Alojz Prešeren, dipl. inž. Metalurški inštitut Ljubljana ASM/SLA: W17j, Dlln DK : 669.046.546.2 669.187.5 Tehnološke zakonitosti odžvepljanja v električni obločni peči Modificirano tehnologijo izdelave kvalitetnega jekla (brez reduktivne žlindre) spremlja manjši obseg razžvepljanja in manjši preddezoksidacijski potencial. Z učinkovito obarjalno preddezoksida-cijo moremo uspešno znižati kisik v talini pred prehodom, za pojačano intenzivnost razžvepljanja po so potrebni razni praktični ukrepi, predvsem pravilno vodenje rafinacije o pogledu tvorbe aktivne žlindre. Na osnovi raziskav odnosov med tehnološkimi parametri, kinetiko razžvepljanja in kvaliteto jekla v pogledu sulfidnih vključkov zaključujemo, da je specifična intenzivnost razžvepljanja vplivnejša komponenta za količino sulfidov kot skupno raz-žvepljanje oziroma končno žveplo v jeklu. Za pojačano specifično intenzivnost razžvepljanja so potrebni velik dodatek apna in talil, vsklajeni parametri med časom dodatka in količino, visoka temperatura in učinkovito mehanično premešavanje žlindre s talino. UVOD V postopku izdelave jekla v obločni elektro peči vse bolj dobiva na pomenu produktivnost in s tem povezana ekonomičnost. S povečanjem velikosti peči do določenih dimenzij, s povečano specifično močjo transformatorja, s kvalitetno pripravljenim vložkom moremo doseči linearno povečanje produktivnosti in v glavnem tudi povečano ekonomiko, kar se danes izraža pri masovnih elektro kvalitetah če niso cene toka in osnovnega vložnega materiala umetno formirane. Današnji trend v dosegi ekonomičnosti, predvsem v elektro jeklarnah s starejšimi pečmi, oziroma z manj ugodnimi zunanjimi vplivi pa skuša za dosego prejšnjega cilja uvesti v standardne tehnologije čim več modificiranih ukrepov, to je vsestranska intenzifikacija postopka, visoke temperature, skrajšanje rafinacije, uvajanje učinkovite obarjalne preddezoksidacije, argonska obdelava jeklene taline v livnih ponovcah itd. Z dodatkom plinastega kisika že med taljenjem in po taljenju dosežemo velike žilavilne hitrosti do 0,15 % C/min., visoke temperature ob koncu te faze do 1680° C; z obarjalno preddezoksidacijo moremo učinkovito znižati kisik v talini. Navedena modifikacija nudi pri naknadni končni dezoksida-ciji manj primarnih oksidov, saj je izločanje oksidov teoretično končano že do preboda taline iz peči in talina ima v ponovci pred litjem v kokile znatno manj kisika, kar pomeni tudi znatno manjšo količino sekundarnih oksidov, ki se sicer težko izločajo. V praktičnem ukrepu za skrajšanjem rafinacij-skega časa torej ne predstavlja problema povečana intenzivnost zmanjšanja kisika zaradi povečane intenzifikacije postopka, ne moremo pa tega trditi za kinetične odnose odžvepljanja, ki so po splošni oceni funkcija količine dodanega apna, temperature, mehaničnega mešanja žlindre in taline in v določenem smislu časa trajanja, to je časa, da dosežemo določeno stopnjo reaktivnosti apna, kar se naj pokaže v povečanem obsegu odžvepljanja. Tudi vpliv kinetike odžvepljanja na tvorbo sulfidnih vključkov tipa A, torej vpliv na kvaliteto jekla, še ni povsem razčiščen. Linearna odvisnost med žveplom v jeklu in količino sulfidnih vključkov tipa A zasluži pozornost le pri malih vrednostih A, medtem ko pri količinah večjih od 0,1 praktično ni odvisnosti oz. zakonitosti (si. 1). Konkretno smo pri poskusnih šaržah ugotavljali vrednosti A med 0,1 do 2,1 pri žveplu v jeklu od 0,01 do 0,03 %, brez medsebojne odvisnosti (gredice 80 mm valjane iz ingotov 450 