rCBMMgD AMP PBWRlOTTtP t«P>«R PERMIT OTP. gge> APTHOMttD OT Hi ACT OF OCTOBER & 1917. OK PILEAT THE POST OPTOE 0? HEW YORK. H. T. By Order of the P rudent, A. B. Borisi. F. Ml Qen, "' ^'^M^TT" dB#Vmlk TP A TkT A A H* Largest SlovanUn Daily SV^.^::::::::: » VTAjJTjLO l^i J^aVV/^3 Za Mew York celo leto.... 6.00 ^^ —• —- and legal Holidavs * Za .noaemstro celo leto... 7.00 Ust slovenskih delavcev v Ameriki. 75'000 ' • TELEFON: 2876 CORTLAMDT Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Mew York, M. Y., tmder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 40. — ŠTEV. 40. NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 17, 1920. — TOREK, 17. FEBRUARJA, 1920. VOLUME XXVIII. — LETNIK XXVIIL ---------—--.. _ ----—————-- —— -------— - — - - - - ___ — —------——----- --- PAUL DESHANEL, PREDSEDNIK WILSON NOČE NITI ZA LAS POPUSTITI GLEDE JADRANSKE ZADEVE 1 " ' r PREDSEDNIK WILSON JE DEMENTIRAL POROČILO. DA BO AMERIKA PREKINILA VSE ZVEZE Z EVROPO. — ČE NE BODO ZAVEZNIKI POPUSTILI GLEDE REKE, NE BO DOBILA NEMŠKA AVSTRIJA NIC HRANE. — VOJAKI PUŠČAJO D'AM- • NUNZIA NA CEDILU "IsMI-^^ ilr KU l WiuhnifUm, D. O., 16. februarja. — Frod^ednik Wilson je na-; mignil ravr/nikorn, d* Amerika n* ho vc<* poi ljala hrane v Avstri-j jo in dm?i" rvropskf dfžflc, zavezniki nr bodo popustili j,rlede ; Krkr. V IVI i hiši j«- bilo dano* drrornlirano porodilo, da bodo Zdru-j 4+n*- državo prekinile* vse zveze z Evropo, ee n/» bo jadransko vpra-j sanje reftene po volj: predsednika Wilsona. Staline predsednika Wilsona plede Reke in jadranskega vprašanja je popolnoma iieirpremnjeno. Kakšno pa je to stališče fcziro-rna kakšno }f bilo, m bilo kn nikdar natančno pojasnjeno. Predsed-i tak WilMnn ni dobil n« svojo noto. ki jo je poslal zavetnikom. Se no-! b«'iuvra odurovora. 1/ kal^Ukih poročil se pa da posneti, da bodo za-vezni*ki ministrski predsednik vst rajali pri ultimatu, stavljenem; Jnyoiloviwiw. Trat, 1»J. februar."a. Takoevana "kraljevska brigada", ki se j«- nahajala na lie k i s.- j»« pridružil* rednim italjanskim četam Vo-' jjiki re rekli, d* noč« jo več slu/'ti ll'Annunziu. Reka, IG. februarja — V Kvarnerskem zalivu sta dve I) An-j i iinzijevi bojni ladlji vjeli nek ilaljanski transportni pamik, na ka-leretn se je nahajalo tisoč rednih laških vojukov. j London, Anglija, 16. februarja. — Najvišji svet je v današnji.! sestavljal odgovor na predsednikovo noto. j t ki pro v or bo najbrire do jutri dovršen ter sporočen v Washington. Pariz, Frsneija, llinili popolnoma nn—ljivo h mlajh ;>tin«raa priMnto tndl hitro p« . coH WXU na flniin« ia tmM m ■otrujakaa po ozemlju ki Jo m . aodrao po italjamki ama^L f^t uDrtii, goto urade t Izplažflm bo aoto 1 '"loo'lir .... $ 7j00 300 Ur____$19 JO 800 Ur .... |UJ8 1000 Ur .... fttJO 'raBunaKMaoT JUGOSLOVANSKO MINISTRSTVO RESI6NIRAL0. NAGEL ODGOVOR NA PREDSEDNIKOVO NOTO. | LLOYD GEORGE IN MILLEBAND STA ODGOVORILA NA PO-iSLANICO PREDSEDNIKA TER IZJAVILA, DA MORA JUGOSLAVIJA PRIVOLITI V KOMPROMIS. ALI BO PA IZVEDENA LONDONSKA POGODBA. ALEKSANDER JE ZAVRNIL PREDLOG GLEDE SKLICANJA USTAVODAJNE SKUP SO IN K i Pariz, Francija, 16. februarja. — Eeho de Paris poroča. «'.a >e |je hitro zavrnilo ujro\ore predsednika Wilsona proti kompromisnemu dosrovoru, potom katerega so Francija, Anglija in ltalij« i.p.ile [urediti jadransko vprašanje tor določiti bodoči status iztočne obali 1 Jadranskejra morja. Ministrska predsednika Llovd George ter M ill era nd sta /.f jstavila odgovor na poslanico ameriškega predsednika ter vstrajala pri svojem načrtu, da mora Jugoslavija privoliti v kompromis, k^r !be drngače uveljavljena Londonska pogodba. Ob istem času. ko sta bila odgovora ministrskih predsednikov i poslana v Washington, je bil tudi jugoslovanski minister za zunanje zadeve obveščen, da se stališče franeoske in angleške vlade ni prav nič izpremenilo vsled dozdevno nepričakovane akcije predsednika Wilsona. Tukaj ni bila objavljena vsebina Wilsonove poslanice. Glasi se, da se je v njej namignilo, da ne bo Amerika v stanu še nadalje brigati se za evropske zadeve, če bodo zavezniki uravnali jadranski problem, ne da bi vprašali Združene države za svet. Glasi se, da je predsednik resno nasprotoval ultimatmnu. katerega so poslali zavezniki belgrajski vladi dne 30. januarja ter izjn-vil, da sta popolnoma razlikuje od programa, katerega so preteklega decembra sestavili Lloyd George, Cleraeneeau in zastopnik Amerike. — Čeprav ne v zvezi s položajem, ki je bil ustvarjen vsled poslanice predsednika, se jc pojavila v Beogradu vendar kabinetna kriza. Ministrstvo Davidoviča je včeraj resigniralo in sicer raditeira, ker ni hotel regent sprejeti predloga, da se razpusti sedanjo provi-zorično skupščino ter razpiše volitve za ustavodajno skupščino. Vrjetno je, da bo ta položaj še nadalje zavlekel uravnavo Jadranskega problema. Rim', Italija, 16. februarja.. — Poročila iz Pariza glede poslanice predsednika Wilsona, katero je poslal najvišjemu zavezniškemu svetu in v katerem je nasprotoval dogovoru, ki je bil sklenjen med zavezniki glede rešitve jadranskega problema, je priobčil list Messagero obenem z malo laskavimi komentarji glede te nenadne in ove intervencije predsednika Wilsona. List pravi ,da bi lahko dal izraza svojemu naziranju že predno je dospelo jugoslovansko-italjansko vprašanje v sedanji stadij. Paris, Francija, 3G. februarja. — V svojem komentarju glede [poslanice predsednika Wilsona, naslovljene na najvišji zavezniški jsvet in tikajoče se kompromisnega dogovora glede jadranskega vpra-Jsanja, pravi Journal, da pomenja ta poslanica "velik kamen, vržen •v zavezniško mlako". To predstavlja približno francosko naziranje, ki prevladuje. Xo skuša se prikriti dejstva, da je ustvaril ta dogodek resen položaj. Anglija in Francija sta soglasno s tukajšnimi listi stavljeni na sretio med hudiča ter globoko morje. Čeprav se smatra stališče predsednika zr9 pretirano v luči slabega kredita, v katerega je prišla njegova politika vslea opozicije V senatu, se vendar povdarja dejstvo, da bo ostal predsednik absoluten gospodar do spomladi leta 1921 in da so zavezniki vsled teira prisiljeni jemati ga vpoštev, — pravi Journal. — Nenadna intervencija predsednika, — pravi list — v nadalj-r:era, — je bila tem bolj nepričakovana, ker je predsednik sam poživljal evropske narode, naj napravijo čimpreje konec politični stagnaciji, ki je glavri vzrok ekonomske stagnacije. (Ni pa rekel, 'da smejo polentarji pobasati v svojo lačno malho vse nr^e kraje in da smejo zavezniki gospodariti v Evropi kot se jim 'jubi in kot prija njih pohlepnim in imperialističnim ciljem). — Predsednik Wilson, — pravi Petit Parisien — najbrž nI vzel vpoštev tega, kar se je storilo v zadnjih dveh mesecih, prav kot da ne pride ta doba prav nič vpoštev. Nastopil je z objavo dokumenta, kojega cilj je staviti v dvom vsako stvar v trenutku, ko je bil cilj skoro že dosežen. Drugi listi dajejo izraza Klicnim naziranjem. ---— - Paul Piirhml« novo izvoljeni predsednik Francije, ki bo danes nastopil svoj urad. i i DRASTIČNI POGOJI POLJSKE REPUBLIKE; —- Poljaki zahtevajo demobilizacijo bel j še viške armade na svoji Iron- j ti ter ob Dnjepru. , ______ ' ! j Varšava, Poljska, 16. febr. — Po troje, katere je smatrati za zelo i drastične, so stavili poljski naci-ijoaalisti pri sestavi- vojaških pogojev, katere naj bi se stavilo' boljševikom ob priliki sklenitve | miru med obema vladama. I Ti pogoji vključujejo demobili-I zacijo rdečih armad na poljski 'fronti ter ustanovljenje poljskih mostnih pročelj preko rek Dvine lir. Dnjcpra. Načrti "za premirje zahtevajo jstrategično Črto, ki naj bi zava-■ rovala Poljsko v slučaju, da bi se : mirovna pogajanja izjalovila. Ker j so zahtevali zavezniki od Nemčije : levi breg Rena, hočejo zahtevati i Poljaki mostna pročelja pri Viteb-sku in Orši ob Dvini ter even-tualno zasedenje Smolensk* kot jamstvo, da bodo boljševiki izpolnili Vse pogoje. NITTIJEVA IZJAVA. i _• r ) Rim, Italija, 16. februarja. — Neki tukajšni list je dobili z Londona brzojavko, da je izjavil ita-: ljanski ministrski predsednik naslednje: — Sedanja pogajanja je zelo zavlekla slaba ekonomska situa- i v tja po vsej Evropi I V prvi vrsti moramo vpošteva-ti Ameriko. Hrez nje nam ni mogoče ničesar opraviti. Nikdar in nikoli ne smemo pozabiti, da drži Amerika nož pri ročaju. .S tem, da ameriški delegati niso več zastopani pri najvišjem svetu, še ni rečeno, da je Amerika pustila ee-lo stvar vnemar. Ona pazljivo zasleduje naše delovanje ter nam i lahko v trenutku, ko mislimo, da j smo že vse ngodno rešili, prekriža vse račune. -- I j PREDSEDNIKOVA MOTA MI ! IMELA ZNAČAJ ULTIMATA. Pariz, Francija, 16. februarja. | Neki član zunanjega ministrstva j je izjavil, da ne smatrajo franeo-( ski oficijelni krogi zadnjo Wilso-,; novo noto glede jadranskega vpra i sanja kot ultimatum. 'I vet miljonov dolarjev. Ostalo bla-[ go, kot "naprimer steklo, se je ve-• činoma prodalo v Evropi, a pre* - ocjien del je bil tudi eksportiran •Iv Zdralcnc driare. i ZA VARSTVO i OGRSKIH MANJŠIN I Monarhistična stranka hode imeti na vsak način kralja. — Mirovna pogodba kt ni« podpisana. Budimpešta, Ogrsko. 14. febr.; ■ Danes .it* bilo tukaj objavljeno,} , da je dobil £rof Apponvi, načel-! I nik ojji-ske mirovne delegacije,! [poVelje, da ne sme potlpisati mi-j . rovne pojrodbe in sicer toliko časa n*, dokler se zavezniki ne zadovoljijo s točko, ki se tiče zava-j ! rovanja vseh ogrskih manjšin. Ojjrska via la pravi, da Rnmuni| izvanredno slabo postopajo z Ma-1 'džari ter da so Madžari posebno; v Tem^švaru in Ribari: izpostav-[ i ljeni vsakovrstnim nasilnostim. , ! Budimpešta, Oprrsko, 14. febr. i Načelnik monarhistične stranke.! grof .Somsicli je rekel zastopniku , Ass. Press, da more edinole izvo-! j litev kralja rešili gospodarske in . ; politične probleme Madžarske.; ;Kdo bo izv bo-imo volili kakepra inozemca, bomo volili takega, ki bo imel veliko denarja in veliko ugleda. Le z de-,narjem in gledom zamorc poma-' igati madžarskemu narodu. Vsled i |t«»ga vsi želimo, da bi postal ogr-, , ski kralj kak angleški princ. Ne-j j lotteri med nami bi rali imeli špan skega ali norveškega prinea. Po-j litika naše stranke je. napraviti; konec pomanjkanju in osrečiti j madžarski narod. Aristokrati v "izgubljenih provincah" postanejo lahko člani; monarhistične stranke. 6EHO-SLOVAKI 80 KUPILI BOMBAŽ. Praga, 16. februarja. — Vodil-j ni praiki trgovski list '"Tribuna" j pravi, tla je skupina čeho-siova-fških tekstilnih izdelovalcev naku-i pila 50.000 zavojev bombaža v Združenih državah. To je bila kre-'rditna prodaja, katero je financ:-! i ralo večje število ameriških bank pod skupnim jamstvom glavnih čcho-slovaških bank ter vlade sa-• me. « Pogoji prodaje določajo, da bo, ir.akupna cena likvidirana potom ■ prodaje 50 odstotkov izvršenega! 'blaga, katerega se bo ek sport i ralo lj in prodalo v Združenih državah, i • j Bombaž bodo pošiljali po 10,000 j "ibal na mesec ia prva pošiljatev| lrse ie- nahaja v Hamburgu ter ea-J k a na porevoz v Prago. Čeho-tlovaški trgovski minister j 1 Hevdler je izjavil, da ae je tekom - šestih meeecev do konca deeem- - bra isYOcflo jz republike alkoholnih pijai V rrednoeti ikon da- . '•<€. j.' i. " . ■ OBNOVUENJE DEBATE ! GLEDE MIR. POGODBE __ j Senat je obnovil debato z Nemčijo. — Ratifikacija je odvisna od sporazuma glede člena X.