THE OLDEST AND MOST POPIJLAB SLOVENIAN NEWSPAPEB IN UNITED STATES Of! AMERICA.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod —* za pravico in resnico — od boja do xmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P.DRUŽBE SV. MOHORJA X CHICAGL
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST y ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
$TEV. (No.) 209.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 26. OKTOBRA — SATURDAY, OCTOBER 26, 1929.
LETNIK XXXIII.
SREDSTVO PROTI NARAŠČAJOČEMU RADIKAL1ZMU JE V VELIKI MERI ODVISNO OD POMOČI, KI SE NUDI FARMARJEM. — OD SVOT, KI SE PORABIJO ZA DO-BRODELJE, DOBI FAR MAR LE MAJHEN DEL.
Chicago, 111. — Z odločnim nastopom se je zavzel za farmarje in za farmarsko vprašanje predsednik federalne far-marske oblasti, Alexander Legge, na tukajšnji konferenci industrijcev. Izrazil se je, da je popolna ekonomična enakost med industrijo in farmar-atvom edino sredstvo, da se zajezi pot naraščajočemu radi-kalizmu. Ameriški farmer ne bo nikoli padel na tisto nizko stopnjo, na kateri stoji evropski kmet, pač pa ima lahko u-sodne posledice neprestano odlašanje, da bi se mu nudila potrebna pomoč.
Tekom zadnjih osem let se je porabilo 17 bilijonov za razne ameriške dobrodelne naprave. Od te velikanske svote pa je doseglo farmarja komaj en milijon dolarjev. In vendar ni odpomoč farmarjem nič manj potrebna, kakor pomoč kakim drugim poklicom:
Vsi drugi poklici so zvezani y unije, le farmarji so še vsak sam za se; zato se pa tudi njih klica ne upošteva in ne morejo se braniti proti krivicam. Enaka postava in enaka pravica naj velja za vse, in vlada mora za vse državljane enako skrbeti.
KONČNO SE BO VENDAR VRŠILA POROKA
. Bruselj, Belgija. — Zaroka belgijske princezinje Marie Jose z italijanskim prestolonaslednikom Humbertom je bila oficijelno naznanjena preteklo sredo, ko so starši neveste izrekli svoje privoljenje. Par ur nato je tudi italijanska kraljeva dvojica uradno objavila zaroko svojega sina.
Ta nameravana zveza ni nič kaj po volji belgijskemu narodu in so se pred par dnevi celo vršile v Belgiji demonstracije, da bi jo preprečili. Vendar pa, kakor pravijo, ta zveza ne bo samo iz diplomatskih ozirov, »mpak iz prave ljubezni. Mlada princezinja se je baje v lepega Italijana prav po človeško zaljubila in trdi, da ne odstopi od njega, četudi jo svare, da italijanski kraljevi prestol ni trden in da ga Mussolini vsak čas lahko zruši.
Po zadnjih poročilih je bil na dan poroke poskusil neki mlad Italijan atenta na princa, ki pa se je k sreči izjalovil.
--w-0-1—
— Mexico City, Mehika. — Mehikanski državni proračun za prihodnje leto je bil ravnokar objavljen. Stroški so dol6 ženi na 41 milj. dolarjev; od tega odpade za vzdrževanje armade 60 tisoč dolarjev.
DIREKTNA POGODBA Z NEMČIJO
Zed. države in Nemčija sklepate pogodbo glede plačevanja vojne odškodnine neodvisno od haaških repara-cijskih sklepov.
Berlin, Nemčija. — Pogajanja so se pričela med Zedinje-nimi državami in Nemčijo, da bi se dosegel sporazum glede ,plačevanje vojne odškodnine neodvisno od haaške reparacij-ske pogodbe. Do zdaj se še niso pokazale nikake težkoče in Washington je odgovoril na nemške točke v takem smislu, da je smatrati, da bodo pogoji za Nemčijo lahko sprejemljivi.
Namen Zed. držav pri sklepanju teh pogajanj je pred vsem to, da bodo lahko obdr-žale nevtralnost napram repa-racijskim pogodbam, in jim jih ne bo treba podpisati. Dalje pa se tudi ne bo treba Zed. državam vmešavati v upravljanje mednarodne banke, ki bo ustanovljena predvsem v svrho, da se bodo po njej u-ravnavala plačila nemških obveznosti napram; bivšim zaveznikom. Bodo se pa lahko posamezni ameriški državljani u-dejstvovali pri upravi te banke. Po tem sporazumu bi se tudi nemške vojne reparacije za Ameriko smatrale kot navadni državni dolgovi, in bi se s tem postavila Nemčija na e-nako stopnjo z drugimi državami, ki so dolžnice Amerike.
LINCOLNOVO GROBNICO BODO PREUREDILI.
Grob Abrahama Lincolna v Springfield, 111., bodo v kratkem začeli prenavljati, in sicer v svrho, da se bo na primerni način olajšal dostop številnim obiskovalcem. Na sliki vidimo načrt preurejene grobnice.
PREPREČEN NAPAD NA H00VERJA
Avto položen čez tračnice, po katerih je vozil predsednikov vlak. — Oviro pravočasno odstranili.
New Albany, Ind. — S sigurnostjo domnevajo, da je bil predsednik Hoover predmet zarote, ki so jo še pravočasno odkrili v bližini tega mesta.
PAZITE NA PONAREJENE ZOBE
Knoxville, Tenn. — 38 let stari Ralph Cagle je prihitel v največjem strahu k zdravniku in mu potožil, da je pogoltnil svoje ponarejene zobe. Strašne krče je čutil v želodcu. Zdravnik je z X-žarki preiskal njegovo grlo, požiralnik in želodec, a zob ni mogel nikjer izslediti. Ubogi Ralph je stokal in se zvijal v vedno hujših krčih, a zdravnik si ni vedel pomagati. Naenkrat pa zazvoni telefon, oglasi se Ralphova žena in pravi, naj ne išče več moževih zob, češ, da jih je že ona našla. Pozabil jih je namv-reč v spalnici. "Bolniku" veselja zažari obraz, in krči so hipoma prenehali.
-o-
Kdor v Amer. Slovencu" oglasi, se mu kupec takoj' o-fflasl!
ZOPETNA ŽRTEV ATLANTIKA
Letalec, ki se je podal preko oceana, najbrž utonil v morju. — Nesmiselnost takega drznega početja.
—o—
New York, N. Y. — Kakor smo pred dvertra dnevoma kratko poročali, se je neki drzni letalec iz Colorade, po imenu Urban Diteman, odpravil na svojem malem navadnem aero-
X. , v .	, , ; planu iz Nove Fundlandiie na
Čez tračnice proge, po kate- , , ,	...
11	polet preko oceana m si je
ri je vozil posebni vlak predsednika domov v Washington, je bil namreč položen težek Sedan avto, in sicer tako spretno in na tako izbranem mestu, da bi postal gotovo usodepoln za ves vlak, kakor tudi za predsednikovo življenje. K
sreči pa je neki črnec še pravočasno opazil nevarnost; poklical je na pomoč bližnjega far-
oceana
vzel za cilj London. O njegovi nameri, preleteti ocean, so zvedeli šele po njegovem odhodu iz pisma, ki ga je zapustil. Njegovi prijatelji so bili takoj v skrbeh zanj, kajti v letalstvu je bil še malo izkušen, in tako se je videlo, da se zanaša bolj na srečo, kakor na izurjenost. In izkazalo se je, da njih strah ni bil brez pod-
merja, in s skupnimi silami sta^age. Od torka opoldne, ko je odvalila težki avto raz progo.: zapustil ameriško ozemlje, pa Da je bil že skrajni čas, se raz- ■ do zdaj še niso o njem nič zve-
KRIŽEM SVETA
—	Riga, Latvia. — Policija je aretirala 10 beračev, ki so priznali, da spadajo k sovjetski vohunski organizaciji. Nekateri izmed njih so redno hodili čez mejo v Rusijo in nazaj. Aretiranci bodo postavljeni pred vojno sodišče.
—	Aurora, 111. — Suhaški agenti so aretirali Roy Foster-ja, o katerem domnevajo, da je poglavar velike "bootleg-gerske" zveze v tem mestu. Čakali so nanj celo noč. Obenem so zaplenili tudi okrog 2000 galonov vsakovrstne o-pojne pijače.
—	Kabul, Afganistan. — Cela dežela se je oddahnila, ko je slednjič končana civilna vojna, pod katero je trpela skozi 11 mesecev. Bivši kralj Basa Sakao, ki je ga Nadir Khan vrgel s prestola, in ki se je zatekel v neko trdnjavo, se je zdaj končno podal novemu vladarju z vsemi svojimi zvestimi pristaši, po številu 1000.
—	Mexico City, Mehika. — Vlada je odredila, da mehi-kanske ženske nimajo nikakfh
političnih pravic, torej tudi ne volilne pravice, in torej ne bodo mogle oddati svojega glasu pri predsedniških volitvah, ki se bodo vršile 17. novembra.
—	Riga, Latvia. — Sovjetski uradniki, ki delujejo v inozemstvu v interesu ruske Čeke. so
dobili poziv, naj uvedejo natančno poizvedbo, kje se na-
haja M. Butlin, bivši predstojnik urada za zunanje zadeve. Pred kratkim je bil namreč poslan iz Moskve z večjo množino dijamantov, da jih proda
v Amsterdamu, a je med potjo izginil.
-o-
CHICAGO BO STROGO NASTOPILA PROTI POVZROČITELJEM DIMA
Chicago, 111. — Ako bo chi-caška zdravstvena oblast izvršila svoje grožnje, bo naše mesto končno vendar rešeno neznosnih oblakov dinm, ki se vale nad njim. Kakor se je namreč zdravstveni komisar. Dr. Kegel, izjavil, bodo posvetili temu vprašanju največjo pozornost, in strogo kaznovali vsakogar, ki bo pri kurjenju peči povzročal dim; to zlo je namreč vzrok za pribl. šest tisoč smrti na leto.
Iz Jtigoslavife
STATISTIČNI OPIS BANOVIN V JUGOSLAVIJI.— NESREČA V RUDNIKU. — UMOR PRI ŠMARJETI. — PRO-PALOST MLADIH FANTOV. — DRUGE RAZNE NOVICE IZ DOMOVINE.
vidi iz tega, ker jim je pri koncu njih dela že svetila luč bližajočega se brzovlaka, ki je zdirjal mimo v istem trenotku, ko sta odstranila oviro. Vlak se je nato ustavil in pričeli so s preiskavo, katere uspeh je bil, da so aretirali tri črnce, ki so priznali, da so postavili avto na progo, vendar samo s tem namenom, da bi lahko tožili železnico za odškodnino.
deli, dasi bi bil že davno moral doseči svoj cilj. Pač pa je neka ladja javila, da je opazila ostanke nekega razbitega letala v sredi morja, in po popisu z gotovostjo sklepajo, da je to Ditemanovo letalo.
