za golf, nato pa se je tudi promet kaj kmalu normaliziral. Zaradi srn se je začel z manjšo zamudo tudi pogreb, ki je ravno takrat potekal v cerkvi Pija X. Roberto Antonione Franco Juri Ob 60. obletnici Shumanove deklaracije, ki še danes predstavlja glavni steber združene Evrope, prireja SKGZ jutri, 14. maja, ob 18. uri javno srečanje v okviru Evropskih večerov z naslovom »Italija-Slovenija: kooperativno konkurenčni?«. Na njem bodo sodelovali parlamentarca Alessandro Maran in Roberto Antonione, člana zunanje-politične komisije italijanske poslanske zbornice, in poslanec Franco Juri, podpredsednik zunanje-politične komisije Državnega zbora Republike Slovenije. Tema pogovora v dvorani goriškega Kulturnega doma bodo odnosi med Italijo in Slovenijo, znotraj katerih ostajajo številna pereča vprašanja dokaj nedorečena: od ne-sodelovanja med pristanišči do problema energetike in infrastruktur. Severno-jadranska naveza med Italijo in Slovenijo dejansko še ni zaživela, čeprav bi lahko predstavljala iz- Alessandro Maran redno zanimiv razvojni izziv za območje, ki gre od Benetk do Ljubljane. Med nerešenimi vozli je tudi »zamrznjena« evroregija, ki predstavlja stihijo meddržavnega sodelovanja. Težave vsekakor niso samo sad pomanjkanja volje in strategije, pač pa so tudi posledica objektivnih razlogov, saj imata deželi Veneto in FJK glede mednarodnih odnosov precej drugačne pristojnosti od Slovenije. Kako povezati tako različne nivoje in kako določiti strategijo sodelovanja predstavlja še danes zanimiv izziv, ki ga bodo udeleženci večera skušali pojasniti. Beseda bo tekla tudi o zelo specifičnih temah, kot so peti koridor, uplinjevalnik v Tržaškem zalivu, jedrska elektrarna v Krškem in širitev EU na zahodno balkanske države. Ob vsem tem bo seveda govora tudi o vlogi slovenske in italijanske narodnostne manjšine, ki se lahko iz problema spremenita v lepo priložnost za obe državi. gorica - Politično preverjanje Romoli: »V odboru ne bo zamenjav« Danes konferenca županov o zdravstvu »Negodovanja in "želodčne motnje" nekaterih občinskih svetnikov večinske koalicije še ne opravičujejo zamenjav v občinskem odboru.« Tako župan Ettore Romoli komentira potek torkovega soočanja občinskega odbora in goriških svetnikov desne sredine. Preverjali so strnjenost političnih vrst tudi v luči izjav nekaterih pripadnikov večine, ki radi dvigujejo glas nad člane Romolijevega odbora. Najbolj glasni so Franco Hassek in Carlo Carruba iz Ljudstva svobode, mestoma tudi Marina Francesca Colombo, pa še li-gaš Andrea Alberti, ki je javno zahteval spremembe med odborniki. »Nezadovoljnežem moramo seveda prisluhniti in pripombe upoštevati, predvsem pa opraviti izreden vzdrževalni poseg na političnih odnosih v večini, kar nikakor ne pomeni, da bom po treh letih upravljanja spreminjal odborniško ekipo. Danes takšne hipoteze ne jemljem v poštev,« pojasnjuje Romoli, ki meni, da so zahteve o zamenjavah v odboru zgolj stališče posameznikov in ne strank večine. Politična temperatura v Gorici bo danes spet narasla. Popoldne bo namreč zasedala konferenca županov. Izreči se bo morala o dokumentu, ki sta ga v bran goriškega zdravstva izdelali komisiji. To nalogo so jima poverili ravno župani s podporo leve in desne sredine. Sejo bo vodila goriška odbornica Silvana Romano, Romoli bo navzoč. Deželni svetnik Demokratske stranke Giorgio Brandolin opozarja vse župane, da je to zadnja priložnost za ohranitev odlik goriškega zdravstva, zato pa bo treba premostiti sprtost med Gorico in Tržičem, drugače bo vsa Goriška nastradala. brda - Kmetje se soočajo s posledicami slabega vremena Zaradi dežja gnije sadje V Goriških Brdih sto hektarjev nasadov češenj - V Števerjanu jih gojijo zgolj za domačo uporabo Obilica dežja v minulih dneh bo pustila posledice na letošnji letini češenj in drugega zgodnjega sadja. Najbolj bodo zaradi tega na slabem zgodnje sorte, ki zaradi vlage že gnijejo. V briški kmetijsko-svetovalni službi Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica dodajajo, da je veliko plodov češenj zaradi dežja tudi popokalo. Za ocene o količini pridelka oz. izpadu pa je še prezgodaj, dodajajo. Po besedah Marte Srebrnič iz briške kmetijsko-svetovalne službe, vsaj pri češnjah pozna vsak dan in če bo vreme te dni bolj suho, lahko da posledice vlage niti ne bodo tolikšne, vsaj za nekatere sorte ne. V Goriških Brdih je sicer je skupno okoli 100 hektarjev nasadov češenj, sem so všteti tudi zasebni nasadi. Najzgodnejše sorte so lani prodajali tudi po 8 evrov, kasneje pa se je cena gibala med 3,5 in 5 evri. Po koliko bodo češnje letos, je še prezgodaj govoriti, vse bo odvisno od količine in kakovosti plodov, dodaja Srebrničeva. V srednjem delu Vipavske doline sadjarji vedo povedati, da se je letos sadno drevje predvsem slabo oplodilo; veliko dežja v zadnjih dneh bo tudi pripomoglo k slabši letini, saj sadje, ki v tem času zori, zato rado razpoka. Predvidevajo, da bo zato večji izpad pri breskvah in češnjah, pri marelicah pa na sedaj še zelenih plodovih opažajo tudi gnilobo. V števerjanski občini in drugih slovenskih vaseh na italijanski strani meje se po besedah odgovornega za goriški urad Kmečke zveze Walterja Mikluza noben kmet ne preživlja več z gojenjem češenj. Pred leti so bili v Števerjanu nasadi češenj precej razširjeni, potem pa so to dejavnost skoraj vsi krajani opustili. Zdaj po števerjanski občini in okolici češnje gojijo zgolj za domače potrebe, ne glede na to pa v teh dneh opažajo, da plodovi so začeli gniti zaradi vlage. (km, ur) Prekomerna vlaga je za češnje in drugo zgodnje sadje zelo škodljiva, saj povzroča gnitje plodov banjška planota - Shod planincev petih društev Družna planinska pot v prebujajoči se pomladi Banjška planota Približno 130 goriških planincev se je v nedeljo zbralo na sedmem pohodu Družne planinske poti v organizaciji Planinskega društva Nova Gorica. Za cilj so izbrali Banjško planoto oz. njen jugozahodni del. Pohod so začeli v Batah, od koder so se povzpeli na 799 metrov visoki Sv. Lovrenc, se spustili k Ma-donom, se ponovno povzpeli na Gomilo in se nato preko Slemena spustili proti središču planote, kjer so se po štiriurni hoji zbrali na sedežu Krajevne skupnosti, zadovoljni, da so pohod opravili brez pretirane uporabe dežnikov, čeprav je nekajkrat poškropilo, na srečo bolj v opozorilo. Steza je bila na nekaterih mestih res nekoliko blatna, vendar so udeleženci na to hitro pozabili, ob občudovanju zelenečih se travnikov - pomlad se je na planoti te dni komaj prebudila - in cvetja, zlasti enkratnih kukavic - orhidej. Pohoda so se udeležili člani petih planinskih društev iz goriškega prostora: poleg novogoriškega planinskega društva (PD) še člani goriške sekcije CAI, SPDG, PD Brda in PD Valentin Stanič iz Kanala. Pobudo so tokrat izpeljali že sedmič. Začelo se je na Sabotinu, po vstopu Slovenije v EU. Zatem so bila srečanja še na Koradi, Matajurju, lani na Mali gori nad Vipavsko dolino. S pobudo, ki ima kot glavni cilj medsebojno spoznavanje, spoštovanje, sodelovanje in prijateljevanje ter prenašanje teh vrednot na mlade bodo nadaljevali tudi v prihodnje, so ob koncu nedeljske prireditve potrdili predstavniki oz. predsedniki društev. Številčna prisotnost mladih planincev je dokaz in obenem spodbuda, da je treba v smeri sodelovanja nadaljevati. Čez leto dni bo srečanje priredila goriška sekcija CAI. (vk) 16 Četrtek, 13. maja 2010 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - V javnosti vroča razprava o igralništvu Zaradi stavke razkol v sindikalnih vrstah GIT: »Osnutek strategije je čista lumparija, Hita ne damo« - SIDS: »Uprava kršila zakon« igralništvo - Kritično o strategiji »Privatizacijo podpira le 25 odstotkov ljudi« V družbi Hit so delavci organizirani v treh sindikatih. Poleg sindikata igralniških delavcev (SIDS), ki je v nedeljo izpeljal se-demurno stavko, delujeta še Vrba (varnostna služba, recepcija, blagajne in igralni avtomati) in GIT (gostinstvo in turizem). Slednja dva stavke ne podpirata, zato se ji nista pridružila. O razlogih za to, pa tudi o drugih aktualnih dogodkih v zvezi s Hitom smo se želeli pogovoriti z njunima predstavnikoma, odgovore na naša vprašanja pa smo dobili le pri predsednici sindikata GIT, Jožici Bone. Te dni se veliko razpravlja o državnem osnutku strategije razvoja iger na srečo v Sloveniji. Bonetova, ki je tudi mestna svetnica, je do njene vsebine zelo kritična: »Strategija je čista lumparija. To bi bila čista kraja vsega, kar smo delavci leta in leta ustvarjali. Niti z enim stavkom ni usmerjena v razvoj, pač pa samo v lastninjenje. Hitovci se bomo z vsem borili proti temu, saj Hita ne damo,« je odločena Bonetova, ki povzema tudi mnenje večine tristotih članov sindikata GIT glede nedavne stavke SIDS-a: »Naš sindikat ni za stavko, mi smo za dogovarjanje. Stanje ni rožnato, sedaj so pomembna delovna mesta. Mislim, da stavka ni dobra za nikogar in da bi mogli vmes poseči tudi nadzorniki in lastniki.« Na vprašanje, kako komentira razkol v sindikalnih vrstah glede stavke, pa odgovarja: »Vsak sindikat ima svoje interese in se zanje bori. SIDS ima vso pravico do stavke, borijo se za to, kar so imeli že doseženo, in za napitnino. Mi pa za to, ker menimo, da smo tudi mi udeleženi pri napitnini.« Po mnenju Bonetove poteza uprave, ki je na dan stavke pred službene vhode igralnice postavila varnostnike, ni bila potrebna, saj je kvečjemu dodatno prilila olje na ogenj v že tako razgretih odnosih med upravo in stavkajočim sindikatom. Poročali smo tudi že o tem, da sta sindikata GIT in Vrba upravo podprla pri izvajanju akcijskega načrta za stabilizacijo poslovanja družbe v letošnjem letu in podpisala dva aneksa, s katerima soglašata o začasni zamrznitvi faktorja uspešnosti, s tarifnim sistemom za znižanje plač, z začasno ustavitvijo plačevanja premij za prostovoljno pokojninsko zavarovanje in z zmanjšanjem dodatkov za stalnost zaposlitve in ne-bolovanje. Bonetova pojasnjuje, zakaj je podpis v korist članom sindikata, ki ga vodi. Faktor uspešnosti se namreč sedaj obračunava glede na rezultate iz leta 2007, ki so bili dobri, ne pa glede na sedanje rezultate, zato jim njegova zamrznitev sedaj odgovarja. »Če bi ga pa s 1. aprilom odmrznili, bi imeli gostinci 25 do 30 odstotkov nižje plače, zato je logično, da sem tak dogovor v dobro našim ljudem podpisala,« dodaja Bonetova. Včeraj smo poročali, da so se v SIDS-u odločili udeležiti nadaljevanja pogajanj z upravo, ki bodo jutri; obe strani se sedaj usklajujeta glede ure sestanka. SIDS pa upravi predlaga, da jim že pred pogajanji dostavi simulacijo obračunov plače za posamezne delavce na tipičnih delovnih mestih. »Pred obravnavo vsebinskih stavkovnih zahtev bi nam morali zagotoviti, da boste v primeru morebitne stavke spoštovali določbe podjetniško kolektivne pogodbe in ostale veljavne predpise,« so še sporočili upravi. Poleg tega so ponovno opozorili na - po njihovem mnenju - kršenje dogovorov s strani uprave, ki je na sobotnih pogajanjih pogojevala reševanje stavkovnih zahtev s podpisom svežnja predlogov, ki presegajo stavkovne zahteve. Če pa bi hoteli razširiti področje pogajanj, bi potrebovali dodaten čas, pravijo. Dogovor, ki so ga prejeli v nedeljo, tik pred stavko, je po njihovih navedbah vseboval popolnoma drugačne predloge od tistih, ki so bili podani v soboto. Poudarjajo še, da je najetje zasebnih varnostnikov v času stavke precedens brez primere ter da je s tem uprava kršila zakon o stavki in kolektivno pogodbo. Incident pred službenim vhodom pa razlagajo kot silobran. Prepričani so še, da so imeli varnostniki nalogo, da preprečijo dostop stavkovnih straž do zaposlenih in s tem onemogočijo izvedbo stavke ter da so dobili varnostniki posebna pooblastila o uporabi sile. Od uprave pričakujejo upoštevanje zakonskih in ostalih določb. Katja Munih Borut Rončevič foto n.n. »Slovensko igralništvo je v krizi in strategija bi morala dati odgovor, kako panogo rešiti, a tega odgovora ne daje,« je povedal Tomaž Re-pinc, direktor igralništva in turizma v Hitu, na torkovi javni tribuni o osnutku strategije razvoja iger na srečo v Sloveniji, ki je potekala v novo-goriški knjižnici Franceta Bevka. Pripravila jo je pred kratkim ustanovljena Civilna iniciativa proti taj-kunizaciji igralništva, sestavljena iz prebivalcev Goriške, ki so prepričani, da prinaša strategija prepoceni razprodajo državnih igralnic in da so bila pri njeni pripravi stališča Goriške, kjer se ustvari 55 odstotkov celotnega bruto prihodka od igralništva v državi, premalo upoštevana. Potem, ko so osnutek strategije, ki je v javni razpravi do 18. maja, minuli četrtek na izredni seji zavrnili no-vogoriški svetniki, proti njemu pa so tudi v Hitu, saj vsebina strategije ne podpira poslanstva družbe, je na torkovi javni tribuni osnutek kritiziral tudi Borut Rončevic s Fakultete za družbene vede v Novi Gorici. »Preliminarni rezultati naše evalvacije kažejo, da je ta dokument pri določenih točkah res šibek,« je pojasnil Ronče- vJ Tomaž Repinc foto n.n. vic in postregel še s podatkom, da naj bi privatizacijo igralnic podpiralo le 25 odstotkov Slovencev. »Iz tega dokumenta je razvidno le, da bi lastniki to radi speljali v privatne roke,« je bil kritičen tudi bovški župan in poslanec SDS, Danijel Krivec. Pojasnil je, da je že med pripravo strategije opozarjal, da ne gre v pravo smer in da se največjih igralcev na tem področju pri pripravi strategije ne upošteva. Po njegovem mnenju bi moralo pri pripravi strategije nujno sodelovati tudi ministrstvo za gospodarstvo, saj je samo pogled s finančnega vidika premalo. »Treba je napisati zakon in ga vložiti v proceduro. To bi morala ta regija narediti,« je ob zaključku javne tribune drzno predlagal Rončevic, saj je bilo glavno sporočilo dogodka, da je treba stopiti na območju regije glede te problematike še bolj skupaj in enotno nastopiti za podaljšanje roka javne razprave za vsaj tri mesece, kar daje več manevrskega prostora za pripravo tehtnih in konstruktivnih predlogov za spremembo strategije, od katere bo odvisen razvoj slovenskega in s tem tudi goriškega igralništva v naslednjih desetih letih. Nace Novak igralništvo Komisija na delu Za revizijo osnutka strategije V Novi Gorici so v torek ustanovili sedemčlansko komisijo, ki bo pripravila revizijo osnutka državne strategije razvoja iger na srečo v Sloveniji. Takšen sklep so namreč na izredni seji minuli teden sprejeli novo-goriški mestni svetniki. Komisijo sestavlja pet predstavnikov strank in list, po en predstavnik pa izhaja še iz vrst Hita in igralnih salonov. Z delom bodo začeli jutri, časa za pripravo revizije pa nimajo veliko; če na ministrstvu za finance javne razprave ne podaljšajo za zahtevane tri mesece, se rok zaključi 18. maja. Novoustanovljeni komisiji predseduje Robert Golob iz istoimenske liste, njegov namestnik je Andrej Miška (SD), člani pa so še Rajko Harej (SLS), Aleš Jakin (LDS) in Jožica Bone (SDS). HIT bo zastopal kar predsednik uprave te družbe, Drago Podobnik, iz združenja malih igral-ničarjev pa so v komisijo predlagali predstavnico