Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka i din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1. Telefon St. 73. Leto XXIV. Št. 3. iKran), 20. januarja 1940 Izhaja vMko soboto. Naročnina: celoletno 40*- din, polletno 20*- din, četrtletno 10*- din. Ob zagrebškem obisku 2ivimo v času, k5 je poln nemira, pohi dušeče atmosfere, ki obeita nevihto in vihar nad razdvojenimi, sprtimi in v sovražnih fromtah se nahajajočimi evropskimi narodi. Povojni rod in ravnotežje sil mod državami Evrope, za kutera smo tako varljivo mislili, da sta "talna, pa so bile to le goljufive sanje in utopija, sta porušena, in sedaj smo priče trenutkom in dogodkom, ko se porajajo in napovedujejo nove bodoče oblike ureditve in organizac je stare že tolikokrat preoblikovane evropske celine. Na delu so sile, ki z ognjem in mečem rušijo stare in postavljajo nove meje, ki hočejo nakazati konture novih državnih tvorb, katere naj predstavljajo Evropo bodočih dc-oenijev. Kakšna bo ta Evropa, katere bodo te države, danes ne vemo, ker si dva tabora lastita pravo po zmagoviti vojni zarisati meje teh držav, načrti in cilji obeh taborov pa so — kar edino nam jo jasno že danes — tako zelo diametralni. Jugoslavija ni v vojnem stanju. Vendar zu-to ni nič čudnega, če je skoro vse naše zanimanje in naša pozornost v tej ..živčni vojni", v tej negotovositi in dražeči napetosti evropskega položaja, ko more majhna iskrica pognati v vojno vso Evropo, koncentrirana le ua zunanjepolitične dogodke, ter domača, notranja državna vprašanja v tej zvezi zadobiva-jo le sekundarni, podrejeni pomen. Heterogenost elementov našega notranje-poli-tičnoga držuvnega življenju pa nam nudi dovolj vzrokov za to, da rešitvi in definitivni konsolidacij!! na*Sih domačih notranjei-poliitič-nih prilik posvetimo primarno, to je glavno in nejvečjo ter najskrbnejšo pozornost. Odkar je geneza našega domačega držuvnega življenja po zgodovinskem 26. avgustu !■ 19^9, ko so se odigrali v naši neposredni bližini na Brdu in na Bledu tako važni dogodki, krenila v čisto drugo smer in je med o-dločujočiinj faktorji države in na najvišjem mestu zmagal duh zdrave, koristne, le moči in ugledu Jugoslavije ter zadovoljstvu njenih, v prijateljstvu in slogi povezanih narodov Srbov, Hrvatov in Slovencev — služeče avtono-mistične misli nud pogubnim, škodljivim, trajni narodni razdor in gospodarsko škodo povzro-čnjočim centralizmom, '.nora biti naš interes ua notranji ureditvi države še tem večji, naše Sodelovanje tem aktivnejše in intenzivnejše. Po tej motumorfozi v našem državnem življenju, ko so padle dvajsetletne ovire centralizmu, ki so dušile vsak razvoj narodnega, kulturnega in gospodurskega življenja Hrvatov in Slovencev, ko si bomo v banovini Sloveniji, ki se pripravlja, lahko nemoteno uredili vsa vprašanja kulturnegu, gospodarskegu in socialnega značaja, je nušu dolžnost, da s>v ves slovenski narod kot celotu, pa tudi vse organizacije in poedinci zanimamo in skrbimo za končno ureditev svojega državno-pravnega življenja. K temu našemu udejstvov.mju in interesu za domače, notranje-politične zadeve in razmere nas zadnje čase iz naše prevelike zaverovanosti v potek evropskih dogodkov kličeta in zoveta na sveta domača tla dva velepo-membna dogodka. Ali nam ni za Novo leto naš iskreno ljubljeni voditelj g. dr. Korošec, ki se tako redko kdaj oglasi v javnosti, izrekel kot voščilo ob prelomu dveh desetletij naravnost zgodovinsko važne besede in nam v svoji državniški modrosti, izkušenosti ter informiranosti podal temeljne smernice našega bodočega no-tianjc-poliftičnega dela, opojzoril nas j,e na nevarnosti, proti katerim se moramo boriti, z besedami: „Tri stvari so, ki mi delajo skrb z« nastopajoče leto: To so komunisti, svobodni zidarji in tujci. Qui capere potest, capiat!" Mar se ne bomo držali besed našega prvega dižavnika, predsednika senata, g. dr. Korošca, kateri je s svojo modrostjo in državniško sposobnostjo pridobil za svoj državno politični koncept, ki mu je najvišji namen le blagor celokupne Jugoslavije in ne posameznega Dva svetova Leto 1939 bo ostalo eno najvažnejših let v zgodovini Evrope, zlasti pa v zgodovini Slovanov. Trenja in borbenost med raznimi miselnostmi in političnimi ter socialnimi sistemi, ki dele evropski vzhod in zapad in .-»treme po gospodarski, politični in duhovni nadvladi v Evropi in na svetu sploh, so dospela v stadij končno odločitve in obračuna. Filozofi 20. stoletja so že davno napovedovali propad zapada (primerjaj: Spengler „Dm Untergang des Abendlandes"), kateremu se Evropa bliža z neizbežno nujnostjo. Evropsko civilizacijo, ki je nastala skozi stoletju, naj bi po njenem zatonu nadomestil nek drug red. Res je, da sta evropska civilizacija in kultura danes, kot kažejo zelo vidni znaki v hudi krizi, saj če sodimo po dogodkih, ki so se zadnje mesce v Evropi dogodili in jih analiziramo v vseh potankostih, ki mejijo na najbolj barbarske metode preganjanja in uničenja sovražnika, potem bi res skoro lahko rekli, da evropska civilizacija in kulura nista več vredni to oznake, tega naslovu. Upoštevati pa moramo dejstvo, da so prepad Evrope prerokovali ljudje, ki pri tem niso vzeli v obzir in v poštev mogočnega Juha krščanstva, ki prekvasa narode, družine in posameznika s svojim resnično odrešujočim naukom in blagovestjo Kristusovega evangelija, ki s svojo sladko besedo obsega vsa polja, ne-nrrnega udejstvovunja človekovega duha. Zato lahko upamo in smemo pričakovati, da bo evropska kultura in civilizacija ostala tudi v bodočih desetletjih, rešena pa bo in bo u-spevala edinole tam, kjer bo pod uplivom in blagodejno rastj'o krščanstva. Kjer pa tegu ne bo, bo v resnici zavladal poganski barbu-rizem, ki bo spremenil sedanje lice Evrope. Čeprav upoštevamo srednjo pot razvoja in verujemo v sedanjo krščansko Evropo, pa ne moremo prezreti dogodkov zadnjih mescev, ki utegnejo imeti in roditi dalekosežne posledice za dolga desetletja, tako za Slovane, kot zu vso Evropo. Že skozi stoletja visi nad Evropo problem, ki pa danes ni nič bližje rešitvi, kor kdaj koli prej, to je: problem duhovnega sodelovanja in medsebojnega kulturnega oplojevanja med evropskim vzhodom in zapadom- Vseh dvajset let po vojni smo priča gigantskemu poizkusu, ki mu sto milijonski ruski narod služi kot poizkusim srodstvo. Zunanje obliko življenja ruskega človeka so se v zadnjih desetletjih v marsičem spremenile, spremenili so se tudi njegovi ]M>gledi na življenjska dogajanja, toda bistvo naroda, njegov zna- dela, naroda uli pokrajine, -- najvišje odločujoče kioge, vaditelje in zastopnike srbskega naroda in bo kot dober, izkušen učitelj stul ob strani voditeljem hrvuškega naroda, kn bodo urejevali svojo banovino in se aknmndirali valogam in delu ter potrebum celokupnega našega državnega življenju. Če se naš voditelj počuti dovolj močnega in mladega, da nosi težko breme državniškega dela in odgovornosti, mar se ne bomo potrudili tudi mi, da bomo vredni njegovih žrtev, da uredimo njemu tako drago in ljubljeno Slovenijo v naš pravi, skrbno zgrajeni dom. Drugi dogodek, ki prvega še močno prekaša po svoji politični pomembnosti in zgodovinski važnosti, pa je obisk knežjega para v Zagrebu. V svetovnem časopisju, v prestolnicah nam naklonjenih iu indiferentnih držav je odjeknil ta obisk kot dogodek prvega reda, kot evropska senzacija, čeprav