X 450 mm). PROGRAM RAZISKAV Da bi bolj osvežili kinetiko odžvepljanja in postavili za tehnološko analizo v ospredje predvsem one faktorje, ki ne diktirajo samo odžveplja- 25 20 75 J5 10 05 0 ° o > o o j$oo O f °° >° o 0 1 > o 0005 0 01 0015 0 02 0025 003 [S] % Slika 1 Odvisnost med žveplom v jeklu in sulfidnimi vključki nja, temveč posegajo tudi v nastanek in kvaliteto sulfidnih vključkov (tipa A po JK skali), smo želeli z raziskavami zasledovati predvsem naslednje: — splošen odnos za odžvepljanje po posameznih tehnoloških fazah na specifičnih parametrih v izdelavnem postopku, — analiza intenzivnosti odžvepljanja v odvisnosti od tehnoloških parametrov, kar spričo kratkih časov rafinacije v modificirani tehnologiji predstavlja prav gotovo vplivnejši faktor kot skupni obseg odžvepljanja, — odvisnost med kinetiko odžvepljanja m količinskimi oziroma kvalitetnimi vrednostmi sulfidov v vključkih. V smislu programa raziskav smo v vzorcih taline iz posameznih tehnoloških faz zasledovali še skupni kisik in v končnih vzorcih količino kislinotopnega Al ter izvedli vrsto metalografskih raziskav sulfidov v izvaljanih gredicah (najslabša mesta). IZVAJANJE POSKUSOV V 10 t in 25 t E-peči smo izdelali več šarž kvalitete cementacijskega jekla EC 80, EC 100, EC Mo 80 in EC Mo 100. Šarže smo izdelali delno po standardnem postopku z dvema žlindrama, torej ca. 80 do 100 minut trajajočo fazo difuzijske dezoksida-cije, delno pa s forsirano modificirano tehnologijo to je po intenzivni oksidaciji s kisikom in normalnim izkuhavanjem smo izvedli učinkovito obarjal-no preddezoksidacijo, ter 30 minut trajajočo preostalo rafinacijo. Spremenljivi faktorji so bili obseženi v: — različnih časih trajanja posameznih tehnoloških faz, — različnih temperaturah, 25/30 kg CaO/t - o 7 30/35 kg CaO/t - »2 20/25 kgCaO/t- + 3 40 30 to ^ 20 + V) 10 X X o . * -**x • O.""* - X ' + o i 40 50 60 Čas č1 - min 70 dO Slika 2 a Vpliv količine dodanega apna in časa či na odžvepljanje v času oksidacije in izkuhavanja — različnih dodatkih apna v posameznih tehnoloških fazah. Zaradi razlik v intenzivnosti žilavenja in časa normalnega izkuhavanja smo imeli opraviti pri šaržah z različnimi vsebnostmi kisika v toku procesa, kot v talini pred prebodom, kar je nudilo pri sicer praktično enakih dodatkih aluminija različne vsebnosti kislinotopnega Al. REZULTATI RAZISKAV Zasledovanje odžvepljanja po posameznih tehnoloških fazah dovoljuje naslednjo ocenitev: med oksidacijo znaša poprečna stopnja odžvepljanja do 25 %, med normalnim izkuhavanjem okrog 8 do 12 %, v času delovanja reduktivne žlindre okrog 10 do 12 %, v času rafinacije brez reduktivne žlindre 5 do 10 %, med prebodom samim pa 15 do 30 % pri praksi z dvema žlindrama oz. 10—25 % pri praksi z eno žlindro. V praksi z dvema žlindrama je torej za okrog 10 do 15 % obsežnejše odžvepljanje na račun kvalitete reduktivne žlindre. Intenzivnost odžvepljanja znaša v času oksidacije in izkuhavanja okrog 0,56 %/min, v času difuzijske dezoksidacije 0,17 %/min, med prebodom pa okrog 5 %/min. V času rafinacijske periode pri praksi z eno žlindro je intenzivnost razžvepljanja okrog 0,23 %/min. Med samo difuzijsko dezoksidacijo je stopnja odžvepljanja relativno naj skromnejša, kar utemeljuje stremljenje jeklarja, da to fazo v tehnologiji čim bolj skrajša, manjkajoči potencial odžvepljanja pa nadoknadi z drugimi učinkovitejšimi ukrepi. Analiza rezultatov nudi naslednje zaključke: — čas oksidacije in izkuhavanja (č,) vplivata na povečanje odžvepljanja (AS0 + ASj), vendar je ta vpliv večji pri večjem dodatku apna (si. 2a) — Obseg odžvepljanja v času od dodatka Al do preboda (č2) raste manj s časom, občutneje pa s količino dodanega apna, pri čemer je ta vpliv bolj poudarjen kot v prejšnjem primeru (si. 2b). — Količina dodanega apna v vložku (CaO0), v času či (CaO!) in talil ima znaten vpliv, vendar povezano z višino temperature taline: pri hladnejših šaržah, kljub večji količini dodanega apna, ni zadovoljivega odžvepljanja. Vpliv temperature v toku procesa na odžvepljanje prikazujemo v si. 3 (dodatek apna v vložku CaO0 znaša okrog 11 kg/t). — V sliki 4 prikazujemo vpliv dodatka apna med oksidacijo in izkuhavanjem CaO, ter v preostalem času rafinacije Ca02 (pri CaO0 okrog 11 kg/t) ter temperature v času č; na skupni obseg odžvepljanja. — Pri času č2 = 27 minut, temperaturi 1640° je matematičen obrazec za odžvepljanje v času rafinacije in preboda: (AS2 + AS3) % = 3,3 0,16 X Ca022 R — 0,49 ■6,55 N — 30 40 30 + 5-8 kgCaO/t - 1 o 8-10 kgCaO/t-2 • 11-13 kg CaO/t-3 <3 + to 20 70 h 3 r < 1 ^ "-"'J o 1+0 + + + 70 75 Čas 20 25 JO 35 Slika 2 b Vpliv količine dodanega apna in časa čj na odžvepljanje v času od dodatka A, do zaključenega preboda taline v ponovco od prve probe do dodatka zlitin CaO( na specifično intenzivnost odžvepljanja to je (AS0 + AS|) %/min . čj. Če grupiramo dodatke apna s količinami od 20—30 kg/t, 30—40 kg/t, 40—52 kg/t, dobimo za posamezne grupe določeno verjetnost, da se s povečano količino apna znotraj ene grupe manjša specifična intenzivnost odžvepljanja. Če pa med posameznimi grupami izločimo šarže s slabo inten- 1700 1650 S 1600 I 0 1 1550 1500 Temp. ta \ V me-do dc \ \ > datka zliti \ \ k. x n \ \ \ \ X 75 56 28 40 50 60 70 80 Cas (oksid.—— prebod ) min Slika 3 Odnos med temperaturo, taline, časom trajanja rafinacije in skupnim obsegom odžvepljanja Na osnovi prikazanih posameznih odnosov smo sestavili monogram vpliva vseh parametrov na obseg odžvepljanja kot je prikazano v si. 5. Pri konkretno 35 kg (CaO, + Ca02)/t oz. Ca02—10 kg/t CaO0—11 kg/t je pričakovati poprečen obseg odžvepljanja okrog 65 %. Jasno prevladuje vpliv količine apna CaOi, vpliv temperature, manjši vpliv izkazuje dodatek apna med rafinacijo Ca02. — S povečano količino apna se povečuje skupni obseg odžvepljanja praktično neodvisno od velikosti peči, če so tehnološki pogoji realizirani v podobnem smislu (si. 6). — Že uvodoma smo poudarili, da moramo z oz. na modificirano tehnologijo posvetiti posebno pozornost prej specifični intenzivnosti kot skupnemu obsegu odžvepljanja. V si. 7 prikazujemo vpliv količine dodanega apna v vložku CaO0 in v času 8 16 24 32 40 Dodatek (CaO), * (CaO)l - kg/t Slika 4 Vpliv dodatka apna in temperature na skupen obseg odžvepljanja -- A S % O cS (CaO, + Ca02) kg/t (CaO0 -13 kg/t) Slika 5 Vpliv osnovnih parametrov izdelavne prakse na skupno odžvepljanje Temperatura taline do dodat, zlitin 80 • 1550 °C O 1600 /1620 °C ■+ 1650 "C D od. (CaO), * (CaO)z -11/32 kg/t 70 60 50 o CO 40 r 30 Q o CO 20 10 o 25 T peč • 10 T peč :/ O? • o O , / o o O' f • /5 10 20 30 40 50 Skupni dodatek CaO-kg/t Slika 6 Vpliv skupnega dodatka apna na skupno odžvepljanje ? 