Natašo Golubovič. Kot je pojasnil Andrej Miška, predsednik občinske komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, bo sedmerica najprej začela s pripravo osnutka revizije in nekaterih sklepov, ki jih bodo do 18. maja skušali v čim večji meri razdelati. »Osnova za našo razpravo bo to, kar smo slišali od Hita, kar je pripravila občinska uprava in mali igralničarji. Vse to bomo poskusili uskladiti in napisati v svoje pripombe,« dodaja Miška. Gradivo, ki ga bodo uspeli pripraviti do 18. maja, bodo torej poslali na ministrstvo, nato pa bodo nadaljevali z delom na celoviti reviziji. Še vedno ni namreč znano, ali bo ministrstvo podaljšalo rok za javno razpravo. (km) Zavrtanik Slovikov gost Slovik bo danes ob 18. uri v Tumovi predavalnici goriškega KB Centra gostil astrofizika in predsednika Univerze v Novi Gorici Danila Zavrtanik. Njegovemu predavanju bo naslov Odlično vodenje: primeri dobre prakse. Plošča štandreške čitalnice Pred poslopjem s hišno številko 144 v Ulici San Michele v Štandrežu bo v nedeljo, 16. maja, ob 11.15 svečanost ob ponovni postavitvi plošče v spomin na štandreško čitalnico. Kulturni program bodo oblikovali osnovna šola Fran Erjavec ter društvi Oton Župančič in Štandrež. Pogrešanca našli mrtvega V Štarancanu so od torka pogrešali 31-letnika. Včeraj dopoldne so njegovo truplo našli ob jezercu pri Močilah v Selcah; mladenič si je sodil sam. Lino Capolicchio v Gorici V okviru srečanja bivših gojencev zavoda Fabio Filzi iz Ulice Pola se bo danes v Gorici mudil filmski igralec in režiser Lino Capolicchio. V Kinemaxu bodo ob 14. uri vrteli film »Il mondo degli ultimi«, ob 16. uri film »Il diario di Matilde Manzoni«, ob 20.30 pa film »Il giardino dei Finzi Contini«. Ob 18. uri se bo gost srečal z občinstvom. Arhiv družine Degrazia V hiši Ascoli v Gorici bodo danes ob 17.30 predstavili knjigo »L'archivio della famiglia Degrazia«, ki jo je uredila strokovna arhivarka Lucia Pillon. Sloga se predstavlja V novogoriški Točki se bo drevi ob 20. uri predstavilo srbsko kulturno društvo Sloga. V kulturnem programu bosta nastopili folklorna in dramska sekcija društva. (km) ICM o Canettiju in Steinerju Združenje ICM prireja danes ob 18. uri v sinagogi v Ulici Ascoli v Gorici predavanje o prijateljstvu med Eliasom Ca-nettijem in Franzom Baermannom Steinerjem. Govorila bosta Ulrich Van Loyen in Antonio Staude. Grusovinova knjiga v Krminu V občinski dvorani v Krminu bosta danes ob 18.30 v okviru niza Sconfinando Andrea Bellavite in Vittorio Zanon predstavila knjigo »All things must pust,« ki jo je napisal Massimo Grusovin. gorica - Perugia-Assisi Mirovniki si želijo podmladka in se odpravljajo na pohod Tudi mirovniki iz goriške pokrajine se bodo udeležili pohoda za mir, ki bo v nedeljo, 16. maja, povezal Perugio z Assisi-jem. Iz goriške pokrajine bo v Umbrijo odpotoval avtobus, na katerem je na razpolago še nekaj prostih mest. Pohodniki se bodo zbrali v soboto opolnoči na parkirišču pri Rdeči hiši v Gorici, pol ure kasneje pa bodo pobrali udeležence na Trgu Republike v Tržiču. Pohod se bo pričel ob 9. uri, za 16. uro pa je predviden njegov zaključek. Pohodniki iz goriške pokrajine bodo proti domu odpotovali ob 20. uri, prihod v Gorico pa je predvideno za 4. uro ponedeljkovega jutra. Prijave zbira Morena Sacilotto (tel. 3668726765), članica zveze Crelp, ki je prirediteljica pohoda. Po besedah deželnega predsednika zveze Crelp Silvana Buttignona je letošnji pohod poseben, ker od jutri do nedelje bodo v Perugi potekale razne delavnice na temo miru, mafije, nasilja in vojne. »Na delavnicah bo pet tisoč šolarjev iz vse Italije,« pravi Buttignon, ki je pohod predstavil skupaj s pokrajinskim odbornikom Markom Marinčičem. Letošnji pohod med Perugio in Assisijem je dalje po njunih besedah pomemben, ker bo prihodnje leto prireditev praznovala svojo petdesetletnico. »V združenju Crelp stopamo na pot pomladitve; v organizaciji smo že veliko let eni in isti, zato pa skušamo vključiti v svoje vrste mlade, tako da bo pohod ohranil svojo pomembno vlogo tudi v prihodnjih letih,« poudarja Silvano Buttignon. šempeter-nova gorica Policisti in občinski redarji združili moči Med 10. in 15. majem so pri odkrivanju prekrškov na področju varnosti cestnega prometa, vzdrževanja javnega reda in miru ter posebej na področju okolj-ske kriminalitete združili moči šempetrski občinski redarji in policisti, včeraj pa je mešana patrulja policije in občinskih redarjev prvič poskusno delovala tudi v Novi Gorici in nadzirala predvsem nepravilno parkiranje. Policisti bodo svoje izkušnje in znanje v obliki sodelovanja prenesli na mestne redarje. Z novim zakonom o mestnem re-darstvu so se namreč le-tem širile pristojnosti, poleg nadzora mirujočega prometa opravljajo še patruljiranje po mestnih ulicah in nadzirajo promet. Zato bodo izkušnje policistov zanje dobrodošle. Skupne patrulje se bodo osredotočale predvsem na nadzor prometa in varovanje cest, javnega premoženja in naravne ter kulturne dediščine in na vzdrževanje javnega reda in miru. Sicer pa policijska postaja Šempeter pri Gorici in medobčinsko re-darstvo občin Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica in Renče-Vogrsko dosedanje medsebojno sodelovanje ocenjujeta kot zgledno. V dosedanji praksi sta oba organa že sodelovala na različnih področjih, kot so priprava in izdelava občinskih programov varnosti, nadzor mirujočega prometa, izmenjava podatkov glede odklonskih pojavov, reševanje problematike, povezane s hrupom in reševanje problematike v zvezi z vandalizmom in preventivnimi aktivnostmi. (km) Šempetrska mešana patrulja / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 13 . maja 2010 1 "J RONKE - Boris Prinčič razstavlja fotografije Skromna marjetica vir navdiha v iskanju kozmicne harmonije V kavarni Cafle Trieste v Ronkah so v nedeljo odprli razstavo fotografij Borisa Prinčiča, člana goriškega fotokluba Skupina 75. Ronška kavarna rada namenja svoje prostore tovrstnim pobudam, tako da si gost ob kavi ogleda še fotografije in slike. Tam so tudi že razstavljali drugi člani Skupine 75. Nedeljskega odprtja se je udeležila kar lepa množica ljudi, saj omenjeni razstavni prostor velja za priljubljeno shajališče ljubiteljev lepega. Boris Prinčič, ki je po rodu iz Pevme pri Gorici, živi pa v Dutovljah na Krasu in ima svoj fotoate-lje na Proseku, se je v Ronkah predstavil z deli, ki nosijo naslov »Cvetje in kozmična harmonija«. Na posnetkih ima glavno vlogo cvetje, pravzaprav skromna in včasih premalo upoštevana marjetica, ki pa je s pomočjo Prinčičevega objektiva in naknadne obdelave v studiu dobila vidno mesto. Za izbiro marjetice kot osnovnega predmeta fotografij je avtorju čestital tudi Fabio Ruggeri, organizator razstav v ronški kavar- Katja Milič, Lorella Klun, Boris Prinčič (drugi z leve) in Fabio Ruggeri ob odprtju ronške razstave foto vip ni. O Prinčičevem delu je spregovorila umetnostna kritičar-ka Lorella Klun iz Trsta, sicer članica fotokluba Skupina 75, v slovenščini pa je kritično oceno iznesla Katja Milič. Iz njunih besed izhaja, da je protagonist razstave poljska cvetica, ki se je dotakne sapica zraku in se komajda premika med vodnimi, kot nitke svetlečimi kapljicami. V nekaterih upodobitvah se kaže med pomodrenimi kamni oz. vpija tresočo toploto plamena, vselej pa obdrži nedotaknjeno čistost in življenjskost. Tudi za posnetek z marjetico, ki je ukleščena v spiralo elementa, značilnega za naš čas in ga zaznamujeta elektrika in zaporedje bitov, si lahko predstavljamo, da si bo cvet iz ujetosti izboril svobodo. Na koncu je spregovoril avtor sam. Orisal je lastne izbire in pristop do določene tematike. Zaupal je tudi nekaj tehničnih prijemov pri obdelavi fotografij. Razstava v Ronkah bo odprta do 12. junija, ogled pa je možen vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 23. ure. (vip) GORICA - Pohod Čez tri mostove V nedeljo start iz Stražic Rajonski sveti Stražice, Sveto-gorska četrt-Placuta in Pevma-Štma-ver-Oslavje, krajevna skupnost Solkan in športno združenje Azzurra prirejajo v nedeljo, 16. maja, enajsti mednarodni pohod treh mostov. Zbirališče bo ob 8.30 ob igrišču športnega združenja Azzurra v Stražcah, start bo ob 9.30. Pohod bo potekal po deset kilometrov dolgi mednarodni panoramski poti, ki bo speljana iz Stra-žic na Sveto Goro, dalje po Solkanu in Štmavru do izhodiščne točke. Cilj pohoda bo ob športnem igrišču v Stražcah. Letos bo proga nekoliko daljša, vsekakor pa nezahtevna za re-kreativce, zagotavljajo organizatorji. Za udeležbo na pohodu je treba odšteti pet evrov, vsak udeleženec pa bo prejel spominek, ki so ga izdelali učenci osnovne šole Pe-corini iz Stražic. Vsakemu udeležencu bosta ob zaključku pohoda na voljo »paštašuta« in pijača. Deloval bo tudi dobro založen kiosk, pri katerem bodo na razpolago tudi jedi na žaru. Okrepčevalnice bodo postavljene ob poti, ob kateri bo tudi več kontrolnih točk. Posebne nagrade bodo prejeli najmlajši in najstarejši udeleženec ter večje skupine. Kakšno je bilo življenje leta 1945? Kakšni občutki so spremljali prebivalce naših krajev, ko je bilo 1. maja končno vojne konec? Kakšne spomine hranijo na tiste prve povojne mesece? Posodite nam svoje fotografije, posredujte nam svoje spomine! Spoštljivo in z veseljem jih bomo iztrgali pozabi. Zglasite se v naših uredništvih ali pošljite nam svoje fotografije na www.primorski.eu! 13 Prireditve [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481-531576. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481-410701. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 0481-70135. Gledališče SEZONA SSG 2010 V GORICI: v ponedeljek, 17. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu Dueti (Peter Quilter) in v torek, 25. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu O »Poročilu mešane zgodovinsko-kulturne italijansko-slovenske komisije« oziroma: Dialog med kuharico v gostilni in njeno pomočnico o vprašanjih brez vsakega bivanjskega pomena (Franco Pero); informacije in razervacije v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20, tel. 048133288). V ŽUPNIJSKI DVORANI V DOBERDOBU bo v soboto, 15. maja, ob 20.30 gostovala dramska skupina SKD Tabor z Opčin z Goldonijevo komedijo Campiello v režiji Serge-ja Verča. Večer prirejata domači društvi SKD Hrast in SKD Jezero. Koncerti SOVODENJSKA DEKLETA vabijo na poslovilno srečanje ob koncu skupne pevske poti, ki bo v soboto, 15. maja, ob 20.30 v domačem Kulturnem domu. Prireja KD Sovodnje. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v petek, 14. maja, ob 20.15 koncert Evropskega jazz orkestra in v ponedeljek, 17. maja, bo 20.15 koncert pihalnega kvinteta Art-vento; informacije nudi Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, tel. 003865-3354013, www.kulturni-dom-ng.si. SNOVANJA 2010: v petek, 21. maja, ob 21. uri bo v Enoteki v Krmi-nu koncert »Noche de musica y vino«; nastopali bodo kitarista Martina Gereon in Franko Reja, har-fistka Tatiana Donis, na tolkalih bo zaigral Francesco Gavosto, plesale bodo Kristina Di Dio, Raffaella Pe-tronio in Irene Sambo; vstop prost. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.30 »Robin Hood«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Iron Man 2«. Dvorana 3: 18.00 »The last song«; 20.00 - 22.10 »Green zone«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.30 »Robin Hood«. Dvorana 2: 18.00 »Oceani« (Digital 3D); 20.00 - 22.00 »Dear John«. Dvorana 3: 17.50 - 20.10 - 22.20 »Iron Man 2«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Not-te folle a Manhattan«. Dvorana 5: 17.30 »Puzzole alla riscos-sa«; 19.50 - 22.10 »Agora«. H Šolske vesti SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za šolsko leto 2010-11. Informacije na tajništvu (tel. 0481-532163, 0481547569), na info@emilkomel.eu ali na spletni strani www.emilkomel.eu. S Izleti SPELEOLOŠKA SKUPINA BERTA-RELLI prireja v nedeljo, 16. maja, avtobusni izlet z ogledom jam hriba Ber-nadia; informacije in vpisovanje na sestanku danes, 13. maja, ob 21. uri na sedežu v Ul. Rossini 13 v Gorici, po tel. 349-7205815 in na speleoberta-relli@yahoo.it. fi Razstave DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi svoje člane, da se udeležijo koncerta, ki bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici danes, 13. maja, ob 20.30. Nastopila bosta Trio in mladinski zbor glasbene šole Koper. Vstop prost. V AGRITURIZMU PRI CIRILI v Doberdobu je na ogled razstava gabrske slikarke Karmele Rusjan. Ogledate si jo lahko v urnikih odprtja agriturizma ob petkih, sobotah in nedeljah. MEDNARODNA RAZSTAVA TERPIC-TURA je na ogled v galeriji Dore Bassi v deželnem avditoriju v Ul. Roma 5 v Gorici v organizaciji kulturnega centra Tullio Crali iz Gorice. Razstavljajo Loris Agosto, Harim Azad, Vlado Bačič, Blaž Erzetič, Edes Frattallone Longo, Miran Kordež, Marta Malni, Mladen Milotič, Renzo Pagotto; še danes, 13. maja, med 10. in 12. uro ter med 16. in 19. uro. RAZSTAVO PLATNIC ČASOPISA ISONZO SOČA od leta 1999 do leta 2009 Antona Špacapana bodo odprli dnes, 13. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici; na ogled bo do 28. maja od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15.30 in 18. uro ter med prireditvami. FOTOKLUB SKUPINA75 gostuje s skupinsko razstavo »Skatti d'autore« pri fotografskem krožku Photo88 s kraja San Vito al Tagliamento. Odprtje razstave bo v soboto, 15. maja, ob 18. uri v razstavnih prostorih Castello v ul. G. Marconi v San Vitu. Razstavljena bodo dela članov Skupine75 in krožka Photo88; na ogled bo do 2. junija ob petkih med 9. in 12.uro, ob sobotah, nedeljah in 2. junija med 10. in 12. uro ter med 16. in 19. uro. V MODRA'S GALERIJI v Doberdobu je na ogled skupinska razstava likovnih del, ki so jih izdelali udeleženci mednarodne kolonije Monošter 2008 na Madžarskem. V GALERIJI ANFDREJA KOSIČA (Travnik 61 - Raštel 5/7) v Gorici je na ogled razstava mednarodnega likovnega simpozija Slovenija, odprta za umetnost 2009, ki je potekal na Sinjem Vrhu pod naslovom Druga narava; do 31. maja od torka do sobote med 9. uro in 12.30 ter med 15.30 in 19.30 (vhod na Raštelu 5/7, trgovina Kosič). 13 Obvestila FEIGLOVA KNJIŽNICA v Gorici je odprta vsak delavnik od 10. do 18. ure. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE ŠT. 2 obvešča, da so okenca CUP za rezervacije v bolnišnici v Tržiču odprte od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih in sredah med 10. in 12. uro ter med 15. in 18. uro, ob petkih med 10. in 12. uro. SEDEŽ SOVODENJSKE ENOTE CIVILNE ZAŠČITE na Vrhu, Brežiči 32, je odprt za javnost vsako drugo in zadnjo sredo v mesecu od 20. do 21. ure. Prostovoljci bodo na razpolago občanom za informiranje o delovanju Civilne zaščite in za sprejemanje informacij o potencialnih nevarnostih za prebivalstvo in teritorij. SEDEŽ SPDG bo danes, 13. maja, odprt med 19. in 20. uro. Društvo vabi udeležence izleta na Golico v soboto, 22. t.m., da poravnajo obveznosti. Obenem vabi vse člane, da pred začetkom poletne sezone uredijo članarino. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV razpisuje Mednarodni natečaj poezije »Sledi-Tracce 2010«, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodejovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi. Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta. Razpis je na raz- polago na spletni strani www.zskd.org ali v uradih ZSKD. SPDG obvešča člane društva, da lahko po ugodnih pogojih kupijo windstopper jakne za prihodnjo zimsko sezono. Javijo naj se v trgovini K2 sport najkasneje do 30. maja. PRIJATELJI DAVIDA FAJTA sporočajo, da bo v nedeljo, 23. maja, spominski pohod za Davida s planine Kuhinja do kraja nesreče. Kdor nima prevoza in bi se rad udeležil pohoda, naj se javi najkasneje do 14. maja v gostilni Rubijski grad v Rubijah ali po tel. 0481-882134. Odhod ob 7.30 izpred telovadnice v So-vodnjah. V primeru slabega vremena bo pohod naslednjo nedeljo. AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK prireja v soboto, 15. maja, od 8. ure dalje 8. ženski mednarodni balinarski turnir na štandreškem balinišču. Ob zaključku turnirja v popoldanskih urah bosta potekala nagrajevanje in družabnost; informacije 347-1072598 (Jari). KD DANICA prireja 3. rekreacijski dan, ki bo potekal v nedeljo, 23. maja, v KŠC Danica na Vrhu. Ekipe (6 članov, od katerih najmanj 2 ženski), ki bi rade sodelovale pri igrah, naj se vpišejo do 15. maja pri Dolores (tel. 3397484533). HLADNE RIBJE JEDI ZA TOPLE POLETNE DNI je naslov štiriurnega večernega tečaja v organizaciji socialnega podjetja Ad formandum za vse ljubitelje kuhanja, ki bo potekal v Dijaškem domu v Gorici (Ulica Montesanto, 84) v torek, 18. maja, med 18. in 22. uro; informacije in vpisovanje po tel. 3342825853, promo@adformandum.eu. SLOVENSKA SKUPNOST obvešča, da je za sredo, 19. maja, sklican goriški pokrajinski svet stranke. Zasedanje bo potekalo na pokrajinskem sedežu stranke, Drev. 20. septembra 118 v Gorici, s pričetkom ob 20.30. Vabijo člane in somišljenike. DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ GORICE prireja 42. dan krvodajalca v soboto, 22. maja, od 17.15 dalje v župnijski dvorani v Stražcah v Gorici. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 44. redni občni zbor v torek, 25. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu na sedežu SKRD Jezero, ul. Roma 24 v Doberdobu. FOTOGRAFSKI NATEČAJ z naslovom »Kras 2014: obrazi Krasa« v organizaciji goriške pokrajine sestavlja pet tematskih sklopov (reka, meja, strelski jarki, kraji in poti); udeležence pozivajo, naj ovekovečijo lepote kraške planote, sledove vojne, meje, mešanje jezikov in kultur. Za sodelovanje na natečaju je na voljo vpisna pola na spletni strani www.carso.it, fotografije je treba odposlati do 31. avgusta; informacije po tel. 0481-547120, euro-pa@provincia.it. INŠTITUT ZA SREDNJEEVROPSKA KULTURNA SREČANJA (ICM) v sodelovanju z združenjem Amici di Israele prireja predavanje danes, 13. maja, ob 18. uri v goriški sinagogi v Ul. Ascoli 19 na temo prijateljstva med Eliasom Canettijem in Franzem Baer-mannom Steinerjem. Sodelovali bodo Ulrich Van Loyen in Antonio Staude. SLOVIK prireja danes, 13. maja, ob 18. uri v Tumovi dvorani KBcentra na Korzu Verdi 51 v Gorici srečanje z naslovom Odlično vodenje: primeri dobre prakse. Gost bo predsednik Univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik; informacije po tel. 334-2825853 in na info@slovik.org. V HIŠI ASCOLI v Ul. Ascoli v Gorici bo danes, 13. maja, ob 17.30 predstavitev publikacije »L'archivio della fa-miglia Degrazia«, ki jo je uredila Lucia Pillon. Knjigo bo predstavila Liliana Ferrari. ODBOR STARŠEV GORICA vabi na srečanje o gradnji pozitivne samo-podobe, uporabljanju razuma in neurolingvističnega programiranja v ponedeljek, 17. maja, ob 17.30 v prostorih nižje srednje šole Ivan Trinko v ul. Grabizio 38 v Gorici; informacije in prijave do 14. maja po tel. 334-1243766 ali martina-solc@hotmail.it. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v petek, 14. maja, ob 18. uri predstavitev periodika »Strade« Skupnosti Ar-cobaleno. Prisoten bo direktor Andrea Bellavite s sodelavci. V soboto, 15. maja, ob 16. uri bo Igor Salomone predstavil svojo knjigo »Con occhi di padre«. INŠTITUT ZA SREDNJEEVROPSKA KULTURNA SREČANJA (ICM) v sodelovanju z goriško pokrajino prireja srečanje ob 100-letnici smrti Carla Michelstaedterja v soboto, 15. maja, ob 20.45 v dvorani kulturnega centra Incontro v Ul. Ve-niero 1 v Podturnu. Sodeloval bo Paolo Magris. V GRADU KROMBERK bo v organizaciji Goriškega muzeja v torek, 18. maja, ob 20. uri predstavitev knjige Oblast brez obraza - zgodbe o italijanski mafiji. Na predstavitvi bosta spregovorili avtorica Mojca Širok in novinarka Ingrid Kašca Bucik. 0 Mali oglasi RENAULT CLIO 1,2 letnik 1998, novejši model prodam za 880 evrov. Periodični pregled opravljen v aprilu 2010; tel. 348-4735330. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA išče katero koli zaposlitev med poletnimi počitnicami; tel. 340-0030154. M Osmice BERTO TONKIČ je odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. 18 Četrtek, 13. maja 2010 SVET / evropska unija - Za krepitev pakta stabilnosti in rasti s ciljem zagotovitve stabilnosti evra Evropska komisija predlaga strožji nadzor nad nacionalnimi proračuni Unija naj bi nacionalne proračune ocenila, preden bi o njih odločali nacionalni parlamenti - Okrepili naj bi tudi sankcije BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj v Bruslju v okviru svežnja ukrepov za krepitev pakta stabilnosti in rasti s ciljem zagotovitve stabilnosti evra predlagala strožji nadzor nad nacionalnimi proračuni z letom 2011 in tudi strožje kazni za kršitelje pakta. Prav tako je predlagala, da se nadzor razširi tudi na makroekonomske politike. Strožji nadzor želi komisija vzpostaviti tako, da bi finančni ministri unije nacionalne proračune posameznih držav obravnavali in ocenili, preden bi o njih odločali nacionalni parlamenti teh držav. Na ta predlog so se nekatere članice unije že odzvale z nezadovoljstvom, češ da gre pri tem predvidenem "preverjanju med vrstniki" za poseganje EU v suverenost nacionalnih parlamentov. Švedski premier Fredrik Reinfeldt je menil, da je čudno, da naj bi ta novi režim veljal za vse države članice, tudi tiste z zdravimi javnimi financami, kot je Švedska, ki sicer ni prevzela evra. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je v odzivu na te kritike poudaril, da "pristojnosti nacionalnih parla- JOSE MANUEL BARROSO ansa mentov ostajajo nedotaknjene" in da bodo ti še vedno sprejeli dokončno odločitev o nacionalnih proračunih. 'A pomembno je, da prej poznajo fiskalni položaj svoje države v okviru celotne EU," je poudaril Barroso. Ob tem je opozoril, da morajo države članice končno zbrati pogum in se odločiti, ali želijo ekonomsko unijo, saj brez te ni denarne unije. "Pomembno je, da so nacionalni proračuni v skladu z evropskimi cilji," pa je poudaril evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. "Zavedamo se občutljivosti tega vprašanja," je še dejal Rehn in spomnil, da je bil tudi sam nekdaj član parlamenta. To preverjanje nacionalnih proračunov želi Evropska komisija izvesti z vzpostavitvijo "evropskega semestra", v okviru katerega želi med seboj uskladiti proračunske in makroekonomske politike v skladu z evropskimi cilji pred sprejetjem nacionalnih proračunov in reformnih programov. "Usklajevanje fiskalnih politik mora biti izvedeno vnaprej, da lahko zagotovimo skladnost nacionalnih proračunov z evropsko razsežnostjo, tako da ne ogrozijo stabilnosti drugih držav članic," je še pojasnil komisar Rehn. Barroso je ob tem opozoril, da gre za uveljavljanje člena pogodbe EU, ki jasno pravi, da fiskalna politika posamezne članice ni samo fiskalna politika te članice, ampak zadeva celotno unijo. Drug sporni predlog v svežnju ukrepov Evropske komisije, ki je deležen velike pozornosti, je predlog za ostrejše sankcije proti kršiteljicam pakta. Komisija med drugim predlaga "strožjo in bolj pogojeno" uporabo sredstev EU in v primeru ponavljajočih se kršitev pakta "hitrejšo obravnavo" teh kršitev in strožjo uporabo pravil o kohezij-skem skladu. Možnost zamrznitve kohezij-sikih sredstev zaradi kršitev pakta o stabilnosti in rasti že obstaja, je pojasnil Barroso. Cilj novega komisijinega predloga je, da postane ta možnost "objektivnejša" in da velja za vse države članice unije. "Brez sankcij ni kredi-bilnosti," je poudaril. V predlogu komisije v tistem delu, ki govori o sankcijah, piše, da je treba več pozornosti nameniti "uporabi proračuna EU". Pojasnjeno je tudi, da je sedaj zamrznitev sredstev iz kohezijskega sklada mogoča le v pozni fazi postopka zaradi prekomernega primanjkljaja; poleg tega so do njega upravičene le nekatere države članice. A ob pripravi prihodnjega finančnega okvira je po mnenju komisije treba vzpostavitvi "poštene, pravočasne in učinkovite spodbude" za spoštovanje pakta. Te "spodbude" bi lahko vključevale tudi zahtevo, da države članice v kršitvi določena evropska sredstva preusmerijo za izboljšanje javnih financ. "Za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ je treba izboljšati spoštovanje pravil in več pozornosti nameniti javne- libija - Airbus počil včeraj zjutraj tik pred pristankom na letališču v Tripoliju Nesrečo libijskega letala s 104 ljudmi na krovu preživel le nizozemski deček TRIPOLI - Tik pred pristankom v Libijskem Tripoliju je včeraj zgodaj zjutraj strmoglavilo letalo libijske letalske družbe Afrikija Airways s 104 potniki in člani posadke na krovu. Nesrečo je preživel le desetletni nizozemski deček. Kaj je nesreči botrovalo, za zdaj še ni znano, libijske oblasti pa so možnost terorističnega napada že izključile. Letalo airbus A330 libijske letalske družbe, ki je poletelo iz južnoafriškega Johannesburga, se je okoli 6. ure po srednjeevropskem času približevalo letališču v libijskem Tri-poliju, ko je na krovu nenadoma odjeknila močna eksplozija. Letalo je le kak meter oddaljeno od začetka pristajalne steze treščilo na zemljo in se povsem razletelo. Nesrečo je preživel le desetletni nizozemski deček, vendar podrobnejših informacij o njegovem zdravstvenem stanju zaenkrat ni. Tuje agencije so poročale le, da je deček že prestal operacijo in da ni v življenjski nevarnosti. Na krovu letala je bilo med 93 potniki in 11 člani posadke več tujih državljanov. Kot so sporočile nizozemske oblasti, je bilo strmoglavlje-nje usodno za 61 Nizozemcev, vsi člani posadke pa so bili libijski državljani. Podatki o preostalih žrtvah nesreče za zdaj niso znani. Na letališču v Tripoliju je takoj po nesreči stekla obširna reševalna akcija. Izpod letalskih razbitin je reševalcem doslej uspelo potegniti 96 trupel, našli pa naj bi tudi črni skrinjici. Podatki, ki jih bodo iz njiju lahko razbrali, bodo morda pojasnili vzrok za nesrečo, ki zaenkrat ostaja neznanka. Libijske oblasti so izključile možnost terorističnega napada. Kmalu po nesreči, ki se je zgodila v povsem jasnem vremenu, so se pojavila nekatera ugibanja, da bi za strmo-glavljenju utegnil botrovati vulkanski pepel iz islandskega ognjenika Eyjaf-jallajökull, ki je v preteklih dneh oteževal letalski promet predvsem v Evropi. Iz Evropske agencije za varnost v letalskem prometu Eurocontrol so popoldne sporočili, da je oblak v torek ponoči sicer dosegel severno Afriko, da pa se je kljub vsemu zadrževal precej zahodno od Tripolija. Oblak pepela se je nato proti jutru pomaknil nazaj na zahod in je bil več kot 3200 kilometrov oddaljen od Libije, zaradi česar tudi okvara motorja zaradi vulkanskega pepela ni verjetna. Iz Eurocontrola so še sporočili, da je Afrikija Airways prestala vseh 10 varnostnih pregledov, ki so jih na njenih letalih v zadnjem času opravili na evropskih letališčih. Airbusovi in še nekateri francoski strokovnjaki so zato že odpotovali proti Tripoliju, da bi s preiskavo dogodka poskušali ugotoviti, kaj je bil vzrok za sredino tragedijo. Medtem se izrazi sožalja libijskim oblastem in svojcem žrtev že vrstijo z vsega sveta, tudi iz Slovenije in Italije. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je medtem poslal sožalno brzojavko nizozemskemu premieru Janu Petru Bal-kenendeju. Zapisal je, da ga je novica o letalski nesreči močno pretresla. Tako nizozemski vladi kot nizozemskim in libijskim državljanom je ob tej priložnosti izrazil globoko sožalje. (STA) Čudežno preživeli deček v bolnišnici v Tripoliju ansa velika britanija - Cameron najmlajši premier po letu 1812 Konservativci in liberalni demokrati sestavili prvo koalicijsko vlado po 2. vojni LONDON - Novi britanski premier David Cameron se je vselil na Downing Street 10 in javnosti predstavil svojo koalicijsko vlado, ki jo je sestavil skupaj z liberalnimi demokrati Nicka Clegga. Svetovni voditelji so pozdravili oblikovanje "zgodovinske" des-nosredinske britanske vlade. Velika Britanija je z dogovorom med konservativci in liberalnimi demokrati prvič po drugi svetovni vojni dobila koalicijsko vlado. Liberalni demokrati, ki so na volitvah zasedli tretje mesto, so prav tako prvič v vladi po drugi svetovni vojni. Ves ta čas je namreč britansko vlado sestavljala le ena stranka, konservativci ali laburisti. Cameron in Clegg sta na prvi skupni novinarski konferenci na Downing Streetu poudarila, da je njuni stranki združil skupen cilj in da bo koalicija zdržala petletni mandat. "To je vlada, ki bo trajala," je dejal Clegg, ki je v novi vladi namestnik premiera. "Imamo skupne načrte in skupne rešitve za izzive, s katerimi se sooča naša država," pa je poudaril Cameron. "Do danes sva bila tekmeca, zdaj pa sva kolega," je pristavil Clegg. Zunanje ministrstvo v novi vladi prev- zema konservativec William Hague, ki je dejal, da bo koalicijski dogovor, dosežen po petih dneh pogajanj, prestal preskus časa. "Menim, da to ne bo šibka koalicija. To bo močna vlada," je dejal Hague in dodal, da bo Afganistan, kjer ima Velika Britanija okoli 10.000vojakov, njegova "najbolj nujna prednostna naloga". Novi finančni minister, prav tako konservativec, George Osborne je dodal: "Zdaj je čas, da zavihamo rokave in da Britanija začne delati." Obrambno ministrstvo prevzema torijec Liam Fox. Poleg Clegga so v vladi še štirje liberalnodemokratski ministri, med njimi tudi priznani finančnik Vince Cable kot minister za gospodarstvo. Konservativci in liberalni demokrati so se o oblikovanju koalicije pogajali pet dni, za dosego dogovora pa sta morali popuščati obe strani. Glavne točke koalicijske pogodbe se dotikajo gospodarstva, davčne politike, notranjih zadev, obrambe in ustavnih reform. Stranki sta se dogovorili, da je treba zaradi visokega proračunskega primanjkljaja takoj zmanjšati javno porabo. Liberalni demokrati so sicer želeli počakati do leta 2011, a je bil na koncu sprejet načrt konservativcev, po katerem naj bi v letošnjem proračunskem letu privarčevali šest milijard funtov. V koalicijskem dogovoru ni predviden vstop v evroobmočje, kar je bila ena od dolgoročnih obljub liberalnih demokratov, prenos dodatnih pristojnosti na EU pa bodo morali potrditi državljani