snovi za senzacije v teh časih ne manjka. Ali ni obisk Nj. Vis. kneza Pavi* m Nj. Vis. kneginje Olge v prestoHci hrvaške banovine v ponosnem Zagrebu v teh nevarnih časih, ko skriti neprijatelji preže in čakajo na nušo neslogo, na razdor in needinosf, najbolj odločna afirmacija in manifestacija nedavno sklenjenega sporazuma med Srbi in Hr- čaj in njegova duša sta ostala tudi v teti desetletjih globokih zunanjih sprememb v celoti nedotaknjena. Kajti značaj naroda in njego-•wo notranje doživljanje je plod tisočletij in se v dobi enega rodu ne da spremeniti. V dušah in srcih ruskega delavca v moskovskih I predmestjih, ali v Magnetogorsku in Dnje-prostroju še vedno živi nekdanji ruski mužik s svojo široko dušo, v kolhozih in kmečkih kolektivih živi ta ruska duša še naprej, da bo po prestani preizkušnji mogla nekoč izpolniti svoje poslanstvo. Kategorično pa moramo seveda poudariti, da prave Busije in vstajenje ruskega naroda ne bo, dokler bo moral trpeti sedanje suženjstvo komunizma v vseh njegovih strahovah, li je hujše od suženjstva starega veka. Pravijo, da smo mi Slovani v srednji Evropi zgubili marsikaj od tistih bistvenih lastnosti in tistih slovanskih prvin, ki so ruskemu narodu ostale še danes neokrnjene. Naloga srednjeevropskih Slovanov bo posredovati med vzhodom in zapadom. Evropskemu zapadnjaku je ruski človek nerešljiva uganka. Oblast in sila sta zapadnjaku vrhovni načeli, pojem pravice si kroji po svojem lastnem okusu in po potrebah časa. V svojem stremljenju po oblasti je zapadni človek stopnjeval organizacijo družbe in države. Postal je mrzel računar, ki pregleduje samo še postavke dobička in izgube. V svoji ozkosrčnosti se omejuje bolj na stvarne koristi, vrednote duše pa so mu v veliki meri brezpomembne. Imetje, premoženje, denar so rilji zapadnjaka, kajti z bogastvom je vezana oblast in ta mu je vrhovni smisel življenja. Neki filozof je dejal: Zapad je Wal človeštvu najbolj profinjene, oblike tehnike, dr-/avništva in civilizacije, oropal pa mu je dušo. In naloga evropskega vzhoda je, dn temu zapadu vrne zopet dušo. Drugačen je ruski človek. Ne:zmerne ravnine so oblikovale njegov značaj tako. da je širokogruden. Uverjen je, dn življenje vodijo višje sile. Človeku je treba samo sodelovati, kot mu narekuje njepova narava in njegova notranjost. V pozemskih dobrinah ne v;di zmisla življenja, oblast priznava le kot potrebno zlo v človeški skupnosti in po cilj njegovih stremljenj. Lastna mu je skromnost, ne čuti potrebe po nadvladi svojesra bližniega. Ker je mehnk in skiomen, se je komunizmu posrečilo, da je s peščico zavladal nad ogromnim ruskim narodom. Zato pa kot danes fi" w^mmK^mm^mm^m^mmmi^m^r'i...........■ ■ i vati, afirmacija naše državne skupnosti, povezanosti in edinosti ter znak moči države na znotraj in na zunaj. Ali n[ veličastni, a obenem prisrčni sprejem knežjega para v Zagrebu s strani voditelja Hrvatov g. dr. Mačka in njegovih sodelavcev, kot s strani hrvaškega ljudstva zapečatil trajno prijateljstvo in zvezo vseh treh jugoslovanskih narodov v močni, nedeljivi Jugoslaviji pod vladarskim žezlom Karadžordževićev. Knez namestnik Pavle, ki je s svojo dalekovidno in državniško modrostjo ustvaril in odobril sporazum med Srbi in Hrvati, je s svojim obiskom v Zagrebu, na katerem leži poudarek odločne in globoke državniške in diplomatične geste in s svojim prisrčnim, ljubeznivim nastopom osvojil srca hrvaškega naroda. i: rL " c'__' t.- 1 " ■ V , • '> I "i :• i ' '.. ,Jlu*biii s'.-j<-.a H.iu* ?.. Se.- S svojim obiskom v Zagrebu, katerega u-godnih posledic še ne moremo preoceniti v celoti, je knez namestnik Pavle mnogo doprinesel h konsolidaciji, ureditvi in pomirje-nju našega notranjepolitičnega življenja v Ikbrist vse države, zato smo mu tudi Slovenci globoko hvaležni. It. dimo, ruski vojak ni bojevit, ni napadalen, stori le, kar mora storiti. Iz teh dobrih lastnosti ruskega naroda je vzrasel smisel za idejo ljubezni, ki daje človeškemu življenju šele pravo vsebino. Zato bo tudi zapad rešen in prerojen tedaj, ko bo dejavna ljubezen sposobna zgladiti nasprotja tako med posamezniki, kot med poedinimi skupinami, pa najsi bodo te skupine narodi ali države. In v tem oziru bo morda nekoč vzhod zapadu učitelj, posredovalec in vodnik. Politični zakoni Novi volilni zakon je v ministrskem svetu dovršen in je bil njegov tekst v nekaterih časopisih že objavljen. Dokler ni podpisan in objavljen, je še prezgodaj o njem govoriti. Zakon predvideva tajno glasovanje in bo tako omogočal volilcem, da svojo voljo svobodno izpovedo. Tendenca zakonodavca je bila, da se favorizirajo velike stranke in njihove koalicije, zato je v zakon vnesena odredba o državnih listah, katere morejo postavljati samo velike koalicije. Okrožne liste morejo postavljati tudi manjše stranke, ne pa poedipci, ki bi hoteli kandidirati samo v posamezrem okraju. Novi zakon vsekakor znači velik napredek z ozirom na ,'dosedanje volilne zakone in če bo — v kar nimamo vzroka dvomiti — tudi pri izvajanju volitev, odnosno pri posiavljanjn list, vladal duh demokrac'je in tolerantnosti, bodo bodoče volitve pokazale pravo voljo vo-lilcev v državi. Glavno vprašanje, katero bo moral rešiti bodoči parlament bo odobritev preureditve države, odnosno odobritev do sedaj izvršenega dela. Ustavotvorna skupščina bi se sestala šele kasneje, verjetno po nastopu kraljeve polnoletnosti in bi se tedaj kočno uzakonila preureditev države in definitivno ustvarila državna ustava. Krtt poroča dnevno časopisje, so na vrsti sedaj tudi ostali politični zakoni: o zborovanji in o tisku. Z izdajo teh zakonov bo vladu rešila eno izmed onih točk svojega programa, katereca je podala ob nrevzemu državne o-blasti. To je obenem tudi dokaz, da ima vlada namen in moč. dn državo končno privede v normeJne razmere in ustvari ugodne pogoje za njeno konsolidacijo. Važen delavski shod ZZD v Kranju ima v nedeljo, dne 21. januarja 1940 ob 9. uri dopoldne v dvorani Ljudskega doma v Kranju velik shod, na katerem bodo zastopniki centrale in domači voditelji delavstvu obrazložili obstoječe stanje. Delavci, bodite složni, zavedajte se svojega položaja, v nedeljo pa se zberite vsi na našem shodu! Odbor. Ves kranjski okraj vabimo na SHOD ministra dr. Kreka v ponedeljek 29. jan. ob poli 11. uri t Ljudski dom. Za Kranj bo shod v soboto 27. Jan. ob poli 20. uri. ODBOR. BELEŽKE Iz urada. Splošna debata med uradništvom o političnem položaju. Mlad uradnik, ki se večkrat zelo odlikuje po svoji duhovitosti in ki je šele pred kratkim kot primorski Slo\en."