C ena VSO din Mrliški ogledniki V delu evropskega časopisja, pa tudi Pri nas, kjer vidijo nekateri svojo najvišjo nalogo v tem, da posnemajo in presajajo politične usmeritve, ki so lahko za naš narod pogubne, smo brali že nešteto duhovitih nekrologov na najrazličnejše politične nazore in usmeritve, ki »nimajo yeč življenske sile in eksistenčne upravičenosti«, ki »so se že davno preživele«, saj »razen svojih generalov, ki živijo od zapeljevanja ljudstva, nimajo več nobenih Pristašev«. S točnostjo in vestnostjo mrliškega oglednika vam takle novinar obširno in v sijajnem, bleščečem slogu z navdušeno kretnjo vidca in preroka pokaže vse značilne znake smrti in razkroja, dokaže vam, da na primer demokracija, ali socializem, ali slovanska vzajemnost, ali katerakoli politična oziroma druž oena usmeritev že davno ne živi več, am-Pak da se je umaknila novemu pojmovanju sveta, ki mu beseda »svoboda« ne pomenja nič drugega kakor frazo in ki je na mesto neodgovornih zapeljivcev ljudstva postavil edino pravilno načelo discipline in osebne odgovornosti, ki seveda ve!ja le navzgor k predpostavljenim, ne Pa pred ljudstvom, ki ga je mogoče tako naglo preusmeriti Preprost čitatelj, ki čita tak članek, se rUši pod težo učenih dokazov, saj je vse tako jasno kot beli dan. Moj bog, saj se je treba samo ozreti okoli sebe, ali ne nudi naša poltično sodobnost dan na dan dovolj jasnih dokazov. Kctor še danes veruje v življenjsko silo takih političnih usmeritev, ali ni to revček, ki se s sedanjostjo ne more sprijazniti in še vedno živi v Pravljičnem svetu kraljevičev, ki rešujejo Trnjulčice? In vendar imajo vsi ti strokovnjaški izvidi veliko napako. Ti mrtliški ogledniki, ^ presojajo vse iz ozkih dnevnih vidikov, ne upoštevajo, da za vse te usmeritve trenuten poraz ali umik pred silo še dolgo ne pomenja smrti. Če bi tak novinar recimo živel pred tisoč in toliko leti ter bi recimo urejeval peronov »Uradni list« bi v kakem duhovitem uvodniku prav tako kakor danes napisal: »Zadnje ostre odredbe, ki jih je izdala vlada proti protidržavnim elementom, Proti kristjanom, so zadale krščanstvu snirtni udarec. Modra Neronova vlada je natrla krščanstvo že v kali. Krščanstvo je mrtvo. Treba se je samo ozreti po našem Političnem in javnem življenju. Kateri resni politik in sploh kateri ugledni rimski nteščan še priznava krščanstvo kot javen faktor? Teh nekaj hlapcev in dekel, ki se se skriva pred lučjo in ki se luči boji, bo |nodra Neronova vlada kmalu likvidirala. Krščanstvo je doživelo popolen bankrot, ?aj nima nobenih voditeljev več. Vsi škofij so pred sodiščem in čakajo zasluženo kazen«. Tako bi pisal naš novinar v Ne-r°novem času in ljudje bi se trli pred časopisnimi kioski (er bi kupovali list in bi s.e čudili državniški modrosti vlade in politični dalekovidnosti novinarja, ki bi do- gotovo kako visoko odlikovanje. t Toda saj ni treba iti tako daleč nazaj v zgodovini, če hočemo pokazati, kako s° se taki mrliški ogledniki motili, ki so Proglašali za mrtve ideje in miselnosti, ki s° te oglednike za stoletja preživele. Da Namerno samo majhen primer iz nemške zgodovine. Ko je Bismarck ukinil socialrto demokratsko stranko so se nekateri kar zasopli od samega zatrjevanja, da je socialna demokracija mrtva; kje so sedaj? Komaj, da še kdo ve za njih 'mena! Ali Pa. če vzamemo kak avstrijsk' časopis iz '■ 1908. in naprej. Kako smešni so napadi na Kramafa in druge češke politike in njih Zatrjevanje o večnosti Habsburžanov! O dmokraciji in diktaturi se je že silno Veliko napisalo. Eno prednost demokrate pred diktaturo pa so doslej še mnogo Premalo Doudarjali čeprav jo morajo pri-znati, m d' najhuiš’ sovražniki demokracije. Demokracija je bila nosebno v zadnjem času že neštetokrat poražena. Neštetokrat «o jo Že nrofrlasili za mrtvo. V ■ nnn-ji ;n na Kitni^kem se vrsti, tako radi Poudarjajo sovražniki demokracije, poraz # Svoboda odpira narodu oči. Kralj Peter I. Uiedniitvo (n uprava: Maribor, Kopališka ul. t . Tal. IH7 . liha J a vtako sobota Volfa letno U din, polletno It din, četrtletno 9 din, n Inozemstvo letno M din Rokopisi se no vračajo - Poit. jek. rai. 11.717 Mariborske tiskarne d. d. Maribor Oglasi po ceniku T eme/ji narodne vzgoie Na velikem učiteljskem zborovanju v Mariboru je prav živo in temrljito obdelal to temo g. prof. šedivy. Ker je vprašanje zelo aktualno, bomo v kratkih potezah prikazali bistvene misli iz predavanja. Narod ni samo jezikovna skupnost, mar več je organizem, živo bitje z neštetimi željami in hotenji, če hočemo oču vati narodu jezik in narodno zavest, moramo ohranjevati močno življenje v njem. Na osnovi življenske moči raste narodna kultura, brez katere narod propade. Zato je potrebno negovanje kulture pri slovenskem narodu. Instinkt za kulturo nosi ljudstvo v sebi. (Fara na primer visoko ceni svoje zaslužne ljudi, ki so za narod kaj ustvarili.) Potrebna pa je gojitev vseh pozitivnih klic. ki jih nosi človek v sebi, tako da bo rastla umska, srčna in materialna kultura. Le močno umsko razviti člani naroda, bodo mogli ustvarjati dobrine. Samo človek s srčno kulturo bo imel smisel za pravično in dobro, ter bo sposoben že v kali zatreti vsakršno, še tako majhno korupcijsko željo v sebi. Narodu pa je potrebna tudi materialna kultura. Da je temu tako, smo Slovenci že težko občutili, ko smo radi pomanjkanja izobraženega in gmotno dobro situiranega meščanskega stanu morali izgubiti Kroško. Danes pa nam primanjkuje sposobne inteligence, dobro