40/52kg CaO/t - 1 i 30/35 kg CaO/t -2 • 25/29 kg CaO/t ~ 3 .c S *o 0 6 05 04 co + C> CO 03 02 01 2 , * 6 s -A-T A— V- ' \ \ 3 N v: ? v6 \ \ 1 \ \ N 6\ k » ? ? \a . I O l i ■ i i -o £ • » i i i N-željena intenzivnost odžveplanja | x 10 20 30 (CaO0 + CaO,)kg/t 40 50 Slika 7 Vpliv količine dodanega apna in časa Č! na intenzivnost odžvepljanja zivnostjo odžvepljanja, kar je predvsem značilno za grupo z dodatkom apna med 40—52 kg/t, potem dobimo smiselno oz. logično krivuljo, na osnovi katere moremo sprejeti zaključek, da s povečano količino dodanega apna raste specifična intenzivnost odžvepljanja, seveda če so za to ustvarjeni tehnološki pogoji. Ugotavljamo pa, da se manjša intenzivnost odžvepljanja znotraj določene grupe z oz. na dodatek apna zaradi tega, ker v osnovi ne upoštevamo tehnološke potrebe, da je za povečani dodatek apna potrebna povečana količina talila pri v glavnem enakem času reagiranja. Ta tehnološki pogoj obvladujemo razmeroma slabo oz. površno. Če torej primerjamo med seboj samo šarže, pri katerih je s povečanim dodatkom apna sledila tudi povečana količina jedavca FeSi (CaSi), potem se s povečano količino dodanega apna bistveno povečuje specifična intenzivnost odžvepljanja. V nasprotnem slučaju pa ustvarjamo s povečano količino apna slabše pogoje za specifično intenzivnost odžvepljanja. Ta definicija zasluži vso pozornost predvsem iz razloga, ker je za nove modificirane tehnologije izredno važna intenzivnost odžvepljanja, torej čim obsežnejše odžvepljanje v čim krajšem času. Realizacija te zahteve je vezana na velik dodatek apna ob velikem dodatku talil oziroma ob tvorbi žlindre v optimalnem razmerju med posameznimi komponentami. — Vrednotenje prikazanih odnosov z računalnikom nudi pri dodatku apna CaO0 + CaC^ = = 34 kg/t in temperaturi 1660° C ob koncu izkuha-vanja naslednji obrazec medsebojnih odvisnosti za obseg odžvepljanja v času oksidacije in izkuha-vanja, torej v času č,: ((AS0 + AS,) % = 32,7 — 27346,5 X S22 + + 2,43 CaFj S2 — procent žvepla v talini ob koncu izku-havanja CaF2 — kg/t jedavca v času od prve probe do dodatka Al za preddezoksidacijo R — 0,8 Sy — 5,57 N — 28 Iz navednega odnosa sledi, da je količina dodanega talila v času med oksidacijo in izkuhava-njem izredno važna komponenta za odžvepljanje. — Če skušamo ugotavljati vpliv prej prikazanih grup z ozirom na količinski dodatek apna in čas reagiranja č, na sulfidne vključke tipa A, potem sledi iz si. 8, da tak konstruktiven odnos stvarno obstaja. S povečano količino apna se manjša vrednost vključkov tipa A, če upoštevamo samo šarže z relativno ugodnimi pogoji odžvepljanja (kri- |G NI gredica + 9 40/52 kg CaO/t-1 + 6 30/35 kg CaO/t -2 + • 25/29 kg CaO/t -3 90 80 70 .c § vo 8 60 'O 50 ** i L N — A- o M ^ o ' A j. 1 t" T U -t- i N- optimalr odnos ti + +< nt • 'A • \ 12 14 16 Tip A po JK Slika 8 18 20 Vpliv količine dodanega apna v času č, na količino sul-fidnih vključkov vulja N). Če teh pogojev ni, ugotavljamo, da znotraj grupe z določenim dodatkom apna rastejo sulfidi tipa A s časom č,. To praktično pomeni, da predolgi čas oksidacije in izkuhavanja ne vpliva pozitivno v smislu zmanjšanja sulfidov, temveč nasprotno; praksa, da ustvarimo pri določeni količini apna odgovarjajočo reaktivno žlindro in s tem določeno odžvepljanje v dolgem rafinacijskem času ne predstavlja uspešnega parametra za zmanjšanje sulfidov, to pa potrjuje prejšnjo verjetnost, da je za dosego manjše vrednosti tipa A potrebna le velika specifična intenzivnost odžvepljanja. Torej zahteva tudi odnos prikazan v sliki 8 tvorbo močno aktivne žlindre v čim manjšem času. Prav gotovo povzroča ta definicija pomisleke v pogledu izkoristka dodanega aluminija v času preddezoksi-dacije (kratka doba izkuhavanja ni ugodna za boljši izkoristek Al). Praktično vzeto je potrebna kompromisna rešitev. — V sliki 9 prikazujemo vpliv