£ dobil naše državljanstvo, v svoji nadutosti in neizobraženosti pTavi: „Najprej je treba popolnoma iztrebiti iz našega naroda klerikali-zem, potem bo šele pravo blagostanje za nas Slovence Ko bo to storjeno, potem pa naj pride magari Rusija, saj je edino ona še ostala Slovanska." Pripominjamo, da mladi gospod pozdravlja z ..zdravo", da mu reže slovenski narod kruh, ki je gotovo slajši kot je bil tisti kruh, ki mn ga je rezal tuji gospod, kateremu je služil kot hlapec samo, da je blatil naše ljudi. STRAN 2 * GORENJEC« Državni uradi, vprašanje skupnega poslopja Prav •>nw*stao je, da sle v zadnji številki Vašega iista nač*4i to vprašanje, ki je gotovo pereče. Ce so uradi rastreseni po vsem mestu, to bi še ne bilo nazadnje tako hudo, saj to lahko zasledujemo po vseh mestih, drugo vprašanje 19 prostori sami, ki večini uradov nikakor De odgovarjajo. Vprašanje skupnega poslopja ni novo, o tem se je že kmalu po vojni ra»,mišljaly, ni pa bilo nikogar, ki bi to misel izvedel. Razlogi so bili različni in pri tem ne naj zadnji privatni interesi. Ko se je Pokojninski zavod odiočil, da gradi v našem mestu veliko poslopje, se je raz-motrivalo tudi vprašanje, ali naj ne bi bilo te skupno uradno poslopje. Uprava Pokojninskega zavoda ne bi imela ničesar proti temu, stavila pa je kot prvi pogoj, da ji občina garantira šestodstotno obrestovan je investicij in z gradnjo v zvezi seveda, da se bodo uradi tudi nastanili v novi zgradbi, ki hn za nje prikrojena. To bi bila za občino pretežka obveza z ozirom na hitro spreminjajoče se prilike, po drugi strani pa je upoštevati, da so uradi podrejeni raznim min str-stvom in je zoio težko, če ne nemogoče, dobiti od njih, če že ne obvezen, pa vsaj principielni pristanek, da bi se vselili vsi v eno poslopje. Vemo s kakimi težavami se je borila občina Radovljica, predno je spravila v poslopje par uradov. Pa tudi Radovljica se bržkone ne bi spustila v to, če ne bi bila obstojala nevarnost, da se uradi, ki so zanjo življenjskega interesa, preselijo na Jesenice. Poslopje v Radovljici je gradila Mestna hranilnica, ker občina sama bržkiuue tega ne bi zmogla ia je na ta način indirektno podprla in nudila pomoč občini Morda se bo tudi kranjska Mestna hranilnica, ki je gotovo močnejša in bolj podprta, prej ali slej odločila, da zgradi tako javno poslopje, če ji bodo enkrat rezerve dopuščale, oziroma se denarni trg umiri. S tem bi se gotovo lepo oddolžila napram svoji do-brotniri-občini, ki ji nudi zn vse njene obveze popolno j-rmstvo z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Morda naj bi člani upruve malo razmišljali o tem, kako bi sledili zgledu radovljiške hranilnice in se na ta način vsaj malo oddolžili kranjski občini za veliko jamstvo, ki lahko nastane za občino težko breme. To bi bilu najhitrejši rešitev tega važnega vprašanja, ker nošo občino gotovo teže še važnejša vprašanja, kot je prednje, predvsem modernizacija trea !B ulic, moderna tržnica in še kaj. Danes sicer ni najugodnejši čas, prav pa je, da se o tem že sedaj razgovarja in ko pride ugodnejši Čas se najboljša misel izvede. O j predpust* ti cas presneti! Resne in vesele meditacije Ples za plesom s« vrti, je nedavno zapisal neki kranjski dopisnik. Mož je povedal resnico, čeprav je on nameraval s. svojo notico napraviti nekaj reklame za plese, ki so se vršjli tiste dni. Letošnji predpust jo sicer kratek, kljub temu pa zelo vesel. Iz apatične otppelosti in nerazumljive preplušenosti zadnjih štirih mescev preteklega leta, smo se naenkrat prebudili v vrtincu razposajenega in prešernega veseljačenje, s katerm hočemo pregnati vso tugo in skrb. Zelo, odvisno, delo bi bilo naštevanje pri-ditev, ki so se že vršile, ali ki se bodo še vršile. Ne g)ede na čas, v katerem smo in živimo, bi bilo zek>. umestno, da razna društva in to brez izjeme, odpravijo način pridobivanja dohodkov z raznimi plesnimi prireditvami. M#d temi društvi so nekatera celo eminentno kulturnega značaja, vsaj prisvajajo si ga -— ter je žalostno dejstvo, da mora kultura zbjrati sredstva za svoj obstane^ in napredek ter razvoj iz takih prireditev, ki nimajo s širjenjem kulture nobene zveze marveč se na teb prireditvah sprost.jo najslabši instinkti človeške narave, med katerimi je eno največjih in najpogubnejših splošno, takorekoč ob taki priliki vsiljeno in obvezno pijančevanje. In če kdo misli, da se takozvane „elitne" prired tve — v katerem smislu so elitne, ue razumemo, morda zato, če se čim več izobraženih ljudi po živinsko napije, da se to popivanje naslednji dan nadaljuje v kaki okolški gostilni in tudi prireditelji plesa z buteljkami v žepih, z nekaterimi častnimi damami pridejo na svoj račun in v alkoholno ekstazo — kaj boljše od plesov v zakotnih gostilnah, kaj bolj vzgojne in dostojne, se precej hudi moti, kajti tudi elitne prireditve so čisto navadno veseljačenje brez kake višje stopnje, čeprav se teh plesov udeležujejo ljudje iz imo-vitejših krogov in bolj „izobraženih" družin. Dejstvo, da take plese morda prirejajo aka-dcm ki, da se vabila tiskajo na „elitnern" per-gametnem papirju, 5e ne spremenijo na stvari, da ne bi prišlo na prireditvi do inc denta — kot je bil to slučaj pred dvema letoma — da ne bi bilo pijanih kreatur, ki še naslednji dan po raznih gostilnišk h lokalih nudlegu-je,jo mirne in trezne ljudi, da ne bi bilo popivanja, surovosti, prekinjanja in dokazov srčne nekulture, da ne rečemo podivjanosti. Vzrok tem slabim in kvarnim pojavom je v tem, ker se tudi na „elitno" plese vabijo ljudje najnižje moralne kvalifikacije, ki spadajo na „gmajno" in ne v družbo dostojnih in izobraženih ljudi. Tak elitni ples je sicer navadno za mlada dekleta velika iluzija, vsaka si želi, da bi bila povabljena, mamice so v skrbeh za svoje hčerkce, kako bodo oblečene, da se bodo mogle kosati z drugimi ..lepoticami", vse pri čakuje v nekem vzvišenem hrepenenju sladkih trenutkov na takem elitnem plesu, pozne- je pa sledi, razočaranje in slaba volja, kajti tudi elitni ples je kot vsak drug ples, navadna „krokarija" in veseljačenje Obsojati pa je v tej zvezi dvoje dejstev: Prvič, da si taka kulturna društva kot so akademska - saj vemo, da so akademiki zelo ponosni ljudje — pridobivajo sredstva za svoje žjvotarjenje s plesom in veselicami, drugič pa. nerazsodnost ljudi, ki nasedajo takim „elitnim" vabilom misleč, kakšna čast jih doleti če smejo plesati na „elitnern" plesu. Mnenja smo, da vse te opisane kvarne pojave še v tem večji meri lahko raztegnemo na vse ostale plesne prireditve, ki so pozo-rišče še hujše podivjanosti ter raznih incidentov. Zato bi pristojna oblast storila veliko uslugo tistim ljudem, ki so ljubitelji dostojnih prireditev in dostojnega veselja, če bi prej premislila, komu se izda dovoljenje za plesne prireditve in gledala, kako te prireditve potekajo. Referent, ki podp še tako doioljenje, se morda niti ne zaveda, kol ko prilike za najbolj razbrzdano veseljačenje je s tem dovolil. Kolika je moralna in materialna škoda za ves narod, ko mladina — dekleta celo od 14 let naprej — pohaja na veselice in na plese po raznh gostilnah, kjer vsako nedeljo in ponedeljek poje in hrešči harmonika od jutra do večera, kjer mladi ljudje zgubljajo vsak smisel za poštenost, za redno in mirno delo, kjer zapravljajo težko prislužene in krvavo pristradane dinarje za kratek hip mamljivega veselja. Tudi po gostilnah bi v tem pogledu bilo treba napraviti te.neljito revizijo. Prosvetna in kulturna društva pa pogrešajo delavcev in ljudi, ki bi razumeli duh časa in jim ne bi bilo veseljačenje najvišji smoter življenja. Se prav posebno pa stopijo vsi ti nušteti momenti v ospredje, če se zavedamo, v kakšnem času živimo, ko vihra okrog nas vojni ples in vojna nevarnost, ko Evropo pretresajo najhujši krči in konflikti, ko se odpirajo nova bojišča kot krvave rune nu telesu evropskih narodov in so dim dviga nad po-žganimi in porušenimi kraji ter krik ranjencev, revežev in bednih pretresa ozračje. Prav nič še ne vemo, če bomo res obvarovani vojne vihre in če smemo biti tako veseli in razposajeni. Danes uli jutri snio lahko tudi pri nas v vojni in stiski, kamor bi nas itak radi potegnili. Ali