Na ta način je zopet ena o-seba plačala slepo drznost s svojim življenjem. Tak polet, če tudi se posreči, je nesmisel,
in ni drugega, kakor čin pustolovščine, znak hrepenenja po slavi. Kdor ga izvrši, ni nikak "junak", kakor ga svet navadno naziva, in z njim niti najmanj ne koristi človeštvu. Kar potrebujemo, je solidna zračna zveza preko oceano, katera pa se bo dosegla s skrbno preračunanimi načrti, in ne s pustolovskimi drznimi čini.
FILMSKE SLIKE K. S. K. J. SE KAŽEJO, KAKOR SLEDI:
GILBERT, MINN.
V PONDELJEK, 28. OKT.
CHISHOLM, MINN.
V TOREK, 29. OKTOBRA
AURORA, MINN.
V SREDO, 30. OKTOBRA
Rojaki udeležite se vsepovsod v obilnem številu pri kazanju slik. Kaj takega še niste videli. To je slika slovenskega naroda v Ameriki. Kjer je slovenska fara, gre pol za cerkev pol xa film. Torej pomagate tudi sami sebi! Ne pozabite dneva, ki je določen za vašo naselbino!
Prebivalstvo po banovinah.
Dravska banovina s sedežem v Ljubljani ima 1,040.000 prebivalcev. Po uradni statistiki iz leta 1921. je', 1 milijon Slovencev, 7632 Hrvatov in 32.000 Nemcev.
Savska banovina s sedežem v Zagrebu ima 2,320.000 prebivalcev. Od teh je Hrvatov in Srbov 2,230.000, Nemcev o-krog 100.000. Po veri je v banovini 1 milijon 841.500 katoličanov (Hrvatov) in 461.200 pravoslavnih (Srbov). Ostali so drugih veroizpovedanj.
Vrbaška banovina, s središčem v Banjaluki, ima. okrog 850.000 prebivalcev. Po veri je 144.000 katolikov, 466.500 pravoslavnih in 250.000 muslimanov.
Primorska banovina s sedežem v Splitu ima 800.000 prebivalcev. Po veroizpovedi je 628.000 katoličanov, 138.000 pravoslavnih, ostali so muslimani. Ostali del Dalmacije spada pod zetsko banovino.
Drinska banovina s sedežem v Sarajevu ima 1,400.000 prebivalcev. Po veroizpovedi je absolutna večina pravoslavnih, katoličanov je okrog 190.000 in muslimanov 220.00O.
Dunavska banovina s sedežem v Novem Sadu ima 2,100.-000 prebivalcev. Prebivalstvo je jako mešano. V .sami Vojvodini je 475.000 pravoslavnih, 735.000 katoličanov in 130.-000 protestantov. Po zadnji statistiki ima Vojvodina 1,-400.000 prebivalcev, od teh je Slovanov 600.000, Nemcev 320.000, Madjarov 380.000 in Romunov 70.000. V pokrajinah, k". «o bile z novo razdelitvijo dodeljene Vojvodini, pa bivajo izključno Srbi.
Vardarska banovina s sedežem v Skopi ju šteje 1,450.000 prebivalcev Muslimanov je o-krog pol milijona, ostali so povečini pravoslavni.
Moravska banovina s sedežem v Nišu šteje 1,200.000 prebivalcev. Razen 45.000 muslimanov prebivajo tu samo pravoslavni.
Zetska banovina s sedežem v Cetinju šteje 740.000 prebivalcev, ki so večinoma pravoslavne vere.
-o-
Pet rudarjev v objemu smrti.
Zagorje, 7. oktobra. — Te dni je/naš kraj poln razburjenj in žalostnih dogodkov. Naš zagorski rudnik ima dva večja rova, Kisovec in Kotre-dež. V Kisovcu vlada že desetletja stalen požar, to se pravi, da stalno tli plast premoga in razvija strupene pline. Da je sploh možno delati v tem rudniku morajo stalno krotiti ogenj, popolnoma pogasiti ga pa ne »morejo. Pred štirinajstimi dnevi je dvignila razburjenje vest, da se je vnela tudi premogova plast v rovu Kotre-dežu. Rudniška irprava je morala ukreniti posebne uknepe,
da bi ta kraj kjer gori zalili in tako ogenj zadušili. Dne 8. oktobra bi bilo prišlo kmalu do katastrofe. V rudniku je delalo pet mož, med temi paznik Drnovšek ter delavca Krautberger in Škrubej. Plin je omenjenega dne proti jutru vseh pet omamil. Dva sta se komaj privlekla na površje in tam padla v nezavest. Trije so ostali v jami. Na čudežen slučaj je prišla pomoč v tem, da so delavci prišli pred predpisanim časom na delo, zapazili nesrečo in nezavestne rudarje rešili gotove smrti. Dr. Zamiku se je posrečilo z umetnim dihanjem in močnih tinktur spraviti nezavestne rudarje h življenju. Ako bi ne bilo slučajno dveh delavcev na delo pred predpisanem časom, bi najbrže vsi za večno zaspali, zadušeni od plina.
-o-
Uboji na Dolenjskem.
Komaj se je tukajšnjo prebivalstvo pomirilo od razburjenja radi Debevčevega uboja pred 10 dnevi, že se je v sosedni vasi izvršil nov uboj. U-bili so 70 let staro ženico Franco Kampelj, prevžitkarico, doma iz Ml. Strmeče pri Šmarje-ti.
Starka je šla v sredo, dne 2. oktobra v gozd po drva. Od nikoder je ni bilo več nazaj; šli so jo domači iskat. Še le v soboto 5. t. m. so jo našli ubito v gozdu. Zločinec jo je zavlekel med dve bukvi, ki sta rastli prav blizu druga od druge. Ko bi bila tudi živa, bi se v tem položaju ne bila mogla rešiti iz tesnobe. Upati je, da krutega morilca kmalu izsledijo.
Pod sumnjo, češ da so De-bevčevi — "Bancerlovi" ubijalci, so zaprli dva brata, Jožeta in Leopolda Seiko iz Čuž-nje vasi ter nekega Regino. Vsi so stari od 20 do 30 let. Leopold je brez sledu izginil. Izdala jih je neka ženska. Seveda bo preiskava ugotovila resničnost navedb tiste ženske.
da se ogenj pogasi. Že več dni delajo premogarji na vso moč, jev. Kdo je sedaj kriv?
Sršeni požgali hišo.
Koprivnica pri Rajhenbur-gu, 7. oktobra. Čudno in vendar resnično. Za slemenom nekje pod streho v Koprivnici št. 1 so si sršeni preskrbeli svoje ognjišče ;vje precej mnogoštevilna družina teh hudih živali.
Ko pa so v noči od pondelj-ka na torek 8. oktobra hoteli pregnati in zatreti vso rumeno rodbino vešči pokonČevalci škodljivih žuželk — z najhujšo elementarno silo t. j. z ognjem, so begajoči sršeni s svojimi gorečimi perutkami na več mestih pod streho v krmi zanetili ogenj, ki je upepeiil hišo in shrambo do tal.
Prebivalci hiše, v sladki na-di, da so se oprostili sovražnikov, so. si rešili komaj golo življenje; vse, drugo je zgorelo; škoda znaša nad 50.000 dinar-
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 26. oktobra 1929.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list t Ameriki.
Ustanovljen lets 1191.
Uhaja vsak dan razun nedelj, pon-leljkoT in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in aprave:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 009«
Naročnina:
Ci celo leto Za pol leta
_$5.00 . 2.50
Za Chicago, Kanado in Evrope:
U celo leto______$6.00
U pol leta__________3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America
Established 1891.
T*sued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year____
For half a year
._$5.00 __ 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ___________$6.00
For half a year______________3.00
Naslednje leto je sprejela država Colorado določbo za podporo mater — mothers compensation law — potom ljudskega glasovanja, in leto pozneje je sprejelo osemnajst držav tozadevne zakone materam v podporo.
Šlo je bolj za poizkuse, in je zakonodaja še zdaj zelo pomanjkljiva ter nujno potrebuje spopolnenja. Vsekako je bil narejen dober pričetek, in kadar se zakonodaja v tem pogledu bolj špopolni, bo poskrbljeno za zelo važen kos socialne zakonodaje družbi v velik hasek, ker dom je dom in vsak po-, izkus ohraniti dom vpliva blagodejno na vso družbo. Siromašna deca in osirotela deca bo vedno ostala siromašna in osirotela, a vsaj doma ne bo povsem pogrešala, in v tem je najboljša stran te zakonodaje.
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, o« kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagat« listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-aiStvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov aredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10. 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.	__
J. M. Trunk:
Siromašna deca
Ni.ravno revščina, ki označnje izraz siromašna deca; morda pride revščina in pomanjkanje v prvi vrsti v poštev, a je poleg pomanjkanja še ce<la vrsta drugih okolščin, ki vtisnejo gotovim otrokom značaj in označbo, da so siromašna deca. Naša zakonodaja je v socialnem oziru zelo pomanjkljiva, a obenem moramo pripoznati, da naša javnost, dasi je hudo nemarna v marsičem, ni brez vsakega socialnega čuta, in z ozi-rom na siromašno deco, se je nekaj storilo in zlo vsaj precej omililo.
Trdi se lahko, da smo vsaj nastopili nekako novo pot v tem pogledu, in pot ni ravno slaba.
V prejšnjih dobah, ako so otroci kje potrebovali .pomoči v višji meri, kakor je bilo staršem mogoče jim pomoč nuditi, e javnost nekaj storila in morda je mislila družba, da svoji dolžnosti zadosti, ako takim otrokom poskrbi hrano, jesti, obleko, streho, in predvsem, ako se vse to nudi deci v kakem zavodu, ali pa se od slučaja do slučaja ali časa do časa priskoči staršem na pomoč, kadar se borijo za te potrebščine.
Napredek v naziranju je zdaj v tem, da je družba bolj in bolj napredovala v spoznanju, da je otrok upravičen do lastnega doma, ako ogroža tak dom morda kako pomanjkanje.
Javnost se organizira in išče po sredstvih, da se mesto začasnih podpor ohrani dom, družina, in siromašna deca obdrži svoj dom. Tako sredstvo naj bi nudile razne državne odredbe, ki obsegajo penzije za matere, podpore za matere, zaklade materam v podporo, vdovske podpore, pomoč za potrebno deco itd. Dozdaj imamo že 42 držav, ki so sprejele zakone, potom kakršnih se taka pomoč nudi iz državnih prispevkov za siromašno deco v njih lastnih domovih, in distrikt Columbia, Alaska in Hawai imajo nekaj sličnih odredb. Sodi se, da je nad 200,000 takih otrok, za katere je preskrbljeno popolnoma ali deloma na ta način.