specifične intenzivnosti odžvepljanja v času č, na velikost sulfidov tipa A. Na splošno zaključujemo, da zmanjšuje povečano specifično odžvepljanje sulfidne vključke; to zmanjšanje raste s povečano količino dodanega apna. Ugotavljamo, da je pri določenih optimalnih pogojih pri dodatku apna 25 do 29 kg/t možno doseči vrednost tipa A 1,78 do 2,0, pri dodatku apna 30 do 35 kg/t poprečno 1,6 do 1,78, manjšo vrednost sulfidov pa dosežemo pri znatno večjem dodatku apna, če povečani dodatek apna istočasno dovoljuje veliko specifično intenzivnost odžvepljanja. Nekaj poskusnih šarž smo uspešno izdelali ob dodatku CaO0 + CaO( = 40 do 52 kp/t, 40/52 kg CaO/t - 7 i 30/35 kg CaO/1 -2 • 25/29 kg CaO/1 -3 x 20/24 kg CaO/1 06 .C E i 05 'o \ 04 >- V) 03 + <1 02 01 ? tr ? 7 > v . r • ? : < 12 14 Tip /5 16 po JK 18 20 60 45 30 Iai 75 O A/C + GI '50 , qvq redil v-0- :e - 4° o P "t"° C f + oH o > OH f o + + 0 o 08 10 12 14 16 T8 20 22 Tip A (sulfidi) po J K Slika 10 Vpliv skupnega odžvepljanja na sulfidne vključke I * e .C s LO K, 07 06 05 04 03 02 1- 0 5 ++ 0 o N Gl °ava grei lice o b + 0 + o 0 I- o + cP 1- D -t" + + O + O -i - o 12 T4 16 Tip A po JK 18 20 Slika 9 Odvisnost sulfidnih vključkov od intenzivnosti odžvepljanja in količine dodanega apna Slika 11 Vpliv specifičnega odžvepljanja v skupnem rafinacijskem času na količino sulfidnih vključkov pri nekaterih pa niso bili ustvarjeni pogoji za veliko specifično intenzivnost odžvepljanja, zato tudi nismo uspeli doseči male količine sulfidov. Zaključujemo, da je praktično iste važnosti kot dodatek apna tudi izdaten dodatek talil oziroma pravilni odnos med komponentami žlindre. — V potrditev verjetnih zaključkov iz prejšnjih točk podajamo rezultate vpliva skupnega obsega odžvepljanja in intenzivnosti odžvepljanja v skupnem rafinacijskem času na sulfidne vključke tipa A. Ugotavljamo, da ni zakonitosti tega vpliva (si. 10 in 11). Torej je za željeno manjšo vrednost sulfidov tipa A potrebno posvetiti veliko pozornost predvsem specifični intenzivnosti odžvepljanja v času do dodatka Al torej v času od prve probe do končane periode izkuhavanja. Ce je temu stvarno tako, potem mora obstajati vzročna odvisnost med prostim kisikom ob koncu izkuhavanja oz. vsaj delna odvisnost med Alt pred prebodom in sulfidi tipa A. — V sliki 12 prikazujemo vpliv prostega kisika po izkuhavanju na sulfide tipa A. Odnos sledi določeni zakonitosti in sicer s povečano količino kisika raste količina sulfidov. Pri določeni količini C je za visoko koncentracijo prostega O v talini značilna mala batičnost žlindre, kar moremo zaključiti tudi iz odnosov prikazanih v prejšnjih slikah. 20 18 o C E 12 o" CO C0 0.9 < C-1 C0 06 03 + Ca02-0 5-8 kg/t 8-10 kg/1 • 11-131 ++ > °< > > + 6 7 8 9 (Ca02) kg/t 40 35 c 30 F i 25 »o11 s 20 •o 15 2s \ \+ , \ t>\ N + -o+- \+ V- -1- CaOz-5-8 kg/t 1 o 8-10 kg/t 2 • 11-13 kg/1 3 12 74 16 Tip A po JK 18 20 Slika 14 Vpliv količine dodanega apna in časa č2 na sulfidne vklju- čke 18- 15 - P 12 - o< ■n 09 - tO + 06 - O) 03 L 8-10 kg/1 2 11-13 kg/1 3 N-. L—F*^ o \0 __3 +- - 2 — —7 12 74 16 Tip A po JK 18 20 10 77 12 Slika 13 Vpliv količine dodanega apna v času č2 na specifično intenzivnost odžvepljanja Slika 15 Vpliv količine dodanega apna in specifične intenzivnosti odžvepljanja v času & na količino sulfidnih vključkov — intenzivnost odžvepljanja v osnovi raste s povečano količino dodanega apna Ca02, čeprav je pri nekaterih poskusnih šaržah znatno odstopanje, kar poudarja, da povsod nismo izpolnili pogojev za