bomo tedaj le tudi plesali. Ali je narod, ki mu je veseljačenje najvišji smoter življenja, še sposoben za 1h>j? Po drugih državah, ki so tudi nevtralne, so zabave prepovedane, zato naj tudi pri nas oblasti napravijo konec temu norenju. Krakovidnost in greh pa je, da take prireditve aranžirajo celo ljudje, ki bodo nekoč hoteli biti vodniki in učitelji naroda, ki se bodo, ali pa se žc prištevajo med ukademsko izobražene kroge. Cene in mezde Poledica tega je bila, da je nastala draginja. Ta pa je razgrnila novo vp'ašanje, vprašanje zvišanje mezd. Pri nas jo bilo to vprašanje še posebno pereče, ker so bile mezde večinoma nizke, zlasti pa nizke tudi plače državnih nameščencev. Večje mezde in večje ploče pa povzročajo večje izdatke podjetij in države, kar ima za posledico višjo ceno izdei-kov in višje davke. S tem se draginja znova povečuje, vrednost denarja, pa pada. Ce pa pada vrednost denarja, potem postaja iluzorič-no tudi zvišanje mezd. Zato je treba rešiti vprašanje zvišanje mezd tako, da ne bo padla tudi vrednost denarja, da ne bo inflacija edino sredstvo za kritje novih izdatkov. Influcija, ki je zlo za vse prebivalstvo, se mora preprečiti na vsak način in tega se je treba zavedati tudi pri določevanju novih mezd. Zato je treba predvsem poskusiti, če ni mogoče življenja poceniti, ker bi se v tem primeru mogel položaj nameščencev zboljšati tudi pri nespremenjenih plačah. Ni mogoče tajiti, da bi se moglo to v znatni meri tudi doseči. Glavni del izdatkov nameščencev gre za živila. Ta so pri nas nedvomno predraga, saj moramo za mnoga plačevati višjo ceno, kakor pa je na svetovnih trgih. Tudi indeksne številke Narodne banke dokazujejo, da so se pri nas živila preveč podražila. Tako so se zvišale indeksne številke industrijskih proizvodov od septembra na november za 6 od- stotkov, razstliuskih proizvodov pu za 13.5 odstotka, živilskih pa iVtfn, torej za več ko še enkrat toliko. Ta podražitev jo vsekakor prevelika in zato je bila osnovna napaka, da so se ravno agrarni proizvodi izvzeli iz proti-draginjske uredbe. Dražja živila ubsolutno o-pruvičujejo zvišanje mezd' in če se nič ne stori za pocenitev živil, potem se mora vrednost denarja zmanjšati. Zavedati pu se je seveda tudi treba, da vojna in obramba nevtralnosti ter napeti zunanjepolitični dogodki zahtevajo od države in slehernega državljana razne žrtve, da so zaradi tega tudi gospodarske možnosti manjše in da zato ni mogoče preprečiti, da se ne bi življenj© za vse nekoliko poslabšalo. Toda gre za to, da je to poslabšanje čim manjše in da se ljudem pomaga kljub težkim časom. Ne sme se pa pozabiti tudi na to, du ovirajo zboljšanje gospodarskega življenja vsi oni, ki na katerikoli način preprečujejo, ali ovirajo kroženje denarja. Zato je treba nagrajevati one, ki z novimi investicijami ustarjajo novo možnosti zaslužka, pritisniti pa je treba one, ki nalagajo denar v mrtve stvari, ali ki zadržujejo njegovo kroženje. Cene in mezde določajo tudi vrednost denarja in slabo je rešeno vprašanj cen in inezd. če se iz te rešitve rodi inflacija. Vprašanje cen jn mezd se mora zato rešiti bre/ vsake inflacije! (Po .,Trg. listu") III, izlet gorenjskih smučarjev v Tržiču Splošna določila xa vse udeležence, ki se bodo udeleiili III. i%leta gorenjskih smučarjev v dneh od 26. — 28. jan. v Triiču. Ko je pred. dobrimi štirimi mesci izbruhnila vojna in je bilo postavljeno zlasti ono najbolj težko vprašanje, če bo mogoče naši državi ohraniti nevtralnost, so se ljudje v spominu na izkušnje svetovne vojne tudi spraševali, če bo mogoče obvarovati tudi denar pred. razvrednotenjem. Takrat se jo videlo, da tiči mnogim strah pred inflacijo še v kosteh. Ti ljudje so bili prepričani, da bodo ce- ne morale rasti jn zato so začeli nakupovati kar na debelo, kur jim je le prišlo pod roke. Ni bilo tako le pri nas, temveč povsod nu svetu in na vseh svetovnih trgih so začele cene rasti. Zlasti so poskočile cene živil in surovin. Nato je sicer prišlo iztreznjenje, ljudje so spoznali, du je bilo kopičenje blaga brezni i -selno, cene so tudi padle, vendar ne v tej meri, kakor so narastle. Za tekmovalce in člane GZSP: 1. ) Udeležba na izletu je dovoljena vsem tekmovalcem verificiranim pri JZSS kakor tudi neverificiranim. 2. ) Člani GZSP morajo poslati na izlet najmanj 5 — 10 teki ■ ivalcev. Člani GZSP se naprošajo, da v izogib neprijetnim posledicam, poravnajo najkasneje do 20. t. m. članarino za leto 1939-40. 4. ) Vsak tekmovalec se mora ob prihodu v Tržič brezpogojno javiti v izletni pisarni (mestni doro\ kjer bo prejel nakazn co za brezplačno prenočišče in ceneno hrano (dnevno din 25.— in sicer bo obsegala hrana: zajtrk: kava, kruh surovo maslo; kosilo: juha, krompir, pečenka, še ena pr kuha, kompot ali močnat". jed; večerja bo obsegala dve različni jedi). 5. ) Glede finančne podpore se poziva vse člane GZSP. da izpolnijo rubriko na tiskovini, ki jim bo te dneve dostavljena. Na podlagi tega bo GZSP skušal kriti del voznine in drugih stroškov, razume se ako bo na razpolago tozadevni denar. (Upoštevale se bodo v prvi vrsti samo one prošnje članov, ki bodo do 20. t. m. poravnali članarino. 6. ) Vsi tekmovalci, ki bodo nastopili 27. januarje, morajo biti v Tržiču najkasneje ob boto t. j. 27. januarja ob 7.30 uri zjutraj, ostali pu 28. januarja, t. j. 'v nedeljo ob 7.30 uri zjutraj. (Zveze vlakov iz vseh strani v Tržič so ugodne in naj se tozadevno vodstvo klubov in društev pravočasno informira na njihovi postaji. 7. ) Udeležba vseh tekmovalcev, ki se bodo nahajali v Tržiču v soboto 27. januarja je pri bakladi obvezna. 8. ) Zbor vseh tekmovalcev in zas'opn kov klubov in društev za baklado je določen za 18.30 uro in sicer pred pošto v Tržiču. 9. ) Vrstni red klubov in društev pri bakladi je določen po abecednem redu. 10. ) Klubi in društva, ki imajo lastno klubsko zastavo ali prapor, se naprošajo, dn prinesejo istega seboj v Tržič. 11. ) Klubi in društvu so naprošajo, da prinesejo seboj v svrho efektnejše povorke, table s klubsk m oziroma napisom njihovega društva (velikost: 800 do 900 x 25 do 30 mm, 12. ) Tekmovalci se opozarjajo na vzorno disciplino in točnost pri posumeznih nus'opih. Opozarjajo se, da se bodo vsa tekmovanja pričela točno ob določeni uri. 13. ) Člani podzveze se naprošajo, da pošli''-jo na izlet vsaj enegu njihovega zastopnika. 14. ) Nabuva izletnega znaku, ki je zelo 0-kusno izdelan, je za vse tekmovalce, funkco-narje sodnike, društvene zastopnike obvezna. 15. ) Funkcionurji, sodniki in ostali, ki spadajo in so določeni k organizaciji izleta, se morajo pred naMopom njih funkcije, javiti v izletni pisarni, kjer bodo prejeli vsa potrebnu navodila za svoje funkcije ter informacije za prehrano in stunovunje. Sodn ki, ki so določeni v sodniški zbor, prejmejo še pismenu obvestila. 16. ) Rediteljski, stanovanjski in prehranjevalni odsek so podrejeni vodstvu organizacije izleta in bodo za izvrševunje njih delokroga prejeli posebna navodila. 17. ) Glede polovične vožnje bodo klubi in društva pravočasno obveščeni potom dnevnega časopisja in radia, ter se bodo tozadevna potrdila o udeležbi potrjevala v izletni pisarni. Za ostale udeležence; ,1.) Cene v dnevih izleta so maksimalne za vse in znaša dnevni penzion din 40.—. 