Acrocephalus X6 (127): 181-186, 2005 Sezonska dinamika {tevila sivih ~apelj Ardea cinerea ob reki Savinji med Celjem in Zidanim Mostom (SV Slovenija) Seasonal dynamics of the Grey Heron Ardea cinerea numbers along the Savinja river between Celje and Zidani Most (NE Slovenia) Jernej Polajnar1 & Dejan Bordjan2 1 Ka{ova 15d, SI–3212 Vojnik, Slovenija, e–mail: jernej.polajnar@kiss.si 2 Ul. 8. februarja 50, SI–2204 Miklav` na Dravskem polju, Slovenija, e–mail: dejanonih@email.si Med avgustom 2002 in oktobrom 2003 sva z vlaka popisovala {tevilo sivih ~apelj v Savinji med Celjem in Zidanim Mostom. Ob Savinji se sive ~aplje zadr`ujejo stalno. Popisala sva tudi dve aktivni koloniji, ki `ivita na obmo~ju transekta in v literaturi doslej {e nista bili omenjeni. Po {tevilu zasedenih gnezd sva ocenila krajevno populacijo na okoli 75 parov. Ugotovila sva, da sta ~as leta in gnezditev vplivala na {tevilo in razporeditev ptic po transektu. Primerjava najve~jega mese~nega {tevila opa`enih ~apelj s povpre~no mese~no vi{ino vode Savinje v La{kem s pomo~jo modela linearne regresije nam da premico z naklonom – 0,37 ± 0,10 (standardna napaka povpre~ja); P = 0,0016 (H0: naklon ni manj{i od 0), kar pomeni statisti~no zna~ilno zmanj{evanje {tevila ~apelj z ve~jo vi{ino vode. Pojavljale so se tudi bistvene razlike pri izbiri stoji{~a glede na letni ~as. Te lahko v glavnem pripi{emo prehranjevalnim navadam in socialnemu vedenju ptic. Primerjava velikosti skupin med letnimi ~asi ni pokazala zna~ilnih razlik. Klju~ne besede: siva ~aplja, Ardea cinerea, Savinja, Slovenija Key words: Grey Heron, Ardea cinerea, Savinja, Slovenia 1. Uvod 2. Metoda in opis obmo~ja Siva ~aplja Ardea cinerea je v Sloveniji celoletna vrsta (Sovinc 1994, Geister 1995). V zadnjem ~asu je zaznati rast evropske populacije in {irjenje njenega gnezditvenega areala (Knief et al. 1997). Doslej so raziskave, ki so vklju~evale sivo ~apljo v Sloveniji, obravnavale njeno prehrano (Gregori 1996) in {tevil~nost v zimskih mesecih (Geister 1997, Vogrin 1999), potekalo pa je tudi spremljanje letne dinamike {tevila v spodnji Savinjski dolini (Vogrin & Vogrin 1995). Vogrin & Vogrin (1995) sta ugotovila, da se ~aplje v spodnji Savinjski dolini zadr`ujejo vse leto, predvsem ob reki Savinji, na drugih mestih pa se njihovo {tevilo sezonsko zelo spreminja. V raziskavo ni bila v{teta Savinja od Celja do Zidanega Mosta. Namen raziskave je bil ugotoviti pomembnost tega dela reke Savinje za sivo ~apljo, predvsem v smislu prehranjevanja in gnezditve. Hkrati sva `elela ugotoviti, v kako velike jate se dru`i, ~e sploh, katera mesta ob reki najraje uporablja in kako se {tevilo ter razporeditev ~apelj spreminjata skozi leto. Obmo~je raziskave je bila reka Savinja z bregovi, od `elezni{ke postaje v Celju do `elezni{ke postaje v Zidanem Mostu. Gre za sredogorsko reko s prodi{~i v razli~nih sukcesijskih stadijih, plitvinami, brzicami in tolmuni. Ob reki, ob kateri raste sestoj bukve Fagus sylvatica in smreke Picea abies, je ve~ naselij in obdelovalnih povr{in. Na obmo~ju transekta sta poleg Celja in Zidanega Mostu {e dve ve~ji naselji, La{ko ter Rimske Toplice. Ob sami