Causative constructions in Japanese and Slovene

angleški

2006

letnik 46, številka 1

jezikoslovje    slovenščina    japonščina    primerjalna analiza

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Medtem ko v japonščini obstaja produktivni vzročniški morfem -(s)ase-, ki se doda nevzročniškemu glagolu za izpeljavo vzročniškega, slovenščina ne razpolaga s čim podobnim, ki bi ustrezalo japonskemu morfemu. Članek najprej tipološko povzema vzročniške zgradbe, nato na osnovi korpusa modernih literarnih besedil primerja vzročniške izraze v japonščini in slovenščini. Japonščina dobro označuje in ločuje živost aktantov, kar je delno potrdil tukaj obravnavani korpus. Več kot 80 % vzročniških izrazov v japonskem korpusu(z vzročniškim morfemom -(s)ase- ali z vzročniškim glagolom s -s-) spremlja človeški aktant (oz. povzročitelj) in pogosto sta oba člena, tj. povzročitelj kot tudi vzročno vplivano, živo bitje oz. človek. Našlo se je tudi nekaj primerov, pri katerih je aktant neživ (manj kot 20 %). Večina japonskih izrazov z vzročniškim morfemom in s človeškim aktantom ima v slovenščini svojo ustreznico v zgradbah s prehodnim glagolom (54 %) ali z analitično zgradbo dveh glagolov (16 %). Primerov predložnomorfemskih glagolovpo hipotetičnem pričakovanju v obravnavanem korpusu ni bilo. Nadaljnjedelo na področju protistave japonskih in slovenskih vzročniških zgradb zahteva širši oz. obsežnejši pregled semantike vzročniškosti in predvsem z večjimi korpusi.

10.06.2016