Nikakor pa še ni poskrbljeno za vse potrebe, ki se večajo od dne do dne z naraščajočim prebivalstvom. Nekatere države so sicer sprejele razne tozadevne zakone, a zakoni so o-stali le na papirju, &li pa so ostali mrtva črka, ker države niso poskrbele tudi za potrebne svote, da se potrebnim res tudi pomoč nudi.
Kjer se po sprejetih določbah tudi ravnajs, pomeni pomoč materam, da se družinam omogoči obstanek, ako ie smrt pobrala onega, ki je poskrbel za kruh v teh družinah. S podporo se družinsko življenje nadaljuje, ker taka potrebna družina ima gotov dohodek, na kakršnega se more opreti, m ki ji pomaga vsaj v najhujši in najnujnejši stiski. Ker lahko računa na dohodek, more tudi primeroma vse po tem dohodku uravnati, v čemur je velika prednost, ker je dohodek reden in ne več samole slučajen, kakor je bilo prej pri kaki začasni in slučajni podpori od kake dobrodelne strani.
Vse to socialno gibanje je primeroma še mlado in nekako v povojih. Prvi tozadevni zakon, ki je obsegal vso državo, je bil sprejet 1. 1911 v državi Illinois. Nekaj poizkusov v tem smislu je bilo narejenih pri mladinskih sodiščih v nekaterih kauntijih v Kaliforniji, in v državi Oklahoma so podeljevali že 1. 1906 potrebnim nekaj podpore na domovih, in ocl 1. 1908 so potom kauntijev poskrbeli za šolanje osirotelih otrok, in država Michigan je na tej poti sledila 1. 1911, kakor je tudi država Missouri sprejela zakon sličen onemu v državi Illinois istega leta.
( IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA.
Chicago, III.
Sveti Štefan zvoni, zvoni. Zjutraj začne na vse zgodaj, da nas pomeče izpod toplih odej, zvečer preneha, ko je že trda noč. Zadnji njegov glas nas vabi k rožnivenski pobož-nosti ta mesec. Mnogo jih je, ki ga slišijo, precej jih pride v cerkev, saj je skoraj polna vsaki večer. Pa vendar ni čisto polna, samo skoraj polna je. Ce'bi bilo tako, kot hoče zvon, bi bila natlačeno polna. So taki, ki slišijo zvon, pa mislijo, da le drugim zvoni, zanje pa da oktoberske pobo^nosti ni. Pa je za vse, le pridite in poglejte !
Dober zvon ima sv. Štefan, pa ne samo enega, ima kar tri. In dobrega zvonarja ima, nikoli zvoniti ne zamudi. Pa le ni vedno vse prav. Za nekatere je treba še več zvonenja. In so tisti, ki sv. Štefana regirajo, dejali in rekli, da bi se najel še eden zvonar. Tak, ki bi po papirju zvonil in Sv. Štefana v cajtenge dajal. Pa so najeli enega in berite, kaj vam zvoniti ima.
Oni dan sem bil pri seji tistega odbora, ki pripravlja cerkveno veselico, to se pravi: vinsko trgatev za nedeljo, 3. novembra zvečer. Pa je najbolj skrbelo može, kje se bo ljudi dobilo, da bodo na trgatev prišli. Ali ni čudna ta skrb? Toliko je okoli sv. Štefana naroda, da je cerkev večkrat na nedeljo premajhna, pa so dejali možje: veliko reklame je treba! Ce zelo vabili ne bomo in na vse viže kričali, bomo slabo, slabo trgovali! Za cerkev je veselica, sem si mislil, naj gospod pri oznanilih povejo, pa se bo vse trlo v dvorani. Pa pravijo, da to nikakor ni zadosti! Plakate je treba tiskati dati, pred cerkvijo jih deliti, tikete prodajati dva tedna naprej, po cajtengah o veselici zvoniti.
Ce je pa tako, sem dejal, je čudna, prečudna ta reč! Kara pa naj ti ljudje gredo, če jih na zabavo za cerkev ne bo? Ali bodo doma ostali in roke na žepih tiščali? Ne bodo ne, saj to vendar ne gre! Nikjer ne ravnajo tako, kadar za cerkev nekaj prirejajo, zakaj bi
v Chicagi, ki so farani, da je veselje! Torej, možje, ki trgatev za 3. novembra pripravljate, le dobro se pripravite, da bo grozdja dovolj in policma-Jnov, tatov in tatic bo legijon! i Tako prerokuje I	Pomožni zvonar.
I	-o--
FARNI VESTNIK CERKVE MATERE BOŽJE V PUEBLO.
Pueblo, Colo.
V	torek, 15. oktobra smo pokopali iz naše cerkve mlado mater Mrs. Franco Mišmas, ki je svojemu potrtemu možu zapustila petero otrok. Bilo ji je samo 32 let. Pokojna je bila doma iz Šent Jurja, Dol. ter ie umrla po operaciji blizu Helper, Utah. Njena sestra Mrs. Jim Mišmaš, dva brata Mr. Frank in John Jeršin bivata tukaj, kakor tudi njegova brata Jim in Mike, so jo pripeljali sem, kjer se ji je priredil zares dostojen pogreb.
Oktober 19. je bil položen v hladni grob slovenski vojak, Silvester Novak, komaj 22 let star. Bil je na poti proti domu, pa se je ponesrečil z avtomobilom v Central City, Utah. Družina in njegovi mladi prijatelji so mu oskrbeli velik sprevod. Tukajšnji vojaki so se vdeležili v precejšnjem številu ter mu vprizorili vojaško čast.
Dobili smo v kratkem novega, mladega kaplana, Rev. Francis Horn ting, O. S. B., ki hitro pridobiva srca naših fa-ranov. Sprejel je v svojo oskrbo posebno Marijno družbo, Young L. Sodality in dr. sv. Imena. Dr. sv. Imena se bo popolno obnovilo, da postane prava moč v fari.
Cerkveni odbor je sklenil pri zadnjem shodu, da se pripravimo za jesensko zabavo, tri dni, novembra 24., 26. in 28. Močno želimo odplačati dober kos nadležnega dolga.
V	sredo, 23. oktobra sta se poročila Mr. Frank Trontel in Miss Mary Pečavar. Oba imata svoje starše tukaj, ki so že zdavno obče spoštovani nasel-niki.
-o--
"Amerikanski Slovenec" je največji slovenski dnevnik in najstarejši slovenski list v A-meriki. Naročajte ga I
KAJ JE NOVEGA V MR.
GRDINATOV! TORBI?
Waukegan, 111.
Ravno se nahajam v Wau-keganu, ne, pardon, ni res, marveč v North Chicagi sem pri Frank Opekatu, p. d. "Ša-rovčevemu Franceljnu." Tu je moj hotel. Tu je ravno meja. Frank Opeka se vedno šteje za Waukegančana, v resnici pa je Northchicažan, če ravno ga samo cesta meji. Trgovino ima res'wV Waukeganu, a dom pa v North Chicagi in to je glavno.
Spominjam se dolgo let nazaj, ko smo imeli konvencijo tukaj in je bila takrat North Chicaga suha. Kako lahko so si ti ljudje pomagali do mokrote. Mr. Opeka ga ni smel piti v hiši, v trgovini ga je pa lahko cukal, kolikor ga je hotel. Dandanes je suša in zelo stroga postava, se tega seveda več ne dogaja, da bi šli samo preko ceste — kaj še! Kdor ga hoče piti, ta mora iti v Kanado! Pa saj mi "verjamete" (?) vse to — kaj ne? Še preko ceste ni treba hodit, kdor trpi na sušici v grlu, saj me razumete kako "sušico" mislim. Zdaj so tisti dnevi, ko vse stiska. Še celo gledališka in kina trpijo, ker vse stiska in ni časa niti za "movie."
No, vse kar sem vam tu povedal ni nobena novica za vas. Vi vsi to dobro veste sami. Mogoče vas bo zanimalo to, kako smo sinoči kegljali v poslopju nove šole, tukajšne fare Matere Božje. Naš kegljarski klub je štel tri člane. Mr. Frank O-peka, Rev. M. J. Butala, župnik, ter moja malenkost. Mi smo smeli stopiti v akcijo in trenče še le potem, ko so nehali 4 Junior klubi. Lahko si mislite, kako smo jih podirali. Začeli smo vsi jednako, potem smo pa zastali oni, ki si nismo znali pomagati;- prav tako kakor oni Ribničan, ki je moral k Mariji Pomagaj na božjo pot za pokoro naloženo v spovednici z njegovim tovarišem. Pokora je narekovala, da mora na tej poti nasuti si graha v čevlje (škornje), da bo na ta način pokora zadostna. Ko sta se podala na daljno pot, je eden izmed teh dveh Ribničanov dobro pobiral, in kmalu pustil zadaj svojega spokorjenega tovariša, ki se je ves izmučen in premočen potil od bolečin na nogah, v katere ga je obtiskaval pri hoji trdi grah. Klical je za njim, kako je to mogoče, da on tako lahko hodi, on pa ne. Tedaj se njegovi sprednji tovariš obrne, se smehljaje namuzne in pravi: "Kaj si nisi znal in vedel malo sam pomagati?" — "Jaz sem djal grah prej skuhat. Zato je v mojih škor-njah zdej taku lejpu mejhku in me nič ne tišči."---
Tako vidite g. urednik si je znal prefrigani Ribničan pomagati, da je prav z lahka o-pravil naloženo mu pokoro. Drugi se je moral pa tako mučiti, ker si ni znal pomagati.