* *J Washington, D. C., 16. febr. — Odobrenje mirovne pogodbe ali nje zavrnitev je popolnoma odvU-na od tega, če bo 64 senatorjev v sianu sporazumeti t*e glede resec-! vueije k členu X. dogovora glede l.i se narodov. Mnenje je bilo še vedno razdeljeno glede možnosti kompromisa 7 ozirom na to vprašanje, a glede drugih spornih točk se je splošno domnevalo, du ne bo nob«»nih risnih težav in ovir k sporazu-, mu. — »Soglasno z dogo>orom, ki je bil sklenjen pred tednom dni, da se namreč formalno predloži mirovno pogodbo senatu, je več sena-lorjrv z ob«*h »t rani i»ripravilo govore. Med temi ko bili senatorji Tho-icas, demokrat iz Colorada t>r se-lat or McC'onnick, republikanec i/. Illiuoisa, katera »ta «»ba baje n<-Npravljiva nasprotnika oočim se bo vr&ila razprava v s» natu, ne bo nadaljevalo s pogajati ji glede reaervacij. Voditelji piavijo, da bodo akušali drža«i debato v primernih mejah, tako da bo v teku par dni mogoče pri«*efi /. razpravo glede reserxacii. U^nervaoij^ki kompromisi kot so bili sprejeti tekom neformalnih konferenc zastopnikov obeh strank, predstavljajo temelj, na podlagi katerega se bo danes nadaljevalo s pogajanji. ■ ■ .......... ■ • 1 ■■1 ■ ■. M^ai MW-^* M^^VMM ^MMM^K MHMV^fl PROTI PRODAJI LADIJ. Washington, D. C., 16. febr. — Parobrodhi urad, kateri je poti Wilsonovim pokroviteljstvom, je hotel prodati angleški družbi In-ternacional Mercantile Marine Company trideset bivših nemških ladij za svoto osemindvajsei mi-ljonov dolarjev, docim so ladje faktično vredne skoraj štiristo miljonov. Daneš se je vnela vsled tega v senatu velika debata. Sprejeta je bila resolucija, ki prepoveduje prodajo ladij. Predsednik j'1 izjavil, da ni glede prodaje ladij hklenil z Anglijo nobene tajne pogodbe. RUMUK8KA MOBILIZIRA PROTI BOLJfcEVncOM. Berlin, Nemčija, 16. februrja. ' Iz Bukarešta poročajo, da je iz-, dala vlada splošno mobilizacijsko povelje ter da hoče na vsak način | vstaviti prodiranje boljševiških tinrad. Po celi deželi je bilo proglašeno vojno stanje ter uvedena [stroga cenzura. General Eve rese u, eden naj-. boljših rumunskih generalov zahteva, naj vlada takoj sklene mir ; / boljševiki. I ČUDEN SLADKOR. Washington, D. C., 16. febr. — Ameriški magazin za gozdarstvo . objavlja, da so našli na smrekah j v angleški Kolumbiji neke poseb-! ne vrste sladkor, katerega s j In-j dijanei še od nekdaj rabili. To j razkrit je bo velike važnosti za ke-i mijo ter je bilo posledica pre-i i^kav profesorja John Dayidsona iz Vraeouverj. Analiza je pokazala, da je to sladko^ ^eke posebne, aelo redke vrste. ZRAČNA ZVEZA MED NEW TORKOM IN SAN 7RANCI8KO. Washington, D. C^ 16. febr. — Pododbor senatnega odbora za poštne zadeve je danes končal svoja posvetovanja glede proračuna za poštne zadeve. Edmole vprašanje zračne zveze med New Yor-kom in San Francisco še ni re- šeno. Upati je pa, da bo ta zveza v kratkem vstanovljena. SMRT StJFRAOETKE. Berlin, Nemčija, 16. februarja. Tukaj je umrla Henri je ta Gold-sehmidt, glavna borilka za emancipacijo žensk v Nemčiji. NOVA ZVEZA ZA IZPLAČEVANJA DENARJA . v Naše denarna pftiiljatve razpošilja In izplačuje sedaj po • celi Jugoslaviji "Kraljavl poštni Čekovni urad" r L juhi Jani; to je tak državni zarod, kakor je bila 0. k. poitna hrenflniea na Dunaju, katera je Bnogo let pred svetovno rojno izplačevala naše denarne po-šfljatve široa aretro egiske monarhije. Jamčimo za vaoko denarno pošilja ter, toda ta kake mogoče za-mnde t izplačilo, ki bi ee povzročile po drugih, brez naie krivde, po ne moremo prevzeti nikake obveznosti 100 kron .... $1.30 500 kron $ 6.25 >00 km .... feao 1,000 kron .... $ 10.60 SOO knm $6.40 6,000 kron $ 63.50 m krom .... $4^0 104)00 kron .... $106.00 Omalmm mm so Tstjaims do dne, ko se nadomssUJo s drugimi Denar an podati jo najbolje po Pnmastk Postal Mumj Order, po New York Bank Draft. _ . r - „,. , . - TVSDtKA RANK SAUEfc J * GLAS NARODA. 17. FEBR. 1920 \ dugoslovanska SSpil IteM. deiiBsfa i ^^^^^^ -» . Caluniittt !eta 1898 - inkorporiu kw IMC> Glavni urad v ELY, MINN J ^^ ■»VAljKlKf'Se'KTowiwWk rn ~iapnilBiifliil>' LOOTS BALANT Mb IN foil Atil.--ill Tajnik: JO0KPH PIBH*J6H. My. Ulna. ItfBWk; OWX L. BROHCH. Br. Mtam. 'Mititr Fanll outstn: LOUIS COmUOi MA Mb ML4JUK Ml »II,XOWApw»žam, ____NADZORNI Bit : iODf QOOCE KK MM 1 ^yyj^y^y^^^ TUSiiJT ^ ____MNOTPUKfl _ ■ » I : UCNABD RLAfiODRIK. htm W. Mr Warn. : IQBM BUPNIK. I. & I« li kwt Fa __»RAVNI OBBOBI • icmwvm. mun, SM-TM mc chumi m I 'OHX MOVERN. IH-M At«l. Dailtk lOu. j «AWV fOGOKVA T W- Hadiaoi H Iom M CMM M i __ZDRUŽZVALNI ODBORI ! CCOOLV nRDAM. MM Bt CUr An.. Ml CtoMUal, MM . 1ANK »JUBEC IM4 Wuhtntoo NtrMt, Denver. Col* ] 1BBQOB DOKiX, WT-ltfc Ati. Johnston, ft. »tvart tikajo* m uradnih ndtr kafcnr tudl d«oanw *o«UJana aaj m *•> ■ UlaJo na glavne**, tajnika. Vaa pr;to*te na] m po«!l>Jo na prsiaadoika porotna«« odbora. Vfoinje sa sprejem norih tUnov ln aploh vaa adravnlSka nrttmh, m aa| i nMtljajc na vrbovnera cd ravnika. JogMliTUii'a Katoliška Jadnota aa piiporoCa vumm Jacoalovaaoai aa oMUa prti ■top- Jadnota poaluje po "National Fraternal Consraaa" laatvlcL V blagajni ua4 Ara« SSOO.oOO. (trlatotlaofi dolarjev). Bom likih podpor, odteodnln tn poamrtnln H | cplačala *a nad poldrutl miljo« dolarjev. JednoU staja okro« I tiso« rednih Članu« te) ln okro« S tlaoC otrok v Mladi na V ara oddelku. i E/ultva Jedaote se nahajajo po vaanlh slavenskilh nseeTMnah Van kjer 1*9 •e nL priporočamo vstanovltev novih. Kdor all postati flan. raj ae setast pri tafr siku hUižnesa drultva J. S. K. J. k Sa vstanovttev novih Jrudtev ae pa obrnite M Siavn««« tajnika. Novo druitvo ae lahko vstanovl m % Kani a2 Danicami PETER ZHH i i ~ > Danes je pust. i Patru Skazi vse najboljše! Le poglejte v Koledar! [i Edinosti že dolgo časa nismo; sprejeli. Najbrže bo izdal danes, i i na svoj god-, jubilejno številka. • • • Posledice lahko vsakdo sluti... j *< Debel čik je del v usta, r škornje je obul bil takrat * in napotil se je k dragi. * Noč je bila temna, pusta "... • . • ju — Živeli boljše viki! — je zakri- i čal Mnc na sobotni maškeradi. \ [ Pravijo, da je bil Lenin do solz 1-1 ■ glnjen. - j # * * O Bog. daj jugoslovanski vladi; : boljšo slovenščino in Slovencem j, boljšo jugoslovansko vlado! \ # • * O Bog, d;.j našim prijateljem - več resniee in resnici ve«" prija-j . Uljev? Ji — Kakor resnično sem jaz tvoj < oče, tako resnično ne boš dobil da- 1 nes ničesar jesti — se je repen- ' čil1 oče nad malim Francelnom. ; — Pojdi sem. Francelj — z? šepetala mati — saj boš dobit. 1 * • • „ ■" .i Ure-bndilke so se podražile. ; Upati je, da tudi to podraže-nie ne bo ljudstva predramilo. i * • • Hej Slovenci, naša reč jadranska i se že kisa, če bo naše srce mirno, ne bo kom-! promisa. Živi, živi, fovč vipavski, naš si čez vse mere stopi k bandi tej hinavski uči jo manire! ; * * • l~ — Kaj ne, dragee, da me no vza-i meš za stran denarja ? 'tf * * C* * J j j — Beži. beži, kaj pa se! — Saj . ! sploh ne vem, če bo kaj ostalo od tvoje dote. ko bom plačal svoje dolgove. ! * a * Popravek. . » . .v • jp' Z ozirom na vase včerajšnje po-j ročilo glede Slavčeve maškerade el me kot člana veže dolžnost, kon-d štatirati sledeče; e-j — Ni res, da je pesem rado-»e nela, ampak res je, da smo .jo zapeli. — Ni res, da je bila na mizah! Ilirska voda. ampak res je, da je. a.-birt vinu namešal prave vode ter o- jo prodajal po dva dolarja ste-jv.klenieo. — Ni res. da je bil pretep samo v dvorani, ampak res je, da | je bil tudi v prvem nadstropju. a_! — Ni res, da je rojak vihtel stoti- lieo po zraku, ampak res je, da' ih jo jc položil na sosedovo glavo.. z. — Ni res, da je bila dvorana iti nabito polna, ampak res da je a- bila dvorpna polna nabitih, a-j V upanju, da boste ta popravek U-- dobesedno priobčili, vas pozdrav-; ki l.jam. z' Podpis (nečitljiv). li- i .i.................. ..............""» dejanja. Vsi morajo imeti svoj interes na tem, da se ne širi takih neredov ter morajo želeti, da se jih ustavi s strogostjo. Nočem predlagati. vsašemu veličanstvu sprejema izvanrednih odreb ali preseganj« meja ustave. — V različnih provincah Francije so že kupci narodnih zemljišč, kojih mir še ni bil moten, opremili vojake na svoje lastne stroške za splošno varnost. — Mladina Bretonske je v obrambo prestola in dežele obnovila federativno stranko v Pentvv. Te splošne udanosti se ne sme pregledati brez pohvale ali brez podpore. — Vsepovsod se organizirajo narodne straže. Vsled tega je treba v namenu, da se zagotovi mir v notranjosti, le strogo izve*i že j obstoječe postave, voditi* njih uporabo ter proglasiti člene kazen-Iskega zakonika. — To je cilj načrta o dekretu, katerega imam east predložiti j vašemu veličanstvu. ! i Pravična zahteva Canade t i ________ Med vsemi nasoul svefa ga ni nobenega. «.ojega prijareljstva bi Združene države bolj potrebovale kot pa prijateljstva naših sosedov proti severu. Kanadeev. Njih ozemlje se J olika našega ob eelijneji, ki je dolga tri tisoč jiiiilj. Število Kanadc'V znaša sedaj deset miljonov. a še tekom življenja onih. ki žive *"0,000.000. Ka-Jnadci so že sedaj velik narod ter jim je usojeno, da postanejo še več-. ;ii. Ker so nam bližji v vsakem oziru. kot katerikoli drugi narod, bi 1 j Ml naravnost zločii* preti bodočnosti, če bi se ustvarilo kak temelj za pritožbe. Najbrž ne članov, ki jin j volijo na podlagi splošne, enake ' in direktne volilne pravice po na- ' j čelu proporcionalnega zastopstva vse osebe brez razlike spola, ki so i dosegle 21. leto. Izvoljen more biti, kdor je star -Si) let.; volilna d«»- ■ ba traja "» let. Senat bo sestavljalo 100 izvoljenih članov, ki .iilt bodo voliLi vsi 2G let stari drža v-m Jjaui brez razlike spola. V senat i morejo biti voljeni tisti, ki s<> do-, segli 4">. l« to. Volilna d«»T»a traja S let. Izvoljeni člani okrožnih zastopstev in okrajni načelniki ne morejo biti člani narodnega shromaždenja. Predsednik repid>like' i mora sklicevati narfnlno shvomaž- 'denje k dvema rednima zaseda-i ii /njima meseca marca <>/.. oktoora. t 'e zahteva v«*č k«»t polovica članov. da se sklice narodno slir<»-maždenje. mora le to sklicati v 14 dneh k izrednemu zasedanju. Predsednik ima pravico oba par iamenta razpustiti, vendar pa ne v zadnjih šestili mescih svoje v«>-l!lilne dobe. Nove volitve se moraj«» iz vrst i f>0 dni po razpustu ali po i poteku volilne dobe. VUidni pred-' logi se morajo preostal poslanec Tetmaver vojvoda krakovski, poslanec Tamow. ski vojvo, dvvno glodali-!šče. ki sc lahko meri s francoskim '"bnlletom** je nastalo iz one spo-;e:jdne priljubljenosti angleškega naroda za «r«Hll»eiu> intermezza v pi-izorih burk in di*atn, kakor to priča mnoko primerov iz shaken jK-arovske tvorbe. ZajenUjiv pri-mer takega intemezza je "Pesem o paši" v Ot«-llu. ki jo je Dalise objavil v *" Lut ebooku in katera je prikipela iz narodne duš».-. Tragrednja dveh poljskih Židov. V Bitomi v Šleziji s<- je nedavna tegii končala pred sodiščem tragedija dveh poljskih Židov z obsodbo nu»rilea Stekockega. Ste-korkv j»' kppčt-val s slanino in mc-socu in je bil delničar tvornice 'za izdelovanje mila. Zaslužil je 1 dnevno 100 mark. Ali bil je zmeraj reven kakor cerkvena miš. * liil je strasten kvartopirec in je ' v>i«- zaigral svojemu soverniku sjeinitzu. Karte so prenesle čez ' 2.">0.000 mark iz stekoekega de-' namice v Steinitzov žep. Ko je neko« po igri potoval zadnji slo-t;.k Stekockega k Steinitzu je o-skubeni ži . asa * Esa w ESS aGLAS5NA^ODA"b M* IMjOVBNIAN BAIL VI «a ' ^ owned and PublMie« by *** UTINIC PUBLISHING OOMPiMl ^^ ^ njl C« serporstton) __ FBANK MAKUmn. .......t___lOUI« BEN«PtK.V Mwihttin. Near York City. W- V._ "Glas Naroda" tahaja vsak dan tsvsemtt nedelj In praanlkov. ——------—fe< Ca cele lete velja HM n MiirWn M «• ■■■■»» •«» Canade MM Za detrt leta MM da Za New York BIM Ca pol lete _•» MM Za Inoaometvo §7M > OLAI NARODA jljU (Voice o« tfte l^seple) i c b (MM vrary day except Sundays and BoMtM , Subecrtptlon yearly MM_ Advei tleentent on agreement___________i Doplal brea tindplsa la o—booatl as ns prlobCuJeJo.Deriar naj aa b»e«nvwH poUJatl po va Money Order. Prt spurn silil kraja naročnikov prosimo, da aa nmm MM M«HBja I blvaUMe ntyp«"'. da hitreje najdemo naalovntka.