strugi je le malo ravninskega sveta. Od povr{in, ki so vidne z vlaka, je okoli 35% travnikov in obdelovalnih povr{in, 20% naselij, 20% z drevjem poraslih povr{in, 25% povr{ine pa zavzema sama Savinja s pritoki. Slab odstotek vsega obmo~ja pokrivajo prodi{~a ob Savinji ali sredi nje (Arso 2005; groba ocena). Po celotni dol`ini transekta potekata dvotirna `elezni{ka proga in regionalna cesta. Pri {tetju osebkov sive ~aplje ob spodnjem toku reke Savinje od Celja do Zidanega Mosta (UTM WM10, WM11, WM22) sva uporabljala metodo linijskega transekta (Bibby et al. 1993), ki sva jo priredila za 181 J. Polajnar & D. Bordjan: Sezonska dinamika {tevila sivih ~apelj Ardea cinere ob reki Savinji med Celjem in Zidanim Mostom (SV Slovenija) 50 45 « g 40 C d 30 P ,5Š15 10 5 0 ¦ A / 1 /\ ^ ¦ 1 _/ V x J: ¦ i \| ^ A J 11 \ —* *v- J- -v^v n / Va Y/A \d -'*• y 5\l -,--'A~~\a——A^^ ia=A^\ ITV ¦:-•' ^^ -*^ -^i=f^r 160.0 140.0-. 120.0^ 100.0 i 80.0 ^ o ¦o 60.0 ¦» (TJ 40.0 20.0 0.0 >M Aug Sep Oct Nov Dec Jan Feb Mar Apr May Jun Jul Aug Sep Oct 02 02 02 02 02 03 03 03 03 03 03 03 03 03 03 Visina vode /Water level O - - Celje - Laško D ¦ ¦ Laško - Rimske Toplice A Rimske Toplice - Zidani Most D Prodišče v Laškem / Gravel bank at Laško X Celoten transekt/ Entire transect Slika 1: Najvi{je mese~no {tevilo opa`enih sivih ~apelj Ardea cinerea po odsekih reke in prodi{~u v La{kem ter povpre~na mese~na vi{ina vode Savinje na vodomerni postaji Savinja - La{ko I Figure 1: Monthly maximums of Grey Heron Ardea cinerea sightings for every section of the river and the shingle at La{ko, compared to the monthly average water level of the Savinja river (Savinja - La{ko I) namen te raziskave. Osebke sva {tela z vlaka na strani vagona, ki gleda proti reki. Vklju~ujo~ postanke, vlak prevozi 25 km dolgo progo v 30 minutah. Proga pove~ini poteka tik ob reki ali vsaj blizu nje, kar nama je olaj{alo {tetje. Zaradi la`jega {tetja in kasnej{e obdelave podatkov sva celoten transekt, ki zna{a okoli 25 km, razdelila na tri podobno dolge odseke. Prvi je med Celjem in La{kim, dolg 10 km. Drugi poteka med La{kim in Rimskimi Toplicami in je dolg 7 km. Zadnji odsek pa le`i med Rimskimi Toplicami in Zidanim Mostom in je dolg 8 km. V obdobju 14 mesecev med avgustom 2002 in vklju~no oktobrom 2003 sva napravila 114 transektnih popisov. [tetje je potekalo ob razli~nih urah dneva. Rezultate sva podala v obliki najvi{jega mese~nega {tevila opa`enih ~apelj. Med 45 od vseh 114 popisov sva zabele`ila tudi velikost jat in mesto njihovih stoji{~. Kot jato sva vzela skupino ~apelj, ki niso stale ve~ kot 10 m vsaksebi. Velikost jat sva razdelila na pet kategorij (Vogrin 1999) – posamezne ~aplje (1), par (2), skupina treh do petih (3 – 5), skupina {estih do desetih (6 – 10) in skupina ve~ kot 10 ptic (> 10). Stoji{~a sva razdelila na {est kategorij – v vodi, na prodi{~u oz. obre`ju, tik nad vodo (na kamnu, skali ali potopljenem drevesu), na drevesu vi{e od vode, in na travniku stran od reke. V posebno kategorijo sva razvrstila ~aplje, ki sva jih opazila v letu. Za oceno gnezditvene populacije sva obiskala dve v tem delu Slovenije obstoje~i koloniji in napravila popis gnezd med gnezditvenim obdobjem. Pre{tela sva {tevilo aktivnih in neaktivnih gnezd v koloniji, zabele`ila vrsto dreves, na katerih so bila gnezda, ter ocenila razdaljo gnezd do reke. Najve~je mese~no {tevilo opa`enih ~apelj sva primerjala s podatki o povpre~ni mese~ni vi{ini vode Savinje (vodomerna postaji Savinja - La{ko I) z metodo modela linearne regresije (Carr 2000). 