2. ) Glede stanovanj naj se udeleženci pravočasno obrnejo naravnost na stanovanjski odsek SK Tržič. Opozarja se, da mora vsak udeleženec glede stanovanja predhodno zglasiti v izletni pisarni, kjer mu bo določeno prenočišče. Prenočišče plača vsak v izletni pisarni proti posebni izkaznici. 3. ) Za zastopnike in vabljene goste, kakor pokroviteljstvo, častno predsedstvo, so rezervirani prostori v hotelu „Pošta". 4. ) Udeleženci 3. izle'a se naprošajo, da se v vsakem pogledu podrede odredbam in navodilom rediteljev in funkcionarjem vodstva izleta. 5. ) Podzveza odklanja odgovornost morebitne nezgode,, ali materialne 'zgube pri prired tvah. 6.) Glasom sporazuma z vojaško upravo v Tržiču je dovoljeno fo'ografirnnje le sledečm: Smolej Adolf fotograf v Tržiču, Nadižar Janko, fotograf v Tržiču in dr. Elbertu, gdč. Kla-verin, g. Glanzmannu s filmsko aparaturo. Navedeni se opozarjajo, da si preskrbijo tozadevne legitimacje. Vsem drugim je vsako fotografiranje prepovedano ter bo za strogo izvajanje te zabrane skrbela vojaška oblast v Tržiču. 7. ) Glede polovične vožnje bomo vso javnost pravočasno obvestili potom dnevnega časopisja in radia. 8. ) Udeleženci se opozarjajo, ako bi se hoteli udeležiti izleta v skupinah in s'cer z avtobusi, naj se za tozadevne informacije obrnejo naravnost na športni klub „Tržič" v Tržiču. 9. ) Vodstvo izleta bo od 26. januarja dalje v Tržiču in sicer v hotelu „Lončar". Do 25. januarja se dobijo vse informacijo in se je glede teh obračati na prireditveni odsek GZSP Jesenice-Fužine, Gorenisko. 10. ) Nastopne liste, kakor liste z izidi tekem bodo vsem udeležencem na razpolago v izletni pisarni, brezplučno. 11. ) Prireditveni lokal in izletna pisarna se bo za dneve izleta nahajala v mestnem domu v Tržiču in bo uradovala od 26. do 29. januarja 1940 vsak dan od 7. do 12. ure in od 15. do 20. ure. 12. ) Izletni znaki se bodo od 16. t. m dulje dobili pri „Tujskoprometni zvezi" v Ljubljani, GZSP-u na Jesenicah in SK Tržiču. Skakalne tekme se vršijo na skakalnici Fantovskega odseka v Tržiču, katero je navedeni odsek iz prijaznosti odstopil za dneve izleta SK Tržiču. Jesenice, dne 7. januarja 19*0. Prireditveni odsek GZSP. »GORENJEC« ~ STRAN 3 /. smuški dan Fantovskega odseka v Tržiču Agilni Fantovski odsek v Tržiču pripravijo za nedeljo 21. t. m. pod pokroviteljstvom g. bonskega svetnika in županu Juneza MajerSičo svoj I. »muški dan. To bo torej prvi praznik naših fantov — smučarjev, kateri bodo javnosti pokazali, da se udejstvujejo tudi v belem športu in si urijo telo in duha. Na belih poljanah prav v bližnji okolici Tržiča se bo naša mladina — član!, mladci in naraščajniki — VitaŠko borila med seboj in pokazala, da tudi naši fantje tudi v smuškem športu lahko stopijo med druge vrste. Ob poli desetih dopoldne bodo tekme v kombiniranem smuku in teku za člane in mladce. Proga bo potekala ob vznožju Ko-kovnice. Start bo vrh „Novine", nato bo proga izpeljana preko svata »Za Farovžem." čez „Planinco", župnijski travnik s ciljem nn letnem telovadišču „Za Virjem". Tudi naraščajniki nočejo zaostajati in bodo ob četrt na dvanajst pokazali, da je tudi sankanje lep Šport in da zahteva tudi od najmanjšega celega fanta, ako hoče doseči u- speh. Sankaška proga bo „Za Farovžem". Glavna točka dneva pa bo težko pričakovana blagoslovitev in otvoritev odsekovne nove smuške skukalnice. Fantovski odsek je predlansko leto vzel v svoj program zgradtev smuške skakalnice. Od mestne občine je dobil v najem primeren svet pri cerkvi sv. Jožefa. Začel je z deli in z velikimi žrtvami že lansko leto skakalnico, v kolikor je bilo mogočo dovršiti. Zal pa so lanske vremenske prilike otvoritev preprečile. Letos pa imamo dovolj snega. V nedeljo bo zaželjeni dan, ko bo skakalnica ob 2 uri popoldne blagoslovljena in otvorjena. Člani in mladci bodo nato pokazali, da že znajo tudi skakati. Pomerili se bodo za naslov od?ekovnga prvaka v skokih. Po tekmah bodo propagandni skoki članov drugih Fantovskih odsekov, od katerih najbolj S prejme Idarilo. Vse naše prjatelje in smučarje, posebno pa skakalce drugih odsekov vabimo, da ta dan prihite v Tržič in podpro delo naših fantov smučarjev. Bog živi! Smuk! naslov najmanj 5, pa stane le din 18.—. Zdaj je izšla že druga številka. List je poln kratkih člankov, ki mladega fanta zanimajo. Prinaša tudi vse polno raznovrstnega drobiža. Povrhu je pa bogato ilustriran. Naroča se: Uprava „Krosa", Ljubljana 8. Ali bo res marca mesca konec šolskega pouka? Vse od tistega časa dalje, ko se je lani mesca septembra pričela vojna y Evropi, 90 pri nas plačani agenti širili med ljudstvo naj-gorostasnejše vesti. Na podlagi teh govoric, ki so se raznašale po javnosti in katerim so ljudje tako radi in tako bedasto verjeli, je seveda med narodom nastala neka vojna psi-hoaa, ki je bila nevarna vsemu domačemu gospodarskemu 'in političnemu življenju. Ti agenti prišepetalci so govorili ljudsvu, da bo sovražnik vsak čas pri nas, da je vsega konec, da se ue izplača več delati, da bodo „štemplali" denar, da bo kmalu zmanjkalo prehrane, da bodo tovarne ustavile delo in vse podobne izmišljotine. Ljudstvo zbegano od takih vesti, deloma pa vsled dnevnih novic je seveda tem hujskačem verjelo in laznašalo z vso naslado take govorice naprej. Ugotovilo se je, da je bila kuhinja za te novice v Ljubljani in se je izkazalo, da izobraženi ljudje pravtako nasedajo najbolj bedastim vestem, kot preprost narod. Zadnje dni se raznaša od ust do ust zopet tuka bedasta izmišljotina, za katero še ne vemo, ali se je skuhala v Kranju, ali kje drugje. Ljudje namreč kar pozitivno vedo povedati, da bo letos že marca mesca konec šolskega pouka, ker bo potem vojna in bodo šole zasedene po vojaštvu. To je zopet ena izmed onih izmišljotin, kakršnih smo v teku zadnjih mescev čuli nešteto, a se še nobena ni uresničilu. Ljudje, babjeverni kot so, pa zopet verjamejo in raznašajo to bedasto in zlobno novico. Izjaviti moramo, da ne šolskim in ne drugim oblastem ni prav ničesar znanega o tem, da tega ne vedo ne v Beogradu, ne v Ljubljani in ne nikjer drugje, kot le v Kranju zlobni izmšijevalci takih in podobnih vesti, katere so se izmislili potem, ko jim vse druge laži niso uspele. Treba pa bi bilo v interesu javnega reda in miru, da se take nevarne in zlobne ljudi poišče in da se jim da okusiti vso ostrost zakona, da bo enkrat konec beganja ljudstva. ČudnO je res, da ljudje rajši verjamejo še tako naivnim bajkam, kot pa jasnim Vidnim dejstvom. O pomenu strelskih družin Strelske družine. O pomenu, namenu strelskih družin in drugih strelskih zadevah, nam je od strani strokovnjaka obljubljeno za našo jubilejno številko daljše poročilo, na kar cenjene čitatelje in interesente že danes opozarjamo. Za danes omenjamo le to, da je tukajšnja strelska družina še vedno vodilna v ljubljanskem strelskem okrožju ter da !• ta družina izstrelila v pretečenem letu nad 9000 nabojev ter priredila kar dve večji tekmi, katerih so se udeležili tudi najboljši strcl-ci-tekmovalci tako iz Ljubljane kakor od drugod, pri katerih so bila razdeljena zelo lepa darila. Posebno moramo omeniti, da so dari- la prispevali predvsem tovarnarji gg. Horak, Božič, Prah in drugi, brez katerih bi tekme gotovo ne izpadle, bodisi v moralnem ali finančnem pogledu tako lepo. Statistika družine v Kranju nam priča, da je imela v pretečenem letu nad 120 članov, od katerih je bila vsaj polovica aktivnih. O strelskih uspehih in o delovanju kranjske družine, nadalje o naših najboljših streleh, kakor tudi o našem strelskem naraščaju, bomo poročali v naši jubilejni številki. Kakor doznavamo, se bo vr^'' občni zbor strelske družine še v teku tega mesca, o čemer borno poročali pozneje. TEPE N S K E NOVICE IZ UPRAVE. S to številko smo ustavili pošiljanje lista nekaterim naročnikom, ki kljub našfim raznim opominom niso hoteli poravnati dolžno naročnino za dalj .