______ OLAINARODA M Cortlsndt atraet* Bareu«ti To Manhattan, Nat« VM^ IfcVi Telephone; Cortlandt MX__ 1 mi m t Zgodovina «e ponavlja v sedanjih po- gonih proti radikalcem ° * _ Zgotični departmena proti boljševikom, rtle-;j'. čim, anarhistom in drugim vznemirjajočim elementom. Neki župani je bil vratno umorjen, nekaj žensk je uničilo narodno zastavo,;';' uporne klice je bilo črti in par oboroženih tolp se je pojavilo, da ht varijo nemir, — ali ne zveni \%e to nekako domače in znano Z ln vendar niso Združene države, temveč Francija pred več kotjj j bto leti, Francija Napoleona, v kateri so se završile vse te stvari. K a.i je storil veliki cesar v takem položaju? Ali je sedel mirno naj^ svojem stolu ter dovolil tem pridigarjem nemira, da so nemoteno'; vršili svoj posel: Ali mislite, da mož, ki je porazil večji del Evrope, j , mirno sedel, dočim je par nezadovoljnežev v njegovem lastnem ce* u tjrstvn, v njegovi lastni Franciji, skušalo podreti vse, za kar J on tako težko boril? Gotovo mislite, da ne, a je vendar storil tako. Napoleon je storil ravno to. Dovolil je tem agitatorjem pred več n, kot sto leti, da so pridigovali svoje doktrine ter ustvarjali nemire, y] uokler niso prekosili sami sebe — in nato je nastopil. Nastopil pa ^ i, z odločnostjo, ki mu je bila lastna ter dal policijskemu ministru,! _ vojvodi Otranto navodilo, naj sestavi načrt za akcijo ter mu ga: predloži. Kopija tega poročila se nahaja v pariških arhivih in v oči-l_!ed današnjim rzmeram je zanimivo preštudirati ta dokument. Del-J 00 besedilo tega poročila je naslednje: — Sire: — V trenutku, ko je vaše veličanstvo zopet prevzelo] \ «jet i vbtd». iii imela Francija nobenega drugega vira, da uide anar-j.j ji k«>i onega, ki ga ji je dajala na razpolago njena lastna eneržija. I j Prepnšeeiia izgnaiieeiu ni vlada nudila še nadalje sredstev za narod- ^ no iilu.iinbo ter ni bila dejanski nič drugega kot orodje ene stranke. v Obstojal je namen, da se zopet prižge plamenico v Vendee; n da st zbere preostanek ustajc na Bretonskem in v Normandiji, da se i za tre nuroil s terorjem ter se privede nazaj z nasiljem barbarstvo j j fevdalne dobe. i k V v se j«' obračalo proti iz vršen ju tega načrta. Javno za- 1 lad nI'-o se je plenilo za plačevanje nagrad za kriminalne usluge, H za katere dežela ni \ < dela ali katere je zametavala. Službe, penzijej š m časti -e e dajalo iiepoznanim ljudem, obremenjenim z javnim so-js vraštvom, zaznamova' iiii od javnega mnenja, dočim .-o gotovi jav- h m p atelji, eelo oni bojazljive vrste, majali temelje lastnine ter iia-:^ padali postavo, katere spoštovati jim je uKazal celo cerkveni po-}1*' plavil r. ' i J To rušenje socijalnega. reda, to zaničevanje javne morale,:; t po 'a h) ji nje na prio-ipije najbolj enostavne politike, vse to je i t.iaio dovesti do >plosne nstaj»'. Nevarnost je bila velika. Doved-j*1 I t bi do uničenj« neprevidnih Ijndi, ki so jo povzročili. Zof>et en- j ^ krat so >e morali zahvaliti vam za svojo varnost. ^ s splošnega vid'ka pr»*tlstavlja Francija v sedanjem času im-' fitzai ten pogled ter rijbolj ugoi"na in trdna vlada. Prav tako , ^ot leta 179*2 je omajana ov«»j h preteii/.ij, ki j>a kljub temu nima več stare moči in tudi>j i«' npliva in ki ne vedno pri torn je nad strogimi o. ~ .j* Narki preteklosti >o bili, kot kaže, izgubljeni. Oni možje. s e Hi vi radi proklieali nazaj domov. —. oni možje, ki so vam * «'ol/ni hvalo za svoj politični obstoij in kojih mir jim je bil zago-11 i«>vlo*n, oni RMijf se houje nemire po', .!,*,». j, ( e bi bdo t« zlo /atrto ol> prvih pojavih v Franciji in ee bi se ( i 11 a vlada posltižila polnomoči. ki so ji poverjene, bi dežela ne prišla < n" se»lanji f>oložaj. Ne bilo bi tn-lm obžalovati nasilnih sredstev, ka- j terih se je morala -»edanaj vlatla poslužiti in lCatera more komaj o- s f.ra\ čiti vaiaskt .toječih razmera. Na kratko ae je završdo več.i lesnih i/gredov. ki bili poalediea odr»^db._ katere se je uvelja- ] vilo. — ( V neki občini v d epa rt m en tu Gard je par organiziranih po- * sameznikov nosilo naokrog ski»zi nekaj »'asa be^r zastavo. Par obo- j roženih tolp *e je pojavilo v deparimentih Maine in Ivoire ter ob de-1' lenjtfta Feire. —- Nekaj žensk je uaieilo »rikoloro v departmentu GaKodos. — Uporne tleklie*" je bilo čuti in par ustaških dejanj se je za-!' vraMo v departmeatu du Nord. I' r » j — V departmentu Cortes du Nord so stari Kuani masakrirali tiekec« zupaua — Ti zločini so povzročili nemir v okrajih, kjer so bili izvrinu. j Prepričan sem, da se bo naporom, katere se je vprizarjalo skozi eno leto, pripisovalo duha oživljenja revolttcijonaraega sovraštva ter copetnega ustanovijenja državljanske vojne. Vse to nt izključno odvisno od političnih izprememb, ki ao se završile in vse to t«di ne znafti straake, ki obntaja ali katero se ustanavlja. — One, ki napadaj« lastnino ter izvršujejo umore. — onih. ki trgajo vse vezi, ki jih vežejo s Francijo in ki pospešujejo razdor,' onih, moi ne moremo imeno%-ati Francoze. Mogoče slede svojim na- j liranjetn, po MAeaju nekaterih sokrivcev, — a nimajo nikakih pri-j staaev Vsi dobri možje, vat prijatelji javnega reda in mira, brez o-| žira na njih politično prepričanje, morajo zaničevati taka d:tev navaja na-9 to neki članek "Riječi 55HS", ki i ga je pa eenzura malone celotno ; zaplenila, in zaključuje, da prika-. zuie t£R\ječ" uspeh tako ugodne 1 zunanje politike kot zaslugo de-' mokralov in ideje ujedinjenja, "i kar naj služi kot- tola žilno sred- * i stvo onemu, ki hoee za vsako ceno "'upati dohro. "Fradni listi slikajo * 'zunanji položaj kot pretirano rož- nat iz ozirov notranje politike; mogoče pa storimo bolje, ako smatramo te vesti resno in sc pripravimo. da dokažemo, da zamore ■ s Italija čakati, če treba, tudi do 1. J 11921. — Reka se na to že pri-, j pravlja." ! ! Na Reki pričakujejo nemire? Iz Bakara poročajo: V italjan-skih krogih Reke se govori, da je; .general Davila izjavil, da bo z red-: ;nimi italjanskimi četami zasedel Reko. če pride do nemirov. Med | delavstvom vlada veliko ogorče-l nje radi raznili nedostatkov in se je bati izbruha splošne stavke. Frankovski dnevnik na Reki Dr. Frank in Sachs bosta izda-jjala na Reki pod zaščito in s pokroviteljstvom D "Anminzi.ja dnev j nik "Hrvatsko Pravo". Kako so malenkostni! i j Iz Gorice poročajo: Dne 11. ja-i nuarja je umrl dr. Ivo Novak, od-, vet nik ter odbornik pri mnogih , I naših goriških zadrugah. Ena izmed teh zadrug je hotela počastiti L njegov spomin s tem, da bi raz za-- družne hiše razobesila črno zasta-. vo. IMislite-li. da so to naši zadru-Igi dovolili? Ne. Gospod policijski . komisar Contini je od^Tnil: "Raz-. obesite lahko italjansko trobojni-eo »črnimi trakovi, samo črne za-. stave pa ne smete!*' Tako daleč smo že prišli, da ob priliki smrti . kakega naših zaslužnih mož ne L smemo razobesiti niti črno zasta-. ve. K«*:j bo šele. ko bodo absolutni [ gospodarji ? j Raznoterosti Napoleon in ženske. Napoleon I. je imel vse mogoče genialne lastnosti, samo galantno-' sti proti nežnemu spolu ni poznal. Rad je povedal iz oči v oči ženam različne neprijetnosti. Le redkokdaj je svojo grobost odel v obliko poklonov. Navadno je bil način pogovora, s katerim je počastil ženske v svojem obližju, naslednji: "'Moj Bog, kako rdeče ra-| me imate!", ali: "To je strašna j frizura! Kdo vam je lase tako. l-azmršil?", ali: "Vi pa nikdar ne menjate svoje toalete. Vsaj jaz I vas še nisem videl v drugi obleki!". Eni Izmed najlepših žen v cesarstvu, grofiii Ohevreuae. čigar rdeči lasje so bili sploano znani ; je hotel na plesu v Tuillerjih na-Ipraviti poklon, pa je rekel: "Ka-iko neobičajno rdeči so vaši las je!" "Lahko da", je naglo odgo-ivorila grofica, "a vi ste prvi moški, ki mi je to povedali" Na nekem drugem plesu je ogovoril Napoleon prefektovo ženo, znano ' koketko: "Kaj pa vi. gospa, ali imate še tako radi moške?" 4'O. še. sire če so prijazni in galantni". je odločno odgovorila gospa. Nato se je cesar molče abrnil, ali prefekt je bil čez nekaj dni od-, slovi jen ii službe. Tolminsko učiteljsko društvo je imelo pred vojno lepo potovalno ljudsko knjižnico, ki je obsegala 20 serij izbranih knjig. Vojna jih je zalotila na raznih krajih na Tolminskem. Sedaj jih društvo ^bira. Dokaz, kako velika je med uašimi goriškimi Slovenci skrb za: prosveto. Devlnci se postavljajo na noge. Devin je v času vojne strahovi-! ,to trpel, slednjič je bil zadivjal! tak bojni vihar, da se je reklo, da po vojni ne bo ne dtxha ne sluha več o Devinu. Vendar ni tako. Pre- • bivalstyo se je vrnilo med razva-j ,line, in iz razvalin cvete novo živ-! j ljenje. Vrli Devinei so tudi že obu-; dili svoje bralno in pevsko dru-1 štvo 41 Ladja", ki je imelo pred kratkim svoj občni zbor. "Ladji", ki je pred vojno zvesto stražila devinsko obal in ki hoče sedaj še 7. večjo pozornostjo čuvati devin-ska slovenska tla. želimo popolnega proevita! »——-———_.' S3) n asa m s^ GLAS NARODA^ 17. FEBR. 1920 PREPRIČANI TATOVI. O /1*V V V . b Liscoca ust, g ksknr tmli nosnic j« pr>tr*bo» da ■ >e wlvriifjo >ft»l»ii;'« kakiHT 1J bnti iiuitd bolezni, ki rti-Mjajo ik> zimi. V*k>l lc«t buUM priyrs.' Ijeui ia imejte u»t-ki m Several j IAntisepsol J rtpavo»t B in i-ut«' . v i -tih ((i)«4M r.kti«. l'»- I* ti.i io Souatlu. i i >«b ■ i __----------—---- . jo realno vrednost in tudi nameščenci s stalno plačo bodo obvarovani škode, ki bi jih pri zamenjavi v omenjenem razmerju nujno doletela, ako se ue bi posebej določilo, tla reunanje v kronskih enotah ostane. Cim dalj se bo torej to računanje odlašalo, tem lažji, tim manj občuten bo prehod k novi valuti. To je važno, zlasti uradi bi se lilorali tega držati, ker t >1 ■ i > j i sicer nevarnost. da se tyido tigowl, katere bo rabil dober "zaslužek'* prehitro oprijeli di ; narske veljave. To*je prevzaprav jglavnna točka. od koje je odvisen : učinek nov«« \alutne reforme. — • Vprašanje je le. ali bo vlada moji la lukaj n-s odločilno vplivati! Drugo nevarnost, da se prehod k dinarski valuti ne bo tako gladki* izvršil kot smo zgoraj videli, i pa bi bilo lahko premagali, ter jih je zakrivila predvsem \Jada (t sama. • (Vinu zopet listo iuisterijozno . in nepraktično razmerje 4:1, ki 'mu ljudstvo pri najboljši volji ne more več zaupati? Vladni komu-I nike se izgovarja češ, da ni nič težjega kot priučiti ljudi na ra-| čiiiianje z novimi denarnimi eno-' tami. Prav! Toda to velja samo 1 tedaj, če je nova enota vredna več " ali manj kot stara, ne pa če \red-"fiiust ostane ter se izpremeni samo ime. Zakaj ne hfr — ako hočemo ostati pri kronah — vpeljali samo dinarskih eno ter jih, kot smo vedno zahtevali, zamenjali h kro-i no al padi. s starim dinarjem po 1 njegovi gospodarski vrednosti i Prebivalstvu v krajih kronske ve-5'ljave hi se nova enota ne upirala, - ker bi se izpreinnilo samo ime, ne - pa vrednost. Srbi so pa itak že i- navajeni kronske enote, vslcil če- ♦ s:jr bi se novega kroni enakovred- - nega dinarja lahko oprijeli, tako h da bi tudi njim ta izprememba nc "i delala posebnih težav. Koikor bi r> se to morda ne zgodilo, bi imelo ? | za posledico le znižanje cene bla-e pu. kar je le želeti, ker bi se cene. 0 na ta način zenačile z našimi. Izgovor s pomanjkanjem pri-pravljenih bankoveev, ki te že t : vedno stfši, je za otroke. Kakor j.,(ia bi se na endinarski bankove? jj mesto ' 4 krone" ne dalo natisni-, ti "4 dinarje"! j, Ako bo torej novi načrt Izzval a kak odpor kot ga je prvotni, tedaj pa je po praviei popolnoma brez potrebe povzročila vlada s svfijo nerodnostjo. Kajti v bistvu bi se I,, zmenjava kron al pari za novi di-nar ne ločila od nameravane za-menjave prav nič. njen učinek pa e bi hil bolj zanesljivo tak, kot si ga želimo. Ljudstvo bi sprejelo r novi dinar z zaupanjem, sedaj pa |0 tega ne more storili, zlasti n\ ker 0 Je končni efekt zamenjave tudi a dejanski kolikortoliko dvomljiv. ■ Ako se da še kaj izprenuniti. n tedaj ostanemo in moramo ostati .j še vedno pri zahtevi, da se uvede • enoten (in enoličen) denar, ki se n bo zamenjal s krono al pari. s starim dinarjem pa po njegovem v gospodarsko utemeljenem kurzu. Zmanjšanje množine denarja v ( prometu pa se ima sukeesivno iz-j »ršiti šele po zamenjavi. ie Dr. A. Gosar. >t - a 1, ŠVEDSKI KABINET BO OD- 1 -1 STOPIL. a. - S | Stockholm, Švedsko, 16. febr. .i ■ Tukaj splošno prevladuje mnenje, : tla bo švedski kabinet jutri odsto--e I pil. Na krmilo vlade bodo baje »-'prišli socij&listi. * Slika nam kaže pet mladih fantov, ki so kot uslužbenci raznih new jorški banki kradli kar na debelo Liberty bonde. Baje so ukradli za pet miljonov teh vrednostnih papirjev. Nova jugoslovanska valuta Poincareja, bi slična prošnja za denar prišla v Francijo tudi iz' j Italije. — Glede bolgarsko srbskega dogovora, o katerem smo zaupno I informirali francosko vlado, mi Poineare ni prikrival, da ni njegovo tališče glede sklenitve tega