419
Podučne stvari.
Tepežnica.
Od cerkniškega jezera. Mnoge 80 šege in navade med ljudstvom. Že od starih časov so se ohranile, da-situdi se jih je že mnogo opustilo. Pa kar ljudem hasne, kar jim je mnogokrat na korist, ne pustijo hitro iz spomina. Vzlasti pri mladini zapazimo, kako rada hrepeni vedno le po prijetnih časih, igrah in veselicah itd. Kako na pr. se posebno otroci ovesel6 zgodnje spomladi, ki morejo skakaje se radovati pod prostim nebom na prijetni livadi, — kako prijetni so jim velikonočni pirhi ali pisanke, kako težko že čakajo Miklavževega dne, se ve da nič manj veselja-polne so jim tudi božične jaslice. Pa komaj se otroci božičnih jaslic nagledajo, približa se jim prijetni dan, dan nedolžnih otročičev. Oj veselje! pojdimo tepež-kat!    Že poprejšnji dan si pletejo sibice^  ktere so si
zato pripravili, da na omenjeni dan zarano ubožni otro-čiči korakajo iz hiše v hišo premožnih. Lepo in smešno je videti pri omikanih, ki pride nedolžno otroČiče spodobno prosit rešenja. S šibico v roki preteplje okoli in gre tudi do gospodov viših stanov, od kterih se gotovo nobeden ne vrne brez darii.
Ali zdaj poglejmo neomikano ljudstvo po deželi. Gled6 na to največ te vrstice pišem obžalovaje, da se pri tepežkanji v naših krajih tolikošna surovost godi. Po več otrok lazi iz hiše v hišo tako nadležno, bodi-si da so otroci premožnih ali ubožnih starišev, da bi se mogel človek pred to nadlogo skrivati ali cel6 trdo zapirati.
Naj bi vendar starisi, ki so pametni, ne pustili odraslim otrokom klatiti se okoli ta dan, in premožnejši naj bi se tudi sramovali beračiti na tej poti. In ne bo se tolikošna drhal otrok vlačila sem ter tje. Ker jih starisi brez vsega poduka puščajo okoli, zato ni čuda, da nekteri tudi po dvakrat pridejo in prisedši do človeka že od daleč kriče: „reši se! reši se!" potem pa pretepajo silovito.
Ker se ne spominjam, da bi bil že kdo o tem v „Novicah" kake črtice kedaj spisal, in ker mnogo naših slovenskih starišev „Novice*' čita, potrebno se mi zdi, da omenim, kako se je iz nedolžne navade izcimila škodljiva razvada!
Učitelji, ki so sejavci potrebnih naukov po kmetih, naj bi mladino pri dobrih prilikah v tem podučili. Odrasla mladost pa, ki se omenjeni dan tako po živinsko tepe^ naj bi pomislila, da nesreča je človeku vedno za petami. Jaz poznam človeka, ki je bil tako vdarjen, da je na tistem udarcu raka dobil — toraj le pamet na „Pametvo"!                                     Si m. Puncah.