Tudi jaz sem hotel si poma-, gati na kegljišču, ko sem vi-
del, da Rev. Butala podirajo j naprej in naprej, deset in zo- j pet deset, le redek je bil slučaj, da bi jih podrli samo devet ali osem. Radi tega natančno opazujem Mr. Opekata in Fathra, ki sta si znala tako dobro pomagati naprej. In končno le vprašam! "Father! Kako Vi primete krogljo, katera se vali prav, kakor Vi hočete?" — Na to mi Rev. Butala pokažejo, kako naj držim kroglo in kako naj se nizko držim, kadar vržem, da naj roko stegnem. Misleč, da imam že vsa potrebna pojasnila, zopet zakadim kroglo po navodilu Rev. Butala in Mr. Opeke — a smola! Krogla si je izbrala pot pc grabnu na desni strani allija. Poskusim še v drugič, bil sem uverjen, da mi sedaj sigurno ne fali — a zopet smola! To pot si zbere krogla levo stran grabna. Niti enega keglja niso povohale dve krogi je. Fant pa, kateri keglje postavlja se je muzal in smejal rekoč: "Takim kegljavcem keglje postavljati je pa "soft job," kajti še umakniti se ni treba pred takimi kegljavci." — Rezultat je bil ta le: Rev. Butala je imel 201, Mr. Fr. Opeka 165. Kje sem ostal pa jaz, tega vam ne povem. Šli smo ponovno in zopet ponovno, rezultat je bil stopnjema malo boljši. Rev. Butala so malo popustili. Opeka pa je naredil svoje, jaz sem pa s težavo prilezel za njima, kakor zgoraj omenjeni Ribničan. Toliko za danes, drugič pa še kaj sličnega!
Citateljem in uredništvu pozdrav !
Anton Grdina.
-o-
"BELI KONJIČEK" V NEW-BURGU!
Cleveland - Newburg, O.
Dramatično društvo "Krka" priredi v nedeljo dne 27. oktobra lepo in podučno igro pri "Belem konjičku." Znano, je, da kadar "Krka" nastopi je polna dvorana, tako se pričakuje tudi to pot. Igrovodja je č. g. Albin Gnidovec, kateri toliko časa vežba igralce, da je siguren, da je vsakdo dobre izučen. Igre ne bom opisaval, ker je vsebina večini znana. Igrali so jo z velikim uspehom in v zadovoljnost občinstva v sosedni naselbini Collinwoodu.
Vsakdo je lahko vesel, da se naša tu rojena mladina priuču-je slovenščine. Zato mora biti naša dolžnost, da ob takih prireditvah dvorano napolnimo. Ako pa je v takih slučajih dvorana na pol prazna, pa i-gralcem vzame veselje za prihodnjič. Žrtvujmo radi malo vsoto za vstopnino. To je njim v priznanje in zadoščenje in nam pa v razvedrilo.
Pred kratkim je učenka 4. razreda šole sv. Lovrenca po naročilu očeta nesla pismo na pošto za brata, ki študira v St. John's v Dayton, Ohio, čez cesto v poštni nabiralnik. V tem pridrvi neki voznik z veliko naglico in povozi deklico do smrti. Pokojna Angela Mrvar, je bila hčerka spoštovanega
rojaka Mr. in Mrs. Tomaž Mrvar, ki vodi krojačnico že dolgo vrsto let v naši naselbini. Ker je pa Mr. Mrvar moder mož, ima vso družino zavarovano pri K. S. K. J. in pri S. D. Z. kar mu vsaj deloma pokrije stroške, katere je imel pri tej veliki nesreči. Naj bi izmodril vsaj stariše, kateri nimate svojih otrok zavarovanih pri K. S. K. J.. Jednota vabi in z veseljem sprejme vaše najdražje pod svoje okrilje in v slučaju nesreče vam tudi izplača, do kar ste opravičeni. Vidimo, da nesreča se vedno sprehaja med nami in sedaj e-nega ali drugega objame.
Dne 19. oktobra je šel po plačilo v večnost rojak Frank Pavlin, stanujoč na 3047 —• E. 82nd Street. Pokojni*Pavlin je bil doma iz Vrhpolja fara Šent Jernej na Dolenjskem. Bival je v Ameriki nad 40 let. Zapušča žalujočo vdovo in 6 o-trok. Starejši je star 29 let, najmlajši pa 11 let. Bil je vzoren katol. mož in oče, kar se ni sramoval pokazati v javnosti. Gotovo ga ohranimo v spominu. Naj mu sveti večna luč. Preostalim pa iskreno soža-Ije!
Op. ured.: — Za petkovo številko prepozno prišlo, zato objavljamo danes.
-o-
IN KAJ JE NOVEGA V DE-TROITU?
Detroit, Mich.
Čakam in čakam, pa je vse eno, mačka po špeh poslat, ali pa kak dopis iz Detroita dobit. Čakanja sem se naveličal, zato se hočem oglasiti jaz, ker se drugi nočejo.
V"Glasilu K. S. K. J." se o-glasi kakokrat predsednik našega društva, ali pa Thomas Kaushek, če se mora zahvalit, za kakšno gosto kavo, kadar gre v Cleveland k Mr. Grdina-tu. Saj pa tudi ni zamere. Ako je tako, kakor so se Mr. Grdina izrazili, kako so bili v zadregi, ko so pripravljali kavo za goste. Gotovo so si mislili, kaj bi več stvari pripravljal, najboljše je, če se nameče več stvari v kavo, da bo gosta, pa se bodo na jeli in napili in ne bo treba nič mesa kuhat ali pečt. Saj bi jaz tudi tako naredil. No, saj pa tudi dobro znate. Te dni sem dobil celo iz stare domovine pismo, da so brali v "Amerikanskem Slo\encu," kako znate v Clevelandu kavo kuhat. Dobro se postavite!
Cital sem tudi dopis, oziroma zahvalo v "Am. Slovencu" od Rev. Fr. Bernarda Ambro-žiča, ki se zahvaljujejo detro-itskim Slovencem za gostoljub-' nost in prijaznost, obenem se pa pritožujejo, da jim je srce nazaj k sv. Janezu ušlo, sedaj pa prosijo, da bi jim ga nazaj poslali (fat chance you got Father!), ali mislite, da bi mi Vam srce nazaj poslali, če bi ga slučajno našli. Saj nismo na možganih bolni. Sicer pa bog-ve, kje se vaše srce skriva, morda je kje v turnu pri sv. Janezu, pa se nam dol smeh-(Dalje na 3. strani.)
Dr. Ožbolt Ilaunig:
KAPELŠKI PUNT.
"O ti spaka švedrasta," huduje 3e navidezno Bicajnar; "čakaj, ko bo prišla tvoja žena v kratkem v tisti položaj, da ji bodo morali kuhati juho iz starih kur in boš zopet moral pestovati, ti pošljem čutaro lanskega, da ne opešaš in zaspiš pri zibanju, ko nosiš že šest križev, pa še nimaš miru."
Glasen smeh je udaril po sobi in stari Kocelj se je smejal, da se je tresel okrogli trebušček.
"Da, da, srečen tisti, ki irr}« vinograd, ima še vsaj nekaj dohodkov," pravi krojač Krieber; "jaz pa moram vedno vbadati iglo in gledati, kako si prislužim kak denar."
"Nikar ne zdihuj tako, ti suhi komar," zasmeje se Podgornik; "tebi tako ni treba
jesti, ko si tako debel, da bi lahko zlezel skozi šivankino uho."
"Ti pa tudi ne prideš v nebesa," odvrne mu krojač; "ko stopiš pred svetega Petra, boš moral še tiste žaklje s arebrnjaki pustiti zunaj, ker nebeška vrata so zelo ozka."
In zopet so se zasmejali gostje na glas.
"Saj dobro, da pusti denar zunaj," o-glnsi se župan Vegi, ki se je rad pomešal med pogovor tržanov; "bomo vsaj lažje plačevali davke, ki jih ham hoče zopet naprtiti na naš hrbet gosposka."
"Da res," oglasi se Pavlič, "sedaj zopet merijo po Beli zemljo; tisti škric, ki ga flegar toliko čisla, hodi že cel teden po mojem posestvu, gleda in gleda na tiste, inštrumente; da bi mu zlodej prevrgel vse skupaj doj v grapo."
"Pa kako siten je," pripomni Sadovnik iz liemšenika; "zadnjič pride v mojo hišo, ko smo ravno molili angeljsko češeenje, misliš, da se je ta pokveka gosposka odkril? Stal je pri vratih s klobukom na glavi kot bi imel vrabce pod njim in se porogljivo smejal. Najrajši bi mu bil pripeljal takšno okoli ušes, da bi videl tri
solnca."
"Je popolnoma brezveren "človek," pritrdi počasno Vegi in potegne iz kozarca krepek požirek; "nikoli ga ne vidim v cerkvi, ne odkrije se pred duhovniki, kjer le more, se norčuje iz božjih stvari."
"In taka spaka naj nam meri grunte in določuje davke, tristo medvedov, to pa že ne," razsrdi se Pavlič; "če še enkrat pride, naženem ga s palico, da se bo kar-ka-dilo za njim" Rekši udari na mizo, da od-skočijo kozarci.
"No, no, Jurij, pomiri se," tolaži ga Kocelj, ki ni imel rad poloma v svoji hiši; "saj bo ta škric že šel odtod, večno to merjenje tudi ne bo trajalo."
"O dober dan, častita 'gospoda," pozdravi zbrane pivce novo došli gost, ko še ni prav-stopil .v sobo.
"O Lukej, kje pa ti hodiš, ali si se rešil vrvi, na kateri te ima pripetega tvoja Katra," podraži ga Podgornik in mu ponudi napolnjen kozarec, da pije.
Lukej a je sicer malo pogrelo, a mislil si je: pogoltni jezo. In/fto je tudi storil, nastavil velik kozarec z rdečim vinom in v treh požirkih je stekla vsa tekočina po gr-
lu in ž njo vsa jeza.
Bralec je gotovo radoveden, kdo je novi gost, ki si tako praktično razlaga, kaj vse mora človek na svetu pogoltniti.
To je trški birič, Lukej Hudopisk. Nekdaj je bil kot bajtarski sin blizu Kaple pri vojakih in se je naučil nekaj nemščine ter brati in pisati. Ko je prišel domu, je ravno umrl prejšnji birič Bobej. Ker je imel Lukej vojaški nastop in' dobro na--brušen jezik, ga je sprejel trški sodnik v službo, da je klical ljudi k sodniji ter iz-tirjeval kazni, zapiral obsojence in jim tudi -našteval po neizrekljivem delu telesa v sodbi izrečeno število udarcev, da je marsikateri vriskal, a ne od veselja, in si želel, da bi birič ne bil tako močan.
Služba takega biriča je bila v tistih časih kaj važna. Bil je imenitna oseba in bali so se ga .bolj kakor sodnika. Zato je p;i skušal vsak biti v dobrih odnošajih z njim. In tako je sčasoma postal pijanček, zakaj ta in oni mu je dal piti, če je imel kaj o-pravka pri sodniji.
In Lukej se ni branil. Dostikrat je čudno zadišala, če je stopil v dvorano, in sodnik Ilagen je potegnil skozi svoj fini nos
in resno pogledal Hudopiska iznad očali ter dvignil karajoče prst:
"Hudopisk, Hudopisk, pa si že zopet pil tisto zlodejevo žganje, smrdiš kakor dihur, poboljšaj se — oženi se!"