stoječih kmečkih gospodarskih obratov in v osnovnih zahtevah sadovolje nega delavstva, radi česar nimamo prepotrebne narodne samozavesti. Pogrešamo tudi solidne znanstvenike, ki bi nam mogli dajati trdne osnove za gradnjo narodne kulture. Za pravilno vzgojo naše mladine je v prvi vrsti potrebno, da spozna otrok svojo domačijo, od koder se širi njegov spoznavni krog na celotno področje, kjer biva njegov narod in v vsa kulturna območja. Posebno važen je vzgojni pomen poznavanja narodne zgodovine. Slovenci nismo imeli nikdar velike politične zgodovine, ne lastne države in podobnih atributov, ki delajo po današnjih pojmih 7go-dovino te ali one zajednice na moč blestečo. Mi smo v svoji pohlevnosti vedno gvorili le o onih, ki so nam vladali, poveličevali smo tujo »slavno« zgodovino. Zato je potrebno, da s to tradicijo prekinemo enkrat za vselej! V bodoče bo tre ba postavljati na prvo mesto obravnavanje preteklosti našega naroda, ki je obstajala v borbi za prostor na soncu, za kos kruha, za svoj jezik, običaje in sploh za vse dobrine, ki jih premogel slovenski narod. Naša mladina in sploh vsak član slovenske narodne zajednice mora spoznati našo zgodovino, kajti tisti, ki jo bo poznat, se bo težko ločil od svojegi naroda. Od ljubezni do prednikov v doma- čiji. pa vse tja k ljubezni do velikih narodnih mož, naj gre spoznavanje zgodovinskega razvoja. Lep vzgled za vzgojo svoje mladine nam dajejo Bolgari, kjer proslavi vsako leto vsaka šola po enega zaslužnega narodnega moža, o katerem se temeljito pouči, tako da se vzbudijo zanj simpatije in, da ostane v spominu. Toda ti možje iz bolgarske preteklosti niso morda kakšni bankirji, ali kaj sličnega, torej ljudje, ki premnogokrat delov nemu ljudstvu več škodijo kot koristijo, marveč so to odločni delavci na polju kulturnih pridobitev. Tudi pri Čehih se lahko marsičesa naučimo. Pri njih imajo mladina, delavec, kmet in drugi možnost seznaniti se s preteklostjo češkega naroda in pogledati v one čase, ko je bila češka tako močna, da se je reklo: Nič se ne zgodi brez volje božje in češkega naroda, češka skrbi za temeljito narodno vzgojo, za utrjevanje samozavesti in ponosa svojih državljanov. Vse polno je odličnih ustanov (knjižnice, muzeji, razstave, akademije, predavanja, filmi, gledališča itd.), ki pomagajo pri vzgoji naroda; prav temeljito pa je poskrbljeno za najmočnejše vzgojno sredstvo, za tiskano besedo, češka državna tiskarna skrbi za izdajanje cenenih knjig. Poskrbela je tudi, da so na primer Slovaki dobili vse knjige pisane v slovaškem jeziku in, da imajo zgodovinsko čitanko, obsegajočo 750 strani, ki jo je dobiti za 40 dinarjev! To je pa možno samo tam, kjer prevladuje načelo: Ljudstvo naj spozna zgodovino lastnega naroda in njegove velike može! Pri tem delu pa mora nuditi država vso svojo pomoč. Podpreti mora predvsem vzgojnike in jih materialno tako oskrbeti, da ne bb potrebno njihovo vsakodnevno pehanje za denarne drobtinice, pri čemer občutno trpi narodna vzgoja. Zavedati se moramo namreč tega, da so vzgojniki tisti, ki vzgajajo narod kot celoto, pa tudi njegove velike poedinice! Brez vzgoj nikov bi ne bilo ne na tvarnem in ne na kulturnem polju velikih mož. Našemu narodu je treba vrniti smisel za slovenske navade in običaje, ki jih ie od vojne sem izpodrinila in izmaličila tuja navlaka. Našemu narodu je potrebno več ljubezni in smisla za skupnost. Vse premalo človeško se obnašata naše ljudstvo in naša inteligenca. Pri nas se ljudje različnih nazorov napadajo prevet surovo in osebno, mesto, da bi se borili za idejo ali proti njej pošteno in odkrito. Slovenci smo že itak majhen narod; pa se sami delamo še manjše, ker gledamo vse iz žabje perspektive in s«j tepemo med seboj za oseben prestiž. Je sicer res, da borba mora biti, ali ta naj bo lepa! Zato bi morala prevladati naša malenkostna prerivanja ljubezen, ki vse zmaguje, tako da v bodočnosti ne bo pel mesto fantovskih IZ VSEBINE 1. Problem naše srednje šole. 2. O glasbenem sporedu ljubljanskega radia. 3. Skrb za duševno zaostalo in defektno deco. 4. Mladina v zadružništvu. 5. Nekaj o županu Newyorka. 6. Politični pregledi. grl nož svojo pesem, da ne bo treba obupavati nad našim živim krščanstvom, v katerem je vse preveč sovraštva! Interesi vseh Slovencev so sukpni in nas morajo združevali prav tako, kakor združujejo že nekaj stoletij i 5.000 katoliških in 65.000 protestantskih Lužiš-kih Srbov, pri katerih ni bilo zabeleženo v zadnjih 100 letih, da bi lužiški Serb ubil lužiškega Serba in, ki morajo nositi ime Lužiški Nemci! Prejasno je, da narodi, ki imajo veliko srčno, umsko in materialno kulturo ne propadejo, čeprav po sili razmer meje mnogokrat popolnoma izginejo. Ali vse to zmore samo skupna miselnost v narodu. Nadalje bi se morali začeti zavedati Slovenci, da so vse slovenske kulturne ustanove last celega naroda, ne pa morda samo kakšnih političnih strank, ali pa verskih skupin, kar opažamo pri nas posebno v društvenem življenju. Zopet so nam lahko' za vzgled Čehi, ki smatrajo vsa društva za last vseh. Zato pa je Čeh zagrizen egoist za svojo zadrugo — narod in je bila radi tega češka skupnost v bližnji preteklosti zmožna žrtvovati 100 milijonov kron za narodne zadeve! Naš narod je torej treba vzgajati v tej smeri, da bo zmožen delati za skupne narodne interese, boriti se za svoje. Toda zavedati se moramo obenem, da je treba dati temu narodu istočasno tudi že možnost za ohranjevanje življenja, kajti