časa nazaj, ali pa vsaj hoteli odjaviti svoje naročništvo. Uprava. KRANJ II. Prosvetni večer Prosvetni večer priredi Prosvetno društvo v Kranju v četrtek, dne 25. januarja v ljudskem domu. Predaval bo g. prof. Vilko Novak o Prekmurskih Slovencih. Odkril nam bo del nam samim skoraj nepozabnega sveta. Predavanje spremlja mnogo lepih slik. Vstop ima vsakdo. Vsi zavedni Slovenci iskreno vabljeni! Novo zapadli sneg je v prvem trenutku napravil po mestu v pogledu prometa nekoliko ovire, vendar je občina takoj poslala delavce na cesito, da so očistili glavne prehode in ulice. Na Mestnem trgu so sneg zmetali v velike kupe. Tudi držuvna uprava se je pobrigala za odstranitev snega in so včeraj popoldni; razo-rali nekatere ceste tako da je bilo do večera v glavnem to delo dovršono. Treba pa bo misliti na to, da se bo sneg z glavnih cest in ulic zvozil proč, da ne bo potem tja do spomladi ležala debela ledena skorja, ki se bo talila do Velike noči. Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samo- vozačev motornih vozil, se bodo vršili za sre-ze Kranj, Radovljica in Skofja Loka v sredo 28. februarja 1940 ob 8. uri pri sreskem na-čelstvu v Kranju. Interesenti naj svojo pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri sreskem načel-stvu v Kranju. Sresko načelstvo v Kranju opozarja lastnike šoferskih izkaznic na § 72 pravilu ka o bano-v skem proračunu za leto 1939-40, po katerem je rok za proloug ranje šoferskih izkaznic najzudnje do 28. februarja 1940 leta. Po 28. februarju 1940 bodo javni organi odvzeli vsako neprolongirano šofersko izkaznico, proti lastniku pa bo uvedeno kazensko postopanja Udeležite se Prosvetnega večera v četrtek 25. januarja v Ljudskem domu. Predava prof. V. Novak: O Prekmurskih Slovencih. Zdrnžen'je krojačev in krojačic v Kranju naznanja cenjenemu občinstvu, da krojaški mojstri v (Kranja niso istovetni s priredTtelji krojaškega plesa 21. januarja 1940, in nimajo s tfo prireditvijo nikake zveze. V torek 23. januarja se bo vrifil v knjižnici Ljudskega doma redni fantovski sestanek, o Pridite vsi in pripeljite s seboj prijatelje' Fantje, ali poznate edini slovenski fantovski m list „Kres"? Do lani jo bil le mesečnik, letos pa je postal štirinajstdnevnik. Izhaja vsak drugi četrtek, tako da bo izšlo na leto kar 26 številk. Kljub temu pa je list ohranil nizko naročnino din 20.— na leto, če pa jih prihaja na skupen PAVEL BREN mesini stavbenik KRANJ, Jenkova 5-1 izdeluje nacrte in statične proračune vseh vrst zgradb. Projektira in izvršuje zaklonišča v novih in starih zgradbah. Cene solidne. Posipajte hodnike. Hišne lastnike in posestnike opozarjamo na policijski predps, glasom katerega so dolžni, da posipajo hodnike pred svojmi hišami, odnosno da odstranjo z njih zmrznjen sneg, ki predstavlja veliko nevarnost za pasante. Po zakonu jilmči gospodar za nesreče, ki bi se pripetile na račun njegove nemarnosti, ker ni dal osnažiti hodnika. Prireditev. Aero-klub „Naša krila" v Kranju nas nuproša, naj objavimo, da ima svojo pred-pustno prireditev v soboto zvečer v Narodnem domu. m ŠMARTIN PRI KRANJU Predavanje o severnih Slovanih, ki ga je' imel preteklo nedeljo na drugem prosvetnem | večeru tuk, Prosvetnega društva, kulurni urednik „Slovenca", slavist g. dr. Tine Debeljak, je zelo lepo uspelo. Nazorne misli, ki nam jih je razvijal g. predavatelj, je spremljalo lepo število skioptičnih slik, ki so pnslušalce v duhu peljale preko zgodovine Poljakov in so prikazovale različne kulture v vseh dobah. Skoro vsi navzoči so videli in slišali na podlagi teh izvajanj mnogo novega in koristnega, tako, da se lahko reče, da so taka predavanja za vsakogar prepotrebna. Tako smo videli poljsko zemljo, poljske šege, običaje, mesta, pomembnejše zgodovinske narodne spomenike itd. Vsakdo si je mogel ustvariti pozitivno sodbo o Poljski, 6 Poljakih ter njih visoki kulturi, ki je marsikoga zadivila. Za uvod v predavanje je bik) izvajanih par slovanskih pesmi, kf jih je odp^l mladinski zbor. Občinstvo je dokaj dobro zasedlo dvorano. Pri tej priliki pa je treba grajati zelo slabo udeležbo od strani moških, ki so b li v velika manjšini. Ne gre tako, možje in fantje, da bi smatrali taka pomembna predavanja za manj vredne prosvetne prireditve, baš ta so bistvo naše prosvete. Za prihodnjič naj veljajo taki in slični prosvetni večeri kot strogo obvezni za vse člane Prosvetnega društva brez razlike. ŠENČUR Razveseljivo dejstvo. Ko so lansko leto v Voklem postavili nov prosvetni dom, so se mnogi bali, da bo s tem društveno ž.vljenje v Šenčurju bistveno prizadeto, češ, da bo začelo primanjkovati delovnih članov ali da bodo društvene prireditve v Šenčurju od strani občinstva premalo obiskane. Letošnje leto je pokazalo, da je bil strah na vsej črti neutemeljen. Čeprav se je okolica prosvetnega društva v Šenčurju skrčil le na dve vasi — Šenčur in Srednjo vas — kljub temu ima šenčursko prosvetno drštvo še vedno kar obilico sodelavcev in obiskovalcev. To je zlasti pokazala zadnja društvena prireditev s predstavo „Kruci", na kateri je nastopilo 42 igralcev samo iz Šenčurja. Predstava je odnesla velik uspeh v vsakem oziru. Občinstvo se je kar trlo. Vsi so bili zredno zadovoljni. „Kruci" je res prava ljudska igra, ki je tako vplivala na ljudi, da so vidno sodelovali s solzami, smehom in s ploskanjem kar sredi igre. Takih iger, kakor so „Kruci", si narod še mnogo, mnogo želi. Istočasno so igrali tudi v Voklem prav tako pred polno dvorano. Dokaz, da je bil nov prosvetni dom v Voklem umesten in nikomur v škodo. Farno predavanje. V torek zvečer je zelo lepo uspelo farno predavanje, ki ga je pr're-dil tukajšnji fantovski odsek. Dvorana je bila polna sumih mož in fantov. Predaval je zelo prikupno in poljubno g. prof. Slapar iz Kranja o največji nevarnosti naše dobe. Pred predavanjem so fantje prikazali na odru za naš Čas zelo pomemben prizor: „Na križpotju". Vso prireditev je prijetno poživljala farna godba, ki je pod taktirko temperamentnega dirigenta g. Skerjanca strumno izvajala vesele koračnice. Nevesta iz Amerike. Članice tukajšnjega deki škega krožka se krepko gibljejo, čeprav so trenutno brez predsednice po odhodu ge Tie-gel Mare v Domžale. V nedeljo, dne 21. januarja priredi ob treh popoldne v tukajšnjem prosvetnem domu veseloigro „Nevesta iz A-merike" ali „Zdenko se ženi". Upamo, da jim bo obč'nstvo bogato poplačalo njih trud z obilno udeležbo. Matice. V letu 1939 smo imeli 102 novorojenca, 52 mrličev in 33 porok, z 51 oklici. Vseh fnranov imamo okrog 3500. TRŽIČ Razmere v Gasilski četi. V soboto 13. januarja se je vršil občni zbor v Gasilskem domu. Ta občni zbor bo najbrže zelo važen mejnik v zgodovini tržiškega gasilstva. Razen par normalnih napak je vse v redu potekalo. Vse je bilo soglasno sprejeto. Pri točki volitve novega odbora se jn pa zataknilo. Pojavili sta se dve listi. Prva je bila sestavljena od tistih, ki so smatrali gasilstvo za svoj pašaluk, iz