na referendumu, kar so zahtevali konservativci. Oblikovanje "zgodovinske" vlade to-rijca Camerona, najmlajšega britanskega premiera po letu 1812, žanje odobravanje po svetu. Ameriški predsednik Barack Obama je v torek v telefonskem pogovoru prvi od svetovnih državnikov čestital novemu britanskemu premieru. Ob tem je potrdil zavezanost posebnim odnosom med državama. Ca-meronu so že čestitali tudi voditelji drugih držav, zlasti iz EU. Po odstopu Gordona Browna s položaja britanskega premiera in vodje laburistov so se začela ugibanja, kdo ga bo nasledil na čelu stranke. Za zdaj za glavnega favorita velja dosedanji zunanji minister David Mili-band, njegov glavni tekmec pa bo verjetno nekdanji minister za šolstvo Ed Balls. (STA) mu dolgu," je še izpostavila komisija ob predstavitvi predlogov. Po dogovoru o vzpostavitvi sistema za stabilnost evra, ki predvideva do 750 milijard evrov pomoči državam v območju evra, ki bi se znašle v resnih težavah, so včerajšnji predlogi komisije nadaljevanje prizadevanj za zagotovitev stabilnosti območja evra, ki se sooča z najhujšo krizo od svojega nastanka. Po ponedeljkovem dogovoru o začasnem evropskem mehanizmu je Evropska komisija včeraj tudi poudarila, da je sedaj glavna prioriteta zagotoviti popolno operativnost tega mehanizma. Na dolgi rok pa je napovedala tudi predloge za vzpostavitev stalnega mehanizma za reševanje kriz v območju evra. Evropska komisija je sicer včeraj v Bruslju tudi priporočila vstop Estonije v območje evra s prihodnjim letom. Ta baltska država naj bi tako 1. januarja naslednje leto svojo krono zamenjala za skupno evropsko valuto in postala 17. članica območja evra. Komisija je tako prižgala zeleno luč za vstop prve baltske države v območje evra, a dokončno odločitev bodo julija sprejeli finančni ministri EU. (STA) Španska vlada z odločnejšimi ukrepi za stabilizacijo financ MADRID - Španska vlada je napovedala odločnejše varčevalne ukrepe, s katerimi želi zmanjšati velik proračunski primanjkljaj in državni dolg. Varčevalni ukrepi med drugim predvidevajo znižanje plač zaposlenim v javnem sektorju, zaradi česar so španski sindikati že izrazili ogorčenje. V Bruslju so z napovedanimi ukrepi vlade medtem bolj zadovoljni. Zaposlenim v javnem sektorju bodo z junijem za pet odstotkov znižali plače, ki jih bodo nato do leta 2011 tudi zamrznili. Do takrat bodo zamrznili tudi pokojnine, pri čemer bodo iz ukrepa izvzeli revnejše upokojence, je v parlamentu dejal španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero. Premieru in ministrom naj bi se plača znižala celo za 15 odstotkov. Paket predvideva še začasno odpravo indeksacije pokojnin, zmanjšanje obsega razvojne pomoči in druge ukrepe. Bela hiša predlaga višji davek za naftna podjetja WASHINGTON - Bela hiša je včeraj v kongresu predlagala nekaj zakonov v zvezi z izlivom nafte v Mehiškem zalivu po eksploziji naftne ploščadi v najemu družbe BP 20. aprila. Administracija Baracka Obame želi povišati davek na izčrpani sod nafte, razširiti sklad za odstranjevanje posledic in zagotoviti pomoč brezposelnim ribičem in drugim. Naftna podjetja morajo sedaj za vsak izčrpani sod nafte plačati osem centov, ki gredo v poseben sklad za odpravljanje posledic morebitnih izlivov in nesreč. Administracija želi ta davek povišati na devet centov. Prav tako želi povišati znesek, ki se lahko zbere v tem skladu z milijarde na 1,5 milijarde dolarjev. Papež poziva Portugalce, naj odkrijejo krščanske korenine Lizbona - Papež Benedikt XVI. je drugi dan obiska na Portugalskem ob srečanju z vidnimi portugalskimi predstavniki iz sveta kulture včeraj spomnil Portugalce na njihovo zgodovino in jih pozval, naj znova odkrijejo svoje krščanske korenine. "Če bodo kristjani ignorirali svojo vero, se bodo izgubili v labirintu časa in zgodovine in bodo prikrajšani za jasno definirane vrednote in velike ambicije," je še posvaril vrhovni poglavar Katoliške cerkve v govoru pred portugalskimi umetniki, znanstveniki in intelektualci. Benedikt XVI. je popoldne dopotoval na Marijino božjo pot v Fatimo. (STA) / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 13. maja 2010 19 GLOSA O Titu brez sodobne strankarske polemike Jo2e Pirjevec_ Če se pravilno spominjam, sem bil zadnjič v Beogradu leta 1987, ko so v Srbiji na veliko slavili dvestoletnico rojstva slavnega filologa in zbiralca narodnih pesmi Vuka Stefa-noviča Karadžica. Atmosfera je bila že nabita z nacionalizmom in čeprav se je Slobodan Miloševič komaj pojavil na sceni, je bilo jasno, da Srbi plovejo z vsemi jadri v katastrofo. Rezultate te katastrofe sem lahko videl komaj sem prejšnji teden priletel iz Portoroža na letališče Nikola Tesla in se z avtom odpravil v mesto. Že po nekaj kilometrih sem se s kolegico, ki me je prišla z avtom iskat, znašel v prometnem zamašku: mostovi na Donavi, ki so bili uničeni za časa Natovega bombardiranja spomladi 1999, niso še vsi odprti, kar močno ovira promet. Še huje je, ko prideš v mestno središče. Tu te ob glavni cesti sprejmejo podrtije ministrstva za obrambo in generalnega štaba, ki so bile pred enajstimi leti tarča »inteligentnih« ameriških bomb. Nobena fotografija ne more tako nazorno predstaviti vso grozoto vojne, kot te nekoč mogočne zgradbe, ki so se nekako sesedle vase in bulijo s svojimi votlimi prazninami v sicer urejeno mestno okolico. Najbolj urejeno je komaj streljaj od njih ameriško veleposlaništvo: lepa vila z mogočnim steklenim, zelo zavarovanim vhodom, a z okni povsem zakritimi z belimi jeklenimi ploščami. Postanem klavstrofobičen, če samo pomislim, kako je mogoče delati v notranjosti takšne stavbe. Ne vem, česa se Američani bojijo. Kajti, če se nekoliko ozreš po mestu, ne moreš mimo ugotovitve, da so zmagali. Srbi - predvsem mladi - so namreč povsem prevzeli njihov »way of life«. V izložbenih oknih središča povsod triumfira potrošništvo z razkazovanjem razkošja, ki ni v sozvočju s povprečnimi plačami velikega števila ljudi, a ki očitno nikogar ne moti. Mladina se prešerno sprehaja po Terazijah, zgrinja se v kavarne in zabavišča, ki jih ne manjka, in uživa pomlad, kakor da se v preteklih dveh desetletjih nič hudega ni zgodilo. Hvala Bogu, da je tako. V Beograd sem prišel na vabilo tukajšnjega Instituta za novejšo zgodovino, ki je skupaj z Arhivom Jugoslavije in Sued-Ost Instituta iz Regensburga organiziral simpozij na temo »Tito: pogledi in tolmačenja«. Namen srečanja je bil počastiti spomin Josipa Broza ob tridesetletnici njegove smrti in izrabiti priliko za premislek o njegovi dediščini, brez emocij in apriornih sodb. Vtis sem imel, da je načrt uspel, mogoče tudi zaradi tega, ker je bila večina številnih udeležencev mlada, povsem neobremenjena od izkušnje Titove Jugoslavije in njegovega kulta. To, kar se v Sloveniji ne posreči, da bi se namreč soočali z novejšo zgodovino na način, ki je noče izrabiti za sodobno strankarsko polemiko, se je posrečilo v Beogradu. O politiki ne duha ne sluha. Samo razčlenjen, intelektualno živahen, mestoma razborit pogovor o obdobju in osebnosti, ki j sta močno zaznamovala vse jugoslovanske narode, a ki sta brez nostalgije ali sovraštva del preteklosti. Moram priznati, da je bil tak pristop zame kot kozarec sveže vode. Tudi sicer mi v Beogradu ni manjkalo zadoščenj, saj je moj referat o Titu in Kardelju vzbudil kar precej pozornosti, ugotovil pa sem tudi, da moje delo številnim udeležencem kongresa ni tuje. Najbolj me je razveselilo to, da me je Latinka Perovic, ikona srbske svobodne misli, objela kot starega znanca, ko sem ji bil predstavljen. VREME OB KONCU TEDNA Poslabšanje pred dokončnim izboljšanjem Darko Bradassi_ Dolgotrajna vlažna jugozahodna vremenska slika s pogostimi padavinami se počasi bliža koncu, toda pred izboljšanjem vremena je ravno v tem koncu tedna pred nami še novo poslabšanje. V prihodnjih dneh bo namreč naše kraje dosegla glavnina vlažnega in hladnega zraka, ki se je v vsem tem času zadrževala nad zahodnim Sredozemljem in ki se končno pomika proti vzhodu, kjer bo prihodnji teden oslabela. Doslej so bili naši kraji na obrobju dogajanja, je bil najbolj pod udarom italijanski severozahod. Predvsem v soboto pa se bo središče poslabšanja pomaknilo nad naše kraje, pred dokončnim ponedeljkovim izboljšanjem. Prav zaradi statičnosti vremenske slike je bilo v preteklih dneh veliko vlage in padavin. Ciklon je bil v bistvu od začetka meseca zaustavljen nad zahodnim Sredozemljem, od koder je z jugozahodnimi tokovi preusmerjal proti nam oblake in padavine. V normalnih pogojih bi bil sicer oslabel, tokrat pa so ga občasno krepili vdori severnoatlantskega zraka. Nad Španijo in Francijo se bo že v prihodnjih dneh od zahoda začel krepiti zračni tlak. Azorski anticiklon bo začel izpodrivati vlažen in nestanoviten zrak proti vzhodu. Statičnost vremenske slike se bo tako zaključila. Ciklonsko območje se bo končno pomaknilo, v soboto bo prešlo naše kraje, v nedeljo pa se bo dokončno oddaljilo proti vzhodu. Od ponedeljka bo ozračje postopno bolj stanovitno in bo prevladovalo sončno vreme z le občasno morebitno nestanovitnostjo. Do nedelje pa bo še prevladovalo občasno nestanovitno vreme s sobotnim občutnejšim poslabšanjem. danes in jutri bo ciklon z jugozahodnimi tokovi še preusmerjal proti nam vlažen zrak, prevladovala bo spremenljiva oblačnost z občasnimi padavinami, deloma plohami in posameznimi nevihtami. Vmes bodo možna, podobno kot včeraj, tudi občasne delne razjasnitve. V soboto bo vlažno višinsko jedro doseglo naše kraje, nedaleč od nas, med vzhodno polovico Slovenije in Hrvaško bo nastal tudi globok prizemni ciklon. Padavine se bodo okrepile, ponekod se bo večji del dneva lahko pojavljalo močno deževje, nastajale bodo tudi plohe in nevihte ter posamezni nalivi. Zapihala bo šibka do zmerna burja, temperatura pa se bo nekoliko spustila. Oblaki in padavine bodo v nedeljo postopno zapustili naše kraje. V nedeljo čez dan se bo vreme od severozahoda izboljšalo in ponekod delno razjasnilo. Tu pa tam bo lahko še padla kakšna kaplja dežja, vendar bo, kot kaže, prevladovalo suho vreme. Nekoliko topleje bo. Od ponedeljka se bo vremenska slika še dodatno postopno izboljšala in se bo predvsem od torka ali srede utrdila. V začetku tedna bo lahko nekaj nestanovitnosti še v popoldanskih urah, nato kaže na večjo stabilizacijo. Prihodnji teden bo precej sončnega vremena in bo topleje. Temperature se bodo sredi tedna približale 25 stopinjam Celzija, občasno jih bodo lahko tudi presegle. Čeprav na prvi pogled tega verjetno ne bi zatrdili, sodi letošnja pomlad veliko bolj v dolgoletno normalnost, kot pomladi v zadnjih desetih ali petnajstih letih, ki so nas povečini že razvajale z visokimi temperaturami in večkratno skorajšnjo odsotnostjo padavin, kar pa nikakor ne sodi v naše kraje. ZGODOVINA - Knjigo tržaškega profesorja tržaške univerze Claudia Venze bodo predstavili prihodnji torek v Kopru Prispevek k poznavanju zgodovine protifašizma: O anarhiji in oblasti med špansko državljansko vojno Pri milanski zadružni založbi Eleut-hera je nedavno izšlo novo delo prof. Claudia Venze z naslovom »Anarchia e potere nella guerra civile spagnola (1936-1939)«, v katerem avtor obravnava temeljno vprašanje razmerja med anarhičnim gibanjem in oblastjo v zgodovinsko ključnem in usodnem razdobju španske državljanske vojne. Prof. Claudio Venza predava sodobno špansko zgodovino na Odelku za zgodovino tržaške univerze in je sourednik revije »Spagna contemporanea«, v Trstu pa ga mnogi poznamo kot vidnega predstavnika tržaške anarhistične skupine Germinal in so-trudnika njenega glasila. Ob sedemdesetletnici državljanske vojne v Španiji je bilo sicer tudi v naših krajih nekaj pobud, vendar ne moremo reči, da je bila pri nas ta obletnica priložnost za razmislek in nova poglabljanja, izid te knjige je tudi zato pomemben in lep prispevek. Knjiga spodbuja k novim razpravam, nikakor pa ne k poenostavljajočim dnevnim polemikam. Bralec bo kmalu v njej prepoznal knjigo, ki mu nudi priložnost, da se resno seznani z razpletom dogajanj in z dejanji, razpotji in soočanji anarhističnega gibanja in njegovega organiziranega nastopanja v razpletu španske zgodovine. Avtorjevo raziskovalno delo je potekalo v arhivih Barcelone, Madrida, Salamanke in Amsterdama, uvodna beseda knjigi na pot pa je nastala v Barceloni. Knjiga nam najprej nudi vpogled v čas od zadnjih desetletij 19. stoletja. Poglavje nosi naslov »Upori, vzgoja, sindikali-zem 1868-1931«, v njem se srečamo s prvim obdobjem anarhizma, pri tem pa avtor ovrže razširjeno predstavo, da se je anarhizem v Španiji širil, ker je bila to zaostala ruralna dežela. Nasprotno, močan je bil prav v Kataloniji, ki je bila najrazvitejša in najbolj modernizirana od španskih dežel. To zgodovino spremlja dolga vrsta hudih represij, seznanimo se z nastankom sindikalne konfederacije CNT, pa tudi z izrednim likom učitelja Francisca Ferrer, ki je bil 13. oktobra 1913 obsojen na smrt in ustreljen na gradu Montjuic in katerega neavtoritarna šola bi zaslužila, da jo na novo spoznavamo. Leta republike med 1931 in 1936 minevajo, ne le za množice anarhističnih delavcev in kmetov, med »upi in razočaranji«, kot je zapisano v naslovu poglavja, dokler vanje ne za- Profesor Claudio Venza kroma režeta sicer pričakovana frankistična vstaja in državljanska vojna. Kot že krajše v prvem poglavju, sedaj avtor snov obravnava postopno, tako da nam zariše zapleteni tok dogajanja. Predoči nam dileme in razplete skozi vlogo množice anarhistov in najvidnejših predstavnikov anarhističnih organizacij, ki so bili takoj postavljeni pred posebne izbire. Kot je znano, so se vodstva anarhističnih združenj odločila, da podprejo republikansko vlado in da slednjič vanjo vstopijo s svojimi predstavniki. To je kasneje tudi v mednarodnem anarhističnem gibanju spodbudilo neskončne razprave, vendar je takrat v Španiji le malokdo med anarhisti glasno nasprotoval tem odločitvam. Avtor nam predstavi like štirih ministrov iz anarhičnih vrst. V uvodni besedi pa smo lahko prebrali stavek, ki nam pomaga pri branju cele knjige: »Ne moremo zanikati, da je večji del struktur in libertarnih militantnih članov sprejel, čeprav nerad, proces ponovne izgradnje republikanske države s posledično militarizacijo in vzgonom novih hierarhičnih institucij«. Knjiga se nam ponuja kar tudi kot učbenik, ki daje možnost celovitega, sistematičnega in ne le priložnostnega branja. Zgodovinopisnih vidikov knjige ne zmorem oceniti, žal, ker za to nimam zadostnega znanja in dovolj širokega vpogleda. A za slovenskega bralca, ki so mu znana druga, drugačna dela o španski državljanski vojni, je ta knjiga še posebej dobra priložnost. V preteklosti je na slovenskem knjižnem trgu izšla vrsta temelnjih del o španski vojni in o španskih republikanskih borcih, tako da so bili bralci že vabljeni k sistematičnemu spoznavanju. Naj omenimo delo avtorjev Pierre Broue in Emila Temi-me, obravnavo Manuel Tunon de Lara, de- Naslovnica knjige lo Alojza Ravbarja, Antona Beblerja zbornik Naši španci, mnoge druge strokovne razprave, diplomske in druge