dejstvo je, da se človek brez kruha ne bo boril za ideale, za kulturne vrednote! Sploh pa se moramo Slovenci učiti pri ostalih slovanskih narodih, kaj je bistvo dobre narodne vzgoje, pri- kateri mora biti še poseben poudarek na tem, da je naša bodočnost v slovanski skupnosti, čeprav je zaupanje v to zadnje čase malo omajano, nas to nikakor ne sme vznemirjati, kajti vsaka velika ideja mora pretrpeti Kalvarijo, da postane potem še močnejša in učinkovitejša! Naša narodna vzgoja naj bo torej grajena na osnovi spoznanj o naših pozitivnih vrednotah in tudi napakah. Slovenski človek naj se seznanja z narodovo preteklostjo, da bo svoj, skozi stoletja trpeči narod vzljubil in, da bo mogel kritično presojati današnji njegov položaj. Skupni interesi slovenskega naroda morajo biti pri narodni vzgoji merilo za presojanje vrednosti obrazovalnih dobrin. Našemu narodu pa je treba krepiti samozavest tudi na ta način, da se obrnejo njegove oči proti celotnemu slovanskemu kolosu, ki gre z velikimi koraki boljši bodočnosti naproti. Des. SIRITE ..EDINOST «* za porazom m vendar še ni prišlo do konč nega zadnjega poraza, vedno je treba vse te sovražnike še enkrat premagati. Zdaj sl pa predstavljajmo, da bi recimo doživela avtoritarna misel takšne poraze. Pecimo, da bi bila v .Španiji ali na Kitajskem dva diktatorska režima, ki bi gradila na osebno odgovornost vodje, ki bi ga množice častile in oboževale. Kaj bi se zgodilo, če bi bil recimo branitelj Malage ali Kantona tak vodja? Izgubil bi zaupanje in vero ljudstva in stvar bi se v enem dnevu zrušila, kajti vse si lahko privošči avtoriteta, samo nobenega poraza ne prenese, kaji vsa vzgoja in vse zaupanje ljudstva je vezano samo* na ose- bo, in sicer prav na to določeno osebo, ki je ne more nihče zamenjati in nadomestiti, kajti ta oseba je le enkratna, je božji dar, ki ga sprejme narod samo enkrat v enem ali celo v več stoletjih. Demokracija pa gradi na misli, ki je nepremagljiva, kajti premagljivi so samo ljudje, posamezniki. jad. POZIV Današnji Številki prilagamo položnico. — Kdor je naročnino poravnal vsaj do konca leta, naj nakaže ustrezni znesek za naprej, ali naj položnico vroči novemu naročniku, ki ga je morda pridobil, ali jo naj shrani za prihodnje nakazilo, nikakor pa je naj ne zavrže! — Kdor pa še kaj dolguje za to leto, dobi izjemoma obenem posebno obvestile o tem, ki ga naj izvoli upoštevati! » Cenjenim zaupnikom se bomo — začenši z novim letom — nekoliko oddolžili za sodelovanje takole: Kdor ima na področju svoje pošte najmanj 10 plačujOčih naročnikov, dobiva dotlej »Edinost« brezplačno, za vsakega nadaljnjega plačujočega naročnika pa povrh še 10 odstotkov plačane naročnine v gotovini ob zaključku dotičnega poslovnega leta. Vsak zaupnik lahko vsak čas zahteva izpisek iz imenika rednih naročnikov z domačega poštnega področja. 1 Uprava »EDINOST I«, ________________________________________ Maribor, KopaliSka ulica 6. 7 dni domaiih vesti Oeneralštabni polkovnik V. Vauhnik jugoslovanski ataše v Berlinu. * Dolgoletni predsednik Slovenskega planinskega društva, odvetnik dr. Fran Tominšek, je te dni slavil čil in zdrav svojo sedemdesetletnico. * V Apačah službuje kot vodja finančne kontrole Dragan Buinjac iz Hrvatske, ki je začel službo kot preprost stražnik. V prostem času se je učil in sedaj končal pravne nauke na univerzi. Star je 34 let. Lep primer vztrajnosti in stremljenja po zboljšanju položaja! * Delavska pekarna v Mariboru je bila prodana na dražbi. Cenili so jo s stavbami vred na 840.000 dinarjev. Kupila jo je zadruga »Delavski dom« v Mariboru za polovično ceno. * Stolnica v Mariboru se temeljito popravlja. Dela se bodo nadaljevala še prihodnje leto. Tudi zvonik se bo moral popraviti. * 50-letnico obstoja praznuje v soboto Združenje slikarjev in pleskarjev v Mariboru, ki je ena najstarejših obrtniških organizacij v Mariboru. * Barakarji in vagonarji, ki so doslej stanovali ob Danjkovi ulici v Mariboru, so se te dni preselili v štiri nove zasilne hiše ob Pregljevi ulici pri sokolskem telovadišču v magdalenskem ot| dr. M^čok v onoTiejii še OQ ipf Predsednik vlade je govoril nato o dr. 7 dni po svetu □ Čehi imajo novega predsednika. Imenuje se dr, Emil Hacha in je bil doslej predsednik najvišjega sodišča. Izvolili so ga z 272 od 308 glasov. 36 glasovnic je bilo praznih. Po izvolitvi je podala vlada generala Sirovega demisijo, ki jo je predsednik sprejel in poveril sestavo nove vlade predsedniku bivše agrarne stranke Beranu, ki vodi sedaj enotno desničarsko nacionalno stranko. Zunanji minister je ostal dr. Chvalkovsky. D Največji betonski obok je bil te dni dogotovljen v Švici. Gre za železniški most pri Bernu in ima razpetine 150 m. n šaha od Irana so povabili v Berlin, da bi utrdili zveze med Iranom in Nemčijo. Listi, ki o tem povabilu poročajo, sodijo, da je to nov korak Nemčije proti vzhodu, šah se povabilu doslej še ni odzval in še ni odgovoril. □ Angleški list »News Cronicle« piše, da je Nemčija zbrala na češki meji nove čete vojaštva. Nemški uradni krogi te vesti zanikujejo kot navadno izmišljotino i;J laž. D V nekem nemškem šlezkem rudniku je 20 delavcev zasulo. Polovico so jih mrtve izkopali drugo polovico pa so pustili v jami, ker so prepričani, da so že vsi mrtvi. □ Angleški list »Times« poroča, da so ponudili bivšemu avstrijskemu kanclerju Schuschniggu svobodo, kar pa je ta odklonil, češ, da morajo z njim vred izpustiti tudi neštete njegove sodelavce, ki jih