dogovora prosto vsakega vznemirje-j, nja. Čeprav pozdravlja ta dogovor kot faktor, ki bo ojačil vojaško j silo ba! lean ski h držav, je kljub temu mnenja, da je bolj ofenzivnega j kot pa defenzivnega značaja ter smatra to okoliščino za resno ne-j( varnost vspričo možnosii trenutnih komplikacij na balkanskem pol- ( otoku. Povedal sem francoskemu ministru, da smo obvestili Bolgar-' sko in Srbijo o namei'Mi Rusije, tla prizna sklenjeno zvezo med o-1. i ema kot defenzivno odredbo, ki jei zključno namenjena zave rova- . I n ju neodvisnosti in prostosti teh držav pred napadom Avstro-Ogrske , in tla želimo vse prej kot pospeševati katerikoli njih agresivna načrte. — Potem ko sva potrdila medsebojni namen, da tesno zasledujeva dogodke na Balkanu, ter stalno izmenjava misli in nazore v tej za-! devi, sva se konečno dogovorila z M. Poineare jem, da izdelava sku-i pen naert akcije za slučaj, da bi nastale kake težkoče v namenu, tla 1 preprečiva potom diplomatičnih kanalov katerokoli nadaljno komplikacijo položaja. » — Pri tem je smatral M. Poineare za svojo dolžnost ugotovi: i J da ne bo francosko javno mnenje dovolilo vladi republike, da bij pričela vojaške od noša je radi izključno balkanskih vprašanj, če hi ostala Nemčija nevtralna te rne provoeirala na svojo lastntt inieija-j tivo uporabo casus foederis, v katerem slučaju bi lahko mi računali j na popolno izpolnenje obveznosti, katere vežejo Francijo proti nam. f — Jaz s svoje strani som povedal francoskemu, ministru, da smo sicer vedno pripravljeni stopiti na stran Francije v slučaju okol-i fičin. katere se je videlo vnaprej ob času sklenitve dogovora, da pa bi tudi mi ne mogli opravičiti v očeh ruskega javnega mnenja ak-; tivne sovdeležbe pri vojaških operacijah, provoe i ranili vsled kai:epa r.e-evropskcga kolonijulnega vprašanja, dokler bi ne ostali nedotaknjeni bistveni interesi Francije v Evropi. — Po skupnem premotrenju glavnih političnih vprašanj sploš-t-ega zauimamanja. s\a razpravljala na bolj podroben način o ste-( vilnh zadevah, med katerimi je bilo tudi vprašanje zgraditve >elez-niee v Mali Aziji. Mr. Poineare. ki ire je spomnil na zadevo Bagdadske železnice. v kateri je Francija baje trpela tako materijalne kot moralične izgube, je dal izraza svojemu strahu, tla bi se slična stvar mogoče lahko mogla pripetiti v zadevi anatolsklli železnic, v katerem slučaju bi francosko javno mnenje gotovo poklicalo nn odgovor svojo vlado radi takega obrata v stvari. Odgovoril sem, da je komaj mogoče govoriti o izgubah, katere l«i trpela Francija v te? zadevi radi nas, kajti h 30 odstotkov kapitala, investiranega pri grajenju Bagdatlske železnice je bilo fran-cosekga izvora. Glede pravice do glasu pri upravi in kontroli bi Nemčija komaj ked«'i privolila v to, tla bi se dalo Franciji taki pravico. V vsakem slučaju in v namenu, tla se izogne hujšemu, pn smo > pripravljeni v zadevi anatolskili železnic ne nasprotovati uresniče-j . i ju načrta od strani francoske družben, vendar upamo, tla se bo: . vzelo vpoštev naše '.-•'.•e. takti tried" minima petnajst letne dobe kon-J i štrukcije kot iztočne m« je črte. ki naj bi soglasno s podajan;! te-J i kla med Eržidžan in Krzeruniotn. .i — Poineare je vztrajal pri potrebi, da se raztegne črto do Er- j . zt ruma. ker se je ba». da bi od po veil od strani francoske družb", tla ► izvrši celo omrežje, napotila Turke, tla bi zročili celi posel Anieri-kncem ali vsaj sklenili z njimi kontrakt. tla dovršijo preostale sek- . t i je. Francoski minister je prepričan, opirajoč svoje nazore na važ-.;i:a dejstva, ki se nahajajo v njegovi posesti, tin hi turška vlatia no' nasprotovala dovoljenju zginditve črte med Trebizontlom in Peke-iidžem in to rati i trgovske važnosti. Na vsak način pa moramo po | rjegovih mislih skušati, tla dobimo koncesije, katere si želimo po-i toni pt»gaj«nj s turšk'. vlado, ne pn potom pogajanj s posameznimi . i kontrakt or ji. KDO VLADA OGRSKI? ---- . - ( Izza kulis diplomacije \ pred svetovno vojnoj - UBTMENE OBLJUBE SO VEZALE ANGLIJO. — POINCARE JE ^ POVEDAL SAZANOVU O DOGOVORU, DA POMAGA ANGLIJA 1RANCIJI V SLUČAJU, DA BI BILA SLEDNJA NAPADENA. —! POROČA ISAAC DON LE VINE. I »ne 2. in .'t. avgusta 1912, torej dve leti pred izbruhom svetovne vojne, je obiskal Poineare. takratni ministrski predsednik in ini-n.ster za zunanje zadeve v Franciji, Rusijo. Povedal je Sazanovu, carjevemu ministru za zunanje zadeve, da je obstajal ustmeni dogovor med Anglijo in Francijo, vsled katerega je bila prvoimenovaiia obvezana prit i slednji na pomoč z vsemi svojimi mornariškimi in kopnimi silami v slučaju, da bi bila Francija napadena od Nemčije I »reko Belgije. Poineare je povdaril Sazanovu potrebo in važnost, da se drži to informa':'jo strogo tajno in da ne sme niti Anglija izvedeti, da je Rusija informirana o tem. Generalni štabi angleških in francoskih armad in mornaric so sodelovali že leta 191J, sotrlasno z zaupnim ugotovilom Poincareja napram m nistru Sa/.anovu. Zadnji je v svoji razpravi s franerskim državnikom, tikajoči se Italije, povdarjal preduost ne le za Francijo, temveč tudi za Rusijo in Italijo samo, da se drži Italijo kot mrtvo težo v telesu trozvejte. Dne 4. avgusta 1912, po konferenci s Poinearejem, je predložil Snzanov carju doljro poročilo, v katerem se je gasilo: — Tekom bivanju predsednika francoskega sveta ministrov teov francoskega ministra za zunanje zadeve, M. Poincareja v Petrogra-du sem imel z njim številne konferetiee. V prvi vrsti sva se poslužila prilike na prvem sestanku, da da^ | va drug drugemu izraza svojemu zadovoljstvu radi uspešnega do-j \ ršenja zadnjih pogajanj med načelniki obeh mornariških štabov.; Xaert mornariškega dogovora katerega sta v Parizu podpisala admiral Oher in prine Liven, je našel odobrenje carja in pooblaščen stm bil od vašega veličanstva, da stavim nanj svoj podpis. Ker je bil vojaški dogovor med Parizom in Rusijo, sklenjen preti nekako dvajsetimi leti, odobren v onem času od obeh vlad po-t en izmenjave separatnih not, se je sklenilo v sedanjem času v do- 'g govoru z M. Poinearejem, poslužiti se istega sredstva odobrenja mornariške konvencije. Vsled tega sva v dneh 2. in 3. avgusta izmenjala z M. Poinearejem pisma, v katerih sta obe stranki izjavili svoje 1 priznanje ob verne nto-i mornariškega dogovora, ki je bil ravnokar P sklenjen. __ Od noša j i med Francijo in Anglijo so bili predmet posebno;« prosi od u šne izmenjav" mnenj med M. Poinearejem ter menoj. Francoski ministrski predsednik mi je razkril, da sicer ne ob- i staja noben pisan dogovor med Francijo in Anglijo, da pa so kljub ! temu generalni štabi mornaric in armad obeh držav v neprestanem J t ♦snem stiku tirne z drugim in tla se izmenja s popolno odkritostjo Ase informae'je medsebojnega zatiimana. Ta stalna izmenjava idej « je imela za posledico sklenitev ustmenega dogovora med francosko ' in angleško vlado, polom katerega je dala Anglija izraza svoji pri-pravlejnosti, da pomaga Franciji v slučaju napada od strani Nemci-j .elgijsko mejo, tla se zavrne preplavljenje Francije od strani nemške armade preko Belgije, kot je to pričakoval ( francoski generalni Šiab. i1 — M. Poineare rac je prosil, naj držim to informacio,' strogo tajno ter da naj ne dam niti Angležem nol^enega vzroka za domnevanje, tla je bila informacija sporočena nam. — V zvezi s podporo, katero sta Francija in Anglija sklenili nuditi druga drugi na morju, je spravil M. Po-neare na površje vprašanje možne koordinacije v akciji mornariških sil Rusije in Anglije. -- Na pmilapi pogojev našega mornariškega dogovora se je Francija obvezala sodelovati z nami v namenu, da se odvrne od nas nvstrijsko hrodovje v Sredozemskem morju ter prepreči, da bi prodrlo v Črno morje. Angleške mornariške sile bi po mnenju M. Poincareja lahko prevzele slično ulogo v Baltiškem morju; kamor bi fran eosko hrodovje ne moglo raztegniti svojih operacij. Vspričo tega n e je M. Poineare vprašal, če hj ne hotel odpotovati v Anglijo, da spravim tekom pogoverov z voditelji angleške politike to vprašanje, r.a površje, namreč vprašanje skupne akcije angleškega in ruskega I rodovja v slučaju konflikta med trojno rntento in Nemčijo. — Odgovoril sem M. Poincareju, da zahteva to vprašanje pokornega razmisleka. Z ozirom ua Italijo «=em dal izraza svojemu mnenju: — Pod po-gojem, tla se vzdrži prijateljske odnošaje med Italijo in trojno en-t *■: 111* je vzdrianje Italije kot mrtve sile v telesu trozveze prednost-, r ■ r- le za Francijo, temveč tudi za Rus jo in celo za Italijo samo., naj: • t<» predstavlja jamstvo proti italjansko-av&trijski vojni, v ka-:»ro In bile iiivolviratvxo ta zovahi na sodelovanje v tej zadevi tudi druge velike evropske sile. Pretvezo za ta-1 o micijativo bi bilo po mnenju M. Poincareja lahko najti vspričo dejstva, tla se vrše v Sviei direktna pogajanja meti Turki in ltaljani. ki še niso b ia prekinjena in tla hoče turška vlada s privoljenjem italjanske vlade poslati v Tripolis posebno komisijo, pover-j» no z delom priprav« tal za izprememlto režima in v namenit, da se privadi Arabec na idejo možnosti premirja. V tem članku nadaljujemo poročilo Sazanova na carja glede pogovorov Satanova z Kavmondom Poinearejem. takratnim francoskim ministrskim predsednikom ter ministrom za zunanje zadeve, ki so vršili v Petrogradu pričetkn avgusta 1^12. i*r\i tlel t. g« poročila, katerega smo že objavili, se peča med drugim t idi i obljul*«. Anglije, da I o prišla Franciji na ]>oraoč na morju ter s 100.000 meemi na kopnem v slučaju, da bi Nemčija napadu Francijo preko Belgije. Opisali smo tudi čudno stališče lta-nj** kot mrtve teže v trorveri in o prizadevanjih, da se napravi konec italjariska-ttirški vojni. V natlaljnem pravi poročilo Sazanova n* carja glede tega predmeta naslednja: Poslu žil sem se te pri'ike. dn izvem od francoskega ministra za nmanje ^kdeve - ; ogla s ju s prošnjo rimskega kabineta, katero mi je spor«»ril tukajšri italijanski poslujoči poslanik, če obstaja kaka možno*?, da bo dob.ta Turčija kako posojilo na pariški borzi ie preti zakljnčenjem italijansko turške vojne. — Poineare je Sn z obotavljanja odgovoril, da nc, a dostavil, da lahko Turčija po podptsargu mirti in če bo dala dobra jav&tva, upa, da bo mogla dobiti v Franciji denar, ki ee je nabejele v posesti r Vladni komunike o valutnem11 vprašanju, ki so ga prinesli listi.tl j;- šele osvetlil nameravano reši-j i tev v toliko, tla je mogoče preso-Ji uit i. kakšne bodo njegove posle-j t dice. Prejšnja oficijeliiff in pol-j' oficijelna poročila. kakor tudi i razni članki ]»i listih so razširili;) toliko različnih in naravnost na-|j sprotujočih si mnenj, tla je popol-jj noma naravno, ako se danes !e še j malokdo prav spozna in vse. pri j I če m da smo. Saj je še pred kratkim pisal v *'Slov. Narodu" dr. iBrezigar, ki bi pač moral biti o i .. - , _ s. r; .inovejsem >laanem načrtu toe-no informiran, da ostane poleg i krone v prometu tudi še stari di; nar in da za javni promet ni me-irodajno od ministrskega sveta do-iločenja razmerje 4 1. marveč da I bodo šele gospodarske razmere 'pokazale, kol;ko se bo dobilo za |dinar ali krono. ( Povsem novo je, kar smo izvedeli, iz vladnega kom tunikeja. da jbc bo zamenjala samo krona, marveč tudi stari srbski dinar, da bomo torej, po zamenjavi imeli v celi državi samo ene vrste denar, i ;To je brezdvoma ugodno in ko-' i ris t no, ker bo odslej izključeno, j da bi se še nadalje umetno dvigal kurz enega v državi veljavnega denarja nasproti drugemu, kot se je dosedaj dogajalo z dinarjem nasproti kroni. Novo je tudi. da na novih bankovcih dinarska o-znaČba ne bo pretiskani v kron-' sko, marveč bosta stali obe druga poleg druge, kratko, da novi bankovci ne bodo samo kronski ali samo dinarski, marveč kron-sko-dinarskir Razmerje 4:1 med krono in dinarjem, starim in novim (če namreč upoštevamo, tla be končna valuta nujno d;nar-| ska j. bo s tem sankeijonirano zft (vedno ter se ne bo moglo spreme-»lit^Zato se čudim zgoraj omenjeni dr. Brezigarjevi trditvi, da 'se bo omenjeno razmerje ravnalo ! po gospodarskih razmerah. Da bi ta trditev izvirala iz nevednosti, nc morem verjeti, in če ne. kak-št n naj bo njen namen? ' Bankovci, ki jih bomo dobili, odgovarjajo popolnoma prvotnemu dr. Veljkovičen-emu načrtu z edino razliko, da bodo imeli o-značbo v kronah in dinarjih na obeh straneh mesto samo na eni. I j: pa je to /.a pn.ktični usj t li popolnoma brezpomembno, o tem ni mogoče dvomiti. Kakor bi prvotno nameravani dvolični bankovci , nujno značili prestop k dinarski . valuti,"tako bc tudi posledica novih bankovcev brezdvomna za celt. državo enotna dinarska valuta. Enota, ki bo v prometu odloče-■ vala, bo končno — četudi ne takoj — edinole dinar. Jasno je tu- kov, katere vodita admiral Ilor-thv in vojni minister Pried rich. Ti. ortranizacija vlada danes Ogrski in pod njenim uplivom so se vršile tudi zadnje volitve. Pravijo, da bo ogrska narodna skupščina zahtevala obnovitev monarhije. Berlin, Nemčija, lfi. januarja. Neki ugledni madžarski soc i ja list ični vodja piše danes v ' Vor-jvvacrtsn": — Karhatalon terorizira Ma-jdžarsko. Vlada s krvjo in krogla-!mi. z vrvjo in bičem. I Karhatalon je zvezo reakcijo-n&reer, ki vsebuje 35,000 častni-' di. tla na borzah ne bosta notira- ' jla krona in dinar, ker bo pav- n ju-' | j razmerje fiksno, neizprennuije- - i * j no. marveč samo ena enota in j to najbrž zopet le višja. t. i. dinar, j Temelj nove \alute ho torej dinar,1 in nastopili smo pot. ki vodi v do- ' jglediiem času do izKljučno dinar-i' Jske valute. To samo na sebi tudi I . •» ji'., me slabega. f 1 | V bistvu — kolikor gre le zal i nove bankovec — se torej novi načrt popolnoma strinja s prej-i jšnim. proti kateremu so se lastniki tako vst rajno upirali. Zato .je važno večkrat: Kakšne bodo gospodarske po.