univerzite-tene naloge, tudi v zadnjih letih, ob njih pa pomembne spominske pripovedi. Razpravljamo lahko seveda o posameznih zgodovinskih dejanjih, izbirah in ravnanjih iz tistega časa. O nastanku ljudske fronte, o obljubljeni agrarni reformi, o utopiji in revoluciji, o prevladujoči vlogi katoliške cerkve v španski družbi in zadržanju cerkvene hierarhije, o opustošenju cerkva in ubojih duhovnikov in menihov, o revolucionarnem vrenju in libertarnem komunizmu, o represivnih ukrepih republikanske vlade in aretacijah zoper druge v republikanskem taboru, o naporih za sindikalno enotnost in odnosu med sindikalizmom in političnimi organizacijami in strankami, o deželnih avtonomijah in centralizmu, o razmerju med vse močnejšo vlogo komunistov KPŠ in Sovjetske zveze ter komunisti stranke POUM, anarhisti in drugimi antifašističnimi strankami. Zaustavitmo se lahko pri posameznih dogodkih, od delavske vstaje v Asturiji leta 1934 do oboroženega spopada med republikanci v Barceloni leta 1937 in končne tragedije v pristanišču Alicante, ko je v marcu leta 1939 množica 15.000 republikancev zaman čakala na napovedan prihod ladij, ki bi jo rešile v izgnanstvo. S tem prizorom se v knjigi tudi zaključi obravnava vojne. Polemike ali celo idejna obračunavanja za nazaj se mi zdijo brezpredmetna. Potrebujemo prodornih soočanj, predvsem pa prostodušnega poglabljanja. Čeprav nas nekatere stvari kmalu izzovejo: ko so na nekem nedavnem srečanju predvajali dok-mentarni film o anarhistih v španski državljanski vojni in je bilo slišati stavek, da je v tistih letih v Španiji prišlo do razhajanj, ker je nekaterim drugim takrat »šlo le za anti-fašizem«, sem se kar zgrozila, ker sem v teh besedah zaznala nekaj zame nesprejemljivega. Antifašizem in antifašistična enotnost ostajata namreč, vsaj zame, tista meja, ki je ne smemo prekoračiti. A to je vprašanje, ki ga knjiga ne poglablja. Veliko pozornost posveča vprašanju razmerja med vrenjem za socialno preobrazbo in vojno. Potrebe vojaške obrambe in tudi vojaškega nastopa anarhističnih enot so se namreč vse pogosteje spopadle s pomembnimi procesi preobrazbe španske družbe, podeželja, tovarn in sosesk. Vojaški napor je pomenil večkrat žrtvovanje ali z drugih republikanskih strani uničenje teh pomembnih momentov novega ljudskega enakopravnega življenja, kjer so za delo na zemlji, v tovarni ali soseski poprijeli vsi in se skupno odločali in dogovarjali o skupnem življenju. Ti časi samoupravnih ljudskih kolektivov so ostali tistim, ki so jih doživeli, kot najsrečnejši in najbolj osvabajoajoči v življenju, in bilo jih je, kljub kasnejšemu trpkemu koncu, vredno živeti. Nastopu in vse večji moči komunistov Španije in kominterne, komunistične, tretje internacionale, avtor posveti razmeroma malo prostora. Bolj sta poudarjeni nastajanje republikanske armade po sovjetskem modelu in obračun z gverilsko izbiro anarhistov ter spopad med anarhisti in pripadniki katalonskih komunistov PSUC. Srečamo se z nekaterimi kasnejšimi različnimi opredelitvami in razlagami. Poudarek daje avtor takratnim širšim razpravam, tudi filozofskim, o človeku in državi, o vzgoji in izobraževanju, o morali, o novi vlogi žensk ob trganju patriarhalnih vezi. Razvidna sta splet in konflikt interesov, slojev, tradicij in kultur, in ne le političnih stališč. Posebno pozornost namenja knjiga razpotjem in razkrajajočim izbiram, pred katere so bile postavljene množice španskih anarhistov in vidnejše osebnosti anarhisti- čnih organizacij. Do vseh kaže razumevanje in spoštovanje, in v tem se razkriva, ob pozornosti zgodovinarja, duša človeka, anarhista, ki je temu gibanju posvetil veliko svojega življenja, in morda dobro ve, če smem povedati to, kar sem ob branju občutila in čutim tudi sicer do ljudi, ki so se v 20. stoletju uprli fašizmu in upali v pravičnejši svet enakopravnih ljudi: da mi, ki smo zrasli v letih miru po drugi svetovni vojni in smo užili najboljše sadove boja proti na-cifašizmu ter zloma sil osi, nimamo pravice, da jim sodimo in jih obsojamo. Poklicani smo, da se danes opredeljujemo za naš čas in za bodočnost. Prazniki, obletnice, spominski dnevi so vselej pomemben del vsake stvarnosti in ni vseeno, katere si postavljamo. A pretekla dogajanja moramo postaviti predvsem v zgodovinski kontekst. Skušati moramo zgodovino razumeti in jo spoštovati. Leta španske republike to od nas verjetno zahtevajo še posebno. Danes je v Sloveniji slišati tudi anarhično misel, bolj kot kadarkoli v preteklosti. Ob knjižnih in časopisnih publikacijah je tu bogat izbor na spletnih straneh. Tudi drugi novi glasovi se pojavljajo. Tako je pred nedavnim izšel prvi slovenski prevod Po-klona Kataloniji pisatelja Goergea Orwella, ki je recimo v hrvaščini izšel v Zagrebu že leta 1983 in 1984, druga znana dela istega avtorja pa so bila prevedena v Sloveniji že med letoma 1970 in 1984. Tudi te nove knjižne izdaje so v naših krajih prilika za izmenjave in spoznavanja. Mnogi smo se v zadnjih letih podali v nepričakovano vlogo »kulturnih posredovalcev« in tako so tudi nastala nova znanstva in srečevanja, tudi z mnogimi someščani, s katerimi se v preteklosti nismo družili (pa naj se to pač sliši tudi kot opravičilo). Podobno bodo v Kopru, v torek, 18. maja ob 19. uri pri Knjigarni Li-bris predstavili komplet »Spagna 1936 L'utopia e la storia«, s knjigo in DVD posnetkom dokumentarca o barcelonski CNT. Knjigo prof. Claudia Venze pa svetujem vsakemu, ki bi si rad vzel čas za bolj učeči se pristop do španske državljanske vojne. Včasih bo potreboval kaj več predznanja, a bolj kot da bi se odrekel razumevanju, ga bo to spodbudilo k pozornemu branju in nadaljnjim poglabljanjem. Marta Ivašič 20 Četrtek, 13. maja 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu KOLESARSTVO - Ekipni kronometer Moštvo Liquigas povsem prekosilo tekmece Zdaj vodi Italijan Nibali pred rojakom Bassom - Tujci zaostali NOGOMET FIFA izključila Salvador SAN SALVADOR - Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je suspendirala nogometno zvezo Salva-dorja. Zaradi vmešavanja lokalne politike v delo salvadorske zveze ne klubi ne državna reprezentanca ne bodo smeli nastopiti na tekmovanjih pod okriljem krovne nogometne organizacije. FIFA bo 8. junija preverila, ali je njeno opozorilo obrodilo sadove. Največ težav zaradi sankcij bi utegnila imeti trojica sodnikov iz te države, ki bo delila pravico na bližnjem svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki. RUSKI NBA - Upravni odbor košarkarske lige NBA je odobril ruskemu poslovnežu Mihailu Prohoro-vu nakup moštva New Jersey Nets. Prohorov je eden najbogatejših Rusov, že decembra lani pa je kupil 80 odstotkov moštva ter postal 45-odsto-tni vlagatelj v novo dvorano v Broo-klynu. PRESENEČENJA - Med največjimi presenečenji objave seznama 30 kandidatov za nastop na nogometnem SP v JAR sta izločitev Inter-jevega vezista Estebana Cambiassa in brazilskega napadalca Ronaldinha. Slednji bo odšel na SP le, če se bo kdo od že izbrani 23 kandidatov poškodoval, je poudaril selektor Brazilije Dunga. TURNIR - Italijanska nogometna reprezentanca mladih do 20 let je v Fontanafreddi v okviru turnirja štirih narodov s 4:1 premagala Švico. JADRANJE - Drugi dan evropskega prvenstva v jadranju v razredu finn so organizatorji v Splitu opravili le eno regato, v kateri je zmagal Hrvat Mate Arapov, Izolan Vasilij Žbogar je bil peti, Koprčan Gašper Vinčec pa 13. med 95 jadralci. PRIPRAVE - Slovenska odbojkarska reprezentanca je v pripravah za kvalifikacije za evropsko prvenstvo odigrala še drugo prijateljsko tekmo. Tako kot Slovake je tudi Turke v Ankari premagala s 3:2 (-23, 27, -26, 16, 8). Najučinkovitejši v slovenski vrsti je bil z 19 točkami Alen Pajenk, Vid Ja-klopin jih je dosegel 16, Alen Šket 14, Tine Urnaut pa 12. TURIN - 93. kolesarska dirka po Italiji, ki je po treh nizozemskih etapah in prostem dnevu vendarle prišla v domovino, je po Bradleyju Wigginsu, Ca-delu Evansu in Aleksandru Vinokoro-vu dobila še četrtega nosilca rožnate majice vodilnega. Po 33 kilometrih dolgem ekipnem kronometru (šele 18. v skoraj stoletni zgodovini Gira) jo je v Cuneu oblekel Italijan Vincenzo Niba-li, to pa po zaslugi zmage ekipe Liqui-gasa, ki je bila 13 sekund hitrejša od ekipe Skyja. Za italijanske ljubitelje kolesarstva, ki so bili po prvih etapah razočarani nad dosežki njihovih kolesarjev, pa je še bolj pomembno, da so zdaj na vrhu trije njihovi kolesarji, za Nibalijem sta razvrščena Basso, eden izmed velikih favoritov in zmagovalec leta 2006, in pa Valerio Agnoli. Vsi so člani Liquigasa, ki je na prvi etapi v Italiji, ekipni vožnji na čas pokoril konkurenco. V Cuneu srečni Nibali je leta 2007 zasedel drugo mesto na dirki Po Sloveniji ansa «Pokazali smo veliko složnost in še večje srce, za uspeh imajo zasluge prav vsi. Zdaj smo na vrhu in majico vodilnega nameravamo braniti. Ne vem, ali jo lahko do konca zadržim jaz, lahko pa rečem, da sem v dobri formi in se bom boril po svojih najboljših močeh. Zaradi tega, ker sem na Giro prišel v zadnjem trenutku, nimam izdelane strategije. Vsak dan bo razmišljal le o naslednji etapi, nato pa bom videl, kaj se bo zgodilo,» je na cilju dejal 26-letni Nibali, kolesar iz Messine na Siciliji, ki je že blestel tudi na slovenskih cestah, saj je leta 2007 na dirki Po Sloveniji zasedel drugo mesto. Zanimivo je, da je Nibali na letošnjo dirko prišel šele kot zamenjava za začasno suspendiranega Franca Pelli-zottija. Ekipa Astane je imela veliko težav. Kapetan Vinokurov je svoje kolege gnal do onemoglosti, kar trije izmed njih rit- ma niso zdržali. S skrajnimi močmi je do cilja prišel tudi Štangelj, kar pa glede na njegovo delo pred tem ni prav nič čudnega. Na začetku je bil Novomeš-čan ves čas med tistimi, ki so narekovali ritem, tako da se je močno utrudil. Vsekakor je tudi on zaslužen za solidno peto mesto, kar pa Kazahstance vendarle ni zadovoljilo. Vinokurov je v skupnem seštevku padel na šesto mesto, za Nibalijem zaostaja 33 sekund, po etapi pa je priznal, da ekipa le ni tisto, kar je bil navajen od prej, ko so v njej tekmovali specialisti za to disciplino. Današnja etapa od Novare do Novi Ligureja (162 km) je pisana na kožo sprinterjev. Veliko pričakovanje vlada predvsem za Alessandra Petacchija, ki je na Nizozemskem imel smolo, zagrešil pa je tudi nekaj napak. Izidi 4. etape (ekipni kronometer): 1. Liquigas-Doimo 00:36:37; 2. Sky +0:13; 3. HTC-Columbia 0:21; 4. Kat-juša 0:27; 5.Cervelo Test Team 0:36; 6. Omega Pharma-Lotto 0:44; 7. Garmin-Transitions 0:47; 8. Milram 0:55; 9. Ra-bobank 01:02; 10. BMC Racing Team 01:19 . Skupni vrstni red: 1. Vincenzo Nibali (Ita/Liquigas-Doimo); 2. Ivan Basso (Ita/Liquigas-Doimo) + 0:13; 3. Valerio Agnoli (Ita/Liquigas-Doimo) 0:20; 4. Andre Greipel (Nem/HTC-Co-lumbia) 0:26; 5. Matthew Harley Goss (Avs/HTC-Columbia) isti čas; 6. Aleksander Vinokurov (Kaz/Astana) 0:33; 7. Vladimir Karpec (Rus/Katjuša) 0:35; 8. Richie Porte (Avs/Saxo Bank) 0:45; 9. David Millar (VBr/Garmin-Transla-tion) isti čas; 10. Paolo Tiralongo (Ita/Astana) 0:59 .. 27. Cadel Evans (Avs/BMC) 1:59; 32. Carlos Sastre (Špa/Cervelo) 2:13; 36. Gorazd Štangelj (Slo/Astana) 2:33; 41. Stefano Garzel-li (Ita/Acua&Sapone) 2:49; 44. Damiano Cunego (Ita/Lampre Farnese Vini) 3:45, 50. Bradley Wiggins (Vbr/Sky) 4:36. NOGOMET Atl. Madrid osvojil evropsko ligo HAMBURG - Nogometaši Atletica iz Madrida so zmagovalci prve izvedbe evropske lige, ki je nadomestila pokal UEFA. V finalu v Hamburgu so po podaljšku premagali Fulham z 2:1 (1:1; 1:1). Oba gola je dosegel Diego Furlan, prvega v 32. drugega pa v 116. minuti. Vmes je v 37. minuti za Londončane mrežo zatresel Simon Davies. Za Madrid-čane je to druga evropska lovorika, leta 1962 so bili zmagovalci pokala pokalnih zmagovalcev. Fulham ostaja brez evropske lovorike. HOKEJ NA LEDU Švica ugnala Kanado ZDA le za obstanek KOLN - V skupinah B in D svetovnega hokejskega prvenstva v Nemčiji je končano predtek-movanje. Švicarji so s presenetljivo zmago nad olimpijskimi prvaki Kanadčani s 4:1 ohranili stoodstoten izkupiček, Finska pa si je s tesno zmago nad ZDA (3:2) zagotovila prvo mesto v skupini, Američane, olimpijske podprva-ke, pa hkrati poslala v skupino za obstanek. Boj za obstanek v elitni druščini, v katero bosta na naslednjem svetovnem prvenstvu na Slovaškem prišli reprezentanci Slovenije in Avstrije, čaka tudi Italijane, ki so v zadnji tekmi s Latvijo izgubili z 2:5. Nemčija je v skupini D dosegla še drugo zmago, in sicer s 3:1 proti Danski. Izidi 3. krog: - skupina B (Mannheim): Italija - Latvija 2:5 (1:1, 0:1, 1:3); Kanada - Švica 1:4 (1:2, 0:1, 0:1). Vrstni red: Švica 9, Kanada 6, Latvija 3, Italija 0 Skupina D (Koln): Danska -Nemčija 1:3 (1:1, 0:2, 0:0); Finska - ZDA 3:2 (0:1, 1:0, 2:1). Vrstni red: Finska 6, Nemčija 5, Danska 5, ZDA 2. NAŠ POGOVOR - Nekdanji vrhunski igralec Adriano Panatta »Šport ni več vzgojen« Tenis ni sankanje, igrajo ga povsod po svetu, zato je težko uspeti - Včasih sem bil s 185 cm med višjimi igralci, danes bi bil nizke rasti Adriano Panatta je nekdanji odličen teniški igralec, ki je vrhunec kariere dosegel leta 1976, ko je zmagal na francoskem turnirju za grand slam v Roland Gar-rosu, na ekipni ravni pa z Italijo osvojil doslej edini Da-visov pokal. Bil je tudi dolgoletni kapetan (to se pravi neke vrste trener-selektor) italijanske teniške reprezentance, pred več kot desetimi leti pa se je umaknil iz italijanske teniške federacije. Seveda z zanimanjem spremlja dogajanje na svetovnih teniških prizoriščih, že trinajst let pa je v prvi vrsti pri organizaciji pobude »Un campione per amico«, ki so jo v Trstu priredili v ponedeljek. Najprej je Panatta obrazložil, zakaj se je takrat odločil za zelo zanimivo pobudo, ki je v trinajstih letih privabila na razne trge okoli po Italiji nad 120.000 otrok: »Mislim, da morajo vrhunski športniki posredovati mladim določena sporočila, ki so nadvse pomembna. Nekateri izmed teh otrok bodo v bodoče -ne vem, če bo to za njih sreča ali ne - morda postali vrhunski športniki. Tem otrokom želimo sporočiti, da je šport v prvi vrsti igra. Po mojem so zadnja leta spro-čila, ki jih daje šport, dokaj negativna. Preveč je nasilja in torej ni več vzgojen, kot bi moral biti. Upam, da bodo take pobude koristile k pravilni rasti novih generacij.