imajo zaprte. □ Soboto 3. decembra je vsem Židom v Nemčiji prepovedano stopiti na cesto, ker bi že njih prisotnost mogla Arijce, ki slavijo dan narodne solidarnosti, žaliti □ Vodja rumunskih fašistov Codreanu je postal žrtev svojih lastnih pristašev. Ker so se v zadnjem času množili razni atentati in druga teroristična dejanja pristašev razpuščene železne garde in ker so oblasti predvidevale, da bodo hoteli gardisti osvoboditi svojega vodjo, so ga hoteli prepeljati v noči od ponedeljka na torek v bolj varno zavetišče v okolici Bukarešte. Toda ekspedicijo, v kateri je bilo še trinajst Codreanujevih pajdašev, so gardisti napadli. Codreanu in njegovi pajdaši so se hoteli pridružiti napadalcem, toda stražniki so jih po strogih predpisih. ki jih imaio za take slučaje, ustrelili. Codreanu, ki je bil že od 1922. leta vodja fašistične stranke, je imel na vesti že več političnih umorov, ki jih je naročal svojim pristašem, a nikoli mu oblasti niso mogle do živega. Deloma tudi niso hotele iz strahu pred maščevanjem, šele sedanja vlada pod vodstvom patriarha Cristea ga je dala zapreti in obsod;ti na 10 let ječe. S smrtjo Codreanuja ie bila zadeta tudi politika, ki so jo podpirale tuie velesile v Rmnuniji. □ Tritnotomo letalo »Kondor« ie orele-tetelo 14.600 km od Berl!na do Tokiia v 46 urah in 43 minutah ter tako postavilo zopet nov rekord. * Viško gostinsko šolo, prvo te vrste v Jugoslaviji, so te dni otvorili v lepe® poslopju v Beogradu. * 120 let živela. V Gračanici v Bosn' je te dni umrla menda najstarejša žena Jugoslavije. Bilo ji je 120 let. Mačkovi vojski ter zlasti naglasil svoje začudenje, kako morejo biti na listi dr. Mačka Peter živkovič, Bogoljub Jevtič in Velja Popovič. Kaj s temi ljudmi hoče rešiti dr. Maček hrvaško vprašanje, je P° pravici vprašal dr. Spaho. Tako imate na eni strani našo listo s programom in voditelji, ki jih poznate, na drugi strani pa neko mozaik-Iisto, ki Je sestavljena iz raznih skupin in ki je brez skupnega programa. Zato tudi upam, da za vas 11. decembra odločitev ne bo težka.« Problem naše srednje šole Čezdalje bolj pereč problem v našem narodovem življenju je vprašanje srednji* šole.4,Tožbe proti srednji šoli se množijo z dneva v dan. Starši tožijo, da ni pravice v šoli, da so njihovi otroci preobremenjeni z delom, da jih čola ničesar ne nauči za življenje, štiri jezike se osem let uče, da na koncu ne znajo niti govoriti v tistih jezikih, da ne znajo brez pomoči sestaviti navadne prošnje. In še za tako znanje jim je bilo treba pomagati doma, ker dijaki le s težka zmo rejo vso snov. Razredi so prenapolnjeni, dopoldanski in popoldanski pouk v istih prostorih ob nezadostnem zračenju je nezdrav za do-raščajočo mladino, pravijo zdravniki. Zaradi preobremenjenosti š*»S3W£si^u = tsSstšeae je postala nervoznost prava množična bolezen. Mi nismo krivi, pravijo profesorji. Preobremenjeni smo z delom, razredi so prenapolnjeni, tako, da posamezniku ne moremo posvetiti posebne pažnje. Veže nas učni načrt, zakon ... Srednja šola je zastarela, z razvojem časa je šla le tako. da je grmadila »učno snov«, pravijo pedagogi. Tretjina učne snovi je nepotreben in neploden balast, ki mladino le obremenjuje. Predmeti ni- majo prave medsebojne zveze, podajanje preabstraktno. - In mladina gara. To kar ne zmore obide s špekulacijo in goljufijo, z delom in zvijačo stremi za dobrim uspehom. Tožbe se množe. In vsi prizadeti so se že oglasili. Problem srednje šole sili v ospredje in terja reforme, terja globoke, dalekosežne reforme ne pa le površnega retuširanja. Nove, higijenične stavbe, zmanjšanje števila učencev po razredih, povečanje števila učnih moči, izboljšanje njih materialnega stanja, odstranitev balasta iz učnih predmetov, približanje pred metov k dejanskim zahtevam življenja, sodobnejšo metodiko in didaktiko, upoštevanje vzgojnih načel in postopkov, i ' Hiiiiiin' ju!U ,;v i)i utiiisiBiTai tnli t ii1 . ivlllT.ilfu tivs \ t vvutlii in drugega več. Samo taka reforma, ki bi odstranila vsa bolna mesta v srednji šoli, bi prinesla nekaj uspeha. čas je že, da se merodajni faktorji ob sodelovanju vseh prizadetih (od pedagogov do staršev) lotijo reševanja tega problema, če hočemo narodu zdravega, klenega in za življenjske naloge sposobnega inteligenčnega naraščaja. Skrb za duševno zaostalo in delektno dec o Tedensko znalo Čudna konjunktura samskih Arijcev V mnogih deželah preganjajo Žide. So celo dežele, kjer jim odvzemajo imetje in jih preženejo preko državne meje. Po vsem svetu pa so tudi arijci, ki hočejo pomagati israelitom (Židom). Ta »pomoč« pa je včasih kaj čudna. Če v teh dneh pogledamo med male oglase nemškega časopisja, ki izhaja v Pragi in drugod izven Rajha, najdemo pod rubriko ženitnih ponudb oglase, ki so pač edinstveni v zgodovini človeštva. »Arijec, samski, petdesetletnik, inteligenten, Čeh, govori nemški; poroči inteligentno Izraelitko. Poudnbe pod »Zvestoba . . »Arijec, čeh, tridesetletnik, poroči gospodično katerekoli vere, da si ustvari eksjstenco. Dopisi pod »500.000 ...«. Ta dva oglasa sta iz iste številke Pra-ger Tagblatta in take oglase lahko beremo skoro vsak dan. Med temi oglasi pa najdemo tudi sodržavljane. V isti številki imenovanega lista beremo: »Jugoslovan, rim. kat., 25 let star, išče za zakonsko dru žico izraelitsko dekle ali mlado vdovo. Do pisi s fotografijo in pogoji . . , Zagreb.