-ledice novega načrta ? Mnogi se boje, da bo učinek isti kot bi bil pri prvotnem načrtu in čt upoštevamo, tla se je iz našega valutnega vprašanja, ki je samo po sebi tako preprosto, kakor vsa-'ko drugo, popolnoma brez potrebe in umetno ustvaril problem. ; kateremu celo finančniki niso kos. tedaj se tej bojazni ne smemo čuditi. Ali je v naših razmerah sploh mogoče zaupati, in zato gre pri večini ljudi, da se bo stvar tako rešila, kakor bi bilo najbolj prav?) Vendar je treba priznati, da je novi načrt — ne sicer kolikor se tiče oblike novih bankoveev. marveč le kolikor gre za druge določbe — znatno boljši od prvotnega. Njegove posledice bodo dokaj mi-j lejše in škoda, ki jo bodo vsled zamennajve trpeli lastn ki kron, bo razmeroma majhna, čeprav najbrž še vedno — in to popolnoma brez potrebe — velika. Važna je predvsem nova določbi!. tla ostane tudi uradno računanje v kronski veljavi v vseli' pokrajinah bivše monarhije. Dalje je zlasti važno tudi to. da o-stanejo hranilne vloge, sploh vse t rja t ve v denarju tudi po zamenjavi neizpremenjene v svoji nor-^ malni višini. Da se bodo pozneje . ktlaj prepisale na novo denarno enoto, ki bo štirikrat več vredna kot je sedanja, n#> bo toliko vplivalo. ker se bo to moglo in smelo zgoditi šele pozneje, ko bo novi • denr že vdomačeu in poleg tega' ' tudi sam poosebi veliko več vreden - kot takoj ob začetku. Glavni uspeh vsega tega bo tp-1 rej ta. tla se bo prehod k novi va- • lr.ti izvršil polagoma in da se bo-" do ljudje stopnjema priučili ceni-1 ti blago na podlagi nove denarne " enote, ki bo štirikrat večja kot 1 ji sedanja. Zato bo nevarnost, da 1 b! ostale cene blagu tudi v novih ' enotah ua približno isti višini, ka- * kor so sedaj vsaj veliko manjša. * če ne popolnoma premagana. S tem pa je odlomljena zamenjavi, - v razmerju 4:1 najhujša ost. Hra- - nilne vloge in denarne tirjatvel - sploh obdržijo v tem slučaju sto-' - - ■ -j: ^LAfi KABOPA FI2BB,-1920- Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA MtOREORlIUUfA 5 JULIJA 1906 ^^f 27. OKTOBJLA 1008 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Olavnf sedež: Denver, Colorado. (HATNI OOftORt PrclMHittlfc: JOHN PEŠEC, 440* Waafc. St, Oaaver, OoU. PodprnlatOnU: JOHN FAjDICA. Box 33, Leadvlle, Cola. UlAVftl tajnik: FRANK KKHABKC. 4b*4 Wash. St.. U»Tff. Coio. Zaptmlkar: ItOBFRT ROBLFCK. Sta. ft, Pwtlo, OoU. < i (aval I.UrmJntk: JUMP VIPETlC, 448S, Lngaa Su D«?m, Colo, ftarmlk I HANK ZAITZ. 614 W. Cntaot St.. Lwirtte, Colo. NADZOKM ODBOftt Pmlaertntk: JnHN GF.RM. 734 Moffat Aro. MtHAII. KAi'SCII. 008 X. Spruce KL, Colo. Sprtnga, Colo. Of HMC I'AVLAKOVICH, 4717 Grant fit, taw, CMa porotni onmftt Pr«1^.latk: ANTON KOTHKVAK. 13M Brnrtai Ave. Pwehlo. Colo. JoHN KYT7. RR. 2. Boa 132, Paet.fci, Colo. FRANK MARTIN JAR. Iiox Fly, Minn, mt H GFSHK1.L, 44r. .*. tretjo nagrado in društvo At- v| l četrto nagrado. Brat Roblek ^ pr« dlaga. da se nagrade izplavajo. ^ Urat Kapseh podpira. Sprejeto. ^ Brat škrabet- poro"a. da Zaptid- ^ , na Slovanska Zveza sedaj šteje ' 1211 članov in članic. tt P.rat 1 »oit7. predlaga. da se kupi nov pisalni stroj. Brat lloebevar ^^ u'hI|>i;(. Sprejeto. j Brat J{ol>l«'k predlaga, da se po-ro.ila tajnika vzame na znanje. | Brat Kaps« h podpira. Sprejeto, j J lir.it Kapseh predlaga. da sej^ • i.«M'iM*ib» blaod|>ira. j \ V Brat (iemi predlaga. ira. Predlog br. Gernia - <«• sprejme z večino 4 glasov. * Brat Iloehevar predlaga, da se; i poroeilo brata zaupnika vzame nap r j znanje. Brat Videt ieh podpira.'] Sprejeto soglasno. h Brat Itoblek predlaga, da se se- j f1 ja zakljuei do osme ure zvei-er. i> Brat tieshel jw^lpira. Predlogi. : sprejet soglasno. i'( i[ Brat predsednik zakljuei sejo j' 1(1 o osme ure zvečer, i. J*rat preds«*dnik otvori sejo ob I osmi m i zveeer. Prisotni so vsi ;{prejimenovani odborniki. ;j Pridne s.- «lebatiranje in razmo j ►-jtrivanje o p<>g(»dbi glede združe- i- nia Zapadne Sltivaivske. Zveze z n drugimi jednotajui. 1\» dolgem i-j raziuotrivanju >11 tiebatiranju br. rljlJerm i>r**dlaga. da se pogodba v I ameznih organi- i 1 i /ae j in jetluol in to pa vsled tt-g-a.^ ki r j«* bila {»ogtniba miil tem ra- n som spr»'ine»ijena, katera pa pride ■ im vr«tto |>r» s*M|;mji n^ji. Brat Ho-] ehrvar pod pirn. Pr*-dlog sprejet »oglato. |l Brat. tajnik poro« a o stanju bra-, ta Martina Sarieh glede njegove'' im^šUih)be. Brat P.oit/ predlaga, da / r se najprej nataneno poizve «► sta-, n.ju omenjen»*t?a brata .Martina Sa-j » -i-li. ."-b.na društva št. v Te,e,!v t * tah. in v slučaju, da se glavni!' odbor prepriča o nenzdravljivosti omenjenega «'lana, ima glavni od-j' lw.r moč in pravieo se ž njim po- 1 ravnati za gotovo svoto kot od- ' pravnino #>.1 Zapadne Slovanske Zveze. Bral Za t/ podpira. Spre-, j»*t o wtglaiino. , 11 Brat flerm pre«llaga, »la se bra-,^ tu Štefanu Tek I ieh plača bolna! j.orlpora. Brat Videtieh potlpira.; Sprejeto soglasno. ■ Brat škrabee predlaga, da se , protest društva tJrintavee v Klv.j, Minn.. pn»t i predsedniku združe-', valneira »nlbora prer ita ter se ovr- j že 7. ozironi na to, ker ima vsak član, bodis pred«e«lnik ali ne. pra- , vieo izraziti svoje mnenje. Brat , Pavlakovieh podpira. Predlog , * prejet aoglnsno. Brat Uerm predlaga. «la se pismo in nasvet brata Martinjaka vzame na znanje in da se aa 1k> vpontevalo v vsaki točki, kolikor; bo mogoče. Brat Roblek podpira ! I'red log spre.iet soglasno. Brat tajnik poroča, da Zveza tii izplačala jMw*mrtnine de: Pr. Strah.j k1. .'i, m; John Sternad, št. 5.; *400M0i John Zor. št. 5, .0;| l/oui* fimermanČi«"'. št. 5. Math. Marolt/At. f». $.150.110; Jo-j seph Pikelj. št. 14. *:iTiO.OO: Vin ' eent Kolar. št. 14. $400.00: John! Heel. št. 2 i. iMOO.liO; Peter Fran-j kar, st. 25. iMiiO.OO; to pa vsled| tega, ker se dediči nahajajo v j starem kraju. Glavni odbor zop»«t razj>ravlj»: zahtevo g. Johna Bohte ple«le po-j smrt nine pokojnega brata Johna Smajdik ter na predlog brata, Johna Germ pride do zaključka.j da se svota $50.00 izplača Johnu TVthte kot ostala svota za pogrebne stroške, to pa le pod pogojem, da John Bohte izroči eertiflkat, pokojnega Johna Smajdik; ootala svota $:i50i10 se pa tudi izplača, kakorhilro John Bohte dobi polno moč od pravih dedičev Johna ?roajonjt*na, iyarve<"-. oslediee. j k Avstrija resno dvomi, ali je t« sposobna živeti kot samostojna z dižava. Da si pribavi kredita, ži- r veža in premoga, je pripravljena ' t zastaviti Ilolandeem svoj tobačni' monopol, ki je eden najzname.ni- ^ tejših virov državni i h dohodkov, i t) ameriški družbi svoje vo»lne nu»či.1 dalje svo,io dragoeeno zbirko ne- ' kdanjih cesarskih gobelinov hit* svo.ie umetnine. Liinderbank je,% prišia v roke franeonkega kapi- 1 tala in je prestavila svoj sedež vj' Pariz, kar je nadaljni korak v po-|' polno gospodarsko odvisnost od'! entente. i Avstrijski finančniki ne vedo " Izhoda iz stanja, ki vodi v kata- * strofo. Zastavljanje državnega 1 p rem o žen.i n hi državnih virov mo-'t ra p^>lom le pospešiti, nikakor pa j sa ne more preprečiti. Tiskanje j > novih hankoveev. ki je bilo doslej edino sredstvo za kritje ogromnih:} j defieitov državnega gospodarstva.! j i je seveda kurz avstrijske krone j ^ I pritiskalo le navzdol. Kot edini; ipomoeek se smatra .oddaja premo-i , ženja. o katerem pripravlja sedaj i' j finančni minister dr. Reiseh za-Jf ! konsko predlogo. ; i SMRT AVIJATTKA. 1 - i1 Napol j, Italija. 16. februarja. jI jSignor Polidor. znan igralee in ji pisatelj, se -je smrtno ponesrečili, ! danes tukaj, ko je padel z i*ero- ' i pianom, v katerem je .delal, slike j • /h kino-gle ške in Švedske. Med Grenlandijo' V} ii: Nova jo Zemljo te obstajajo iz; v pet velikih ter več manjših oto-|k kov. ki obsegajo skupaj 15,000 w milj. Vsi ti otoki so gorati ter ima- d jo velike sklade premoga in želez-ne rude. <;lasi st* celo, da vsebuje- K j*; bajne množine zlata; zakopane ~ pod ledoui in snegom na površju, f V sedanjem času sta premog in ® mramor edina ovira, ki sta otvor- P jena industriji. Premog so našli P v tako velikih množinah, da so ? družbe različnih dežel pričele s P kopanjem v upanju, da jim bodo]™ rovi v bodočnosti nosHi velike do-j? bičke. i» Ti otoki so prvikrat pokazali | svoje zasnežene vrhunce Barent- g sii, nizozemskemu raziskovalcu | h ta irm. Enajst let pozneje, pa | se je oziral na otoke Henrik Hud- | son, kateremu se ima deloma New | York zahvaliti za svoj obstoj iti| ■ sicer v času, ko je iskal severoza-Jl padni prehod v Indijo. Hudson] | sporočil, tla je videl krog oto-ii kov, velikanske množine kitov iii',1 to j#* dovedl«» anglešk** in nlzo-j I zeiuske pustolovce, da so vprizo-jl rili tekom Mnlemnajstega stoletja I tjakaj številni potovanja. 1 Leta 1614 je zahteval zase Špic- ■ berge angleški kralj James I., a ■ tozadevna zahteva je v teku časa ■ propadla in od onega <"asa naprej I so bili otoki nominalna posest 9 vsakega naroda ob Severnem mor I ju, vključno Nervesko, Švcvlsko, I Ilolandsko, Dansko. Rusijo in ee-,1 lo Nemčijo, čeprav je nemški j I I pravni naslov temeljil na pogod-lj b» z ruskimi boljševiki ter se ga J ni nikdar smatralo resnim. Nem- ■ J ška zahteva je bila najnovejšega!] 1 izvora, iz leta 191 S, a v istem le- j tu <0 je angleška vlada polastila J nemških posestev ter prevzela raz- i J ; voj premogovnikov. i j Šest narodov je vsled tega za-. j jbtevalo zase Špieberge. a sedaj J jih je dobila Norveška v trajno \ j posest. I ! Premog na Špiebergih je napol; j ibituminozen ter izvrstne kakovo- j jsti in letna produkcija presega v.j sedanjem Času pol miljona ton. j j Norveška ,ki nima nikakih svojih \ j lastnih premogovnih skladov, ku- j . puje velik del zaloge s teh oto- j j kov tero stalo iz Anglije, vendar ' j pa je pričakovati, da bo sedaj, ko i je njena posest zagotovljena, Nor jve.ška mzvila rove tako, da bodol , zr.dostovali vsem njenim potre-; bam. Skozi štiri mesece v letu so i pristanišča na Spicbergih odprta I i in ladje iz vseh delov sveta priha-j 1 j jiJ jo tam. da napolnijo svoje bun- J > kerje. t , Kopanje premoga na Spicber-j ! g:h se vrši na povsem neobičajen I način in produkcijski stroški soj j mogoče najmanjši na celem svetu.; ;Žila premoga, približno tri čevlje j debela, prihaja na dan na različ-jnih točkah otoka in vsled tega se /\ rta tunele vodoravno v griče, i : kar stane veliko manj kot kopa-: nje navpično navzdol. Vsled veli-• kt-ga mraza ni v rovih nobenega plina in nevarnost eksplozij, ki i se dogajajo tako pogosto v prc-» ntogovnikih te dežele, je vsled te-! ga nepoznana. Vsled mraza tudi' 1 r.i dobiti nikjer vode ter je tre-! £ ha tajati sneg. Mraz pa ima vendar eno dobro • lastnost. Premog, ki pride na l ziak. se ponavadi poslabša, a na ► Špicbergih je tako mrzlo, da pre- • mog takoj zmrzne, kakor hitro j 1 pride n« zrak. Premogarske kno in prvo zdrarljenje priporoči- S mo naslednje: Izpirajte grlo in nos 7. Severovim Antisepsolom. | F:n del ga uporaMte s tromi deli gorke vode. V slučaju inrzliee nit vzemite eno Severov« Tableto zoper prehlad In gripo, in P j ponavljajte to vsake tri ure, dokler se ne fzf-istite. lVM.ro P pokrite, re v enem ilnevu ne ho^te zdravi. p.