In Hudopisk j(5 stal ves skesan pred sodnikom in zatrjeval, da je to zadnjikrat, ter dvignil tri prste, -kakor bi hotel priseči pred strogim, a vendar dobrini sodnikom.
"Bomo videli," meni dobrohotno sodnik;-•"a pravijo, da se pijanec spreobrne, ko se v jamo zvrne."
"O milostljivi gospod sodnik, ne sodite me preostro, čisto gotovo postanem naj-treznejši človek."
Sodnik se je malo nasmehnil, lcor na tako prisego ni dosti držal, in imel je prav; še dostikrat je dišal Lukej Hudopisk l)o žganju in vinu in oči so se mu svetile, kakor bi imel mrzlico.
A nazadnje je le našel zdravilo zoper to slabost. Nikogar ni imel, ki bi gledal nanj: obleka je bila ponošena in tista kapa, ki jo je nosil v znamenje svoje službe, se je svetila kakor steklo in brke so mu visele navzdol kakor kakemu Kitajcu.
(Dalje prih.)
Sobota, 26. oktobra "1929.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 5.
Blil!H»IIHIIIIH!lia!IIIIB'l!l>BilliniHttll!BII!IBIinHI«
SVETILNIK
katoliškega shoda.
Rev. Bern. Ambrožič, O.F.M.

Illlll!
»■HHIIIIII ČEMU
UiiMIII
BARAGOVA PROSLAVA NA CALUMETU ?
'rega kraja prihajali na Calu-
Ko sem prvič sprožil v javnosti misel o romanju v Marquette, sem obenem predlagal, da bi ob tisti priliki šli tudi na Calumet in tam imeli javno slavnostno zborovanje. O romanju v Marquette sem pozneje še posebej pisal in skušal utemeljiti tozadevni predlog. Menda bo prav, da tudi o poletu na Calumet še nekaj posebej zapišem.
Najprej naj omenim to-le. Calumet je slovenska naselbina ki je Marquettu najbližja in edina slovenska naselbina z
met in drug drugega izvabljali za seboj: brat brata, prijatelj prijatelja, sosed soseda, tako je tudi prišlo, da so se izseljevali s Calumeta. Po vseh večjih industrijskih središčih jih najdeš. Posamezni so se posvetili tudi kmetovanju, večina je pa calumetsko življenje v toliko izpremenila, da so se iz rudnikov preselili v tovarne. Večinoma povsod se pa dobro drže in so navdušeni za vse, kar je v zvezi s pravim napredkom. Kadar gre za ka-
misel, ako bi jim prišlo povabilo, naj se skušajo ob istem času zbrati na nekdaj domačih tleh.
To zopet samo zato omenjam, da ne bo kdo dejal: saj ne bomo dobili ljudi za izlet na Calumet. Lahko jih bomo dobili, če se le hočemo zares zavzeti. In to ne samo bivših Calumetčanov, tudi drugih ne bo manjkalo. Boste videli. To-
rej pogum in naj se kmalu še kdo zgane. Posebno tisti, ki pridejo v prvi vrsti v poštev.
S podrobnim načrtom za Marquette in Calumet bom prišel na dan pozneje, če bom videl kje kaj zanimanja. Ako tega ne bom videl, bom pa položil pero med staro šaro in prosil Boga, naj mi odpusti vse grehe, ki sem jih storil s tem pisanjem in dreganjem.
BANI JUGOSLAVIJE IMENOVANI
župnijo, ki pripada Baragovi (ko skupno stvar, se ne ustraši-
škofiji. Pa čeprav je najbližja, vendar ni ravno prav blizu. Iz Marquetta na Calumet ni samo en skok in zato utegne kdo misliti, da je moj predlog nepraktičen. Kako se bomo pa vozili? Koliko časa bo pa treba za tako pohajanje po svetu? Taka in enaka vprašanja se bodo morda pojavila.
Na to odgovarjam to-le. Saj ni treba računati o tem, da se bodo prav vsi marquettski romarji udeležili tudi zborovanja na Calumetu in da bodo prav vsi calumetski zboroval-ci tudi med romarji v Marquettu. Lahko se uredi tako, da se bodo takoj iz Marquetta vrnili domov vsi tisti, ki ne bodo mogli žrtvovati časa in denarja za izlet na Calumet. Pa bo zopet kaj takih, ki bi sicer mogli na Calumet, v Mar-
jo nobenih žrtev. Takoj se odzovejo in ti zraven hitro povedo: tako in tako smo delali na* Calumetu!
Calumet torej ni tako nepoznana naselbina. Njegovi izseljenci skrbe za to, da jo ameriška Slovenija dokaj dobro pozna. Vendar v javnost ne stopa kaj prida in so ceio dopisi od tam gori nekam redke prikazni. Kljub temu zasluži, da bi se enkrat oči vseh ameriških Slovencev obrnile na ono stran in taka prilika bo dana prihodnje leto, ako bo javnost hotela upoštevati skromni "Svetilnikov" predlog. Saj ni nikjer zapisano, da bi se morala naša skupna pozornost obračati vedno le proti kakšni Chicagi, Jolietu in Le-montu med njima, pa spet proti Clevelandu in morda dalje
pa takih, ki bodo hoteli "biti tu in tam, se bo pa že uredilo zanje na primeren način, da ne bodo hodili peš. Saj smo slučajno v Ameriki, in tudi severni Michigan že davno ni več tisti kot je bil v Baragovih časih.
Calumet je med slovenskimi naselbinami v Ameriki prav časti vredno mesto. Jako zanimivo je zasledovati njegovo zgodovino, njegove boje in njegove zmage. Zelo je sicer oddaljen od ostalih ameriških slovenskih središč in v javnosti danes ni ravno mnogo slišati o njem. Bil je nekaka republika zase in se zdi, da je še danes. Toda eno se mu mora priznati: slovenske tradicije je ohranil morda bolj ko ta ali ona druga slovenska naselbina. In še nekaj: zavest skupnosti je gojil med svojimi v taki meri, da je bivši Calumetčan še po desetih letih portosen na to, da je bil nekdaj na Calumetu. — Redko najdeš našega človeka, ki se je preselil odkoderkoli, da bi s tako toploto v besedah govoril o svoji prejšnji naselbini kot govorijo izseljenci iz Calumeta o tem mestu.
Calumet je bila še nedavno prava zibelka za marsikatero drugo slovensko naselbino v Ameriki. Razmere so nanesle, da je moral mnog Calumetčan na jug. Kakor ptice' selivke so se odpravljale na pot cele fa-milije, skoraj bi dejal: celi rodovi. Kakor so nekdaj iz sta-
quette pa iz kakega tehtnega proti New Yorku, le odprimo vzroka ne bodo šli. Kolikor bo'srce na široko in se zavedajmo, da je cela Amerika naša! Izlet na Calumet bi gotovo pomenil nov donesek k naši vzajemnosti in bi dodal nov člen v verigo naše skupnosti.
Belgrad, 9. oktobra. — Danes je Jugoslovanski kralj A-leksander I. podpisal ukaz o imenovanju banov.
Za bane so imenovani sledeči:
za bana dravske banovine Serneca Dušana, bivšega ministra in profesorja vseučilišča v Ljubljani,
za bana savske banovine dr. Šiloviča Josipa, profesorja vseučilišča v pok. in člana Vrhovnega zakonodajnega sveta,
za bana vrbaske banovine Milosavljeviča Svetislava, ministra v pokoju,
za bana primorske banovine dr. Tartaglio Iva, odvetnika in podžupana mesta Splita,
za bana drinske banovine Popoviča Velimira, ministra v pokoju,
za bana zetske banovine Smiijaniča Krsta, armijskega generala v pokoju,
za bana dunavske banovine Popoviča Daka, bivšega ministra,
za bana moravske banovine Nestoroviča Djordja, državnega svetnika v pokoju in člana Vrhovnega zakonodajnega sveta,
za bana vardarske banovine Laziča Živojina, pomočnika ministra notranjih poslov.
Kdo je Dušan Sernec, ban dravske banovine?
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani).
Ze v prvem pozivu na javnost sem poudaril, da bi prišle v prvi vrsti v poštev one tri dr-, žave, v katerih je Baraga sam deloval: Michigan, Wisconsin, Minnesota. S tem še malo ni rečeno, da drugim ta poziv ne velja. Hotel sem le reči, da samo te tri države, če se hočejo za! stvar zavzeti, same zase lahko izvedejo prav lepo romanje in impozantno manifestacijo ob oni slovesni priliki. Vse omenjene države imajo visoko število Slovencev in Marquette, kakor tudi Calumet, nista od njih prav preveč daleč. To omenjam le mimogrede. Ce bo pa zanimanje tudi drugod, toliko bolje.
Ko pa govorim, oziroma pišem, o manifestaciji na Calumetu, mi sili v pero, da bi zapisal to-le: Ce se samo nekdanji Calumetčani, ki so sedaj drugje, zavzamejo za to idejo, pa se ni treba bati, da bi ne bilo skupaj primernega števi-Ma. Imajo namreč ti rojaki navado, da skoraj vsak po daljšem ali krajšem času obišče svoj nekdanji dom. Cele fafrii-lije nekdanjih Calumetčanov so v Detroitu, v Milwaukee in drugod, ki do malega vsako loto polete na sever na obisk za par dni. Prepričan sem, da bi vsi ti z radostjo pograbili
Inž. Dušan Sernec je bil rojen v Mariboru dne 8. julija 1882. Njegov oče je bil odvetnic dr. Janko Sernec, mati Jo-' sipina rojena Srebre. Oče je bil znan narodni delavec iz dobe narodne probude. Znan je njegov govor na narodnem taboru v Žalcu, znan je bil med štajerskimi Slovenci kot tisti, ki se je upal prvi razobesiti slovensko zastavo v Mariboru. Udeleževal se je vseh narodnih ustanovitev v oni dobi. ^Znan naroden delavec je bil tudi očetov brat, celjski odvetnik dr. Josip Sernec.
Študiral je gimnazijo v Mariboru, kjer je maturiral leta 1900. Vojaški rok je odslužil v Pragi, nato je študiral tehniko v Gradcu in jo absolviral
leta 1905. V Avstriji takrat ni bilo na tehniki elektrotehničnega oddelka in je zato študiral strojništvo. Po končanem študiju pa se je šel specializirat za elektrotehniko na Francosko v Grenoble in Paris, glavno pa v Nemčijo v Karlsruhe.