182 Acrocephalus X6 (127): 181-186, 200J Tabela 1: Najvi{je mese~no {tevilo opaženih sivih ~apelj Ardea cinerea po odsekih reke in prodi{~u v La{kem ter povpre~na mese~na vodnatost Savinje Table 1: Monthly maximums of Grey Heron Ardea cinerea sightings for every section of the river and the shingle at La{ko, compared to the monthly average water level of the Savinja river Mesec/ Celje – La{ko – Rimske Rimske Toplice Prodi{~e v La{kem/ Celoten transekt/ Vi{ina vode/ Month La{ko Toplice – Zidani Most Gravel bank at La{ko Entire transect Water level 8 / 2002 3 i 5 12 19 134,3 9 / 2002 5 5 5 6 21 112,5 io / 2002 5 5 4 9 16 136,2 u/ 2002 5 8 6 4 16 130,5 12 / 2002 3 2 5 20 25 141,2 i / 2003 7 2 4 12 16 123,7 2 / 2003 4 5 7 14 17 109,0 3 / 2003 5 3 6 4 17 114,2 4 / 2003 5 3 6 4 11 114,4 5 / 2003 6 3 11 5 23 100,8 61 2003 7 16 18 9 44 90,5 7 / 2003 IO 13 IO 3 30 86,1 8 / 2003 13 24 11 8 41 83,4 9 / 2003 5 IO 8 13 33 96,4 io / 2003 7 6 5 7 19 121,2 3. Rezultati V ~asu popisa so bile ~aplje zabele`ene v vseh mesecih, ne glede na letni ~as. Podatki o {tevilu osebkov za prodi{~e v La{kem so lo~eni od tistih za relacijo La{ko – Rimske Toplice. Na sliki 1 in tabeli 1 sta razvidna dva poletna maksimuma {tevila opa`enih ~apelj, in sicer junija ter avgusta, poleg njiju pa {e en manj{i meseca decembra. Vi{ina vode Savinje je bila najve~ja pozimi, najni`ja pa poleti. Primerjava najve~jega mese~nega {tevila opa`enih ~apelj s povpre~no mese~no vi{ino vode Savinje v La{kem s pomo~jo modela linearne regresije nam da premico z naklonom –0,37 ± 0,10 (standardna napaka povpre~ja); P = 0,0016 (H0: naklon ni manj{i od 0) (slika 2), kar pomeni statisti~no zna~ilno zmanj{evanje {tevila ~apelj ob ve~ji vi{ini vode Savinje. ^aplje so se najpogosteje zadr`evale na plitvinah ali dvignjenih kamnih v vodi, najredkeje pa sva jih opazila na travniku ali njivi stran od vode (slika 3, tabela 2) . Pojavljale so se tudi razlike pri izbiri stoji{~a glede na letni ~as. Jeseni je bilo najmanj ~apelj na stoji{~ih tik nad vodo, v dveh primerih pa sva jih opazila tudi na njivi dlje od vode. Pozimi je velika ve~ina ~apelj stala 183 na prodi{~u ali bregu. Spomladi je bila razporeditev podobna celoletni. Poleti je najve~ ~apelj stalo v vodi, najmanj pa na drevesu vi{e od vode. Razen poleti je 50 n «i rä a S p Z v > 0 Ž 10 S! 10 J 0 « 5 > 10 0,0 0,0 1,7 0,0 0,4 stanju objekta (Vogrin 1995), je populacija sive ~aplje na spodnjem delu Savinje stabilna skozi vse leto. Slika 1 ka`e pove~anje {tevila opa`enih osebkov v mesecu juniju, kar bi lahko bila posledica speljanih mladi~ev v tem ~asu (Cramp 1978). Pove~anje je bilo zaslediti na obeh odsekih, znotraj katerih sta obe novo najdeni Slika 5: Siva ~aplja Ardea cinerea na gnezdu (kolonija v Strmci) (foto: J. Polajnar) Figure 5: Nesting Grey Heron Ardea cinerea in the colony at Strmca (photo: J. Polajnar) koloniji ~apelj. To se ujema z opa`anjem, da mladi~i {e nekaj ~asa potem, ko so bili speljani, obiskujejo gnezdo in se tako od njega ne oddaljijo (Cramp 1978). Zabele`en je bil {e avgustovski vi{ek, ki gre predvsem na ra~un pove~anja {tevila osebkov v odseku La{ko – Rimske toplice in je lahko posledica plitve Savinje zaradi majhne koli~ine padavin v tem ~asu (slika 1), s tem pa la`je dostopnosti do rib. Decembrski vi{ek gre na ra~un skupin ~apelj, ki sva jih opazovala na mestih, ki jih uporabljajo za dnevni po~itek, predvsem na prodi{~u v La{kem. [tevilo opa`enih sivih ~apelj je bilo najni`je aprila. Vogrin & Vogrin (1995) navajata, da je ob ribogojnici Vrbje pri @alcu od srede marca naprej, ko poteka izlov rib, opaziti veliko ~apelj. Ta ribnik je od gnezdi{~a v Strmci oddaljen le 7 km. Zato lahko sklepamo, da so ptice izkoristile zlahka dostopen vir hrane in se podnevi tam zadr`evale. [tevilo je bilo lahko manj{e tudi zaradi gnezditve, ko je eden od partnerjev ves ~as na gnezdu. Zanimiva je razlika med avgustom in septembrom med letoma 2002 in 2003. Ta razlika je lahko potrditev dognanj drugih avtorjev, ki opa`ajo velika nihanja populacij posameznih obmo~ij med posameznimi leti (Cramp 1978, Geister 1997), pripisali pa bi jo lahko tudi razliki v vi{ini vode Savinje med letoma in s tem povezano dostopnostjo hrane. Zanimiva je tudi statisti~no zna~ilna negativna regresija {tevila ~apelj glede na vi{ino reke. Opazila sva, da so imele ~aplje stalna mesta za lov, dostop do katerih je lahko visoka voda onemogo~ila. Z opazovanjem skupin ~apelj sva ugotovila, da osebki raje stojijo posami~ kot pa v skupinah, kar so dognali tudi drugi avtorji (Cramp 1978, Geister 1997, Vogrin 1995 & 1999). Nekateri osebki branijo svoje prehranjevalno obmo~je (Cramp 1978). Pove~anje dele`a osebkov, ki se dru`ijo v jate v poletnem ~asu, lahko pojasnimo z dru`enjem prvoletnih osebkov v ~asu takoj po tem, ko ~aplje odgnezdijo. Hkrati pa se ti osebki z opazovanjem odraslih u~ijo lova (Cramp 1978). Ker je bila jesen edini letni ~as, v katerem sva opazovala skupine s po ve~ kot desetimi osebki in so se tak{ne skupine zadr`evale le na mestih, ki so jih ~aplje uporabljale za po~itek, si to lahko razlagamo z obdobjem jesenskega klatenja. (Cramp 1978). S slike 3 je vidna vloga reke Savinje kot prehranjevalnega obmo~ja, saj sta kategoriji stoji{~ “v vodi” in “tik nad vodo” tesno povezani s hranjenjem (Cramp 1978). Kategorija ”vi{e od vode” je povezana z dnevnim po~ivanjem. Kategorija ”na prodi{~u ali obre`ju” pa lahko rabi obema namenoma. Posebnih vzporednic z drugimi raziskavami na podro~ju Slovenije (npr. Vogrin 1995 & 1999) ni mogo~e potegniti, saj so zajemale ve~inoma le obdelovane povr{ine in le v manj{em obsegu tudi teko~e vode. Pomen tega dela reke Savinje za sivo ~apljo dokazujeta dve koloniji, ki ju ornitolo{ki atlas Slovenije (Geister 1995) {e ne omenja. Pojav dveh novih kolonij je lahko posledica pove~evanja celotne evropske populacije (Knief et al. 1997) in ugodnih razmer za prehranjevanje ter gnezditev v tem delu