tvorbo aktivne žlindre (si. 13). _ Vpliv časa č2 na velikost sulfidnih vključkov A je izrazitejši pri mali količini dodanega apna Ca02, praktično z malim vplivom pa pri večji količini (krivulja 3 v si. 14). Tak odnos dokazuje, da smo pri večini poskusnih šarž z yeliko količino dodanega Ca02 le uspeli ustvariti zadovoljive pogoje za hitro tvorbo aktivne to je z večjim dodatkom CaF2, visoko temperaturo, dobrim mešanjem taline in žlindre. Pri malih dodatkih Ca02 smo skušali te pogoje ustvariti z daljšim časom pri manjših dodatkih talil, kar pa se pokaže za znatno manj učinkovito. Sledi, da prednjači vpliv dodatka Ca02 pred časom č2. Z dolgimi rafinacijskimi časi pa moremo tudi pri manjši količini Ca02 doseči manjšo količino sulfidov, za kar je praktični primer faza re-duktivne žlindre. Mogli bi zaključiti, da ta faza vsled skromnega obsega odžvepljanja ni bistvena, njena prava vrednost je v rezultiranju manjše količine sulfidov. — Iz slike 15 sledi, da praktično ni vpliva intenzivnosti odžvepljanja na velikost sulfidov znotraj grupe z enako količino dodanega apna. Obstaja pa značaj en vpliv specifičnega odžvepljanja na velikost sulfidov, če primerjamo različno velike dodatke Ca02. POVZETEK Pri modificirani tehnologiji izdelave jekla v elektro peči, katere značilnost je predvsem obsežena v skrajšanju skupnega rafinacijskega časa, zavzemajo sulfidi A preveliko vrednost. Praktično nastopi le manjše izboljšanje, če dodamo v izgotovljeno talino določeno količino CaSi, oziroma, če talino v jeklarski ponovci obdelujemo s plinastim argonom. S tehnološko analizo pogojev odžvepljanja in specifične intenzivnosti odžvepljanja v posameznih tehnoloških fazah ter primerjavo odnosov med tehnologijo in sulfidnimi vključki smo ugotovili naslednje: — odžvepljanje v času oksidacije in izkuhava-nja je odvisno od količine dodanega apna v vložek in v času čj. S povečano količino apna niso vselej dani pogoji za obsežnejše odžvepljanje: pri ena- kem dodatku talila in povečanim dodatkom apna nastopi slabša specifična intenzivnost odžvepljanja. Nujno je potrebno že v prvi fazi rafinacije dodati večjo količino talila, če želimo izboljšati pogoje odžvepljanja. — Med skupnim odžvepljanjem in količino sul-fidnih vključkov (najslabše mesto) ni zakonite odvisnosti. Obstaja pa odvisnost med specifično intenzivnostjo odžvepljanja in sulfidi: s povečano intenzivnostjo in povečano količino dodanega apna v času č, jo pričakovati manjšo količino sulfidov. Tako smo ugotovili pri konkretnih pogojih izdelave in predelave poskusnih šarž (valjanje gredic 80 mm iz ingota 450 x 450 mm) da moremo doseči manjšo vrednost A kot 1,4 pri dodatku apna v vložku in v času č[ pri količini iznad 35 kg/t, če znaša specifična intenzivnost razžvepljanja v času Č! vsaj 0,55 (AS0 + AS,) % : č]. — Pravilna tvorba zelo aktivne žlindre v času č, je izredno važna, tej fazi je treba posvetiti znatno več pozornosti, kot to danes izvajamo. — Vpliv preostalega časa rafinacije (č2) na količino sulfidnih vključkov je predvsem izražen v dodatku apna v tej periodi, manj v času trajanja te periode. Tudi za to periodo je dodatek talil odločujočega pomena. Zaradi kratkega trajanja te periode je nujno potrebno uvesti dodatke kontrolirane sintetične mešanice s takimi komponentami in s takim razmerjem komponent, da bo žlindra v čim krajšem času zelo aktivna. ZUSAMMENFASSUNG Bei der modifizierten Technologie der Stahlerzeugung im Lichtbogenofen, welche durcb eine Verkiirzerung der Gesamtrafinatdonszeit gekennzeichnet