Ko je prišel iz inozemstva, je stopil v službo A. E. G. (Splošna električna družba.) Pri tej je služil na Dunaju, v Trstu in kasneje v Ljubljani. V Ljubljani se je začel inte-resirati za izrabo vodnih sil in je tozadevno od vsega početka sodeloval z dr. Lampetom, ki je hotel elektrificirati nekdanjo vojvodino Kranjsko. Leta 1913. je tudi dejansko stopil v deželno službo kot ravnatelj Završnice, kjer je ostal v službi do 1. XII. 1922. Po prevratu je bil v dobi Protičevega kabineta leta 1920. v Ljubljani v pokrajinski vladi pod predsedstvom . dr. Brejca poverjenik za javna dela. 1. IX. 1923. je postal docent na ljubljanski univerzi za stolico za prenos energije in instalacijo. Leta 1927. je postal izredni profesor na ljubljanski univerzi.
«
8. februarja 1925. je bil izvoljen za poslanca v narodno •skupščino na programu bivše Slovenske ljudske stranke. Zastopal ie logaški in radovljiški-okraj. Ponovno je bil izvoljen 11. septembra 1927. V Uzuno-vičevi vladi je bil leta 1927. minister za javna dela.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
NA STANOVANJE
se sprejme pošteno dekle. Za podrobnosti vprašajte na u-pravništvu A. S.
PREMOG!
EXPRESS!
Slovencem v Chicagi in okolici se priporočam za dovpz premoga in prevažanje pohištva ob času selitev.
John Kochevar
2215 W. 23rd St., Chicago, 111. Tel. Roosevelt 2G92.
Ija. Kadar ga bomo našli, bomo Vam že poročali, da bote prišli sami po njega sem v Detroit, potem se bomo pa spet skupaj veselili, kaj ne, tako je prav.
Kar se tiče društvenega polja, tam pa vsi dobro napredujemo. Nekaj veselic smo že i-meli in veliko se jih nam pa še obeta za to sezono, tako, da sem že dolarje začel preštevat, če jih bo zadosti do spomladi, to pa zato, ker bodo nekatera društva imela kar zmi-raj nas skupaj. Tako je prav le skupaj vsi Slovenci v Detroitu, ne glejmo se grdo eden drugega, bodimo složni in zmaga bo naša.
Ravno tako se tudi dr. Marije Pomagaj pripravlja, kar na dve veselici, ki se bodo vršile. Kakor sem slišal 9. in 10 .novembra t. 1. Na tej veselici se bodo kazale tudi filmske slike od vseslov. kat. shocla, zato tudi mislim in sem prepričan, da bo udeležba velika, kei ljudje že sedaj govorijo, da bodo šli vsi gledat, saj bom jaz tudi tam, če bo kaj za suhe gobe. Mislim, da moram nehat če ne mi bodo g. urednik dali brco in temu dopisu, če se pa posreči, da bo prišel dopis na svetlo, se bom drugič pa še o-glasil. Do tedaj pa pozdravljeni Slovenci v Detroitu in širom Amerike!
John Nebojse.
—_o-
PODRUŽNICA S. Ž. Z. ŠT. 19.
Eveleth, Minn.
Prosim malo prostora v na= šem priljubljenem listu A. S. Moj namen ni, da ^bi novice poročala, ker so mi bolj neznane. To delajo drugi, ki so bolj peresa zmožni kakor jaz. Moj namen je, da lepo-povabim tu-kajšne rojake in rojakinje na našo veselico, katero bo priredila podružnica, štev. 19 S. Z. Z. 31. oktobra v City Auditorium, takozvani Halloween Dance in tudi se naznanja članicam gori imenovane podružnice, da bo vsaka plačala 25c. v blagajno, če se udeleži ali ne. Nobena se ne bo mogla izgovarjati, da ni vedela, ker to je bilo sklenjeno na zadnji seji. Tako je najbolje da vse pridete in svoje može seboj pripeljete, dekleta pa svoje fan-
DR. KWARTA
- slovenski dentist -
JOLIET, ILL.
Vse vrste zobnega dela izvršujem po najnižjih cenah. — Izdrem zob brez bolečin za $1.00. Vse delo jam-čeno. Preiskava brezplačna. Ure od
91 dop. do 8:30 zvečer.
205 No. Chicago Street,
(nasproti Realto Theatre)
Tel. 639 1
Prebivam v Jolietu 35 let.
ROJAKOM
ki se jim ne dopade, kjer žive in se nameravajo seliti, priporočamo, da si ogledajo Milwaukee.
V slučaju, da nameravate kupovati dom, trgovino ali obrt ,zglasite se pri nas za nasvet.
Na prodaj % imamo želez-ninske, grocerijske, mesarske trgovine, gostilne, eno-ali večdružinske domove itrl.
RIGHT REALTY CO.
Ermens & Ocvirk 502 National Avenue, Milwaukee, Wis.
Telephone: Hanover 308.
te, da se bote vsaj malo zavrtele. Vsem, ki bodo nam pokazali naklonjenost že v na-prej zahvaljujemo in bomo tudi me skušale njim po možnosti vrniti.
Članica podr. štev. 19.
-o-
O POKOJNEM JOŽETU SM-REKARJU.
Harrietta, Mich.
Mr. Joseph Smrekar iz Harrietta, Mich., o katerem je bilo poročano, da je bil operiran za rakom 23. septembra in je pet dni potem izdihnil, je bil rojen v Semiču na Dol. 4. maja 1864. V Ameriko je prišel J leta 1885. ter se nastanil v mestu New York. Pozneje je šel v Calumet, Mich., kjer se je poročil z Miss Johano Laurie^. S svojo ženo je živel v Calumetu 17 let. Pozneje se je preselil v Oregon City, Ore. Rock Springs, Wyo. in naposled v Harrietta. Zapušča ženo, šest sinov in eno hčer.
Poročevalec.
SLIKE K. S. K. J.!
Chisholm, Minn.
Slike K. S. K. J. se bodo kazale v Chisholmu, Minn., dne 29. oktobra, to je v torek zvečer ob 8. uri v Recreation Building Auditoriumu. Vsi .Slovenci iz Chisholma in Hibbinga so vabljeni, da pridejo gledat te slike. Ker je polovica čistega dobička namenjena v korist cerkve sv. Jožefa v Chisholm je želeti, da pridejo vsi člani (ice) in tudi vsi ostali fa-rani. Vstopnica za odrasle 50c za mladino 25c. J. J. Sterle.
IZ URADA PODRUŽNICE ŠT.
2, S. Ž. Z.
Chicago, III.
Redna mesečna seja naše podružnice se bo vršila v nedeljo, 27. oktobra, v prostorih glavnega urada (pri sestri Gottlieb) 1845 W. 22nu Str., zgorej. Začetek ob 2. uri popoldne. Pridite vse, da dobite izkaznice. Na dnevnem redu je še več zelo važnih zadev, posebno se moramo pogovoriti vse potrebno glede našega kegljanja. Ne pozabite na sejo.
Sosesterski pozdrav,
odber.
NA PRODAJ "60 sob hotel z pohištvom
v sredini mesta Milwaukee, sedaj obrato1. an po Slovencu. Poleg hotela je restaurant in saloon. Lepa prilika za marljivo družino ali dva partnerja."
"Grocerija z poslopjem, v sredini slovenske naselbine. Zelo dobra trgovina (business). Proda se radi družinskih razmer. Potrebuje se $5000.00."
"40 akrov farma z poslopjem in orodjem, se zamenja za hišo v Milwaukee ali okolici. Farma je blizu mesta in šole. Vprašajte za nadalj-na pojasnila."
"Naprodaj imamo raznr. trgovska poslopja, ki prina šajo lepe dohodke in jih lahko priporočamo za investiranje."
RIGHT REALTY CO.
Ermens & Ocvirk 502 National Avenue
Milwaukee, Wis. Phone: Hanover 308
(2935)
NOVOST
ROŽA KOT PREROK
Ravnokar smo prejeli iz livrope veliko izredno novost, kakoršne še niste nikoli videli v svojem življenju. Nekaj čudovitega in presenetljivega. To je roža-barometer, ki se iz-pr.fi min j a v treh različnih barvali, roza, modro in sivkasto, in sicer predi; vsako izpremembo vremena. Ta roža pove. z vsako barvo zanesljivo vsako izpremembo vremena 24 ur v naprej. To krasno rožo dobite v cvetličnem lončku, in nikoli ne zvene; ostane; sveža brez vode. Kamorkoli jo postavite, bo v okras in bo zanimala vsakogar. To rožo Vam pošljemo, poštnino plačano, ko prejmemo od Vas 50 centov v gotovini. Tri rože za $1.25. Znamk ne sprejemamo.
VARIETY SALES COMPANY, 1723 No. Kedzie Avenue Dept. 118, Chicago, 111.
PREVOZ - DRVA - KOLN
NAZNANJAM, DA S MAM ŽE NOVO	|
ajdovo moko
Ravno taka'je, kakor je bila v starem kraju. Priporočam' jo slovenskim gospodinjam, kajti rabite jo lahko za kruh in za žgance.
V zalogi imam tudi vsake vrste
ZELENJAVE IN SADJA,
kakor tudi vse, kar spada pod grocerijo.
Priporočam se za obilen obisk,
George Hitoma
grocerist
307 GROVE STREET,	MILWAUKEE, WIS.
Phone: Hanover G00.	N
BOŽIČ V STARI DOMOVINI
Vi ne morete napraviti večjega veselja onim v starem božične praznike v njihovem krogu. Pridružite se kraju, ki so VAM ljubi in dragi, kakor če preživite
• VELIKEMU IZLETU V JUGOSLAVIJO
na enem izmed sledečih izvrstnih parnikov.
Mauretania
(na Cherbourg) V SREDO 27. NOV.
Pod oseb'nim spremstvom g. John Kampotič-a.
DRUGI IZLET
BEK EN G ARIA na Cherbourg 14. DECEMBRA. Spremljevalec g. A. Markus.
Naši izkušeni spremljevalci- Vam bodo New Yorka do Vašega cilja. Rezervirajte ^ , olajšali vse potne težkoče, ter skrbeli za si takoj prostor pri svojem lokalnem za- jsjs^V. Vašo udobnost in zadovoljnost na poti od stopniku, ali pa pri.
CUNARD LINE
346 N. Michigan Ave. Chicago, 111.
Rojakom «e priporočamo za n»-ročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve.
Pokličite Telefon: ROOSEVELT 8221.
Louis Stritar
201B W. Zlat Place. Chicago, itt
KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE
A. F. WARHANIK
zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL.
J* §
T O
N J
Skozi dva tedna, od 28. oktobra do 9. novembra, bomo dovoiili 10c kredita za vsako staro ploščo ki jo prinesete ali pošljete k nam. Sprejmemo vse plošče, brez ozira na starost, velikost ali kakovost. Kredit za stare plošče sc odšteje pri ceni za nove ali če je število starih plošč dovolj veliko, jih enostavno zamenjamo za nove, kakršne sami izberete.