« Vi na tej pobudi malčke učite tenisa. Kakšno je trenutno stanje te panoge v Italiji? Ni dvomov, da je v tem trenutku ženski tenis bolj uspešen od moškega. Rezultati so dobri zlasti na ekipni ravni, kjer smo osvojili tudi zadnji pokal federacij (nekak Davisov pokal za ženske, op.p.) in se letos zno- Adriano Panatta v ponedeljek v Trstu (KROMA) va uvrstili v finale. Obratno imajo moški nekaj več težav, da bi prodrli v sam vrh. Mislim, da se to že nekaj let dogaja, gotovo to velja za zadnje desetletje. Žal ne vem, če se bo v kratkem kaj spremenilo. Nisem prava oseba, da bi analiziral razloge, in teh je več, zakaj se to dogaja. Že več kot deset let nisem več v teniški zvezi, tako da ne vem, kaj delajo, da bi izboljšali razmere, oziroma ne vem, če sploh kaj delajo ... Je morda delo z mladimi slabo? Ne vem. Enostavno treba postaviti na pravo mesto osebe, ki dobro vedo, kateri so razlogi za težave in poznajo rešitve. Kot na vseh področjih potrebujemo strokovnjake. In nekoga, ki te strokovnjake imenuje. Morda je razlog tudi v tem, da ostaja tenis šport, ki ni za vsakogar? Ne bi rekel tega. Mislim, da lahko danes vsakdo igra tenis. Ni več kot nekoč. Gre pa za zahteven šport, saj si na teniškem igrišču popolnoma sam, ne gre za ekipni šport. Treba imeti določene značilnosti, tudi fizične, da se s tem športom ukvarjaš na določeni ravni. Ob tem velja poudariti, da gre za res mednaroden šport, ki ga igrajo vsepovsod. Ni kot sankanje, ki je razvito le v šestih državah, tako da je veliko lažje se prebiti do vrha. Tu je konkurenca izjemna. Na površje se prebijejo le izjemno nadarjeni igralci. Zadnja leta tudi pri tenisu kot v številnih drugih športih postajajo vedno bolj pomembne atletska priprava oziroma fizične sposobnosti igralca. To velja za vse športe. Poglejte koliko in kako hitro tečejo pri nogometu danes v primerjavi s tekmami pred dvajsetimi leti. Isto tako je moč udarcev pri modernem tenisu veliko večja kot v obdobju, ko sem ga sam igral. Tudi z morfološkega vidika se je tipičen teniški igralec precej spremenil. Visok sem 185 centimetrov in takrat sem bil med najvišjimi teniškimi igralci. Zdaj bi sodil med igralce nižje postave, medtem ko je standardna višina sedanjega teniškega igralca med 190 in 195 cm. Moč udarcev pa je tudi odvisna od veliko bolj tehnoloških loparjev. Iztok Furlanič / ŠPORT Četrtek, 13. maja 2010 21 NAŠ POGOVOR - Trener Krasa Alessandro Musolino »Na prvi tekmi v Repnu ne smemo prejeti golov« »Fizično in psihološko smo dobro pripravljeni«- Možnosti so 50:50 Kras Koimpex bo v soboto 22. maja (ob 16. uri) igral prvo tekmo državnega play-offa za napredovanje v D-li-go. V Repnu jim bo nasproti stala ekipa Verbano Calcio iz Lombardije. Povratna tekma bo 30. maja v Besozzu pri Vareseju. Pri Krasu že pripravljajo avtobusni izlet v Lombardijo. Zanimanje navijačev bo toliko večje, če bo Kras na prvi tekmi iztrgal pozitiven izid. »Prepričan sem, da bomo zelo dobro pripravljeni za prvi dvoboj proti lombardski ekipi. V zadnjih krogih se je naša forma stopnjevala in ekipa je bila znova uigrana. Do 22. maja bomo še dobro trenirali in se optimalno, tako fizično kot psihološko, pripravili za pomembno tekmo. Nekateri igralci so dovolj izkušeni, tako da jih tovrstni dvoboji ne strašijo. Nasprotno, motivirajo jih. Odsotna bosta le Banello in Batti, ki pa bo lahko kmalu na razpolago. Še posebno, če premagamo Verbano in če bomo v drugem krogu igrali proti ekipi iz Mark ali iz Umbrije,« je dejal Kra-sov trener Alessandro Musolino. Ta teden boste bržkone še intenzivno trenirali? Ta teden bodo treningi še intenzivni. S kondicijskim trenerjem Bom-bačem je namreč poudarke še vedno na formi. Upoštevati moramo, da bo morda 22. maja že vroče, tako da bo treba biti maksimalno dobro pripravljeni. Prihodnji teden pa bomo zmanjšali intenzivnost treningov in se bomo osredotočili na taktični del priprav. Bržkone ste v zadnjih krogih že začrtali priprave za nastop v končnici prvenstva? Ko je bilo jasno, da ne moremo več dohiteti prvouvrščene Torviscose, smo se začeli psihološko in fizično pripravljati na podaljšek sezone, to se pra- Krasova obramba, na čelu z jameljskim branilcem Matejem Bagonom (na posnetku), bo morala biti proti Verbanu še toliko bolj pozorna. Na sliki zgoraj trener Alessandro Musolino kroma vi na play-off, čeprav smo si morali mesto v končnici šele izboriti, saj nam je Pro Cervignano nevarno dihal za ovratnik. Koliko poznate nasprotnika? Nekaj informacij o Verbanu imamo, čeprav še vedno zelo malo. Vsi dobro vemo, tudi glede na izkušnje iz prejšnjih let drugih deželnih ekip, da nas čaka zelo težka naloga. Elitna liga v drugih deželah je bolj kakovostna od naše. Kljub temu pa sem hkrati prepričan, da se lahko enakovredno borimo. Imamo dobro ekipo in odlične posameznike. V odstotkih koliko možnosti ima Kras? Polovico, 50%. Pričakujem dve izenačeni tekmi, na katerih bi lahko odločala epizoda. Verbano Calcio naj bi imel kar nekaj nekdanjih profesionalnih igralcev, ki so igrali tudi v B-ligi. Velja. Tudi mi imamo nekaj igralcev, ki so že igrali v višjih ligah, Kneže-vič v prvi slovenski ligi. Res je, da je lom-bardsko društvo na pol profesionalno društvo. To pa še ne pomeni, da so nepremagljivi. Verbano trenira tudi štirikrat tedensko, kot pri nas v D-ligi. Pri nas pa se v elitni ligi trenira trikrat tedensko. Na prvi tekmi v Repnu bo treba Zmagati in ne prejeti zadetkov. V letošnji sezoni smo pravzaprav bolje igrali v gosteh kot doma. Pričakujete tudi pomoč navijačev ... Upam, da bo v Repnu veliko ljudi in da nas bodo spodbujali. Navsezadnje bo to edina tekma na Tržaškem, kjer play-offa za napredovanje v D-ligo nimamo že nekaj desetletij. Če se že vrnemo na redni del sezone: ali je Torviscosa zasluženo osvojila 1. mesto? Je, čeprav na začetku sezone ni spadala med favorite. Mi smo žal med sezono izgubili kar nekaj točk po cesti, tako da nam je Torviscosa 'pobegnila'. (jng) TENIS Izpad, ki je celo V nedeljo so odigrali zaostalo srečanje za obstanek v moški teniški C ligi med Gajo in TC Casarso. Kljub temu, da so pri Gaji upali, da bo v tem terminu doma tudi Daniele Morossi, ki se je med tednom mudil v Viterbu, kjer je bil kot sodnik na mednarodnem turnirju, so morali Cigui in ostali na igrišče v nepopolni postavi. Izgubili so z gladkim 4:0, potem ko so skozi vse prvenstvo le s težavo dosegali kak delni rezultat. Izpad iz C lige pa je v načrtovanju delovanja za prihodnje leto dobrodošel: druga Gajina postava si je namreč tako zagotovila nastopanje v deželni ligi D1, četudi bi se prva ekipa odločila, da se odpove nastopanju. Pravilnik teniške zveze namreč kaznuje odpoved ekipe od državnega ligaškega tekmovanja s tem, da odvzame pravico do nastopanja tudi ostalim društvenim ekipam iste konkurence - moške ali ženske - ki nastopajo v državnih prvenstvih (od A do C lige ) in jih potisne v najnižjo deželno ligo, ki je v naši deželi D3. Gajini ekipi U14 in U12 zdaj za deželni naslov Razveseljivi pa so bili rezultati mladinskih Gajinih ekip: Petra Corbo in Ni-coletta Furlan v kategoriji under 14 ter sestri Puggiotto Nicole in Alessia v kategoriji under 12 so si zagotovile nastop v deželnem finalu. Starejši sta premagali z 2:0 vrstnice TC Triestina in se bosta v sobotnem finalu v Gorici na Rojcah (ob 15.00) pomerili z ekipo Tennis Campagnuzza, mlajši pa z istim izidom odpravile TC Forgario, finale pa bosta odigrali v nedeljo na Padričah (ob 15.00) proti Tennis Citta di Udine. Svoje prvenstveno srečanje sta odigrali tudi Ginevra Zelaschi in Nicoletta Pi-rina v kategoriji under 16 proti TC S. Vito. Delno zmago je dosegla le Pirina, končni izid pa je bil 1:2 za TC S.Vito. Pred koncem čaka gajevke še zaostalo srečanje proti TC Liberi iz Vidma. ŠOLSKI ŠPORT - Atletika KOŠARKA - Derbi promocijske lige Na deželni fazi Spadoni junak dvakrat na stopničkah Sokolove zmage Mateja Petejan druga v metu krogle, Martin Novak tretji v daljini Proti Domu v Gorici odločilen v zadnjih minutah -Tj SPDT obvešča, da zaradi tehničnih razlogov odpade izlet na Golico, ki je bil napovedan za nedeljo 16. maja. SMUČARSKA KOMISIJA ZSŠDI obvešča, da bo zaključno nagrajevanje 5. Primorskega smučarskega pokala in 6. pokala Alternativa sport v nedeljo 23. maja t.l. od 16. ure dalje v parku Ljudskega doma v Križu pri Trstu (Restavracija Bita). GIMNASTIČNO ODSEK ŠZ BOR vabi na zaključno akademijo, ki bo v soboto, 22.maja 2010 ob 17.00 v veliki dvorani Bojana Pavletiča na Stadionu l.maja pri Boru. ŠD BREG - Košarkarski kamp 2010. Kje? V dolinskem športnem centru. Kdaj? Od 14. do 19. junija. Urnik: od ponedeljka do petka, od 8.00 do 18.00, v soboto od 8.00 do 13.00. Kdo? Dekleta in fantje od 7. do 16. leta. Predvidena prisotnost uglednih gostov slovenske košarkarske reprezentance. Informacije: od ponedeljka do petka od 16.30 do 18.30 na tel. št. 3358445365 (Gioia) in 3484718440 (Martina). SPDT sporoča, da bo vpisovanje za izlet v Črno goro v sledečih datumih: v ponedeljek, 24. in v četrtek, 27. maja, od 19. do 21. ure na društvenem sedežu v Boljuncu, v torek, 25. maja, od 10. do 12. ure na sedežu društva v ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu. Za informacije lahko pokličete Marinko Pertot na tel. štev. 040-413025 ali 328-4717974, ali Franca tel. štev. 338-4913458. BK MAK prireja v soboto, 15. maja, od 8. ure dalje 8. ženski mednarodni balinarski turnir na balinišču v Standrežu. Ob zaključku turnirja v popoldanskih urah bosta potekala nagrajevanje in družabnost; informacije 347-1072598 (Jari). TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razredu »optimist« in »europa-laser«. Podrobnejše info. so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, email: tpkcntsirena@libero.it. AŠD SK BRDINA - organizira 26. in 27. junija, dvodnevni izlet v »Mirabilandio«. Vpisovanje je možno ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentaborska ul. 38, od 20. do 21. ure. Informacije: Sabina 348-8012454, www.skbrdina.org,info@skbrdina.org. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi otroke in mladinke/ce (8-15 let) na najboljši cheerleading/cheerdance kamp v okolici »FCC Tabor Alpe Adria«, ki bo potekal od 2. do 5. avgusta v Piranu. Vprašanja in prijave sprejemamo do 02. junija na info@cheerdancemillenium.com ali 349-7597763 Nastja! Na goriškem atletskem stadionu na Rojcah je bil deželni finale v lahki atletiki za dijake višjih srednjih šol. Letos je bil namenjen le dijakom in dijakinjam prvih letnikov (naraščajniki). Pravico do nastopa na tej fazi si je priborilo tudi šest dijakov naših goriških šol, pet licejskega pola Gregorčič/Trubar in dijak tehničnega pola Cankar/Vega/Zois,. Najboljšo uvrstitev je dosegla od-bojkarica Mateja Petejan (Gregorčič) z 2. mestom v metu 3 kg težke krogle. Z izidom 9,70 metra je le za 20 centimetrov zaostala za zmagovalko. Martin Novak (Zois), ki sicer redno tekmuje v troskoku, je v daljini zasedel 3. mesto z izidom 5,53 metra. Če bi skakal kot na pokrajinski fazi (5,80 m) bi bil drugi. Atletinja Karol Paulin (Gregorčič) je v metu diska (1 kg) z izidom 25,18 m zasedla 4. mesto. Do zadnjega meta je bila tretja. Pol kilograma težji disk je hokejist na rolerjih Jan Mauri (Gregorčič) zalučal 22,34 metra daleč, kar muje med fanti navrglo 8. mesto. Erik Sivec (Gregorčič) je bil v teku na 300 m 12. z izidom 43,00 sekunde. Med tekmovalkami s posebnimi potrebami sta nastopili tudi dijakinji pedagoškega oziroma družboslovnega liceja Slomšek iz Trsta. V teku na 100 m sta se Elina Zobec in Sara Verginella uvrstili na 2. oz. 3. mesto. NOGOMET - V ŠTANDREŽU Turnir Daniele Danielis v polnem teku Pri Juventini v Štandrežu je v polnem teku 9. mednarodni turnir Vito in Daniele Danielis, na katerem nastopa 16 ekip cicibanov iz Italije in iz Slovenije. Na štandre-škem igrišču igrajo igrajo vsak dan po štiri tekme, in sicer ob 18. in ob 19. uri. Turnir bo končal 22. maja. Dosedanji izidi: Hit Go- Mateja Petejan rica - Villesse 11:0, Pro Romans - Juventi-na 1:5, Mossa - Sovodnje 0:0, Adria Mladost Sovodnje - Capriva 5:0, Brda - Pro Gorizia 5:0, Azzurra - Gonars 2:1, Centro Sedia - Pro Romans 4:0, Hit - Mossa 10:0, Bilje - Ju-ventina 5:4, Villesse - Sovodnje 1:0, Brda -Cormoneese 10:0, Capriva - Gonars 1:1, Pro Gorizia - Kras 2:0. ODBOJKA - UNDER13 ŽENSKE Sloga Dvigala Barich - OMA 0:3 (12:25, 15:25, 15:25) SLOGA DVIGALA BARICH: Čufar, Feri, Ferluga, Gornik, Kocman, Košuta, Ko-vačič, Mojca in Urška Petaros. Trener Martin Maver V tej tekmi so najmlajše Slogašice nastopile v okrnjeni postavi in v še mlajšem sestavu kot običajno, kar se je seveda poznalo predvsem pri gradnji igre. Sprejem ni bil najboljši (medtem ko so bile pri igranju prve žoge nasprotnice neprimerno boljše), kar je seveda pogojevalo nadaljnjo gradnjo. Slogadice so se sicer po svojih močeh trudile, nasprotnik pa je bil tokrat vendarle premočan. Dom - Sokol 58:59 (8:26, 20:35, 38:45) DOM: Voncina 2, Belli 5, Col-lenzini, Cej 5, Čotar nv, Garra 11, Kos 7, Bon 6, Gratton 11, Kristancic 11, Zavadlav nv, trener Jan Zavrtanik. SON: 21, PON: nihče, 3T: Belli, Cej in Garra 1. SOKOL: Guštin 2, Spadoni 11, Kocman nv, Rogelja 3, Hrovatin, Umek 14, Piccini 4, Budin 19, Vidali 6, trener Marko Emili. SON: 24, PON: Budin in Vidali, 3T: Spadoni 2, Umek in Rogelja 1. Angelo Spadoni je nedvomno junak derbija promocijske lige med Domom in Sokolom. Tako so se Sokolovci maščevali za poraz, ki so ga utrpeli v Nabrežini proti Domovcem v prvem krogu playoffa. Začnimo pa od začetka. V prvi četrtini so gostje takoj prevzeli pobudo in popolnoma nadigrali nemočne gostitelje. V tem delu je blestel predvsem Budin, ki je dosegel kar 16 točk od končnih devetnajstih. Na drugi strani so varovanci trenerja za-vrtanika samo opazovali igro zagrizenih gostov, igrali nezbrano in nemoti-virano Posledica tega je bil izid 26:8 v prid Sokolovcev ob koncu prve četrtine. V drugi četrtini so se Domovci nekoliko zbrali in z boljšo obrambo z Grattonom in Kristancicem na čelu nekoliko znižali zaostanek. Na drugi strani pa je Jan Umek poskrbel za to, da je Sokol šel na odmor s še vedno visoko prednostjo petnajstih točk. Kljub visoki razliki se v derbiju lahko zgodi vsega. Z odlično tretjo četrtino so Belli in soigralci (pri katerih se je poznala odsotnost Furlana) razpolovili zaostanek in se približali gostiteljem (pri katerih so bili odsotni Malalan, Hme-ljak, Križman in Vescovi) ob koncu če- Angelo Spadoni kroma trtine pri izidu 38:45. Tedaj je bil ves zalet na strani Domovcev, ki so v prvi polovici zadnje četrtine dodatno znižali zaostanek po zaslugi natančnega izvajanja prostih metov. Dve minuti pred koncem so Domovci izenačili in nato tudi povedli s točko razlike. Nato je stopil v ospredje Spadoni. Trem prostim metom je dodal še trojko, ki je omogočila Sokolu vodstvo pri izidu 57:56 petnajst sekund pred koncem tekme. Nato je bila nad Bellijem storjena osebna napaka, tako da je sledji imel na razpolago dva prosta meta 6 sekund pred iztekom časa. Zadel jih je oba, tako da so Domovci povedli 58:57. V šestih sekundah pa je Spado-ni pretekel celotno igrišče, prišel do Domovega koša in iz težkega položaja vrgel na koš. Žoga je nekaj časa plesala po obroču in nato šla skozi obroč. Sokol je tako zasluženo slavil, v Do-movem taboru pa je bilo vidno razočaranje, saj so bili Domovci do poslednje sekunde le korak od zmage. (av) 22 Četrtek, 1B. maja 2010 JAZZ - Danes in jutri Evropski jazzovski orkester v Ljubljani in Novi Gorici Evropski jazzovski orkester bo letošnjo evropsko turnejo sklenil z dvema koncertoma v Sloveniji. Pod taktirko dirigenta, aranžerja, saksofonista in skladatelja Tadeja Tomšiča bo dre-vi ob 20. uri nastopil v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, dan pozneje pa ob 20. 