katerega se je dalo prav lepo manevrirati ob priliki kasnih volitev ali manifestacij, aH pa tudi materialno strankarsko pobarvano. Druga lista je bila predlagana od onih, ki hočejo, da se izloči vsaka politika iz čete in da se prične enkrat s složnim delom za poživitev in napredek čete. Predsednik je parkrat poskušal odrediti glasovanje, pa nikakor ni šlo. Končno se je pojavila še tretja lista, katera je b'la res simpatična večini navzočih. Tedaj so se pa oglasili najbolj zagrizeni, vnel se je prepir in so odšli, med nj:mi tudi predsednik, tajnik in blagajnik. Tako se je občni zbor zaključil. Želeti je, da bi ta dogodek imel za posledico iztreznjenje nekaterih in pa ve£ smisla za složno delo v četi. Malo odgovora. „Jutro" je prineslo napad na občinsko upravo, češ, zakaj ni ob smrti občinskega slugo bila na občini razobešena črna zastava. Mi samo to ugotovimo, da se je današnja občinska uprava nauč.la od svojih prednikov te napake in če je io greh, potem naj prvotni grešniki primejo sami sebe zfi ušesa. Mesca marca 1930. je umri bvši dolgoletni občin-ki gozdni čuvaj Toporiš Franc. Takrat je bil župan g. Ivan Lončar. Mesca maja 1934. je pa umrl dolgoletni nočni čuvaj Kralj Janez. Zupan je bij g. Franc Glo-bočnik. Ne eden, ne drugi župan n; ukazal naj se razobesi črna zastava na obč'n'kem poslopju. Zakaj bi morala biti sedaj izjema? Iz pietete do mrtvih pa nočemo več pisati. Igra. V nedeljo 14. januarja snio jmeli pri-Hko videti sedanjemu ča^u primerno igro ..Stilmondski župan" v »Našem domu". Igra je naši javnosti zelo ugajala, med gledalci smo videli tudi zastopnike narodne manjšine. Zakaj? Igra bo ponovljena v nedeljo 21. januarja ob 8. uri zvečer. CERKLJE Igra. „Prostovoljna gasilska čete Cerklje" priredi v nedeljo 21. t. ni. ob 3. uri popoldne v „Ljudskem doimu" lepo ljudsko igro »Domen", v Igre, ki jih prireja gasilska četa,, so vedno dobro obiskane, upamo, da bo tudi sedaj taka V smehu in joku boste preživeli lepo nedeljsko popoldne. Jubilej 80 letnice. Dne 17. januarja je praznoval 80 letnico svojega rojstva ugledni i« po vsej okolici znani g. Tičar Anton, p. d. Uja iz Vaše. Mož je prava gorenjska korenina in izhaja iz znane Tičarjeve rodbine iz Vogelj^ Je še krepak in še vedno z veseljem opravlja vsa kmečka dela. Samo ob sebi se razume, da je jubilant stroge katoliški mož, v njegovo hišo prihaja samo kt.toliško časopisje. Rad tudi pomaga pomoči potrebnim, bod.'si v dejanju ali z nasvetom, za kar si je pridobil hvalež-žnost že od premnogih ljudi. Zato uživa jubilant veliko in splošno spoštovanje. Tudi mi kličemo Tičarjevemu očetu ob njegovem lepem jubileju: „Bog ga živi še mnogo let!" GORICE Zadnjo nedeljo se je vršil občni zbor KKZ, na katerem je govoril predsednik okrajne KZ gospod Ovsenik iz Predoselj. Občui zbor je' bil dobro obiskan, želeti pa bi bilo. da M se tako važni stanovski organizaciji polagalo več pozornosti od strani članstva. Odbor Je svojo nalogo v redu izvršil, zato pa je bi tudi enoglasno izvoljen za bodoče. Kmetje opri-mimo se svoje organizacije in nikar ne pozab mo, da bomo imeli to, kar si bomo sami priborili. Črnošolec je naslov igri, ki bo uprizorjena na našem odru v nedeljo 28. januarju 1940 ob poli 4. uri popoldne, črnošolec je drama v pe-th dejanjih in je vsebinsko jako globoka-Ker pa zahteva tudi debrih igralskih moči, zato sodelujejo to pot naši prejšnji priznani dramatiki. Komur je za razvedrilo, katero jo za današnje čase primerno, naj ne zamudi prilike, ker za to predstavo vlada veliko zanimanje, zato pridite pravočasno, da ne zamudite vstopne. Na svidenje v nedeljo 28. januarja v Goricah. PREDOSLJE Radi splošne želje gledalcev ponovi naše Prosvetno društvo v nedeljo, dne 21 januarja ob treh popoldne veseloigro v treh dejanjih „Dva para se ženita". Prepričani smo, da bo tudi zdaj igra žela popolen uspeh. Pobg te igre bomo pa videli na našem odru tudi burko „Ob &k iz mesta". Vabimo vse prijatelje našega prosvetnegn društ va iz domače fttre, kakor tudi iz sosednjih fara. STR^N i --- Razglas =—=====s========= Mladeniči, rojeni leta 1920. pristojni v občino Kranj se poživljajo, da se takoj, « najkasneje do 1. februarja t 1. zglasijo v voja-Skom uradu podpisane uprave rarli vpisa v re-krutni spisek. S seboj morajo prinesti družinsko polo, vojničke isprave očeta in starejših bratov, kute- | ri so že odslužili kadurski rok. Za one 'mladeniče, kateri ne bivajo v Kra- j nju, morajo to dolžnost opruviti njihovi rodi- j telji ali drugi sorodniki. Kdor se temu pozivu pravočasno ali pa sploh ne odzove, bo kaznovan po vojaškem kazenskem zakonu radi neizvrševanja vojaških dolžnosti. Uprava občine Kranj, dne 17. januarja 19*0. «.%<>.. Ljubljiinu estas ankaii urbo. Kranj kaj l.jublana estas nrboj. Hierad mi lalx>ris tutum tagon, hodiau mi ripozas, sed morgau mi de vos labori. Kie vi estis hierauf Kien vi iros hodiau? Jlierail m| lernis esoeranton. Hodiau rni skri-bos taskon (nalogo) kaj mi sendos gini al in-stuisto. Li resendos gin al mi. Iru hejmen! Ifejme laboru! ču ankaii mi venu al vi? Venu, se vi havas tempon! — Odslej bomo priobčevali pomenke z učt čimi se Kdor želi kakšno razlago, česa ne razume al česa ne ve naj p'še voditelju tečaja, ki bo pod naslovom „Pomenki" na vsa važnejša vprašanja odgovoril. Tako bomo vsa najzanimivejša vprašanja obravnaii, da si bo luhlko vsakdo na jasnem o težjih problemih Ponovi vse! — um — : je priponka, ki nima stalnega pomena, temveč le rabimo povsod, kjer ne moremo rabiti nobene druge priponke, tako: aero = zrak : aerumi = zračiti Kolo ~ vrat : kolnmo — ovratnik Komunumo m občina malvarna " mrzel : malvarmumi = prehladiti se. — em — : je priponka, ki znači naklonjenost, nagnjenost k čemu, tako: labori ~ delati : laborema = delaven, -a, -o plori jokati : plorema = jokav, -a, -o songo = sanje : soncema = sanjav, -a, -o srivolema — radoveden, -a, -o bo — : je predponka, ki znači sorodstvo pa žen'tvi, tako: patro = oče : bopatro = tast filo = sin : bofilo = zet frato = brat : bofratino = svakinja Sur malgranda insulo (insulo = otok) logis kaj mizere (mizera = ubog, reven) vivis frato kaj fratino en malgranda domo apud la nia-ro. Frato estis fiškapitisto. (fišo = riba, kap-li = ujeti, fiškaptisto = ribič), čiun matenon remis (remi — veslaii) sur maron por kapti fišojn; kaj čiun vesperon li rcvenis. Por ke li novu vidi, kie estas la domo, la fratino čiani motiš la lampon (lampo = svetilka) en la fe-nesron. lun matenon, kiam forte pluvis frato remis sur la maron. Fratino petis lin, ke li ne remu sur la maron, sed ćnr ili havis nenion por mangi, li ne auskultis šin. Tutan tagon ši pregis, petis Dion por li. Sed vespere frato ne revenis. Pasis (pasi *■ preteči, minuti) nok-to, pasi.s semajnoj, monatoj kaj jaroj: sed tamen. fidela fratino ankoraii kredis. ke li revenos. Čiuvespere ankorau metadis lu lampon en la fenestron. Si maljunigis, sed ši ankorau ne perdis esperon. lun vesperon la najbaroj riinarkis, ke lu lampo ne stares en fenestro. Ili iris ul ši en la dometon kaj vidiš maljunan fratinon, kiu sidis apud la fenestro kuj sciis, ke tiun tagon si mortis en espero, ke Si« frato ankorau iam revenos. MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača D.050. NajmanjSi znesek je 8D. Iščem na Kalvariji eno ali dvosobno stanovanje za 1. marec ali april. Ponudbe poslati na Upravo listu