Edini pogoj za to je: VSE PLOŠČE MORAJO BITI NERAZBITE, CELE '
Poškodbe v pošti, kakor tudi poštnino za vrnjene plošče trpi pošiljatelj sam.
Zamenjavanje traja izrecno in nepreklicno samo 14 dni, od 28. oktobra do 9. novembra.
KNJIGARNA
Ames*. Slovenec
1849 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Str5n 3
AMERIiCANSKt SLOVENEC
Sobota, 26. oktobra 1929. *
»»>»»»»»»»»»»»'
»-0000000000000 I
I <><X>0K>O<>CK>CKX>0 , l<XKKXKHXXKXM>0( I -OOOOOOOOOOOOO ( » KXKXXKKKKKKKK5 i > «000000000000 <
>	OOOOOOOOOOOOO <
>	OOOOOOOOOOOOO« » OOOOOOOOOOOOO (
>	OOOOOOOOOOOOO (
>	OOOOOOOOOOOOO (
f ooooooooooooo-<
[ OOOOOOOOOOOOO i J OOOOOOOOOOOOO < [OOOOOOOOOOOOO* | OOOOOOOOOOOOO I ! OOOOOOOOOOOOO <
T. C. Bridges:
Na pomoč
ROMAN.
.WWWWWWWVWHWWWW
*	OOOOOOOOOOOOO J
»ooooooooooooo:
►	OOOOOOOOOOOOO j
►	OOOOOOOOOOOOO (
►	OOOOOOOOOOOOO .
*	XK50000000000C .
►	DOOOOOOOOOOOO< , ' evoOOOOOOOOOOO* i
' (KXKX/OVWWWi .
» OOOOOOOOOOOOOK J • OOOOOOOOOOOOO* , ■ OOOOOOOOOOOOO«, » OOOOOOOOOOOOO j » OOOOOOOOOOOOO j
»ooooooooooooo«;
"All right. Oditi misli iz Plymoutha s par-nikom La Plata, ki odrine jutri večer."
"Ali pojde v Rio?"
"Ne, ampak v Pernambuco."
"To je severno od Ria," dostavi hitro Jim.
"Vem," pravi Sam. "Kako pa bo Gadsden potoval od tam dalje?"
"Ne vem," odgovori Sneed. "O njegovih načrtih sploh ničesar ne vem.fc
"Tudi ne mislim, da bi vedeli," pravi Sam prezirljivo.
"Ali zdaj lahko odidem?" prosi Sneed.
"Ne, ne morete. Ne marava, da bi še nocoj anteno postavljala v nevarnost. Ostali boste tukaj do jutra, potem pa lahko greste, kamor hočete." Obrne se k Jimu. "Spraviva ga na postrešje. Tam ne more uiti. Tudi seno je tam, da bo lahko ležal, dala mu bova pa tudi nekoliko večerje."
Jim je bil tudi teh misli, zato spravita svojega jetnika v podstrešje in ga zakleneta; nato pa gresta večerjat. Ali je Mrs. Trant vedela, kaj sta počela, ali ne, tega ni povedala, ampak je molčala kot zid. Fanta sta vzela seboj nekaj hrane za Sneeda, nato pa se vrnila v radijevo sobico ter zopet postavila anteno.
"Sam, to si pa jako spretno izpeljal, kar si izvlekel iz Sneeda," reče Jim med delom.
Sam se navihano nasmeje, rekoč: "Te sorte ljudi hitro ustrahuješ. Kaj misliš, ali je govoril resnico?"
"O tem sem trdno prepričan," reče Jim.
"Potemtakem bo pa Gadsden vašo skupino prehitel."
"Res bo odrinil en dan prej," prizna Jim, "Pernambuco je pa tudi precej oddaljen od Ria."
Sam prikima. "Nekaj bi ti svetoval, Jim. Ako moreš dobiti zvezo z Uptonom, bi bilo dobro, da ga vprašaš po najboljšem potu do tistega kraja, kjer se on nahaja."
"Da, seveda bom to storil, vendar pa bo-v vsej tej stvari čudna zmeda. Ne morem uvi deti, kako naj profesorjeva ali pa Gadsde-nova skupina prodre skozi cele tolpe divjakov, kakršni so Bakairi; in če se jim že to posreči, kako pa se bodo mogli potem vrniti?"
"To tudi mene skrbi," prizna Sam. "Vendar zdaj pojdi k počitku, Jim! Sinoči nisi veliko spal, jutri boš moral pa spet zgodaj odpotovati. Okoli treh te pokličem."
Jim odide in zaspi tisti hip, ko se mu glava dotakne blazine. Zdelo se mu je, da je spal komaj pet minut, ko ga Sami potrese in zbudi.
"Jim, tri četrt na tri je ura. Čas je, da gr&š na delo. Pripravil sem ti čašo čaja."
"Sam, utrjen si, kakor da bi bil iz železa!' ga pohvali Jim. "Pridem takoj dol. Le tega si želim, da bi mogel to jutro dobiti Uptona, kajti če se mi to ne posreči zdaj, potem ne vem, če mi bo še kdaj mogoče."
Jim se usede, si natakne slušala in začne klicati. Nato pa je bilo v sobi dolgo časa vse tiho. Ko se Jim ozre, vidi, da je Sam v stolu trdno zaspal.
Pretekla je ena ura, tedaj pa začno naenkrat tapljati na njegove ušesne bobenČke Morsejevi znaki: R. M. S. P.
25. Bridko razočaranje.
Jim je vedel, kaj to pomeni; da, še več, spoznal je, kdo pošilja, kajti uho operatorja, ki je tako izurjeno kakor Jimovo, lahko po neznani razliki spozna pošiljalca. Kot bi trenil je odgovoril, nato pa sta se preko širnega oceana in pol cejine pogovarjala ta dva člo-
veka, ki sta se na tako čuden način seznanila.
"Vaši signali so danes močnejši," mu natipka Jim.
"Oskrbel sem se z vodno silo," mu odgovori drugi. "Kaj je novega?"
Jim' mu hitro sporoči, kako je Gadsden s pomočjo diktafona prestregel geslo in Alana Uptona prosi, naj geslo spremeni. "Rabite odslej črke T. L. S.," mu reče, ni se mu pa zdelo potrebno razlagati, da so te črke začetnice imen Thorold, Lusty, Selby.
"Zabeležil sem si," pride odgovor. "Kdaj Gadsden odpotuje?" Jim mu pove, pa tudi ladjo, s katero se bo vozil profesor.
"Dobro!" reče odgovor. "Gadsden bo skoraj gotovo prodiral po Frančiškovi poti navzgor. Vam pa svetujem, da gresta v Rio. Železnica do Goyaz. Nato mule. Letalo nepo-rabno. Nemogoče vzeti seboj bencin za dvojni polet."
Jimi začne izpraševati, kar ga je težilo.
"Kako bo moglo pol tucata ljudi prodreti skozi divjake?" poizveduje Jim. "In če bi to tudi storili: Kako priti nazaj ?"
"V našo dolino pelje tajna pot," de odgovor. "Pošljemo ljudi naproti kot vodnike. Prinesite bencina za moje letalo! Bakaire bom ugnal, če mi prinesete vsaj dvanajst ga-lon. Nemogoče zdaj podrobno razlagati, pa zaupajte mi!"
"Ne vem, ali bom mogel radio prinesti dalje kot do zadnje železniške postajo," nadaljuje Jim.
"Torej pridete tudi vi?"
"Da."
"Dobro. Pripeljite radio do Ria in od tam govorite ! Kdaj odrinete ?"
"Odtod še to jutro," mu pove Jim. "Kako tam vzdržujete obleganje?"
"Zlahka, le za živež je trda."
"Koliko IIulov?"
"Okoli tri sto. Dobri ljudje, a majhni in boječi. Nočejo boja. Naj vam še kaj povem?'
"Vse polno, pa vas zdaj nočem nadlegovati. Tekom treh mesecev se vidiva."
"Upam. Prisrčen pozdrav stricu in Greyu in vam! Stricu reeite, da sem neskončno vesel, ker vem, da prihaja."
"All right! Z Bogom!" odtipka Jim in zaključi pogovor.
"Torej si ga dobil?" pravi Sam. Tipkanje ga je zdramilo, pa je nekaj časa stal poleg prijatelja. Jim mu da papir z zapiski in Sam jih prebere. Njegov obraz, ki je bil navadno tako1 neumen videti, se mu razjasni in pravi: "Tajni vhod in vodnik,, da vas popelje vanj! O Jim, kako.si srečen!"
Jim pa globoko vzdihne in pravi koprneče: "Oh, Sam, ko bi te mogel vzeti seboj!"
"E, saj nama nič ne pomaga, če na to misliva!" odvrne Sam trezno. "Ali bi ne bilo bolj pametno, da radio zavijeva? Prav kmalu boš moral na pot."
Jim je bil hudo potrt, ko sta radio pospravljala, vendar še hujše je bilo, ko se je moral od Sama posloviti. Sam ga je spremil do avtobusa, ki naj bi ga popeljal do postaje. — Prav pred odhodom vzame Jim pet funtov denarja, ki mu ga je bil dal profesor, ter jih stisne Samu v roko,/rekoč:
"Moraš vzeti, Sam; kajti če bi ti tukaj začelo presedati in bi rad šel na morje, boš mdral imeti nekaj denarja za pot!"
Sam se obotavlja, nazadnje pa le vtakne bankovce v žep.
(Dalje prih.)
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
VELIKO ŠTEV1LP POTNIKOV,
ZANIMIVO ODKRITJE.
Danski profesor Alving Petersen je odkril, da so na otoku Groenlandu, o katerem se je do danes mislilo, da ga pokriva na metre debel leden o-klep, velikanske pokrajine rodovitne zemlje. Tam raste bujno rastlinstvo^ po livadah se
pa pasejo velike črede raznih živali, ki jih bodo učenjaki šele preiskovali. V teh pokrajinah, kamor še ni stopila človeška noga, se nahajajo velikanski skladi premoga. To bo nemara še povzročilo, da se bodo za zapuščeni otok začeli prepirati.
©
<53
ki so bili tekom tega leta odpremljeni od nas v Evropo, dokazuje našo točno in zadovoljivo postrežbo.
Že zdaj sprejemamo priglase za bodoči božični izlet v staro domovino. MI PRODAJAMO SlFKARTE VSEH PAROBRODSKIH KOM-PANIJ.