« Mnogo takih oglasov bi še mogli navesti. Pa naj še kdo reče, da arijci niso plemeniti ljudje! Celo z Židinjami se po-foče, da jim pomagajo iz stiske. Ali pa je to le izkoriščanje stiske preganjanega človeka in želja po rešitvi eksistenčnega vprašanja z denarjem židovskih deklet? Kdo ve? Po številu oglasov bi pač mogli soditi, da gre za posebno vrsto prav cvetoče konjunkture za arijske samce, konjunktura, ki jo je povzročila — rasna zagrizenost . . . ant. švicarske male In velike skrbi V Švici je v zadnjem tednu nastalo precejšnje razburjenje, ki se kljub omalovaževanju nekaterih listov v Evropi noče prav pomiriti. Sicer pa je zadeva na videz res malenkostna, toda Švicarji, posebno švicarski študentje ne poznajo šal. V avli berlinske univerze je visel oglasni listek, ki je pozival politično delavne (»po litisch einsatzbereite«) študente, da se vpišejo na švicarskih univerzah. Potrebna denarna sredstva bodo dobili, čim se bodo oblasti prepričale o njihovi zanesljivosti in spretnosti. Bog ve, kako so na švicarskih univerzah izvedeli za vsebino tega listka, dejstvo je samo, da so študentje zagnali velik hrup- Del evropskega časopisja je sereda prepričan, da povsem neupravičeno, študentje pa so se vprašali. kakšna bi mogla biti politična delavnost nemških študentov v Švici in kaj "^ajo taki študentje v Švici iskati. Naredi so prošnjo na rektorat in na oblasti, da tem »politično delavnim« Nemcem Prepovedo prihod v Švico posebno pa vPis na univerzo. Toda Švicarji so postali nezaupni. V časopisju so objavili ponatis iz izvestij Nemškega zunanjega instituta v Stuttgartu, (majska številka), kjer se ta lojal-"ost kaže v prav posebni luči. Nek ^urmbannfUhrer« avstrijske legije po jnienu Triska je objavil zanimivo poroči- o pogumu in junaštvih nemških študen-?v v Avstriji. Pokazal je, kako so se zna-11 Skrivati v ilegalnosti, kako so varali Policijo in kako so pred očmi Schuschni-8a, ki tedaj še ni bil kancler, ampak sa-£o minister, imeli prepovedan tabor na koroškem v Ribnici ob Vrbskem jezeru. I Vdi ti šudentie so radi poudarjali svojo 'Pjalnost in pokornost zakonom. „ Zanimivo je, da je približno ob istem casii izSla v švicarskih listih tudi zelo ?stra kritika nemškega »Dirndla«, ki ga le treba na vsak način nadomestiti s pra-v° švicarsko narodno nošo. švicarske žc-n£ nai ne nas’edajo propagandi, ki izko-r's?a Ct?|0 modo v svoje nečedne namene. Tud, nam ne b* škodovalo nekaj švi-1 '•t‘’rske odločnosti in pazljivosti. Narodno eS??c>n?l?ite Tudi pri nas se mnogo dela na narod-n° obrambnem delu. Morda še vedno predalo, bo reke! kdo. Kot primer bo postaji. kaj delajo sosedje. Tagespošta od 26. av'g. (torei že precei stara) opisuje tabor Jamških deklet na Koroškem blizu Velikovca takole (piše neko dekle samo): *'grale smo se z otroki in jim pele nem-**e pesmi; silile smo (wir zwangen) Iju-ui. katerih občevalni jezik je slovensk' (das Windische), da bi govorili z nami nemški«. Ta dekleta so bila gotovo po svarjena, ker so kršila lepo naročMo svojega Fllhrt-ria, ki pravi, da nacionalni socializem r»o pozna germanizacije, ampak da kakor svojo lastno narodnost snoštui" tudi narodnost drugih Ko se ?e po svetovni vojni obrn i človek k človeku in mu priznal prvenstvo pred vsem drugim, se je spomnila človeška družb«: bolj kot kdaj koli prej onih svojih članov, ki so duševno ali telesno pomanjkljivo razviti. Družba je začela skrbeti za te reveže, da jim pomore pri razvoju in jim omogoči uporabo vsaj tistih sil in zmožnosti, ki jih imajo. Na tak način naj se jim da prilika, uvrstiti se med koristne člane človeške družbe. Tudi pri Slovencih je šele po prevratu dobila skrb za telesne in duševne pohabljence večji razmah, kajti predvojne razmere tega specialnega šolstva so bile revna slika brige oblastnikov-za manjvreden narod. Leta 1918. smo imeli v Ljubljani in v Mariboru vsega 5 organiziranih pomožnih oddelkov na ljudskih šolah. Kakor povsod, tako je tudi tukaj morala sprožiti delovanje privatna požrtvovalnost in iniciativnost, ki je končno vzpodbudila poklicane, da so začeli skrbeti za duš. zaostalo deco in širiti pomožno šolstvo. Tako je že leto dni po prevratu bila ustanovljena v Ljubljani samostojna »Trirazredna pomožna šola«, ki je postopoma pridobivala oddelek za oddelkom, tako, da jih ima danes sedem. V Mariboru je nastala petrazredna pomožna šola šele leta 1925.; danes ima že osem oddelkov. Do I. 193. je skrbel za pomožno šolstvo oddelek za osnovne šole pri prosvetni oblasti, vsled česar je tozadevno skrbstvo slabo napredovalo, šele ko je bil organiziran 1. 1930. pri prosvetnem ministrstvu poseben referat, čigar referent je postal g. Anton Skala, se je pomožno šolstvo v Sloveniji močno razmahnilo. ’ Tako imamo danes sledeče pomožne šole in oddelke: Ljubljansko področje; Samostojna pomožna šola (7 odd.) in zavetišče sv. Jožefa (2 odd.) v Ljubljani; pomožni oddelki pri osnovnih šolah Ljubljana-Moste (2), Ljubljana-Vič (1), št. Vid n. Ljubljano (dovoljen, a ne obstoja!), Ljublja-na-Zgounja šiška (1), Devica Mar. v Polju (1). Mariborsko področje: Samostojna pomožna šola v Mariboru (8 oddelkov); pomožni oddelki pri osnovnih šolah Trbovlje (2), Celje (2), šoštanj (1), Murska Sobota (brez učne moči), Kozje in Šmarje pri Jelšah (oboje brez učne moči), '.aško (1) in Rogaška Slatina (1). Skupno je torej 35 pomožnih oddelkov. Učencev ie 416, od teh 257 dečkov in 159 deklic. To deco poučuje 36 učnih moči, med katerimi jih ima 24 strokovni izpit, dočlni so ostali hospitanti. Vprašanje 'strokovnih moči je pri tem Cnec;a'nem šolstvu