15 še v Kulturnem domu Nova Gorica. Danska organizacija Swinging Europe vsako leto s skupino jazz producentov Zveze evropskih radijskih postaj izbere zasedbo najbolj perspektivnih jazz glasbenikov iz Evrope in jih poveže v Evropski jazz orkester. Izbere tudi dirigenta, s katerim nova zasedba v pomladnih mesecih krene na koncertno turnejo po Evropi. Letos so izbrali slovenskega dirigenta Tomšiča. Ta je program sestavil iz nekaterih že znanih skladb evropskih komponistov, kot sta pred kratkim umrli Peter Herbolzheimer in slovenski skladatelj Jože Privšek. Letošnji orkester sestavlja 19 evropskih glasbenikov, starih med 18 in 30 let. Letošnji koproducent projekta Swinging Europe in turneje evropskega jazz orkestra je tudi RTV Slovenija. Turneja mladih jazzistov se je za- čela 28. aprila na Danskem in je krenila proti Poljski, se ustavila v Nemčiji, na Češkem, Slovaškem in v Avstriji, sklenila pa se bo s koncertom v no-vogoriškem Kulturnem domu. Glasbenikom se bo na koncertu, s katerim kulturni dom zaključuje iz-venabonmajsko ponudbo koncertov za letošnjo sezono, priključila pevka Nina Strnad. Mlada pevka prihaja iz razreda profesorice Nade Žgur, glasbeno šolanje pa bo jeseni nadaljevala v ZDA pri sloviti pevski pedagoginji Nancy Marano. Cilj oblikovanja Evropskega jazz orkestra je povezovanje dediščine različnih evropskih jazzovskih kultur in sredin ter njeno oživljanje skozi kompozicije obetavnih in tudi že priznanih komponistov. Prav tako želi orkester vzpodbuditi možnost izmenjave izkušenj ter s tem izobrazbe in razvoja profesionalne poti mladih glasbenikov. Od leta 1998, ko so prvič izoblikovali takšen jazz orkester, pa do danes je na 205 koncertih v 35 državah sodelovalo 276 glasbenikov. V orkester so bili povabljeni tudi slovenski glasbeniki, med njimi Blaž Trček, Jure Pukl, Rok Štirn in Jaka Kopač, piše na spletni strani Cankarjevega doma. (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST SSG V petek, 28. maja ob 20.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. / Ponovitve: v soboto, 29. ob 20.30 in v nedeljo, 30. maja ob 16.00. Stalno gledališče FJK Il Rossetti Danes, 13. maja ob 20.30 / Davide Ca-labrese in Lorenzo Scuda: »Oblivion show«. Režija: Gioiele Dix. / Ponovitve: v petek, 14. maja ob 20.30. GORICA Kulturni dom (Ul. Brass 20) Jutri, 14. maja ob 20.30 / Zaključni gledališki komični večer v sklopu festivala "Komigo"; Mauro Fontanini: »Il ma-trionio puo attendere (Poroka lahko počaka)«. Nastopajo: Marco Dallan, Erica Laprocina, Graziana Stallone, MAttia Vecchi, Adonella Greco, Laura De Carli in Francesco Piscopo. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Veliki oder Danes, 13. maja ob 19.30 / Anton Pav-lovič Čehov: »Platonov«. Jutri, 14. maja ob 19.30 / William Shakespeare: »Julij Cezar«. V soboto, 15. maja ob 19.30 / Boštjan Tadel: »Ponudba in povpraševanje«. / Ponovitve: v torek, 25. in v sredo, 26. ob 19.30 ter v četrtek, 27. maja ob 17.00. V pondeljek, 17. maja ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Platonov«. / Ponovitve: v torek, 18. ob 18.00,v sredo, 19., v četrtek, 20., v soboto, 22. in v ponedeljek, 24. maja ob 19.30. V petek, 21. maja ob 19.30 / Anton Pav-lovič Čehov: »Uh ljubezen«. Mala drama Jutri, 14. maja ob 20.00 / Ulrike Syha: »Zasebno življenje«. V soboto, 15. maja ob 20.00 / Kristijan Muck: »Vehikel«. V torek, 18. maja ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«. V sredo, 19. maja ob 20.00 / Ernst Lu-bitsch: »Ko sem bil mrtev«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Jutri, 14. maja ob 19.30 / Ivo Martinic: »Drama o Marjani in tistih okrog nje«. Danes,13. maja ob 19.30 / Molière: »Skopuh«. / Ponovitve: v četrtek, 13., v ponedeljek, 18., v petek, 21., v torek, 25., v sredo, 26. v četrtek, 27 ter v ponedeljek, 31. maja ob 19.30. V soboto, 15. maja ob 19.30 / Bertold brecht: »Bobni v noči«. / Ponovitve: , v torek, 18. ob 15.30 in ob 19.30 V sredo, 19. maja ob 19.30 / Steven Sater in Duncan Sheik: »Pomladno pre- bujenje«. / Ponovitve: v četrtek, 20. maja ob 19.30. V ponedeljek, 24. maja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merill: »Su-gar - Nekateri so za vroče«. Mala scena Danes, 13. maja ob 20.00 / Simona Se-menič: »5fantkov.si«. / Ponovitve: v petek, 21. in v ponedeljek, 31. maja ob 20.00 V soboto, 15. maja ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. / Ponovitve: v petek, 18. maja ob 20.00. V sredo, 19. maja ob 18.00 / Eric-Emmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. / ob 20.00 / Peter Rozman: »Skok iz kože«. V četrtek, 20. maja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. / Ponovitve: v torek, 25. maja ob 18.00. V sredo, 22. maja ob 20.00 / Gregor Ču-šin: »Hagada«. V ponedeljek, 24. maja ob 20.00 / Kurt Weil in Bertold Brecht: »Hrepenenja«. V sredo, 26. maja ob 20.00 / Gregor Sterniša: »Žabe«. / Ponovitve: v četrtek, 27. maja ob 20.00. Cankarjev dom V ponedeljek, 31. maja ob 9.00 in 11.00 Štihova dvorana / Priredba in pa-rafraziranje besedila po Franu Levstiku: Ira Ratej: »Martin in Gregor ali od junaka do bedaka«. Režija: Matjaž Latin. Nastopata: Pavle Ravnohrib in Boštjan Gombač. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V petek, 27. maja ob 20.30 / G. Verdi: »Otello«. / Ponovitve: v soboto, 29. maja ob 17.00, v torek, 1., v četrtek, 3. ob 20.30, v soboto, 5. in v nedeljo, 6. ob 16.00 ter v ponedeljek, 8. junija ob 20.30. KRMIN Enoteka V petek, 21. maja, ob 21.00 / Snovanja 2010: koncert »Noche de musica y vino«; nastopali bodo kitarista Martina Gereon in Franko Reja, harfistka Ta-tiana Donis, na tolkalih bo zaigral Francesco Gavosto, plesale bodo Kristina Di Dio, Raffaella Petronio in Irene Sambo; vstop prost. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom Jutri, 14. maja ob 20.15 / »European jazz orchestra«. Dirigent: tadej Tomšič; vokal: Nina Strnad. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 13. maja ob 20.00 / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Cristian Mandeal; solistka: Priya Mitchell - violina. PRIREDITVE V sredo, 19. maja ob 20.00 / »Življenje znotraj zvoka«. Neofonia. Dirigent: Steven Loy. V četrtek, 20. maja ob 20.30 / Nastopata skupini: Tanya Tagaq (Cambridge Bay, Nanavut, Kanada), Mahmoud Ahmed & Alamayehu Eshete + Badu-me's Band (Etiopija, Bretanija). V četrtek, 20. maja ob 19.00 Gallusova dvorana / Georges Bizet: »Carmen«. Opera v štirih delih. Režiser: Charles Roubaud.. NAsopajo: Operni solisti in zbor ter orkester SNG Opera in balet Ljubljana. V soboto, 22. maja ob 20.00 Dvorana Slovenske filharmonije / Letni koncert; APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Dirigent: Sebastjan Vrhovnik. AKC Metelkova V soboto, 22, maja ob 23.00Channel Zero / La Minor iz (St. Petersburga). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Muzej Revoltella - (Ul. Diaz 27): je na ogled razstava slikarja Giorgia Carme-licha pod naslovom: »Futuristicherie (Viaggi d'arte tra Trieste, Roma e Praga«. Na ogled je tudi razstava: »Futu-rismo russo. Opere di una collezione«. Urnik: od 10.00 do 18.00. / Za več informacij: tel.: 040 - 6754350; fax: 0406754137; e-mail: revoltella@comu-ne.trieste.it. Salone degli Incanti - bivša ribarnica: danes, 13. maja ob 19.00 bo otvoritev rzstave: »Sodobnega hrvaškega kiparstva«. Razstava bo odprta od 14. maja do 16. junija; od ponedeljka do petka. od 12.00 do 20.00 ter v soboto in nedeljo od 10.00 do 20.00. Železniški muzej na Campu Marziu (Ul. Giulio Cesare 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Palača Gopcevich - dvorana Attilio Selva (Ul. Gioachino Rossini 3): je a ogled fotografska razstava pod naslovom. »Due fiorini soltanto - Sebastia-nutti e Benque fotografi a Trieste«. Urnik: od 9.00 do 19.00. OPČINE Prosvetni dom: zaradi velikega povpraševanja, bo fotografska razstava: »Ljudje prvega maja: trideset let praznika dela v Trstu«, odprta do sobote, 15. maja in sicer med 16.00 in 19.00 uro. Bambičeva galerija: je na ogled slikarske razstave umetnika Vincenza Cec-heta pod naslovom: »Sprehodi«. Razstava bo odprta do 30. maja, tudi ob sobotah in nedeljah. REPEN Muzej Kraška hiša: do 16. maja je na ogled fotografska razstava Rafka Dol-harja pod naslovom: »Podobe s prehojenih poti«. Urnik: ob urah odprtja muzeja (nedelje in prazniki: od 11.00 do 12.30 in ob 15.00 do 17.00, ali po dogovoru: 040 - 327240). ZGONIK COŠ Prvi Maj 1945: skupaj s šolo Lojze Kokoravc Gorazd, vabita na ogled fotografske razstave Biserke Cesar pod naslovom: »Afriški pogledi otrok«. Urnik: med tednom od 10.00 do 16.00, od 10. do 21. maja. NABREŽINA Kavarna Gruden: je na ogled razstava Klavdije Marušič: »Kraški samotarji«. Urnik ogleda: v času odprtja kavarne. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galerija A. Kosič (Travnik 61 - Raštel 5/7) je na ogled razstava mednarodnega likovnega simpozija Slovenija, odprta za umetnost 2009, ki je potekal na Sinjem Vrhu pod naslovom;»Druga narava«. Urnik: do 31. maja od torka do sobote med 9. uro in 12.30 ter med 15.30 in 19.30 (vhod na Raštelu 5/7, trgovina Kosič). Kulturni Center Lojze Bratuž: je na ogled razstava pod naslovom: »Skriti obrazi Aleksandrije«. Palača della Torre (Ul. Diaz 1/1 v Me-dei): še danes je na ogled »1/1 Me-deART gallery« razstavljata Miran Vi-žintin digitalne fotografije iz serije »Delicate Sound of Colours« in Daniele Bianchi skulpture Urnik: od petka do sobote med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro). Galerija Modra's:v Doberdobu, v organizaciji kulturnega društva Jezero v Doberdobu je na ogled skupinska razstava likovnih del, ki so jih izdelali udeleženci mednarodne kolonije Monošter 2008 na Madžarskem. Razstavljajo: Baky Péter (Madžarska), Borsos Péter (Madžarska), Paolo Cervi Kervischer (Italija), Csuta Gyorgy (Madžarska), Endre Gontér (Slovenija), Goce Ka-lajdžiski (Slovenija), Karacsony Kata (Madžarska), Metka Kavčič (Slovenija) in Kovacs Ferenc (Madžarska); na ogled bo do 20. maja. KULTURNI DOM: v četrtek, 13. maja ob 18.00 bo odprtje razstave :» Platnic časopisa Isonzo - Soča od leta 1999 do leta 2009«. Urnik: na ogled bo do 28. maja od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15.30 in 18. uro ter med prireditvami. POKRAJINSKI MUZEJI V GRAJSKEM NASELJU: od 30. maja bo na ogled razstava digitalne fotografije tiskane na platno, pod naslovom: »Avtorski tekstil«. Dela predstavljajo Giu-lio Calderini, Fabio Fonda, Elisabetta Gon, Mauro Mauri, Ter Lorella Klun in Paul D. Redfern, člana fotokluba Skupina 75. Urnik: odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. RONKE Kavarna Trieste (Trg Oberdan): je na ogled razstava fotografij Borisa Prinči-ča z naslovom: »Cvetje, vrtovi in koz-mična harmonija«. Ogled bo možen do 12. junija. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom (Mala galerija Mira Kranjca): je na ogled slikarska razstava Magdalene Cej. Kosovelov dom: (Velika galerija): do 4. junija je na ogled razstava Megije Ur-šič Calci pod nasovom: »Muza v mozaični odeji«. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00. Kosovelov dom: je na ogled razstava fotografij Riccardija Toffolettija pod naslovom: Znotraj vasi - Nadiške doline 1968. TOMAJ Krajevna skupnost: v soboto, 29. maja bo otvoritev razstave: »V osrčju dežele terana«. KOPER Središče Rotunda (Destradijev trg 11, stari zapori): je na ogled fotografska razstava foto kluba »Žarek«. PORTOROŽ Skladišče soli Monfort: je na ogled slikarska razstava umetnika Tona Lapaj-ne pod naslovom: »Zemlja v nebu«. Rastava bo trajala do junija. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. -/ TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. Pilonova galerija: je na ogled razstava Radka Oketiča pod naslovom: »Ilustracije in satira«. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do na-daljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): je na ogled razstava Petra Črneta pod naslovom: »Videti, česar znanost ne vidi«. Razstava bo na ogled do junija. Galerija CD: do 13. junija je na ogled kulturno-zgodovinska razstava »Armenska tradicja med svetom in svetim«. Mala Galerija: do 23. maja je na ogled rastava armenskega slikarja, ilustratorja in scenografa Ašota Bajandurja (1947 - 2003). Vstop prost. Narodna in univerzitetna knjižnica: je na ogled razstava knjig: »Zakladi Univerzitetne knjižnice v Budimpešti ob njeni 450-letnici«. Galerija Kapelica (Kersnikova 4): danes, 13. maja ob 21.00 bo otvoritev razstave umetnice Metke Zupanic pod naslovom: »How To Kill Something In Me«. Na ogled bo do 26. maja. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): danes, 13. maja ob 19.00 bo otvoritev razstave Roberta Faganela. O razstavi in umetniških delih bo spregovoril likovi kritik prof. dr. Mirko Juteršek. Večer bo obogaten z glasbenim programom v izvedbi tam-buraške skupine biserica. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 1B. maja 2010 2B 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Kamorkoli naokoli... po svetu: Kamnolom Deželni Tv dnevnik Slovenski film: Kratki filmi Martina Turka, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 14.10 Aktualno: Bonta sua 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.50 Sveta maša, Papež Benedikt XVI na obisku v Fatimi 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.30 20.00, 23.15 Dnevnik 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.30 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.30 Kviz: Soliti ignoti - Identita ignote 21.10 Nan.: Donna Detective (i. L. L. del-la Rovere) 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Ve-spa) 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.35 Dok.: Svizzera, Ginevra, Zermatte e le terme di Loekerbad 7.00 Variete: Cartoon Flakes, vmes Zorro 8.15 L'albero azzurro 9.00 Aktualno: Il cercasapori - Sms Consumatori 9.45 Aktualno: Rai Educational - Cult Book Classic 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 20.30, 23.20 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno 14.45 Aktualno: Italia sul Due 16.10 Nan.: La signora del West 16.55 Kviz: Cuore di mamma 18.05 Dnevnik - L.I.S. 18.10 Dnevnik in športne vesti 19.00 Variete: Secondo Canale 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 21.05 Aktualno: Annozero (v. M. Santo-ro) 23.35 Aktualno: Peccati - I sette vizi ca-pitali 1.15 Dnevnik - Parlament V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Deželni dnevnik 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.10 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.15 Aktualno: Speciale Cominciamo bene - Prima 10.10 Aktualno: Cominciamo bene, sledi Cominciamo bene 10.30 Aktualno: Speciale Tg3 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Chiediscena 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 19.30, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 15.15 Kolesarstvo: 93° Giro d'ltalia 17.00 Processo alla tappa 18.10 Aktualno: Cose dell'altro Geo 19.00 21.05 Dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Il principe e la fanciulla 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.10 Nan.: Law & Order 23.20 Variete: Parla con me 0.