pod „Stiričlansku družina". Na Kalvariji ali na Labornh kupim stavbno parcelo v izmeri 400 kv. m. Ponudbe poslati na upravo lista pod ..Plačam". Kdor namercvn zidati hišo, naj piše na nasiov: Mojster, poštno ležeče St. Vid nad Ljubljano. Napravim načrt brezplačno in zgradim stavbo po nizki ceni. Mlajša služkinja želi premeniti mesto. Dobru meščanska kuharica. Večletna izpričevala. Nustop po dogovoru. Naslov v upravi ..Gorenjca". Cebelni vosek v vsaki množini kupuje po najvišji dnevni ceni „Kovina", Kranj. Stanovanje v novi hiši 2 sobi s parketom, predsoba in kuhinja se odda v Stružišču 66 takoj. Oddam dvosobno stanovanje s kopalnico in predsobo -a Klancu št. 89 pri Pavcu. Iščem pošteno in pridno dekle srednjih let z znanjem meščanske kuhe in pospravljanju boljših sob, z dobrimi spričevali. Naslov v upravi. Proda se tri-stanovanjska hiša z vpeljano trgovino na prometnem kraju, 10 minut od kolodvora Kranj, odnosno se odda lokal v najem. Naslov v upravi. Uradnik išče meblirano sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice. Ponudbe na upravo ..Gorenjca" pod št. „100". Trosobno stanovanje z vsemi pritiklinami oddam na Jezerski cesti. Poizve se pri upruvi ..Gorenjca". Berite in širite ii ii Ženini in neveste! Za nakup bale vsi samo v trgovino Logar & Kalan nasi. Srečko Vidmar - Kranj Zakaj??? Ker se prodaja vse manufakturno blago še po starih cenah. Prepričajte se! Prepričajte se! Neveste I Udobno stanovanje je važe* pogoj sreče v zakonu. Stanovanje po Vasem okusu pa Vam opremi najceneje z dolgoletno garancijo tv. Mizarstvo Sloga Božič Jože KRANJ — STRUŽEVO Vina Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani. Frnnkopanskn ulica 11. Ali ste že poravnali naročnino ? Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo higienično urejeno pe-dlkuro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din 6.-. Ne mučite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokav-njaško popravimo moške, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata. Couch zofe, otomane, divane in vse tapetniške izdelke.izvršuje točno in solidno V.TONEJC tapetnik, Kranj Plašče, kostime, obleke vseh vrst po zadnji modi trpežno ter po solidnih cenah izdela samo krojačica na Škrlovcu. — Se priporoča za cenjeni obisk HILDA GATEJ krojačica - ŠKRLOVEC št. 3. Najceneje Vas postreže KRALJEVI D V O R N J U V E L R IN DOBAVITELJ 6. Rangus zlatar in sodni cenilci KRANJ Zaloga švicarskih ur, zlatnine, srebrnine, jedil, pribora, Kristala, optike itd. Miiuicu Zagorska: 52 Marija Taborska Zgodovinska povest iz dobe turških časov.) (Dalje) Volbenk je zagrčal. iskal je opore in jo je našel: ..Ubit je bil vendar z Vilibuldovo sekiro. Tvoj oče je sekiro na prvi pogled spoznal, da je njegova." Glej, ti si hodil trkat na očetovo okno. Ti si bil t;sti. ki je vzel sekiro, šel in z njo izvršil strašni umor. Zaradi denarja." ..Jnz ne!" se je obupno brunil Volbenk. „Ti ne? Kdo pa?" Martin se je rogal, čeprav je bil v strašnem položaju. ,.Glej, videl sem te često v krčmah ko si plačeval z goldinarji naše, ogrske in nemške veljave, tudi beneške zlate sem videl v tvojih rokah." „Zdruvim ljudi in živino, zuto mi plačujejo." Plačujejo kmetje z l>eneškimi zlati?" „Tebi ni mar, odkod dobivam denar." ..Pes! Turek! Kri se. drži tvojih rok!'' ..Kje?'' Volbenk je ogledoval svoje, krempljem podobne roke, v svitu sveče. „Ne vidim je." ..Kaj te na duši nič ne teži?' Saj je nisem nikdar prelival. A, pač! Ko sem bil mlad. sem bil na vojski, res takrat sem prelival tudi kri." »Tisto mi ni mar, vojna je pač vojna. To pa vem, da si zastrupil mojo mater in ubil večnega romarja.. Je imel pri sebi mnogo zla tO v? Kakšnih? Benečanskih? Volbenk je s svojimi zelenimi očmi drobil Martinu v prah, odgovoril pa ni. Martin pa je hotel od starca izvedeti resnico. .Ali si videl večnega romarja, ko je odhajal od nas?" ..Videl in sem precej vedel, da to pomeni nesrečo." „Pa si vzel sekiro in šel za njim?" Molk. „Ali te ni bilo groza udariti? Si jih že mnogo?" ..I5il sem \ \oj>ki." „Veni, Mislim le. če si jih že mnogo v Gobovcah ubil in oropal? Dosti trupel, ki so pudlu pod tvojo roko trohni po hosti." ..Znkuj dolžiš mene? Ali ni dosti drugih klaležev?" ..Ti si najzlohnejšj izmed vseh." ..hi 1i nisi zloben? Spomni se samo tiste noči. ko si se pritihotapil in podtaknil ogenj moji koči." Martina je sramota pekla, pa mu je vrnil: ..Ravno tisti dan smo pokopali mater, ki si jo ii zastrupil." Strašen je bil la pogovor v mračnem podzemlju, kakor bi se pogovarjal v probu. Martina je ta misel vzdignila. „Pojdiva odtod. Kri 'mi ledeni po žilah." ..Kam? Vodi ti." se je hudobno smejal Volbenk ..Pojdi! Drugače..." ,.Ne ubiješ me...", se je huhljal starec. ..Zakaj bi te ne? Ze davno si zaslužil!" ..Kdo bo potem v Radovljici izpričal tvojo nedožnost?" ..Ah... Pojdiva!" „Gori so Turki," se je napol udajal Volbenk. V mislih je snoval načrt, kako bi Martinu ušel. .,Naj bo," je menil Martin. ..Rajši greni pasjeglav-c< in v roke, kakor pa da bi še ostal tu. Že ves čas se mi zdi, kakor da bi bil živ pokopan." ..Volbenk je vstal in je vezal bisago. ,.Pa pojdiva." Martin je prijel svečo in ves čas je držal starca za plašč. /'emu se 'me držiš?" „Tema je in rovi so zaviti. Izgubil bi se." ..Izpusti me in svečo mi daj." Martin mu je izročil svečo, plašča pa ni izpustil. Volbenk je hodil hitro, vodil je Martina po ozkih hodnikih, da sta se morala globoko pripogibati. Prišla stu do prehoda, tam se je bilo treba plaziti po trebuhu. ..Izpustu me. drugače ne pridem skozj!" je klical Volbenk. Martin pa ga ni izpustil. Kakor kaču se je povlekel zu njim. Prišla sta spet v višji in širji hodnik. Tedaj je nenadoma stisnil Volbenk stenj z roko, da je sveča ugas-nilu. Potem se je hotel iztrgati in zbežati. Martin ni več: držal plašča, ker je vedel, da bi mu coprnik lahko pustil plašč v rokah in zbežul. Oklenil se ga je okrog v ratu kakor s kleščami. Volbenk se mu je divje trgul. ..Izpusti me!" je hropel. »Izpustim naj te?" se je grozno zasmejal Martin. „Bi rud ušel kajne in meno pustil poginiti v tej strašni jami! Prižgi spet svečo. Prižgi jo!" ..Ne morem." ..Kje imuš kremen in kresilo?" „Na, tu imaš bisago, poišči in prižgi luč!" Martin je že prijel bisago, pa jo je izpustil in komaj še zgrabi] Volbenku, ki je hotel uiti. „Nc boš, hudičevski brat! Sam ukreši ogenj! Takoj, drugače ti zavijem vrat! Pogineva oba!" Martinove močne roke so stisnile Volbenkov vrat, da je komaj še zaječal: ..Izpusti! Saj bom!" Ukresal je ogenj in spet prižgal svečo. Martinove roke so ga držale, da so mu kosti pokale v sklepih. Potem sta nadaljevala pot še nekako četrt ure. Od nekod je zapihal mrzel veter, svetloba dneva ju je začela zajemati, močan prepih je ugasnil svečo. Martin se je oddahnil, bil jo rešen. Pred rovom sta se ogledala in Martin se ni mogel pre-čuditi: tik ob Savi sta bila. Voda je tekla sumo par metrov pod skalnato pečino z žrelom, iz katerega stu prilezla. ..Močnik!" je skoro zavriskal Martin. Prijel je Vol-benkovo bisago, odmotal vrv in z njo trdno povezal Vol-benkove roke. Konec vrvi. ki je visel od njega, je prijel sam v roke in zadel culo na rame. ..Pojdivu! Hitro stopaj!" „Kaj misliš?" se je zdrznil Volbenk. (Dalje.) Za urednik« in izdajatelja odgovarja Vertovšek Mi'tn v Kranju Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kravjo.