ist, nehmen die sulfidischen Einschliisse im Stahl einen zu grossen Wert ein. Es wird durch die Zugabe von CaSi in die Pfanne oder bei der Durchspiillung des Stahles in der Pfanne mit Ar nur eitae geringe Verbesserung erziehlt. Durch die itechnologische Analyse der Entschvvef-felungsbedimgungen und der spezifischen Entschweffelung in den einzelnen technologischen Phasen und durch die Vergleichung des Verhaltnisses zvvischen der Technologie und der sulfidischen Einschliisse haben. wir folgendes festgestellt: Die Entschvveffelung vvahrend der Oxydations und Auskochzeit (Č;) ist von der Menge des zugesetziten Kalkes im Einsatz und in der Oxydationszeit abhangig. Jedoch gevvahrleistet eine grossere Kalkmenge nicht immer auch eine bessere Entschvveffelung. Wenn diie Flussmititelmenge gleich bleibt und die Kalkmenge vergrossert vvird, sinkt die spezifische Entschvveffelung. Es ist dringend schon anfangs der ersiten Phase der Rafinationszeit eine grossere Flussmittelmenge zuzugeben, um die Entschvveffelungs-bedingungen zu verbesseren. Zvvischen der Gesamtentschvveffelung und der Menge der sulfidischen Einschliisse (die schlechteste Stelle) ist keine gesetzmassige Abhangingkeit. Es besteht aber eine Abhangigkeilt zvvischen der spezifischen Entschvveffelung und der Sulfidekischlussmenge. Es ist bei einer grosseren spezifischen Entschvveffelung und bei einer grosseren Kalkzugabe in der Oxydations und Auskochzeit (Ct) eine kleinere SulIMeinschIussmenge zu ervvarten. So haben vvir bei den Versuchsschmelzen (Kntippel 80 mkv. gevvalzt aus einem Block 450 mm kvadrat) festgestellt, dass ein kleinerer Wert A als 1,4 bein einer grosseren Kalkzugabe als 35 kg/t im Einsatz und in der Zešt Ci zu erreichen ist, vvenn die spezifische Entschvveffelung in der Zeit Č, vvenigstens 0,55 . (A So + A Si) % : C. betragt. Richtige Formierung einer aktiven Schlacke in der Zeit C] ist sehr vvichtig. Dieser Periode ist notig viel mehr Acht zu vvildmen als heute iiblich ist. Einfluss der ubrigen Rafinationszeit (Č2) auf die Sulfidefaschlussmenge ist vor allem von der zugegebenen Kalkmenge in dieser Periode und vveniger von der Dauer dieser Periode bedingt. Auch in dieser Periode ist die Flussmittelmenge von entscheidender Bedeutung. Da diese Periode kurz ist, ist dringend eine sintetische Schlacken-mischung mit solchen Componenten und in eihem solchen Verhaltniss zusammenzusitellen, dass die Schlacke in kiirzester Zeit aktiv vvird und diese regelmassig der Schlacke zuzugeben. SUMMARY In modified technology of steelmaking in electric are furnace vvhich characteristic is mainly the reduetion of total time of refining, comtent of sulphides A is too nigh. Practically only small improvement is achieved if a certain amount of CaSi is added to the melt of the oompleted steel or if the melt is treated by gaseous argon in the steelmaking laddle. Technological analysis of desulphuration conditions and of speeific intensity of desulphuration in single technological operations, and compariSon of relations between the technoIogy and ithe sulphide linclusions led to the followiing findings: — desulphuration during refining and boildng (CO depends on amount of added liime to ithe batch in the beginndtag and during ithe refining time. Increased lame additions do not always cause a greater degree of desulphuration: at 'the same addition of fluxes and the increased addition of lime a worse speoific intensity of desulphuration occurs. Therefore it is necessary already in. the