silno delikatno. Tega so se ohlasti zavedale in so ustanovile z uredho o Višji pedagoški šoli (19361 odsek za usposabljanje stokovnega učiteljstva za pomožne šole. Vendar pa mora □ Splošna stavka, ki so jo proglasile združene delavske ''rganizaciie za sredo je le deloma uspela. Minis^ki predsednik Daladier si je z mobilizacijo delavcev v javnih podjetjih zagotovil vse iavno poslovanje. to je promet in druge pomembne panoge. V industriji je bila stavka skoro iti naše stremljenje glede tega še dalje in nam mora biti smoter univerzitetna strokovna izobrazba. Vsekakor je razveseljiv razvoj pomožnih oddelkov v Sloveniji, čeprav je nekaj ostalo samo na papirju. Kljub temu naglemu skoku, pa smo prav za prav šele pri začetkih pomožnega šolstva, o čemer nam bodo dale najvernejšo sliko številke, nabrane v uradni statistiki iz 1. 1930-31. Po tej statistiki je: Slaboumne dece, izločene ob vpisu iz osnovne šole po § 58. zak. o nar. šolah 926, slabo nadarjene dece, ki je ponavljala L razred osnovne šole 2 leti — 4144, 3 leta — 906 in 4 leta — 464, slabo nadarjene dece, ki je ponavljala I. in II. razred osnovne šole 3 leta — 2778, 4 leta — 1592, 5 in več let 676. V pomožne oddelke spadajo vsi učenci, ki radi manjnadarjenosti ponavljajo dve ali več let 1. in 2. razred osnovne šole. Teh učencev bi bilo po uradni statistik; samo iz prvega razreda osnovne šole 5513, dočim jih obiskuje danes pomožne šole in oddelke vsega 416. Z ozirom na navedeno nikakor ni pretirana zahteva, da se ustanove v vseh večjih krajih samostojne pomožne šole, v manjših krajih, kjer je to potrebno, pa pomožni oddelki pri osnovnih šolah. To velja za slabo nadarjene. Slaboumni otroci (po statistiki jih je 926) pa bi morali imeti posebno oskrbo in vzgojo, radi česar bi bilo potrebno ustanoviti v vsakem sreskem centru internatsko urejen zavod. Ko bo vse to izvršeno, bo bodo imeli učitelji teh šol zasiguran gmotni položaj in, ko bo pri banski upravi tozadeven poseben referat, takrat bomo lahko rekli, da je slovensko pomožno šolstvo vzorno urejeno. Tudi skrbi za defektno deco bo treba posvečati v bodoče več pažnje. V Ljubljani obstoja banovinska gluhonemnica, ki je vzorno urejena; je pa žal mnogo pretesna, saj je bilo letos sprejetih od 57 prošnjikov samo 15 otrok! Tudi zavod za slepo deco v Kočevju ne odgovarja po velikosti potrebam cele Slovenije, ker more tamkaj uživati vzgojo in pouk le 30 otrok! Zelo zanemarjeno pa je pri nas skrbstvo za moralno ogroženo mladino. »Banovinsko deško vzgajališče« na Selu pri Ljubljani in pa »Zavod za poboljševanje mlajših mladoletnikov« v jetnišnici okrožnega sodišča v Ljubljani sta pač mnogo preskromni ustanovi, saj lahko oskrbujeta vsaka le po 50 gojencev, če upoštevamo, da Število takih mladoletnikov stalno narašča, kajti po celi Sloveniji je vse polno otrok, ki nimajo ne doma, ne strehe, ne hrane, a kaj šele pravilno vzgojo, potem se moramo z vso resnostjo ustaviti pri problemu skrbstva za moralno ogroženo mladino in enkrat temeljito načeti ledino, ki nam nikakor ni v čast! Er. popolna. Posebno kovinarji so skoro vsi ostali doma. Ministrski predati k jier smatra bitko za dobljeno V 'emur mu posebno nemški listi ?.?‘n"> če- stitajo. □ V angleškem parlamentu i.- nastala zelo zanimiva debata o britansko-nem-1 Lista združene opozicije Na dr. Mačkovi listi, ki jo je kasači j sko sodišče v Beogradu v soboto potrdilo, kandidirajo v Sloveniji: Celje: 1. mag. Gradišnik (SZO), 2. Ivan Prekoršek ;JNS), njegov namestnik je soc. Jeram, Dol. Lendava: 1. Miško Kranjec (SZO), 2. Mukvič Rudolf (JNS), 3. Ljudevit Se-czy (staroradikal), Gornji Grad: 1. Franjo Papeš (SZO), 2. Anton žeželj (JNS), Slov. Konjjce: 1. Daniel Omerzu (SZO), 2. Bruderman Leopold (JNS), 3. Žagar Ciril (?), Ljutomer: L Kores Martin (SZO), 2. Mirko Bujan (b. HSS), 3. Fr. Skuhala (JNS), Maribor 1. b.: 1. dr. Vekoslav Kukovec in Stanislav Lubienski (SZO), 2. dr. Reisman (soc.) in dr. Vauhnik (JNS), Maribor d. b.; 1. Martin Kores (SŽO), ,2. Andrej čanžek (SZO), 3. Josip Petejan (soc.), 4. dr. Otmar Pirkmajer (JNS), Mur. Sobota: 1. Miško Kranjec (SZO), 2. Talanvi Franc (b. HSS), Dravograd: Karel Doberšek (SZO), 2. Viktor Eržen (soc.), 3. Franc Barth (staroradikal) . Ptuj; 1. Jožef Lacko (SZO), 2. Martin Vindiš (JNS), 3. Anton Kolarič (1NS); Slovenjgrade« 1. Simon Blatnik (SZO), 2. Albert Puncer (JNS), njegov namestnik ie soc. Kranjc, Šmarje pri Jelšah: 1. Frane-Jevšnik (SZO), 2. inž. Jenčič (INS). 3: Franc Nei^dlv (staroradikal), Brežice: 1. Andrei Budič (SZO). 2. Krunoslav Batošič (b. HSS). 3. dr. Vekoslav Kukovec (SZO), 4. Franc Trupej (JNS), 3. Josip Petejan (soc.), Črnomelj: 1. Peter Koren (SZO), 2. Ivan Malešič (JNS), Kamnik: 1. Anton Marinček (SZO), 2. Anton Cerer (JNS). Kočevje;. 1. Ivan Tomšič (SZO). 2. Ivan Arko flNS), Kranj: 1. dr. Jakob Mohorič (SZO), 2. Tomaž Križnar (JNS), njegov namestnik soc. Baid, Krško: 1. Franc Mesojedec (SZO). 2. Krunoslav Batušič (b. HSS), 3. Milan Mravlje (JNS), Litija: 1. dr. Lončar (SZO). 2. Jurij Arh (soc.), 3. Josip Strman (1NS), Logatec: 1. dr. Lončar (SZO). 2. Franjo Tavčar (JNS), Ljubljana okolica: 1. Fran Furlan in Jo,-že Černe (SZO). 2. Franc Leskošek in Franc škranie (SZO), 3. Jurij Stanko (soc.) in Milan Mravlje- (JNS), Novo mesto: 1. Franc Špehar (SZO). 2. Robert Germ (?), 3. Ivan Horvat (b. HSS). 