-*litite zdravnika in jfe se ravnajte p> njegovih navodilih. Ta zdravila v.irn bodo zelo p* Ml marala, da se ho*te varovali proti epidemiji in vsledtega jili mora I^naT" V°'Tnrt r'ri rnknh' Xnpr'""lnJ v M*™* slede^h E| Severov Aiit!«eps«»l. rK eontov in 2 centa tnkse. ^ Severove Tablete Zo?^r Prehlad in Cripo. .tfte. in tnk«o. g Severov Pa t zanj 7a Pljnfa, iT. in nOc. ter l In 2c. takte. ^ »'e ne morr-te dohiti prt lekarnarju, iib nnroT-ire naravnost W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa Si, Predsednik je pripravljen privoliti v kompromis. Najbrže je proišel do spoznanja, da vlada senat kot zastopnik ljudstva ter da je predsednik samo izvršujoči uradnik. * • * Zakonodaja l>o porabila $50.00(1 v svrho. du dožene. katera pi- jaea je opojna in katera ni. < <* se pomisli, kako drago je sed;t.i žira i nje. ne l»o zakonoilaj t s petdesettisor dolarji veliko pravila. 1 a j Najzanimivejše, j najcenejše I in najbolj I popularno čtivo I vam je na j razpolago. ; Slovensko-Amerikanski Koledar ; je izšel za leto 1920. i Veliko vec slik kot prejšnja leta. S Najbolj izbrani članki, opisi, razpravej pove- i sti, šale, zanimivosti. j Stane 40 centov. j 4 i| Izrežite ta kupoti, pridenite za 40 c«ntov štempsov ter po- i šljite nun. ii |- i ! \ SLOVEMIC PUBLISING CO., s 82 CorUandt Street, j> New York, K. Y. i • Tempotom naročam Slovensko-Amerikanski Koledar xa i • leto 1920 ter prilagam sa 40 centov štempsov. jn j I Ime ... m-m ......................... ... ................... ! | Naslov ............................................. • II Mesto in država .. .>. ..............-................... OUkS SABODA.-17. FEBR. 1050 H CAILLAUX OBRAVNAVA PROTI CAILLAUXU. i V Parizu se bo »Čeh tekom tega tedna obravnava proti Josephu I Caillanxu, bivšemu francoskemu ministrskemu predsedniku, ki je I obtožen, da je na škodo Francije intrigiral s Nemčijo ter skušal j skleniti sramoten mir. Nastopilo bo nad šestdeset prič, med kterimi | bosta Jules Jusserand, sedanji francoski poslanik v Združenih državah ter Jules Gamhcn, bivši poslanik v Nemčiji. Izpovedi prič bodo baje izvanredno zanimive. Novice iz Slovenije Jo^M CtRlbot* i Ti greš lahko v Evropo — ne moreš pa iprinesti Evrope sem. Lahko pa vidiš vso evropsko vojno samo za $3.85. Vojna je končana. Ali hoCete videti str a- sne Bitke, ki ai ae vršile v Franciji. Bel- ____AMDB^ Olji. Rusiji. Italiji. Srbiji, na Anqieskem M in drugih evropskih mestih? Alt hoiei vi- ^iM tB^HR deti aoopode med submarini In bojnimi ^P lati jami na visokem mor ju ? Boje aero- y /HjV : planov v zraku? Dežel', vasi in mesta t uničena ter cerkve razdejane? V resnici j vse strahote vojne, v katero je bil zame. \ j^jjQF • Vse to lahko vidi« v avojem lastnem ^fe^^Pgt i1 \ s domu brez stroskov. vse jasno in natan- // r \ 1 čno s pomočjo naaeqa steroskopa. zadnje /r X V ; Iznajdbe. Vsi ti prizori so bili vzeti na lapi^^^^Sft || < bojilaiih In če gleda« nanje s stem stereo ^^s^F^SmSlr 1 skopem. Jih bos videl tako jasne kot da j bili v resnici. Čitanje časopisja In knjig j ti ne more dati takega jasnega pojma ! kot če vdls vojne slike skozi naso stereoskop. Ta stereoskop je krasno izdelan In | iako močan. Traja več let in pogledi so neizbrisen sponi n na svetovno vojno. Ta at«reakop s sest am i serijami vsebujočiml 150 st>k, tanko kupi« za kratek, čas za S3.85. Vreden Je najmanj $10.000 in se ga lamore dohiti edinoir od nas. To je nekaj čisto novega inzanlmivega za vsak dom. ČB nodes pr.sted.tl denar posilite takoj naročilo, predno se mu cena zviša. Ne pošlji denarja naprej. Pošljite s.imo 30 centov v stempslh kot depozit, ostanek pa plačaj, ko ga br-s dooil na dom. takoj na: UNION PRACTICAL CO.. -lOASM.lwaukee Ave.. D»ru. 12». Chicago. 111. Brez operacije Cndevite zdravljenje kile ! _ Kaka je mož iz New Jersey pregnal hudo staro kilo na desni strani brez najmanjših sitnosti. i Sjvnlaj ji- f^Iika Eugene M. Pull»-na, dn-j l»r«. znanefta kar|M*nt«»rja iz M.ir.a.sfiu --tn. -NVw Jersey, < > bi pri videli delati posebno tedaj. ko vzJisuje težak len. skače in plez;t okoli k.»t mladenič. lil si I --i t»-žkr> pmlsisvljali. M& Jo prej trpel Inn kili. Jj i ** Kila na desni stram. V zq.-inji rnl ■!• -u j.- »-il Kurmv rudm f.k.*i.r.-sni voznik. Opraviti j- imel h iuzni-ko prtlj.«" Kn J^ r-k^t dne ««1-n1 težak k-A.otr v sorenj«- n:..l>ar..I.-!> j. z->. t.t»l % .l.->ni -tram lah-»tnice 1--[Wii.o. HoW in- s« n.irai»'al*-. m km ao ' j- opazil mladi mož r.t-klin.> i Zdravnik j" povedal mla.:. mu Pullenu da ima. kilo in .la mora. foodiai c^lo iiv-Ijerj" f.ositi !«=». bodisi podvretl s*- te-' tnHjili opera« '.Ji V-, zdravniki vedo -in. j j.. 1.1.era.*.'i j. t kile pototn oniotenja. x*io i nevarna. I-ahko r.-\ irno konča. Pa ^ v-.', »pl«.*no j« d>-Km«no. da v-liko op*" " racij kil- ni uspeinih. t reva kmaJo pn-» gW sk..zi zašito rano. in p-'.«I-dir«> «>.» slal-ft- kot kdaj pr-j. 'i Bal se je operacije. Kot veliko drusih. r.i hor«»f Mr. T*ul-1 lf-n. odlo. iti z.l operacijo. Tr-l.a j<* pa j • tudi vjHTitemti HtroAk** in izruKo «asa-j M isli! je. da sa bo kak drutr zdravnik l! bolj ojun: Trjpi stori se mu lnhko kila podvoji r. nadiiljnitnl ti k.implikacijami ali se mu pa rrrva nneJa-jo. vMed fesar umre »oliko ljudi, ki imaM ikllo. Žrtev pasov. Žrtev j- kupila pas trd pas s pf-resi, » najboljšega, kar jih j- n.o«rlu df.biti. To ' tra je mu<"ilo. Poskušal j- <1ruci pas. Tudi - ; pnin-ni' I>omo«-l. 1'ri.siljen je l>il zapusti- • tj »k«ipr«sno s>luž»io. Težke naloge na* j vadtiega. moža .h«, mu bile prejv>ve-lane. - • T»o--tal j- rtva rova 1 n i n»k i ur.nlnik in v tej ! shjiM mu n: t»i!o ireba opravljati telr»-j nega dela "j Šert let j- vPn'it Mr I"ul»—n na-' okiv.sr. razr.e paftor*. »re-e, elas- || tiine in rtruge pa ni bit z nonen-m Ziiuo« ft voljen. Nekepa dne mu je povedala ina-•ti. kar. Je bila ravnokar Izvedela. Bila Je ■Mnto navadna stvar. • »n »it tztfubljaj »a sa Opustil je pase ve. ' Pomo.1 je prišla takoj. Skoraj Je po- • zabil da je imel kilo. 1'oznej« j- prlRio • •zdravljenje, i-.|»olno «>z«lra vije nje in kljub t-mu, da so ž«- leta predla, je Air. 1'ullen enerpiven kaipent»-r ki dela n-i p take Ktvari, \n\. .'e popolnoma opror^Vn 1 1 »;>ohvoma trnjno ozdravljen. N"b<;ne onera« i;e nI l»ilo. nol>ene izgul>e ta na. nobenih ?it-poeti, pa'i pa udobnost in zadovoljstvo od pr\ega prbVtka. fui je moOan tn zadovoljen Wovek. Dragoceno pojasnilo zastonj. Dragorona informacija, karero Je Pitala Mrs. *»ullen pre da'jAem oolehanju j v r>9. letu svoje starosti dne 2. ja j nuarja Ljubljančan Fran Rudolf, Jčrkostavej avstrijske državne tiskarne. Ako ravno je bil nad 34 let1 na Dunaju, je bil vnet in zaveden: ■ Slovenee. ki se je toplo zanimal : za naše razmere. Zapušča ženo i;i troje otrok. Pokojnikov oče je bil1 an Prešernovega prijatelja An-J d rej a Smoleta. Štajerski nemškutarji. V Koga len dviga.; o ondotni; nemškutarji vedno bolj predrzno; , -svoje jilave. Na novega leta dan! so priredili pri Brezinšku zabavo, j ia kateri so peli znano vseneinško ; himno "Die Waeht am Itheru" | * Baje se je uverosi znr»va za spre-.' jem k sodišču. i Aretac.ja. V Ljubljani so pred par tlnevi . aretirali iner. Oustin^iča. ki igra i . veliko n lopo v komunski struji ju-j goftlovonske soeijalno demokrat-j i -ike stranke. Vzrok aretaeije nam i ti znan. Gnstinčič je - kniklli krojev. V#nii je pme- ; , HH* dano. kako zamere vsak va«— ti mero. Mi CTirtntirairn. da vam bo popobtoma prist >lalo. 1 le trgujete z nami. r. izdelo- j a valef. al lahko prihr-ifijte ne- • 0 potrebno stroške. Do>»ire prve- I vrstno blago ter znižate stro- i 1- ti hip, bi o a bil vpodobil. — Čehi bil Bok, hi poslršal in sprejel želje takega srea. ; Kaj je influenca ali i . "flu"? I "" n Izdano po vlatlnem zdravsxveneiM j uradu — I'nited States Publie 0 Health Service, Washington, D.C.j --jI Kaj je "flu Ali je nekaj no-1 ve ga * Ali res prihaja s Španske- \ ga.* Ta kužna bolezen, ki jo ime-j k nujemo "flu" ali ini'lueneo, je > navadno prav podobna nalezljivi j vrsti prehlajeuja, ki ,s«> pojavlja s v spremstvu mrzlice, bolečin v, j plavi, očeh, ušesih, na križu t«r, n drugih delih teh-sa in pri kateri se v čh»\ek čuti .iako bolnega. V večiui's slikt ajev simptomi ginejo po treh v tali 4tirik tlueh, nakar Wlnik hitro, okreva, pri nekaterih, holnikili pa j >«' razvije pljučnica (pnsumouiaj i j ali vnetje ali pa meningitis ^ 111 iiLiiotr; jHniurajo za temi kom- ■ ^ plikaeijami. Marsikdaj pa m> simp-- j tonu tako "mili", da .sam človekir u«» ve, polnoma s ' Hb-utičua z upidi-mijami hifluenee , ud prejšnjih dob. L V tej zvezi naj opt>zorimo na \ dejstvo, da je epidemija od ls!»l začela tut Kitajskem in se je < nato razširila po Kuskem, kjer so1 j jo zvali "kitajsko influeuco". Izjj Rusije je potem razširila skozi'} vso Kvropo in tedaj so jo zvali1 I "rusko influem-o'Iz Kvropo so ; jo prenesli v Združene države iu j tu so jo krstili za "evropejsko iu-Jj flueneo", in kom-no, ko je preko j I^eiiika prišla na Japonsko, je j i tam postala "amertkanska influ- ; ene a". , Kpidemije influence so obisko- , vale to deželo od leta 1647. Zani-J] mivo je. da je bila ta prva epLde-'„ mija prenesena sem iz Valencije' j na španskem. Od tedaj je bilo mnogo epidemij influence. V letih' 188** in 1890 je bila ta bolezen raz-l( širjona po vsem civiliziranem Sve-j; tn. Tri leta kasneitr se je iuffoeivj. ea zopet pokazala za kratko dobo , in v «>\ »t- h slučajih smo jo imeli j tudi v Združenih državah. Dasi imenujejo to bolezen wpan-sko in flueneo, vendar »e je dogna-1 strani. ^ . t. 4'Tako, t)a ni v^e skupaj nič! t, •las st-m pa«- Nemec!" 44A1 i mate nt•mški?,, 11 "^nj nisem rekel teej". -e je branil inosakar. k Kako pa potem f" e "1. Kranjcev ne maram. r.oV' "Zakaj »e?" 1» — Zato -M. "T® m» aii zdi nekam malo", »I »♦•tw oporekal s previdnostjo. — ' * Ali *o vam prizadejali kaj hu- ^ dega V* "Meni? — Kako ueki?" Sla sva nekaj časa mol£»*, «io- <*< kl/'r ni nept xiekla beseda. "A jexni ste nanje, na Ki-anj- ? ••e'*, setn pripomnil z navio^škorn. p "Totla glejte, jaz sem tudi Kra- k njee, pa vendar gresta tako lepo 7 meuoj". ti "Saj mi noeete nič hudega —" ^ "In drugi."' "Saj seiu žo povedal, da ne re- -tem tega. Stvar je čisto drugač- m r.a m*go si mislite vi", se je raz-\ nel namree tako, da človek v *lo-vetiat'ino ne more nikamor Kar premislite!" Pogledal me je lokavo in i«* na- ^ gul»al čelo v ^v*>*.ti, tla me j^ porazil. V uadi, da bo tako najbolje, seta prikimal, vpet odkimal in ZJ.erl poizvedovati: • 17 "Ali ste bili že mnogo po Kve- tU?" • Kdo?" v "No, vi —". v ' Kaj {»o svetu* Saj še v CVlov- «* en nisem bil nikoli!" j Ko je mož /a|Mi/il smehljaj 11a č, nnijem obrazu, je sklonil clavo. s, r.a mrši l obrvi in moleal ves čas, >a dokler se nisva ratstala. Jo b II. Socialist svoje vrste. a n Hii/u Itorovelj le/i idiličn.i tie- ^ 1 »v-ka vasiea. Hiie so majhne, JiČ- \ ne, - in se t išče deloma v boro ' u VIm iro/dičn, tieloma stt»pe v <»bje r niti >»atlnih in zelenjatlnih vrtov. •» V ni en mi |K)tii, jj ladkt. —1> kakor zarisana. «j Ve.'ina prebivaleev j«' Zapo>»le-»ij: po tovarnah, drum vrše svoj ^ poklic doma, vsi pa. so stlačeni v * beilo. Mori jih revšt-ina in v*!e*ll® nje večina nezadovoljnost. J I I bi je slika vasi pomdnejšea. imajo ttnli >vojega cerkovnika. Si- x < er ni na va*i ecrkve v pravem'. ' . 1 1 pomenu IwtKof, pač pa večja ka-1 ^ p«-Ia, ki jo je zitlal nekdo i« rotiti ^ Sdhcrtiaglov. Kakor večina, je j t tuli on tovarniški delavce, črni- [ ^ kast, suhfjaNt in betežen. Pt» pri-'t liki sva stala pre«! kapelo \ pogovoru. 