reke. Cramp (1978) navaja, da so ~aplje med gnezditvijo ob~utljive na motnje. Zato je zanimivo, da le`i kolonija v Strmci le nekaj sto metrov od gosto naseljenega obmo~ja La{kega, stisnjena med cesto in vrsto hi{, tik pod njo 185 J. Polajnar & D. Bordjan: Sezonska dinamika {tevila sivih ~apelj Ardea cinere ob reki Savinji med Celjem in Zidanim Mostom (SV Slovenija) poteka glavna cesta, blizu pa je tudi `eleznica. Kolonija pred Zidanim Mostom `ivi na mirnej{i lokaciji. Zahvala: Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) se zahvaljujeva za podatke o vi{ini vode reke Savinje. 5. Summary The Grey Heron Ardea cinerea breeds regularly in Slovenia. Between August 2002 and October 2003, we counted Grey Herons on the Savinja river from the train running between Celje and Zidani Most. Grey Herons are permanently present in the area. We also discovered two active colonies near the transect that have not been mentioned in the literature so far. The number of occupied nests allowed us to make a local population size estimate of about 75 pairs. We found out that the season and nesting influenced the distribution of Grey Herons along the transect. Comparison of monthly maximum numbers as related to the average monthly water levels with the help of linear regression model showed statistically significant negative relationship (gradient – 0.37 ± 0.10 /SE, P = 0.0016). There were also significant differences in the selection of the standing grounds in different seasons. These could largely be attributed to the Grey Herons’ feeding habits and social behaviour. Comparison of flock sizes between different seasons showed no significant differences. 6. Literatura Bibby, C. J., Burgess, N. D. & Hill, D. A. (1993): Bird Census Techniques. pp. 78, 141 – Academic Press Ltd., London. Carr, R. (2000): XLStatistics 5.71. – XLent Works, Australia. Cramp, S. & Simmons, K. E. L. (eds.) (1978): The Birds of the Western Palearctic, Vol. I: Ostriches to Ducks. – Oxford University Press, Oxford. Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. – DZS, Ljubljana. Geister, I. (1997): Popis prezimujo~ih sivih ~apelj Ardea cinerea, velikih kormoranov Phalacrocorax carbo in labodov grbcev Cygnus olor v Sloveniji v obdobju 1994 – 97. – Acrocephalus 18 (80/81): 14–22. Gregori, J. (1996): Pti~i (Aves) – njihova ogro`enost in varstvo; Narava Slovenije, Stanje in perspektive. – Dru{tvo ekologov Slovenije, Ljubljana. Knief, W., Ulenaers, P. & van Wessem, J. (1997): Grey Heron Ardea cinerea. pp. 50-51 In: Hagemeijer, W.J.M. & Blair, M.J. (eds.). The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. – T & AD Poyser, London. Sovinc, A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije. – Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana. Vogrin, M. & Vogrin, N. (1995): Siva ~aplja Ardea cinerea v spodnji Savinjski dolini. – Acrocephalus 16 (72): 159– 161 Vogrin, M. (1999): Grey heron Ardea cinerea, common buzzard Buteo buteo, and hooded crow Corvus cornix, in north eastern Slovenia during winter period. – Riv. Ital. Orn 69 (2): 203–210, Milano. Prispelo / Arrived: 5.1.2005 Sprejeto / Accepted: 9.3.2006 186