4. Josip Matko (INS), Radovljica: 1. dl\ Aleš Stanovnik (SZO), 2. Paval Olip (JNS), Škofja Loka: 1. Alojzij Hartman (SZO), 2 Albin Koman (JNS), 3. Karol Dolenc (staroradikal). Ljubljana mesto: 1. dr. Ivan Stanovnik in dr. Ant. Brecelj (SZO), ?. dr. Ali Kraigher in Fr. Leskošek (SZO) 3. dr. Alberet Kramer (JNS) in Celestin lelenc (soc.). Skupno torei kandidira na listi dr. Mačka v Sloveniji 77 kandidatov. Naivec kandidatov ie postavila slovenska združena opozicija (SZO) in sicer v vsefi okraiih ter še v petih okraiih naralelno. Skupno ie nienih kandidatov 36 ki so raz delieni na dr. Kukovca 14, na dr. Lončar-ia 12 in na bivšo SLS 10. Drugo naivečie število kandidatov ima JNS ki ie sklenila s socialisti pakt — skuhaj *maio 30 kandidatov. ki so razdeljeni takole: Piiclieva "-ima ima 13 l-nr^datti'' dr. Kram erieva 10 in socialist' 7. Za hiv«n HSS kandidira za staroradikale n* ^ kandidat;-. Za 2 kand:datr> n< znano, kako sta se opredelila. (Večern.ik.) Gostovanje Harry Baura in njegove gledališke družine, ki so se pretekli teden vršila v Beogradu in Zagrebu, so v vsakem pogledu uspela. Slavni Francoz, ki ga mi poznamo samo iz filma, ie priredil v vsakem mestu dve predstavi: Bernsteinovega »Samsona« in Pagnolov »Jazz«. » Pustolovščine Tom Sawyera«, tudi v slovenščino prevedeno odlično mladinsko knjigo Mark Tvvaina, so v Ameriki filmali. Film je izdelan v naravnih barvah in ga štejejo med najboljše mladinske filme na svetu. Roman Ericha Marije Reroarona »Tovariši« so Američani predelali za film in film tudi že dovršili. Remaraue, ki živi v emigraciji, prebiva seadj deloma v Hol-ly\voadu.. deloma v Švici. V nekem intervjuju je izjavi1 Remarque. da sra najbolj zanima ameriška literatura, kajti ta literatura ni delo poklicnih pisateljev, temveč liudi. ki so skorai vsi preje poskusili vse mosoče poklice in dodobra spoznali vse plasti družbe. ški gospodarski vojni. Britanski državni tajnik za trgovino Hudson je ostro kritiziral nemške metode v trgovini, imenoval jo je »nefair«. Toda tudi. Velika, Britanija pozna sedaj svojega nasprotnika in se bo z. njim bojevala z istim orožjem, kakor se sam no?lužu'c. (Radio Strasbourg.) □ V italijanskem parlamentu je prišlo ob priliki Cianovega zunanjepolitičnega ,rO'’ora o morebitnih popravah državnih mej do velikih demonstracij. Slišali so se "'kliki: »Tunis, Korzika, Djibuti, Nizza!« v francoski iavnosti je izzvalo to veliko ‘ ogorčenje. Gospodarstvo Naloge mladine v zadružništvu Ko se je sredi preteklega stoletja pojavilo v človeški družbi zadružništvo, kot’ samopomoč gospodarsko šibkih slojev, je! postalo že tedaj jasno njegovim takratnim voditeljem, kako veliko vlogo bo igralo zadružništvo v gospodarskem življenju. — Dosedanji razvoj gospodarstva nam dovolj jasno kaže, da se ustanovitelji in prvi pionirji zadružništva niso motili. Seme ,ki so ga vsejali, je vzklilo in se razvilo v močno rastlino, ki raste in se krepi od vseh početkov do danes, ki igra v gospodarstvu tako veliko vlogo, kot si jo največkrat niti ne predstavljamo. Razumljivo je samo ob sebi, da se je tudi mladina sama pričela zanimati za zadružništvo in se pričela v njem, aktivno udejstvovati v kolikor so ji pač razmere dopuščale. Da se ni morda uveljavljala boli, so krivde drugje in izven njenega okvirja, toda o tem na tem mestu ne bomo razpravljali. S tem, da se je mladina pričela udejstvovati v zadružništvu pa je nastalo samo ob sebi vprašanje, kakšne naloge in dolžnosti ima mladi rod v zadružništvu. Mislim, da je popolnoma jasno vsakemu, da terja zadružništvo od vsakega svojega delavca in propagatorja gotove dolžnosti, katerih namen je brezdvomno ta, da se zadružništvo razširi in še bolj uveljavi kot pa do sedaj. To dejstvo in ugotovitev pa nalaga tudi mladini naloge in dolžnosti, o katerih bom nadalje govoril. Napačno bi bilo, ako bi mladina ne poznala svojih nalog in dolžnosti, ki jih zahteva od nje zadružništvo. Široko polje, ki ga zavzema sodobno zadružništvo ima polno važnih in perečih vprašanj, ki jih je treba rešiti in uveljaviti. Prav mladina pa je poklicana, da se loti tega velikega in tudi težkega dela. Današnji zadružni delavci, ki so postavili zadružništvo na današnjo višino, imajo voljo, da svoje delo širijo in ga izpopolnju jejo. Pri tem pa potrebujejo pomoči in naravno je, da jo morajo iskati pri mlajših, delavoljnih in sposobnih ljudeh. Pomagati starejšim delavcem bi bila pač prva naloga mladine, ki bi brez dvoma imela velike uspehe. Danes namreč čestokrat mladi ne pomagajo starejšim. Vzrok: nesporazum. Nastane vprašanje, kje tiči krivda? Reči moram, da na obeh straneh, ker stari večkrat iz prestižnih vzrokov ne dovolijo mladim, da bi dali vse svoje moči v zadružništvo. Zato je naloga tako starih, kot mladih zadružnih delavcev, da se sporazumejo in premostijo današnje stanje v uspešno sodelovanje. Drugo, kar bi morala mladina vršiti je širjenje zadružne misli. Da je zadružništvo že doseglo meje svojega razvoja, bi bilo pač neumestno misliti. Prav sedaj, ko se oziramo na minulo, odnosno še trajajočo gospodarsko krizo, nam postaja jasno^ kako velike možnosti so dane zadružništvu, da se uveljavi in da se šibki sloji z njegovo pomočjo rešijo obupnega gospodarskega stanja, v katerem se danes nahajajo. Iz teh vzrokov bo morala mladina napeti vse svoje sile za širjenje zadružništva. Toda ne samo to! Poiskati bo morala tudi vse nove naloge in delokroge, ki jih bo zadružništvo moralo rešiti v najbližji bodočnosti. Danes ne sme mladina čakati z mislijo, da bo že starejši rod našel polja za novo zadružno udejstvovanje. Mislim, da