1 "Imate mno^o po-la?" t "I. takti. — zmeraj priti kaj' t malega. Navadno grem pa iioter,ji ko pridem iz tovarne, iu pomolim t kak očeiiaš. Ve!»te, mene je rado 1 jfctrsli." > "Lesa?" 1 "t»o<»pode Silb«>ruaglove, ki spi 1 v kapeli. Zadnja gospa je namreč 1 polo/cna v grobnieo navšev. Zdaj 1 irl^lim večkrat, kaj bi bilo, če bi » s* enkrat zgromadile kosti na.' kup —". j Ves se strese, ko Omeni to mož-T nost. Vi>ok je, nekoliko vpognjen;( i 11 snh, da bi mu človek laliko preitel vse konti. Ko ga Ogledu j j« in, se mi zdi njegova koža ka-,] kor plast nasnhane prsti, f^sje!, in brki, vse sivo. oči daleč pod če-! lom, a nsta so skoro brez zob J 4'Kako pa kaj v tovarni?" —* vprašam brez posebne miki i. , *' Dobro. človek dela bolj od; živine in Ktrojs, je povaod dobro.j Zs nas. ki smo stari in nimamo, več moči, je povsod sinko, da je' joj! Zato sem se tndi organiziral,| pn ni kljttb temu. ni^ boljše". L "Kje sto ae organizirali?" j "Pri aoetjalik♦ je pojasnil* - • ■ •„„<. p.■ .. -. i- •»• - • ; Vlom v dmartnem pri Litiji, m Od 28. na 29. deeembra je bilo r vlomljeno v stanovanje elektro-monterjev Ivana Ridhi*ra in Lju devita Landeckega. Vlomilci so; odnesli blaga 1975 K vrednega. Š I š j Koketiranje slovenskih veljakov > x NemcL .5 Iz Ptuja se jK>roča: Posledica: s j koketiranja slovenskih veljak«»v z s Neniei je. da smo Slovenci v Ptu- S ju še dalee. daleč od cilja. Mnogo n smo zamudili pri "Društveni hi- i ši". pri * * Ognjegasnem društvu" v ; in pri 4" Meseni posojilnici" — in s vse to radi obzirov odgovornih go- I ' spod o v. Vse to bi bilo zdaj naše. č [vse bi bilo urejeno, a kaj vidimo? I |V "Društveni hiši" smemo prire- z jati le z dovoljenjem Nemcev svo- v je veselice. Za eno noč so ga pre- i krstili v "Slovenski tlom". Drugi k dan zopet lii bilo tega napisa. Na-,i j pravite vendar red! — Ognjegas-1 g no druži v o je priredilo svojo ve-ii selit-o popolnoma v nemškem štilu.ll j Celo državne himne niso hoteli za- j. svirati iu državne zastave ne raz- i '.obesiti. Slov*enei so se proti temu j dvignili, so sklieali neki sestanek L in protestirali proti takemu omalovaževanju slovenščine in države « ^Sklenili so, da mora vlada društvo.] V razpustiti, ker s*^ je pokazalo kot o ■j protidržavno. Poverili so to nalo-'I j go izbranemu zaupniku. Ta je ^ 1 menda eelo stvar prespal in žnjim j * je zaspala cela zadeva. — Pravi-ji l| jo, da se je vrnil slavni Ornig zo-h ' i pet v Ptuj. ker se bližajo volitve.;' *,Ker imajo socijalni demokratjp;] J poseben rešpekt pred njim, se raz- i širja govorica, da nekaj skupaj:] mešetarijo. Nekateri pravijo, da|l jo že gotovo, da bodo socijalni de- i jmokratje z Nemci skupno postavili < svoje kandidate proti Slovencem ;J ;j i1 Redovni jubilej. -Šestdeset letnico redovne pre-', i ".obleke je obhajala 18. januarja v iškofji Loki M. Katarina Majhn.č. "; pro vine, prednica uršulinske pro-1] 5 vincije. 'i • : Časniki in Čaaopai. V območju deželnega sodišča ljubljanskega jih je izhajalo v 1.1 . 1919. skupaj 67. in sicer 6 dnev- * i nikov (Uradni List. Slovenski Na. 1, rod. Naprej. Slovenec. Jugoslavia j jja in Večerni List). 10 tednikov ' j ter 51 listov, ki so izhajali redkej-! "i«e. Tekom leta je prenehalo izha-; "(jati 30 listov, nanovo pa 21. in si-j n i eer: Slovenka. Svoboda, Večerni c j List.. Sokol. Sokolie, Lovec, Obrt-: 4 ni Vestnik. Ljudski Glas. Izvestja, l* Preporod. Narodni Socijalist, Po-! ° potnik. Jugoslovanski Obrtnik,! x Jugoslovanski Železničar, Juge j P slovanski reklamni list borza. U Kmetski Tist, Naš (Tlas. Službeni t i list obratnega ravnateljstva južne y i železnice v LjnbJjani. IVr Earn-; y jbnhner in Bakljn. Slednji jo bil, »i sodnijsko takoj ustavljen kot edi-j „ ni komunistični lisi, kakor je pre- j .-»»vi««!- T 4-i 1>V *$ e JI i nehal med letom tudi edini humo-'-ristični list Kurent. Iz Indije se je vrnil. Štajerski rojak inžener P. Lup- n ša se je vrnil iz vojnega uietni-!n štva v Indiji na svoj dom pri Mali!v Nedelji v ljutomerskem okraju.U> Mnogo let j«- tleloval ta mož kot svetovalce in zvedeiiee v poljedel-skem in trgovskem ministrstvu vi'' Siamu in je bil priljubljen v vseh' nien iajnih krogih siamske vlade, in siaaLskih plemičev. Marsikateri j višji uradnik kralja dežele belega p solnea je isk;il nasveta pri njem. s: Leta 1917 je vojna pretrgala za- z •"a-no nit njesovejra delovanja, n Kot naiizvrstnejši siamolog je znan v vseh znanstvenih krogih vzhodno Azije. Skušnje, katere j*?! nabi-al v tujih državah. l>o inženerl,, ■ P kmalu priobčil, da bodo »lužiie v i navodila za naše ralado narodno , • n gospodarstvo. — Obenem z inže- j. inerjem je prišel v domovino tudi v F. Ivančič, ki je bil njegov mno-[ goleuii tovariš za ča*»-t ekspe-dicij ,na vzhodno azijskem ozemlju. v ■ li Kdo protežlra Vsenemca. , Celjska "Nova Doba"' poroča s da je dobil znani pangerman dr.J^ Mraulagg v Maribora Re«ppniggo-! y vo posestvo v Cirknici nad Mari-'( borom v zakup proti letni najem-ščini 24.00t» K. dasi se nahaja to T {»osestvo pod državnim nadzor- r jnim nadzorstvom in dasi nadzor- T uik Lil le g o tem ni bil obveščen.); Nadalje je baje dobil dr. Mrau- \ iagg od vlade v Ljubljani in Beo-!t gradu predkupno pravico za to i, I posestvo v znesku 400.000 K. Vij . koliko je ta vest resnična, ne ve- j nio. to pa nam je znano, da je hil;4 dr. Mraulagg že opetovano v , ; Ljubljani ter imel tu posla 7. raz . ninii uradi. i" i 1 Preizkušnje za pouk na pomožnih ] šolah. Za izprašujoče člaue za pouk na'i .'pomožnih šol ah so imenovani:1 j nadučitetj Janez Lovec v Ljub-; ljani. dr. Mavricij Rus, mestni! šolski zdravnik, in Ivan Kruleč, t vadniški učitelj na moškem uči-, teljjšču v Ljubljani. Promooija. ■ } Xa dunajskem v eučilišč^. je bil : prouioviran za doktorja modro--is]t»vja Lovro Sušuik iz Breznice - ;pri Škof j i Loki. i "Živio boljševiki!" -j Tako je kričal sin gostilničarke ,,'Pirnat z Gline, ker je v preiskavi.' -(ker je kupoval v tobačni tovarni; ,! ukradeni tobak. Njen sin je te dni i -jz bajonetom pridrl v hišo. kjer t, J stanuje detektiv, kateri je inter-i veniral v zadevi njegove matem e in vpil. da bo detektiva zaklal i - kričal je: 44Žiirio Avstrija! Ta iljkrat je bilo fejst!" in je s prost* i-'škimi izrazi sramotil Jugoslavijo.; - J Na policiji 90 obsodili Pirnata na '"»00 K globe; z ostalimi njegovimi!2 čini se bo pa pečalo deželno so-.D dišče. 12 j j i Ljubljanski tatovi pred deželnim; sodi ščem. j n l>eželno sodišče j«? obsodilo v 6|v mesecev težke ječe Frančiško Si i-; ^ jmec, ki je krasila čevlje in noga-!15 j vice. — Tri mesece težke ječe je I prisodilo tležclnti sodišče Ivanu i n jMalovcu. ker je ukradel gospej_ Mariji Oerkmanovi na Sv. Petra ^ j cesti veliko obleke. Novo delo Otona Zupančiča. '' ; V kratkem izitle zbirka novih pesmi Otona Zupančiča, ki bo nosila naslov "V zore Vidove". To t1 zbirko izda knjigarna L. Se h wen t- , ner v Ljubljani. s 4 'm*a1 Idila iz Mestnega ločila od dtužbe poštenih ljudi in, j ki ne iščejo stanovanja pri stano- ^ ' vanjskem državnem uradu, mar--v*K- si ga sami " rekvirirajo" v; t 1 Šupali, katerih je v Mestnem loguli vse ptdn«/. Ker so te šiupe precej j 1 na samem, j«1 gospoda iz policiji i' nenaznaujenega društva ljubljan- i ■ škili barab in njihovih dam vj; ".Mestnem logu še nekoliko varna. JI j V Jakopičevo šupo je pa vdrla tej tlni ljubljanska policija, ker jo iz-" vedela, da v njej prenočujeta dva ' neznana tatova in vlomilca, nani-"I reč tisti Žer«»vnik. katerega so de-jtekli\-i ai. tii-.ili na strehi neke hi-'; š«* 11a Bleiweisovi eesti. in Slevic " ki je bil vlomil v družbi svojih "tovarišev v klet restavracije na J! glavnem kolotlvoru. kjer so u j kradli veliko ruma. Vse je bilo ti-t ho. ko je vdrla polieija v Jakopi-i ', ."-evo šupo. Oospoda tatova pri jaz-. ' nim klicem nista odgovorila, mi-j ". slila sra. tla ju ne bodo dobili, kei •sta si- prav dobro zakopala v seno, j toda lisjaka sta končno zacvilila. *jker so varnostni orsrani stikali z {britlkiini sabljieami jk> snu. Neko-1|liko obrezana lisjaka so prepeljal :,iz X l7 FRRR.1^0 GOZDNI ROMAR n^Hoouu spisal QABmimr. nuT. I Sa "G1m Narod*" prevedel a P. U . ' i ]."»7 (Nadaljevanje.) ' rr Mara Rouge je vrel ko> divjačine tor šel r>roti kanoi. ki je bila1 j privezana nedaleč od ojmja. L - Ali je jetnik It: Cen? ij - 1>j, je odvrnil Fabijan trdno, a jedci ne bom nieesnr in: jiitri \am ne bo irehc nie drugega kot vreei mrtvo tmplo v vodo. ;« - Jetnik je le napaden vojak. — je rekel Ma n Iioujre, ki se je|] zmotil v svojih pričakovanjih. -- In v i ste prava Šlttpa. Molčite, kajti vas glas je tako neprije- i len mojim ušesom k »; je mojemu no^ duh dihurja. ! O, - je vzkliknil renejrat, — hoeem te mučiti s svojimi last- j i.'.mL rokami ter ti iztrgati z mesom trupla vred preklic teh besed. 1 »a. jetnik je le napačen jnnak. Ce bi se zavedal svojega poguma, bi jedel, da ohrani svoje moči. IIoAem vas sta« iti na laž, — je rekel Fabijan, — ter jesti. Tudi sta dva fovea iia moji sledi, ki hočeta, da živim. Nona v k&noo. To je bil tudi vzrok, zakaj nista oba lovca naslednjega dne, ko -ta taborila skoro na istem mestu, našla sledo\ Fhbijana Nam« n .VIe«tiza je bil nadaljevati z vožnjo le do Bivolovega o toka, kajti hot»*l «.♦ jr prepričati, če je ostalo skrivališče, ki j" vse-1 ovala njih plen. se mdetuknjeno. . . Kakorhitro bi s«» o l*rn prepričala. bi nadaljevala pot po suhem. o pri-:•'■! ter sedel poleg njegovega ognja. Fpal pa je vsaj, da ga uspava s svojimi »sleparskimi besedami ter ga dovede do tega, da vidi vonjem \e pri jut« Via, ki je pripravljen slutiti mu. Potekel je ostane* dneva in Havon Jirulant se je v r&rniri ra-ro-»l priti. Na ve*Vr pred aolčnim zahodom pa je mtrajal glavar li-j aueških roparjev pri tm, da nadaljuje cela četa pot po Rdeči reki i njegevi vojni kanoi. Itila je ro piroga. dolga, ozka in ploičnatega dna, ki jc lahko vsebovala dvajset vojnikov., , Oba pirata atep sta sprejela ponudbo in Fab:jan jim je ftedil lahkega area, kajti vedH je, ^ia ga je eden izmed aovražnikov Me-atiaa vid» l. za njegovo ime in da se je vrnil k svojegm gla- varju, ne da bi dal varati od mamljivih besed Mes'Jza. tV sta torej Bjjjk-Roae m Pep** sledila nje(rovemu sli-dn, je bilo lahko mogo-it, ti/i ae boata sestala z glavarjem Komančev. lIMKJMti) Slovenske novice Cleveland, Oh o. j V petek 6. februarja je. umrl h Frank MiLavčič, podoma^e Dre- ^ i.ovčev, za influeneo. Stanoval je j-ra 1175 E. 61. St. Doma jc bil iz l vasi Ix>ka. fara ^t. Jernej. V Ame- r JcT je bival 15 let. V domovini zapušča mater, 2 brata in 3 sestre, tukaj pa soprogo in 2 otroka. Bil \ je član druatva Prešeren štev. 17 1 M>Z. Pogreb se je vršil v ponde- 1 ljelc 0. febr. v1 V petek 6. febr. oh 5. zjutraj je ' i umrla za pljučnico Marija Vint ar. stanujoča na 5704 Bonna Avenue. ^ S.ara je bila 32 let. Pokojnica je b la doma iz Gor.člča, fara Pre- 1 j«-rje. V Ameriki je bivala 13 let. ' V domovini zapušča brata, tukaj ' pa soproga in 5 malih otrok, bra-! 4 a in sestro. Bila je članica dru-j š.va sv. Ane št. 4 SDiZ. Pogreb se , e v rail 9. febr. zjutraj. V EneLidn je umrla 6. febr. po- i poldne Frančiška Hiti, stara 34 1 Le l 1'mrla je za pljučnico. Bila je . doma iz Slivnice pri Cerknioi. V : A.arcm kraju zapušča atariše iu brata, tukaj pa fiestro, moža in 4 0 roč.ce. Pogreb se jc vršil dne 9. £,br. I Starisem MartinčLč na 61. cesti je umrl sinko, star poldrugo leto. i ^t a rišem Zaje v Newburgu je umrl sinek Edward. j Starlsem Jagodnik na 53. ce«ni i*- umrl pokirugoletni sinko Joasf». 1'mrl je za mt'luemeo Nikolaj s .»rmec, star 33 let. i Nevarno je zbolel Josip Zalo 1 kar. 1081 Addison Road. Ko se je v soboto 7. febr. ponoči vračal od svojega dela Mr. Ivan Zorman domov, so ga na vo-šrr.Iu Kdna Ave. in 67. St. napadli, š: rje zlikovei, ki so ga z revolver-! i' prisilili, da je dvignil roke. na-l kar so preiskali vsebino njegovih žepov ter odnesli $7 in en ključ ■»d hišnih vrat. Zlikovei so bili ifVo predrzni, ker .