Mi izdelujemo afidavite, prošnje za deklaracijo o zakonitem prihodu semkaj, prošnje za potne liste in za dovoljenje za povratek v Ameriko; pooblastitve in tako dalje.
PREPRIČAJTE SE O TEM,	/
kako je pripravno pošiljati denar z našim posredovanjem.
RAZEN V NAŠO DOMOVINO POŠILJAMO DENAR TUDI V VSE OSTALE DELE CIVILIZIRANEGA SVETA — PO POŠTI IN BRZOJAVNO — V TUJI VALUTI IN V DOLARJIH. HITRA POSTREŽBA; NIZKE CENE.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo^
0 PISANO POLJE
^ §000000000000 a	Trunk i oooooooooooo

Naredite 3-dnevno poskušnjo ZASTONJ
Ali ne spite redno in se vam sanja, ali vam želodec nagaja in nemorete spati po noči in ste okradeni počitka. Mi vam damo priliko, da se prepričate na naše troške kako čudovito je Trinerjevo grenko vino, prežene neprebavnost, zaprtnieo in vam vrne zdravo dobro počitno spanje in počitek.
Zapomnite si, da kronična zaprtni-ca zmanjšuje vaše življenje in odporno silo proti prehladu in drugim boleznim. Poslužite se te prilike
predno je prepozno. Pustite, da vajja pošljemo po pošti popolnoma zastonj za tridevno poskušnjo steklenico slavnega kalifornijskega vina, zdravilna zelišča, kaskara in druge korenine. Vzemite Yt ure predno ležete spat kakor predpisano in opazili bodcte kako dobrohotno bo delovalo in celo škrobova hrana se bo lahko prebavila. Poskušnje steklenico potoni pošte edino. Pišite še danes. Velika steklenica $1.25 v vSeh lekarnah.
POŠLJITE TA BREZPLAČNI KUPON TAKOJ!
Jos. Triner Co., Dept. 12, 1333 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Pošljite mi zastonj, poštnino plačano, 3-dnevno poskušnjo steklenico Trinerjevega grenkega vina.
Ime
Ulica...................................... Mesto .
Država..
Električni gladilnik
Zelo praktičen in priljubljen gospodinjam. Veči- § na ga rabi že danes.
V ZALOGI IMAMO GLADILNIKE OD


$2.59 DO $7.95
Pridite in izberite si ga!
A. EVI. K A PSA
VELETRGOVINA S ŽELEZNINO.
2000-200S Blue Island Ave., Chicago, III.
Phone: Canal 1614
m
m
Newyorsko grozdje
pride v PETEK, DNE 25. OKTOBRA. Kare bodo stale na Blue Island Avenue in Paulina Street. Odprte bo-do v PETEK in SOBOTO.
LETOS BO CENEJE, KAKOR LANSKO LETO.
Pridite osebno h kari ali pa kličite na telefon:
Lawndale 0218
Rojakom se priporočam za nakup grozdja. Kvaliteta je leto izvrstna.
MRS. MOHOR MLADIČ
2310 SO. MILLARD AVE.
CHICAGO, ILL.

1900 BLUE ISLAND AVE.
CHICAGO, ILL.
A. Grdina & Sons
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
6017-19 St. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ...	Cleveland, Ohio.
TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC1
Randolph 1881 ali Randolph 4550
PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phon« Eddy 5849
Zvonovi iz ljubljanske kavarne.
(Konec.)
Ampak vse se farjem le ne posreči itd. V Zagorju n. pr. je bil neki Brvar, gostilničar in "katolik na papirju in sokol in demokrat" itd. in "za zvonove ni maral dati ničesar" razen fige. In umrl je, in bržkone pred smrtjo nihče ni prišel
v	farovž, pač pa so prišli po smrti, in duhovni svetnik Sitar je dejal, da ne bo obredov. Dopisnik sicer pravi, da baje ni bilo dovoljenih obredov, "ker ni dal Brvar nobenega dinarja za zvonove," ampak dopisni-kar je težko stal poleg, ko je šlo za pogreb itd. in poroča bržkone neresnico, ko pravi, "da je radi denarja župnik odpovedal pogreb z asistenco duhovnikov in z zvonenjem, in da je radi denarja požrl (župnik seve) Kristusovo zapoved (?) "Spoštuj bližnjega" itd. in je "radi denarja pozabil na svojo svečeniško dolžnost, na vzvišenost svoje službe ter se je pokazal navadnega obrtnika, ki pravi: "To ni moja kunta, to ni moj odjemalec..." itd. Ta pozabljivi župnik Sitar je pozabil, hudo baje pozabil, ampak dopisnik je še huje pozabil povedati, da je Brvar "pozabilv na zvonove, ko je bil še živ, pa so se po Brvarje-
vi	smrti sorodniki spomnili, da J bi bilo le potrebno zvonenje z nepotrebnimi zvonovi, za katere so drugi prispevali, Brvar pa je dal zanje — figo.
In prav enako utegne biti tudi s storijo o zvonovih, zvo-nenju in denarju in krščanski ljubezni iz vasi Marija-Reka blizu Trbovelj, samo da bo težko tako, kakor kavarniški dopisnik robo suče v Prosveti.
Šmentani zvonovi in šmen-tana srčna mehkoba, ko pride smrt itd., pa se iz temnih lin ne vzbudi noben spomin, ko so samole drugi tam založili za spomin, piskri in pločevina in šince pa ne dajo nobenega spomina itd.
Pri koncu izvirnega dopisa za amerikanske cente pa niti zdaj še nismo.
Vse kaže, da so piskri v linah zvonikov zmešali dopisniku štreno in pamet, ko je na-mešal to mineštro.
Dopisnikar je vrlo hud na farje, ki niso hoteli biti sami obešeni, pa obešajo zdaj v stolpe zvonove, s katerimi pa zopet ne pustijo zvoniti. Kakšne so posledice itd. takega brezljubljenskega postopanja neobešenih farjev? Ljudje božji, prekrižajte se in zgražajte se itd., kajti "vera peša", in "duhovščina kriči kot besna "Vera je v nevarnosti" itd.!
Kdo spravlja vero v nevarnost, kdo je kriv, da vera peša? Pač duhovščina sama, in izvirni in centni dopisnikar natanko opisuje, kako spravlja duhovščina vero v nevarnost itd. in jo utegne, ako ne pride pomoč od kake nove, ne morda rdeče zarje, spraviti iž sveta, preden se ruskim boljšejem to posreči. Kako pa stoji pri dopisnikarju glede te vere in verske nevarnosti itd.? Takole piše za cente: "Vsekako dober znak za tisto krilatico: Vera peša. Saj mora pri vsem tem In nikomur ne bo žal, če opeša. Prepustimo nebesa vrabcem, nam pa naj dajo zemljo — je dejal nemški pesnik Heine ..." S Heinejem se je sicer urezal, a naj mu bo odpuščeno radi — centov.
"Nikomur ne bo žal, če opeša," vera nami-eč, in najmanj bo žal dopisnikarju, ker to je njegova srčna želja.
Kdo pa pomaga k tej srčni želji popolnega opevanja vere? Pač duhovščina sama, kakor dopisnikar to opisuje na
široko in za Veliko centov. Navaden človek z malo ameri-kanskim common ali hojrse sensom bi duhovščini še roko poljubil, ko tako regimentno sama uničuje vero, kakor opisano, izvirni dopisnikar pa se hudo zgraža na to vero uničujočo duhovščino, ker se po smrti itd. baje trdno drži one ciganske: "Nema peneza, nema muzike."
Ali ni to pravcata mineatra, ki se kuha v ljubljanski kavarni in pošilja v Chicago, ter se tam prodaja za cente in se prodaja čitateljem Prosvete in ti s slastjo to mineštro požirajo?
Roba radi vrabcev in nebes ni od Heineja. Ampak ta nem-ško-židovski pesnik je bil vsaj mestoma jasna glavica in on je zapisal: "Ko ležiš na smrtni postelji, postaneš mehak in občutljiv in želiš narediti mir z Bogom in svetom . . ."
Iz stolpa sem mi zvon doni... pred smrtjo si marsikdo maši ušesa, da bi ne zadonelo iz kakega stolpa, po smrti pa bi vsaj kaki sorodniki radi sjišali iz stolpa vse zvonove, ne samo le kake — piskre, ko "po smrti smo vsi, itd.", ampak pred vsem smo—mehki, hudo mehki, da pogostoma pri taki
mehkoti izgubimo — glavo.
* * *
"Američanka" v ruskem filmu
Iz New Yorka je in Billy Lyons ji je ime in 22 let je stara in postala je najpopularnejša zvezda sovjetskih filmskih produkcij. He, he. Ameri-kanka, he, he. Mogoče, saj sem tudi jaz Amerikanec ali Američan. Ampak v New Yor-ku je nad milijon Judov, in ruski sovjeti so judovsko kraljestvo, in drugo si morete sami misliti, saj niste klade.
-o-
UMETNO JEZERO.
Turška vlada se vzorno briga za gradbo novega glavnega mesta Angore, ki hitro raste in ima danes že nad 100.000' prebivalcev. Gradbo mesta tlprav-lja posebno ravnateljstvo, ki je te dni najelo posojilo eft ini-Ijon in pol turš. fun. To posojilo se bo vporabilo za ureditev u-metnega jezera pri Angori, da bo okolica mesta postala lepša in živahnejša. Jezero bo devet metrov globoko, 150 m dolgo in 43 m široko. Novo jezero bo urejeno dO poletja prihodnjega leta.
-o-
BUDWEISERJEV HMELJSKI SLAD.
Zdravniki že dolgo poznajo dobrodejne učinke ječmenovega sladnega sirupa, ko ga predpisujejo za svoje bolnike. Redilne snovi, ki so v njem, in ki so lahko prebavljive, v resnici dajejo telesu moč in zdravje.
Za nekatere hranilne namene se uporablja navadni ječ? menov sladni sirup, dočim se za druge namene pridajajo razni dodatki, kakor n. pr. čokolada ali pa vanila. Druga priprav^, ki se je občinstvu zelo priljubila, je zmes hmelja z ječmenovim sladnim strupom. Hmelj daje sladu pikanten grenki okus, ako je pravilno pripravljen.
Veliko povpraševanje pp tem idealnem produktu od strani pekov in gospodinj zna-či, da se je hmeljski ječmenov sladni sirup sselo priljubil' povsod, kjer sktbe za okusne'in zdrave Jedi. JugosloVani, ka-> terih dežela je ena izmed največjih pridelovateljev hmelja; so Izvedenci v sladnih izdelkih in cenijo okus po čeiketp hmelju, ki se nahaja v Bud-, Weiserjevem sladu.
ŠIRITE AMER. SLOVENEC I