fiirst refining operation to add greater amount of fluxes if the desulphuration condiitions should be improved. — ithere is no relationship between the total desulphuration and the amount of sulphide inclusions (to the worst region). Buit relationship between the 'increased intensity of desulphuration and the amount of sulphides exisits: a smaller amount of sulphides iis to be expected at the increased intensdty and increased amount of added lime in time Ci. Thus aatual conditions of manufacturing and vvorking the test batches (rolling billets 80 mm from ingot 450 X 450 mm) showed that value of A can be lowered below 1.4 if the lime addition to the batch in time C i is over 35 kg/it and the speoific intens>ity of desulphuration in time C. is at least 0.55 (A So + A S,) % : Cu — the correct formation of very active slag in time of refining and boiling (Ci) is ex tremely important, and much more atitention than nowadays must be given to this operation. — influence of the residual rafination time (Č2) on the amount of sulphide inclusions is mainly determined by lime additions in this period and less dependant on the duration of this period. Additions of fluxes have also decisirve significance in this period. Because of shortness of this period the flux additions must have controlled composition with such components and such ratio between them that the slag will be aotive in the shortest time. 3AKAIOTEHHE Ilpn H3MeHeHHOH TeXHOAOriIH npOH3BOACTBa CTaAH B SAeKTpO-Ayr0BOH ne™ xapaKTepncTHKa KOTOPOH rAaBHblM 06pa30M coctoht b coKpameHHH BpeMHHH oSmero paHHHpoBaHHH, BecbMa 6oAbmoe BAHHHHe HMeiOT cyALij)HAU rpynnbi A. IlpaKTHHecKHH onbiT noKasaA, hto HeSoAbmoe yAyMmeHHe mo>kho noAyypH3amiH B OTAeAbi-ibix TexH0A0rniecKHX (J>a3ax, a TaKace npn cpaBHeHHH OTHOiueHHH MeacAV TexH0A0rneH H cyAbc}>HA-HblMII BKAHMeHHHMH nOAyMeHbI CAeAY10IliHH pe3yAbTaTbl: — AecyAbypH3auHH bo BpeMH okhcachhh h KunemiH ctaah 3a-BHCHTb OT KOAHHeCTBa A06aBAeHOH H3BeCTJI H AAHTeAiHOCTH OKHCAe-hhh. OTMeieHO, ito c yBeAHMeHHeM AoSaBKH H3BecTH He BcerAa Aaubi ycAOBHH aah SoAee HHTeH3HBHOH AecyAbYpH3auHH, t. e. npn oahom H tom xe KOAmecTBe Ao6aBAeHbix ak>cob a npn yBeAHYpH3aUHH YMeHb-uiaeTCH. ^Todbi yaY,«™ti> Ycaobhh npn K0T0pbix nponcxoAHTb Ae-cyAb4>ypH3auHH CTaAH Heo6xoAHMa Ao6aBKa GoAbiuora KOAHHecTBa 4>akjcob cpa3y b nepBoft a3e paHHaiiHH. — Me5KAY oSmeS AecyAbHA-HbIX BKAIOMeHHH (Ha CaMOM IIAOXOM yqaCTKe) He OTMeieHa HHKaKaa 3aKOHOMepHOCTb 3aBHCHMOCTH. 3aBHCHMOCTb JKB o6Hapy>KeHa Me>KAY YAeAbHOH HHTeHCHBHOCTH AeCyAb<|>ypaUHH h KOAHMeCTBOM CyAb<|>haob, T. e. OTMeneHO, qra npn noBbiuieHoft hhtchchbhocth h yBeAimeHora KOAHMeCTBa AoGaBAeHOH H3BeCTH b HHTepBaAe BpeMHHH M,, MO>kho oatHAaTb yMeHbUieHHe KOAHiecTBa cyAb<$iHAOB. IIpii npoKaTKe 80 mm 3arOTOBOK h3 CAHTKOB 450 X450 MM, npH KOHKpeTHbIX ycaobhhx npo-H3BOACTBa onbiTHbix nAaBOK oKa3aAocb, mto cymecTByeT B03M0>KH0CTb no.\yjHTb BeAHqHHY A MeHbrne 1.4, npn ycaobhh, mto b uiHXTe b npo-Me?KyTKe BpeMHHH KOAHiecTBO H3BecTH 6yAeTb CBbime 35 kt/t, h, KpoMe 3Tora, yAeAbHan HHTeHCHBHOCTb AecyAbYPH3amiH b tom xKe npo-Me>KyTKH BpeMHHH (*!,); 3toh $a3e npouecca hco6xoahmo yAeAHTb ropa3AO 6oAf,nie BHHMaTeAbHOCTH MeM 3to BbinoAHHeM Tenepb. — BAHHHHe ocTaAbHora npoMejKyTKa BpeMHHH paHHauHH (M2) Ha KOAiraeCTBO CyAbajocob. Bcacactbhh ko-POTKOH AAHTeAbHOCTH 3TOTa nepHOAa, Heo6XOAHMO BBeCTII AOOaBOM-HblH KOHTpOAb CHHTeTHMeCKOit CMeCH C T3KHMH KOMnOHeHTaMH H B TaKOM OTHOUIeHHH 3THX KOMITOHeHT, HTO 6yAeTb AaHa B03M0JKH0CTb noAYKyTKe BpeMHHH.