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Nan.: Magnum P.I. Nan.: Charlie's Angels Nan.: Nash Bridges Nan.: Carabinieri 4 17.10 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nan.: Distretto di polizia 3 Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino Film: Mister Roberts (kom., ZDA, '55, r. J. Ford, i. H. Fonda) Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Destini incrociati (dram., ZDA, '99, r. S. Pollack, i. H. Ford) 0.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Paura (triler, ZDA, '96, r. J. Foley, i. M. Wahlberg) Nočni dnevnik, pregled tiska in vremenska napoved 12.00 12.55 14.05 15.10 16.20 18.55 19.35 20.30 21.10 21.50 0.05 1.50 Canale S 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 1.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. Ficarra & Pi-cone) Nan.: I delitti del cuoco Aktualno: Terra! Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.05 6.40 8.50 10.35 12.25 13.40 14.05 14.20 14.45 15.10 16.10 16.40 17.15 19.30 20.30 21.10 23.35 0.00 2.00 # 7.00 8.05 9.00 9.30 10.00 10.50 12.00 12.45 14.05 15.05 17.00 19.10 20.00 20.05 20.30 21.00 Nan.: Reba 17.40 Risanke Dok.: Capogiro Nan.: Grey's Anatomy 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Risanka: American Dad Resničnostni show: La Pupa e il Secchione - Il ritorno Risanka: I Griffin 20.05 Risanka: Simpsonovi Nan.: Kyle XY Nan.: Jonas Nan.: Sonny tra le stelle Nan.: True Jackson, VP Nan.: La vita secondo Jim Kviz: Viva Las Vegas (v. E. Papi) Kviz: Fenomenal (v. T. Mammuca-ri) Variete: Mai dire Pupa Film: E gia ieri (kom., It., '04, r. G. 22.45 Aktualno: Il Rossetti 23.35 Dnevnik Montecitorio 23.40 Šport: Basket Snaidero Ud - In-contro Play off 11/05/2010 LA 6.00 7.00 10.00 11.00 11.10 12.30 13.05 14.05 16.00 18.00 19.00 La l Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Focus Punto Tg, sledi Omnibus Life Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: The District Film: Tempesta sul Nilo (pust., V.B., '55, i. L. Harvey) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Relic Hunter Nan.: Crossing Jordan 20.00 1.15 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Resničnostni show: S.O.S. Tata 23.15 S.o.S. Adolescenti - Istruzioni per l'uso 0.10 Variete: Victor Victoria (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.05 Otr. nan.: Telebajski 10.35 Pod klobukom (pon.) 11.10 Nan.: Berlin, Berlin 11.35 Sveto in svet (pon.) 13.00 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Nan.: Danes dol, jutri gor (pon.) 13.45 Piramida (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Cofko Cof 16.05 Kratki igr. film: Ko mame ni doma 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 Odd. za mlade: (Ne)pomembne stvari: zdravje 18.25 Žrebanje deteljice 18.35 Risanke 19.55 Tednik 20.45 Dok. odd.: Operacija 2-1-13-62 21.50 Minute za jezik 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Globus (pon.) 0.15 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 13.05.1992 (pon.) 0.40 Dnevnik (pon.) (t Slovenija 2 Manfredonia, i. A. Albanese) 6.30 9.00, 1.30 Zabavni infokanal Dnevnik - Pregled tiska 7.00 Infokanal 8.00 Otroški Infokanal 10.30 Proslava od Dnevu Evrope : Tele 4 11.50 Globus (pon.) 12.20 Iz arhiva Tv dnevnik 13.05.1992 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 12.45 Dok. odd.: Ogroženi raji (pon.) Dnevnik 14.15 Na lepše (pon.) Storie tra le righe 14.45 Slovenska jazz scena Variete: Domani si vedra 16.00 Evropski magazin - oddaja Tv Ma- 12.05 Klasična glasba ribor Nan.: Ai confini dell'Arizona 16.30 Med valovi - oddaja TV Koper Ca- Talk Show: Formato famiglia podistria 16.00 Dnevnik - kratke vesti 17.00 Mostovi - Hidak (pon.) Aktualno: La provincia ti informa 17.30 To bo moj poklic (pon.) Variete: ... Copertina da Udine 18.00 Prava ideja! Šport: Volley Time 18.25 Izobr. nan.: Mi znamo (pon.) Risanke 18.45 Igrana nan.: Dr. Who Aktualno: Conosciamo i nostri 20.00 Resničnostni šov: Kdo gre v Afri- ospedali ko? Športne vesti 20.50 Pesem Evrovizije 2010 Aktualno: Archeologie 22.20 Tranzistor Deželni dnevnik 23.00 Nad.: Sodelavka Nan.: Cold Squad 23.50 Film: Pogumno v nove čase (pon.) 13.45 Dnevni program 14.00 23.55 Čezmejna Tv - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Iz arhiva po vaših željah 15.15 Nautilus 15.45 City folk 16.15 Srečanje z... 16.50 Alpe Jadran 17.15 Srečanja v skupnosti Italijanov 18.00 23.20 Med valovi 18.35 23.50 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.10 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.00 Back stage Live 20.15 Avtomobilizem 20.30 Športna oddaja 22.50 Primorski mozaik Tv Primorka 8.00 Dnevnik - Tv Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 23.30 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino (pon.) 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video- strani z novicami 18.00 Brez panike 18.40 Pravljica 20.00 23.00 Dnevnik - Tv Primorka, vremenska napoved, kultura in Polja Evrope 20.30 Pod drobnogledom 21.30 Glasb. odd.: Postaja GO 22.45 Monitor (pon.) 0.00 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Prireditve; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Obračun - satirična oddaja (pon.); 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00-22.00 Glasbeni abonma ; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do repa, hip hop in valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.05 Kratek stik; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reportaža; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.45 Četrtkov klicaj; 17.10 Frekvenca X; 17.45 Šport; 18.00 Slo top 30, lestvica; 18.50 Napovedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za Country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi vir-tuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 13. maja 2010 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno X\ zmerno č—oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg fjlajuui.l topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika C tolmeč o 10/18 videm o 11/20 o pordenon 12/19 O gradec 10/19 trbiž o 9/17 O 8/15 kranjska g. čedad o 12/19 celovec O 10/18 O tržič 10/17 O kranj o 9/18 s. gradec celje 11/19 O maribor o 11/20 m. sobota O 10/20 gorica o 14/20 \ * poreč p o n. gorica 13/19 portorož o 14/19 oumag O ljubljana 12/18 ' postojna O 10/16 KOoVJE ^ črnomelj n. mesto 10/20 o ^^ zagreb 11/21 O v7 pazin o ^NAPOVED ZA DANES Prevladovalo bo nestanovitno vreme s spremenljivo oblačnostjo; pojavljale se bodo plohe in nevihte, ki bodo verjetnejše zjutraj ob morju in na vzhodnem pasu, čez dan pa po nižinah in v Predalpah. Padavine bodo prekinjala sončna obdobja predvsem proti obalnemu pasu. Na ^Trbiškem bo vreme stabilnejše. Spremenljivo do pretežno oblačno bo. Pojavljale se bodo! krajevne padavine, deloma plohe in tudi posamezne nevihte. Pogostejše bodo v zahodni polovici države. Ponekod bo pihal jugozahodni veter.Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne od 15 do 20 stopinj C. Ze nekaj dni v višjih plasteh ozračja dotekajo južnoza- Nad večjim delom Evrope je obsežno ciklonsko območje. hodni tokovi. Do petka bo atmosfera še vedno labilna. Z jugozahodnim vetrom doteka k nam razmeroma vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.37 in zatone ob 20.27 Dolžina dneva 14.50 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 5.22 in zatone ob 21.26 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave. Okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 4.52 najnižje -60 cm, ob 11.13 najvišje 28 cm, ob 16.25 najnižje -20 cm, ob 22.29 najvišje 54 cm. Jutri: ob 5.23 najnižje -60 cm, ob 11.50 najvišje 26 cm, ob 16.56 najnižje -15 cm, ob 22.56 najvišje 50 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........1 5 2000 m............ 4 1000 m .......... 11 2500 m............0 1500 m............ 7 2864 m...........-1 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah dosegel do 6,5, v gorah do 7,5. ¿5 celovec O 9/19 O gradec 9/20 tolmeč o 8/16 trbiž o 7/15 O 7/16 kranjska g. ají, videm o 5C>* 11/20 o pordenon 12/19 5 Ž O 8/19 s. gradec celje 10/20 O maribor o 10/21 m. sobota O 9/22 čedad o 12/19 gorica o 14/20 o n. gorica 12/20 portorož o 13/20 r—(>- umag v^ opatija O tržič 9/18 O kranj o ^ ljubljana 11/19 v n. mesto 9/21 postojna o O 9/17 --- kočevje /v> ^ ptuj o zagreb 10/22 O. V reka 13/20 črnomelj Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo prevladovalo nestanovitno vreme s spremenljivo oblačnostjo. Pojavljale se bodo plohe in nevihte, ki bodo zajele večji del nižin in Predalp. Drugod pa bodo bolj lokalnega značaja. Padavine bodo možne že zjutraj a bodo bolj verjetne čez dan. Pojavljale se bodo tudi delne razjasnitve predvsem proti obali. Proti večeru kaže na stabilnejše vreme. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bodo predvsem na zahodu občasno še krajevne plohe ali nevihte, drugod pa bo delno jasno in povečini suho. Pihal bo jugozahodni veter. V soboto bo oblačno, deževno in hladneje. ŠPANIJA - Zaradi preiskave Frankovih zločinov Garzon se bo moral zagovarjati pred sodiščem MADRID - Španski sodnik Baltasar Garzon, ki je postal znan po preiskavah kršitev človekovih pravic, se bo moral zagovarjati pred sodiščem, ker je pred dvema letoma začel preiskavo o zločinih nekdanjega španskega diktatorja Francisca Franca. Sodnik španskega vrhovnega sodišča Luciano Varela je včeraj odredil vložitev obtožnice proti Garzonu. Sodišče 54-letnemu preiskovalnemu sodniku Garzonu očita, da je s preiskavo zločinov Francovega režima zavestno prekoračil svoja pooblastila in tako zlorabil pravo, poročajo tuje tiskovne agencije. Kdaj naj bi se začel proces proti njemu, še ni znano. Če bo sodišče Garzona spoznalo za krivega, mu grozi konec sodniške kariere, v vsakem primeru pa dela ne bo smel opravljati, dokler bo tekel postopek proti njemu. Garzon je preiskavo o zločinih diktatorja Franca, ki ga krivi za smrt prek 100.000 oseb med državljansko vojno od leta 1936 do leta 1939 oziroma v času diktature do leta 1975, začel leta 2000. Trdil je, da so Franco in njegovi privrženci med državljansko vojno in v prvih letih diktature zagrešili zločine proti človečnosti. Sodnik je nekaj mesecev kasneje preiskavo zaradi kritik o protizakonitem delovanju opustil in zadevo predal regionalnim sodiščem. Špansko vrhovno sodišče, ki je zadevo obravnavalo na podlagi pritožbe dveh skrajno konservativnih skupin in Falangistične stranke, je ocenilo, da Garzon ne more preiskovati zločinov v času Francove diktature, saj so osebe, ki naj bi jih zagrešile, že mrtve, poleg tega pa zanje velja amnestija, uveljavljena po Franco-vi smrti leta 1977. Baltasar Garzon je najbolj znan po preiskavah kršitev človekovih pravic v Latinski Ameriki, med drugim po neuspešnih prizadevanjih, da bi dosegel začetek sojenja nekdanjemu čilskemu diktatorju Augustu Pi-nochetu, ko je ta leta 1998 bival v Londonu. (STA) Baltasar Garzon AVSTRALIJA - Obtožen je vojnih zločinov na Hrvaškem Policija v Novem južnem Walesu prijela Kapetana Dragana ZAGREB - Hrvaško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da je avstralska zvezna policija včeraj v Novem južnem Walesu prijela obtoženca za vojne zločine na Hrvaškem Dragana Vasiljkovi-ca, bolj znanega pod vzdevkom Kape-tan Dragan. Vasiljkovic se je skrival od 30. marca, ko so avstralske oblasti sprejel odločitev o njegovi izročitvi Hrvaški. S hrvaškega pravosodnega ministrstva so še sporočili, da pričakujejo čimprejšnjo izročitev Vasiljkovica. Kot so poročali hrvaški mediji, so avstralskim policistom pomagali njihovi nizozemski kolegi, ki so posredovali podatke za aretacijo Kapetana Dragana. Vasiljkovic je v Avstraliji živel pod imenom Daniel Snedden, ima pa tudi avstralsko državljanstvo. Avstralska policija ga je prijela januarja 2006 na podlagi mednarodne tiralice, ki jo je objavila hrvaška policija. So- STOCKHOLM - Na Švedskem so v torek med predavanjem na fakulteti napadli umetnika Larsa Vilksa, ki je sprožil gnev med muslimani, ker je preroka Mohameda upodobil kot psa. Vilks, ki je predaval o mejah umetniške svobode, ni bil poškodovan. Med predavanjem je iz prve vrste skočil moški, z glavo butnil v predavatelja in mu pri tem zlomil očala. Vilks je nato pobegnil iz predavalnice, v kateri je nastal pravi kaos. Tiskovna predstavnica univerze v Uppsali je povedala, da se je napad zgodil, ko je Vilks slušateljem prikazoval provokativen film s seksualno vsebino. Pred fakulteto pa so bile že pred začetkom predavanja mirne demonstracije. Švedski umetnik je sicer v prete- dišče v Avstraliji je najprej lani jeseni zavrnilo njegovo izročitev, potem pa je avstralsko vrhovno sodišče konec marca letos odločilo, da ga bodo izročili na Hrvaško. Tožilstvo v Šibeniku Vasiljkovica med drugim bremeni kršitve ženevskih konvencij med letoma 1991 in 1993 na območju Knina in Benkovca. V obtožnici ga bremenijo tudi načrtovanja napada na policijsko postajo na območju Gline leta 1991, za omenjena kazniva dejanja pa je predvidena 20-letna zaporna kazen. Kapetan Dragan je priznal, da je bil poveljnik srbskih enot na Hrvaškem, zanikal pa je sodelovanje v zločinih, za katere ga bremenijo. Vasiljkovic je bil rojen v Beogradu, v otroštvu pa se je z družino preselil v Avstralijo. Leta 1991 se je vrnil v Srbijo in je bil poveljnik srbskih pa-ravojaških skupin, ki so sodelovale v vojni na Hrvaškem. (STA) Dragan Vasiljkovic ŠVEDSKA - Med predavanjem na univerzi Napadli umetnika, ki je Mohameda narisal kot psa Lars Vilks klosti dobil že vrsto groženj, to pa je bilo prvič, da so ga fizično napadli. Mohameda v telesu psa je narisal, potem ko je danski časnik objavil karikature muslimanskega preroka, ki so sprožile ostre proteste muslimanov po svetu. (STA) ZDRAVJE - European Heart Journal Predolg delavnik lahko povzroči težave s srcem PARIZ - Ljudje, ki svoj delovni čas dnevno prekoračijo za tri ure ali več, so v 60 odstotkih bolj podvrženi težavam s srcem, kot tisti, ki delajo po običajnem, ose-murnem delavniku. Tako je pokazala študija, katere rezultate je včeraj objavil časnik European Heart Journal. Raziskava je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP trajala dlje časa, v njej pa je sodelovalo 6014 britanskih prostovoljcev. Med njimi je bilo dve tretjini moških, ki so bili ob začetku raziskave v 90. letih prejšnjega stoletja povsem zdravi in niso imeli težav s srcem. V 11 letih, kolikor je raziska- va trajala, je 369 prostovoljcev umrlo zaradi koronarne srčne bolezni ali pa so preživeli srčni infarkt. Ko so strokovnjaki upoštevali dejavnike, kot so kajenje, prekomerna telesna teža in povišana raven holesterola, so ugotovili, da imajo tisti, ki dnevno naredijo tri do štiri nadure, za okoli 60 odstotkov večje tveganje, da zbolijo za eno od srčnih bolezni. Raziskava je med drugim še pokazala, da nadure največkrat delajo mlajši moški. Znanstveniki ob tem poudarjajo, da je povezava med podaljšanim delavnikom in težavami s srcem očitna, da pa je težko oceniti, zakaj pride do težav, saj so okoliščine lahko zelo različne. (STA)