<*> napad izvr-| tik pod cestno svetilko. Močno' sumi, da so bili domači potepu-' ii kje iz okol'ree, in Mr. Zorman i.oro enega ali drugega pozna.j Napad se je pripetil petnajst mi-j ^ut popolnoči. Ijeta in leta je icj Mr. Zorman hodil po oni poti, ne. 1 a bi se mu kaj pripetilo. Mr. Zorman je stoično vzel ta napad1 " žal ma je le ključa, ki je bil Mini, s 1-aterim je mogel v hišo. Mr. Zorman je tisti rojak, ki je •>r*Ad kratkim izdal svoje "Poez:-]< katere veliajo samo $1.25. V pondeljek 9. febr. je bila od-•v^ijana v bolnišnico vsa družina fo»ip Pirca, 1188 E. 61. St. Vsi sol nevarno zboleli za infiueneo, oče. n a ti in trije otroci. Odpeljali so .* P'.ty hohršnieo vse naenkrat. Za infiueneo je umrl Frank Ho-vvar, stanujoč na 5812 St. Clair \* e. Tu zapušča ženo in enega o-roka ter več prijateljev. Pokojni e bil 27 let star. Pogreb je bil« privaten in se je vršil 11. febru-zjutraj. r'mria je 5 mesecev stara hČer-Zorka Elender na Alhambra c«?sti. Star šem Slabe na 14. St. je izrabila smrt štirimesečnega sinč-, k.a Ernest a. " V družini Oblak je umrl novo-•oienček John. dočim se nahaja mali nevarno bolna za pljučnico. Po petdnevni mučni bolezni pljučnici je umrl Frank Gorenčič, p domače Marinck. Pokojni je bU ■»! ar 35 let. Doma je bil iz Žužem-i»erka na Dolenjskem, kjer zapu-V-a G3letno mater. Tu žaluje za I nj.m sedem bratrancev Jakšič. Bil' je član podpornega društva **Žu- • žrmljerk". | 1'ako hude opekline je zadobila - d-e)etna Edith Janka, ko je eks-piodirala v stanovanju plinova pe<;, da je umrla v teku ene ure. iv » je pr,hitel oce v kuhinjo, je i*o*el hčerko vso v plamenih. Pri i zknsu ugasiti ogenj je zadobil II pr. eejšnje opekline po rokah. Polj - ji je povedal, da se je moralo j lekletce igrati z žveplenkami. Spalna bolezen, ki se je poja-. rja že v mnogih mestih in ki na-p:ule osobe* ki prebolijo hiflucnco, •>»• je pojavila \vvdl ie v CleveVau-' l.i. Prva žrtev je Fred Moravče, M/eten deček, stanujoč na 11414 l'.uekeye Road. F mrl je po pet-1 h evni bolezni. Pr\-ič se je poja-1 v ia ta bolezen v Avstriji 1. 1917. .f a 1918 v Angliji in Franciji * Le a 1919 se je -pojavilo par slu-' čjt;ev tudi v Združenih državah, - Z« 1 ravniki pravijo, da boleaen ni - nalezljiva. Za pljučnico je obolela rojakinja Mrs. BožČ. stanujoča v Cot-lin wood* na 160. eeatL I V četrtek 12. febr. zjutraj je n-| mr i a Angela Oblak, članica dru- 7 šiva Maccabees. Tu zapušča so-[z proga in hčerko rer stariše iu tri j brate. Pogreb sc je vrš.l v soboto j 1-f. febr. zjutraj iz h*e žalosti na 1 1161 E. 61. St. a V nedeljo 15. febr. je bila oblet- ," niea smrti pokojnega in splošno priljubljenega mladeniča, Ferdi- 1 nanda ^ele. kateri je v službi zra-!j koplovnega oddeika naše vlade Iz- i gubil svojo življenje. j V staro domovino se je namenil i star slovenski Clevelandean Lojze «. Peejak. ki je skozi zadnjih 24 le:: prebival med nami. Poda se v Zu- « žemberk, ker ga močno potre.bu- < jejo doma. Srečna vožnja! ] Chicago, CI. 1 j Umrl je Bernard Novak v bol- . n šntci in bil pokopan v soboto 7. ( j febr. Pokopan ni bil iz slovenske cerkve, ker župnik ni dovolil", da bi sc dru«5tvo Slov. Nar. Podp. Jednote z odznaki uradno vdele-žilo v cerkvi cerkvenega obreda, zato, ker glasilo te Jednote piše proti katoliški cerkvi in proti du-' hovnakom. I Fmrl je Frank Debar, ki je bil član društva Zvon štev. 70 JfcKJ. Pokopan je bil t: nedeljo 8. febr. , Joiet, m. | ' Mr. Jakol* Popek, ki stanuje na Cora St.. je bil v petek 6. febr. ne- • varno poškodovan pri delu v Coal .Products ob North Broadway. ,Velik kos y.remoga je padel nanj. Prepeljali so ga v bolnišnico sv. Jožefa, kjer se zdravi. Za špansko infiueneo in vročin- j sko boleznijo je zbolel rojak Johr. Poze k, 1608 North Broad wav. I* * i Bolezen tudi naši slovenski šoli jne prizanaša. Pred par dnevi so bili nekateri razredi par'dni opu-; ; ščeni, ker so bile nekatere Č. se- ■ { stre učiteljice nezmožne poučeva-' | vanja radi bolezni. J Dolgokliuna štorklja je vasova-' llapri družini Oašperiič na Eliza-' ^ beth eesti ter pustila v dar krep-j jkega dečka; pri družini M. Svetič jna Hickory St. pa čvrsto deklico.! !j Ely, Minn. !i Nevarno jp zbolela rojakinja •(Mrs. Frank Kaplan, ki je članica1 I društva sv. Ane. ii-, • Rad hi izvedel za naslov ANT0-' f NA SKFB1C. doma iz Lanišča pri Škofljici na Dolenjskem, i Njegov brat v starem kraju mi je pisal ter me prosil, da bi po-izvedel zanj. Cenjene rojake 1 prosim, ako kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali * naj njega samega opozori na ta oglas, da se sani oglasi svojemu bratu v Laniače, pošta škofiji-i r ca, Slovenija, Jugoslavia, ali pa meni: Andrew Skubic, 3618 E. ' 80. St., Cleveland, Ohio. 1 (17-19—2) želim izvedeti za svojega sina J A- - NEZA JEROV^EK. Doma je iz 1 I^ahovČ št. 28: na Gorenjskem.; Nahaja se 2e dve leti v italjan-! akem ujetništvu. P.-osim cenjene rojake, ako je kateremu kaj znano o njem, naj mi f^Voroči njeg«.< naslov, za kar bom zelo v h valežen ; če pa sam bere te vr-I »tiče, naj se mi oglasi ter nave-i| de svoj natančni naslov svoje-a mu očetu: John Jerovšek, Box I 1, Prvor. Huerfano Co., Colo - L*. S. America. (11-17—2) . - — II f NAZNANILO. I Z žalostnim srcem naznanjam i smrt mojega brata JOŽETA DROBNI6. i Riijni je šel zdrav in vesel na . delo dne 2. februarja v Spruee u Mine No. 4. Ncsre«*a jc hotela, da i ga je kara zadela in tako poško-1 dovala. da je še tisti nas za vedno zapustil. Pogreb se je vršil dne 5. februarja iz cerkve - sv. Družine na pokopališče v Eve- - let hn, Minn. ,, Ranjki je bil rojen leta 1872 .v -\M»U vav kt. \A. tara St. J ur pri '.j firo«iipljem na Dolenjskem. Tuli kaj zapušča soprogo in osem ne- - dorastlih otrok, 3 sine in 5 hčera, r od katerih je. najstarejša 16 let .! stara, najmlajša pa 2 leti, ter mejne žalujoeega brata, v stari do- -jUKrvini pa enega brata in eno se-i, atro. i; lisbka naj mu bo ameriška zem-ilj>a, v miru naj počiva! mak Drota flh, žalujoči brat. " jP. O. Box 132, - -Calumet, Minn. t I NAZNANILO IN ZAHVALA, j Tuznim in žalostnim srcem naznanjam vseni znancem in prija-' teijem, da je moj ljubi brat JAKOB 6KEEL kratki in mučni bolezni vsled j icžk*h ran preminul dne 8. febru-: arja 1920 ob 11. zvečer v starosti! 39 let. Pokojni je bil rojen v vasi Do-j ~ bee ua Notranjskem. V Ameriki je bival 13 let. Tukaj zapušča rne-j ne. žalujočega brata in mojo so-| progo, svojo svakinjo, v stari do-j nt o vin i pa enega brata in dve! sestri. Zahvalim se vsem tistim, kateri s:c prišli ob času žalosti na moj dom in mc tolažili, po^svoji moči! pomagali in žsl potem tudi spre-' mili na pokopališče. Hvala dru-j šivu Slovenski Delavec št. 85, ka-J ter-o mi je priskočilo na pomoč vi-časn velike žalosti; ravno tako iz-(> rekam srčno hvalo članom in čla^. nicam društva sv. Roka, katerega! č.lan je bil pokojni moj brat. ! Pogreb sc je vrši dne 11. febr. j ob pol 12. na katoliško pokopa-' .lisce v Republic, Pa., pri veliki j vdeležbi pogrebcev. Ti pa, nepo- j zabljeni brat Jakob, v mirti poči-i , vaj in lahka naj ti bo ameriška gruda. 0»:al mi boš v spominu/ dokler tudi .iaz ne odidem tja, od- . ikr^ler nI povratka. Žalujoči ostali: • Jernej &kerl, brat. Neža Skefl, svakinja. P O. Box 126. Allison, Pa.; V starem kraju: en brat in dve sestri. . _(16-17—2) ; ,1 i;— 1 NAZNANILO IN ZAHVALA, j j Tem potom naznanjamo vsem i ; rojakom in znancem po širni A-» jiiieriki, da je dne 31. januarja po( j kratki in mučni bolezni mirno vi S Gospodu zaspal naš brat j ANTON MIKTELJ. Rojen jc bil dne 21. januarja 1. -,1888 v va.si Zapuže, fara Boštjan ■ iob Savi. V Ameriki zapušča dva brata in eno sestro, v starem kraju t pa dve sestri hi enega brata. Po-: ^ ko j ni je bil blagega in mirnega; i značaja ter priljubljen v eeli oko-' ; lici. , Tem potc-n se zahvaljujemo ! vsem rojakom za mnogobrojni ob-lk-k v hiši žalosti ter vsem onim, kij i [so ga spremili k večnemu počitku, j f Bodi mu lahka ameriška zem-j *.ljica! /alujoči ostali: ti Alojzij in Martn Mirtelj, brata! ! Ana Mrtelj, sestra, t N'- Randall, Cleveland. Ohio,' i dne S. februarja 1920. i ,1 (16-17—2)_; (■■■■HHiHHBHHl t *! NAZNANILO IN ZAHVALA. ! 'i ; [.» Potrtega area naznanjamo so-! -iroilnikom, prijateljem in znancem* i-jširom Amerike in stare domovine,! j j da je neizprosna sm.t pretrgala ; i j nit žvljenja dne 9. februarja poj > j kratki in mučni bolezni naši ne- - pozabni hčerki oziroma sestrici EDITH JENKO. ► i Zbolela je pred tednom dni za c | pljučnico, kateri bolezni je tudi [podlegla. Pogreb se je vrnil dne ) j 10. februarja s katoliškimi obredi. Rojena je bila v Pueblo, Colo., 'ipred sedmimi leti. j Tem potom se lepo zahval ju jejmo vsem. kateri so se vdeležili po-j i greha pokojniee. kakor tudi vsem1 i onim. kateri so nam kaj pomagali, za časa njene bolezni. Posebno se a pa zahvaljujemo Mr. in Mrs. e John Cerm, Mr. in Mrs. Joe Kralj, i Mrs. Mesojedec, Mr. in Mrs. Fr. - Brajda in Mrs. Sterle. Prisrčna ' hvala tudi vsem darovalcem kras-r n"h vencev, kateri so bili poslani e od Mr. in Mrs. Jernej Zdravje. J e Mr. in Mrs. John Germ. Mr. in -IMrs. Frank Brajda, Steve Sepesi. iter Mr. in Mrs. Anthony Zakrajrj * ^e'c. Lepa hvala tudi vsem onim.' i V v stv priaVv Vrnp\t m \\ so ču\\ i- vred z 7fam!. Torej vsem skupaj. - še enkrat prisrčna zahvala! j Tebfi. ljubljena hčerka, pa naj t sveti .nebeška hu* in v miru poči- - vaj! h, ^uliiinrr n«t||i;. John Jenko, oče. j Urinla Janko, mati. - Mary, John,. Rudolph, Adolph, j Nellie, Uwrbm in Frask Jenko, i bratje m sest j e. | • [Ščem svojega brata ANTONA TIRENGAR, doma iz StražiŠča pri Kranju. Ce kdo rojakov ve za njega, naj mi naznani, za kar mu bom zelo hvaležna, ali če bi sam bral ta oglas, na.j se mi javi, ker mu imam sporočiti več zelo važnih stvari. Moj naslov: Mrs. Mary Verbek, 119S Lake Avenue, Whiting, Ind ana. (17-1S—2) Rad bi izvedel za mojega bratranca FRANKA MIHHLR\ Doma j»> iz Podpreske št. 17. Nisem več slišal 5 let, kje se nahaja, sedaj sem pa cul, da je v Cleve-. landu, Ohio. Prosim cenjene rojake, če je kateremu znan nje t gov naslov, da mi blagovoli naznaniti, ali ako sam bero te vr stiee, naj se mi oglasi. — Joe 1 Penter, Kingsville, W. Va. ^ (17-18—2) k --i iNIžie podpisani iščem mojega pri- ' jatelja MIHAELA MUŠIČ. do-j ma iz Tanče gore št. 9, Jugoslavija. Sl .šal sem, da jc v Sibi-\ riji. Prosim cenjene rojake, če j ltdo ve za njega, naj mi naznani j njegov naslov, če pa sam bere i te vrstice, naj sc oglasi na moj naslov: George Puhek, Box 70: Frederickstown. Pa.. F. S. Ame-| i rica. (17-18—2) R.i I vat i samo Slovenci, ki spadajo se-.Idaj pod Italijo. j Vožnja stane v tre jem razredu !$ 100.00. l A V drugem razredu $175.00. 1 . I » Kdor želi s tem parnikom pot o-j . vati, naj pride ti i dni pred odho- . dom parnika na naš naslov, da: zamoremo pravočasno preskrbeti; -j pot ne li*te. J TVRDKA »ANK SAKSER, : 82 Cortlandt St., New York. N. 7.J lt ____ - . / Cosulich Line Direktna pot na 6r$Vo i.i y Trst Pamlk President Wilson oclplnje 6. mana Parnik Argentina odpluje « :<0. mana Pirnlkl odplujcjo od pomola T. O* vtnotju 41. ulic«. Bo. Brooklyn Za cen« In drug« Informacij« M obrnit« n« PHELPS BROTHERS & CO. PatMng«r D*partm«nt 4 Weal Street New Yacfc MtaMMMMMHHHi ISC£AL DOBRE DOGA&JE. IMaOam visoke cene In imam nnjholJ nI v Texas. Napravite Lahko dvakrat toliko kot pa dii£je v moCrirJlh. ker ne morete delati več dal po vsakem «le*Ju. Moj »p« Je na vUokem Iji nikdar priplavijen. .Ma* Fleischer,2.18 Lewis SC, Memphis. Teno. 241 Kje je HL\.VK M1JIIA ? Doma je iz Bukov!ee. Pri meni ima dva pisma od matere iz starega kraja. Prosim jra. da se mi javi takoj. ker .ic zanj nekaj zelo vnž-neea. — TonKlemen^ii, Itn* i SI.'., Emporium, Pa. (16-17—2) | PISMA IZ STAREGA KRAJA imajo v našem umdu aledeet: -- 1 JOŽEP GORNIK od lene i* Martinjaka. Svojefa-mo je bil v Olevelandu, Ohio, na East r»r». st. ! ALOJZIJA MIKLlO. omožena SMITII, od svoje hčere Antonije iz Drage, •j ANA POJE od Franjice ZbaA-nik iz C'abra. Svojex}asno je bila | na 212 Graliam Ave., Brooklyn, r N. Y. l' LOUIS MODERC od Giovanni i Moderc iz Gorice ter od brata in - svaka. i' JOHN G ALT AN od Mijo Ceti- - na iz Petrinja na llrratskem. FRANK GABRENJA od Fran . čiške Gabrenja iz Martinjaka. ANDREJ ŠTEFANIČ oTiimaai.