je prav mladina poklicana, da najte ta nova polja in da razširi zadružništvo tja, kjer ga še danes ni! Dolžnost in naloga mladega rodu je, da to izvrši in da se oddolži tako svojim starejšim delavcem in voditeljem. Možnosti za širjenje zadružne misli je danes dovolj in zato jih je treba koristno izrabiti. Koliko je mladinskih organizacij, listov, predavanj, tečajev itd. Toda povsod se daje zadružništvu premalo pozornosti. Tu je velika in težka naloga mladine, da to stori in da tako postane zadružništvo znano, pri svojem sestavu in namenu najširšim plastem mladine, ki ji danes še ni dovolj znano. Poučiti mladino in tudi druge je delo, ki kliče in ne smemo stati ob njem prekrižanih rok. Načelo samovzgoje je za mladi zadružni rod brezdvomno velike važnosti. Danes je zadružna vzgoja še tudi v mnogih ozirih pri marsikateremu zadružnemu delavcu, ki se že dolgo udejstvuje, še šibka. Končno to ni niti čudno. Saj se je vzgajal današnji zadružni rod še sam brez izkušenj, ki so danes dostopne in znane mlajšemu. Zato je mladini pač lažje se vzgajati po načelih zadružne samopomoči, kot pa starejšemu rodu. Treba je le, da mladina to ugotovitev tudi prizna !n se njej primerno vzgaja. Obupni položaj milijonov in milijonov nas mora zdramiti. Zavest o današnjem sorodnem stanju mora zmagati povsod in tudi pri mladini. Ozdravitev tn poprava socialnega stanja družbe naj se izvrši v okviru zadružništva, katero edino je kos tej veliki nalogi. Zato je dolžnost mladine, skrb za širjenje zadružne misli, sodelovanje v zadrugah, samovzgoja in ozdravitev današnjega nezdravega stanja. Vse to so naloge, ki jih nalaga zadružništvo mladini in ta mora te naloge razumeti in jih uveljaviti, da doprinese svoj del za zmago zadružne misli po geslu: »Vsi za enega, eden za vse!« Josip Udovič. mogla prodati 1 zaboj pomaranč, če vzamejo 25 praznih zabojev. Poleg :egh pa bo romunska Narodna banka podelila palestinskim izvoznikom pomaranč še posebne nagrade. S to trgovinsko pogodbo si je zagotovila Romunija 240.000 krat 25 zabojev, kar znaša skupno 6 milijonov, ali polovico celotnega uvoza, kajti Palestina ima še od lanske zaloge 2 milijona kosov tega blaga. To je vsekakor solidna trgovinska podtika, ki jo vodi Romunija (isto se je pokazala že pri prodaji žita Angliji!) Naša država je glede tega precej skromna, čeprav bi mogla doseči tozadevno boljše pogoje. Eden najmočnejših producentov pomarančnih zabojev, ki gredo v Palestino, je s|ovensko lesno podjetje v Nazarjih (Savinjska dolina). Ta industrija je last ljubljanske škofije. Vsako leto producira na-zarska fabrika, ki zaposluje vsega okrog 400 delavcev (žagarjev, splavarjev, drvarjev, voznikov itd.) — med njimi tudi žene! —, nekaj stotisoč pomarančnih zabojev, za katere dobi češče mesto denarja pomaranče, s katerimi večkrat močno konkurira trgovcem z južnim sadjem. Kakor je videti pri nazarski lesni industriji, se predelavanje lesa temeljito izplača. Zato bo vsekakor na mestu, da se v bodoče lotimo predelave lesa doma, da ne bo treba uvažati od drugod dragih lesnih izdelkov, napravljenih iz našega lesa, prodanega za sramotno nizko ceno. Privatniki in oblasti se morajo zganiti ter začeti akcijo za ustvarjanje domače, slovenske lesne industrije! Po gozdovanie Šolska mladina je bila pridna na delu Vsako leto priredi banska uprava »Dečji uan za pogozdovanje«. Tudi letos spomladi so bili takšni dnevi in je bilo število vseh prireditev naravnost rekordno, saj jih je bilo celih 520. Od leta 1933. je rast-lo to število takole: 228, 281, 345, 480, 444, 520. Iz tega vidimo, da je propaganda za pogozdovanje vedno močnejša, kar je nedvomno velike važnostt za našo mladino. Prireditve so nadzorovali odnbsno vodili učitelji (328), gozdarji upravnih oblasti (154) in privatni gozdarji (38). Udeležilo pa se je pogozdovanja 26.857 učencev, 752 učiteljev in 79 drugih oseb. Posajenih je bilo 359.241 gozdnih sadik in sicer 315.015 iglavcev ter 44.226 listavcev. Vsak udeleženec je vsadil torej okrog 14 drevesc. Največ gozdnih sadik je prispevala banovina, ki jih je dala 211.000, kar predstavlja vrednost 16.292 dinarjev. Druge sadike so pa oskrbeli gospodarji, pri katerih je bilo izvršeno pogozdovanje. Vsega je bilo letos pogozdenega 89 ha goličav. Te Številke nam nazorno kažejo, da se za gospodarsko vzgojo naše mladine precej naredi in, da nosijo tudi pri tem delu glavno breme učitelji, četudi so za to poklicani v enaki meri duhovniki, občinski tajniki, župani, člani gospodarskih društev itd. Seveda, to delo ni plačano in radi tega ni zanj prevelikega interesa. Zato pa pomaga sj tem večjo vnemo tudi pri tej gospodarski panogi naše učiteljstvo, tolikokrat opljuvano in postavljeno na sra motilni oder, češ, saj nič ne dela! Važnosti pogozdovanja ne moremo dovolj poudariti, čeprav imamo stroge določbe glede sečnje, se poseke vendarle ne zasaiajo tako kot bi bilo to potrebno. Temu ie nekaj kriva malomarnost, nadalje nepoučenost, v največji meri pa te po sredi pomanjkanje potrebnih sredstev. Po- gozdovanje lahko izvršijo veleposestva m večje kmetije, ne zmore pa tega srednja in manjša kmetija, saj so njeni lastniki za-dovotjni, da prodajo vsaj nekaj in, da morejo kriti najnujnejše izdatke. Zato pa zevajo po celi Sloveniji goličave, ki pričajo o siromaštvu naših srednjih in malih kmetij. Ne bilo bi napak, ko bi lesnim trgovcem, ki delajo s 100 ali še več procent-nim dobičkom, nabile oblasti občekoristen davek s tem, da bi se morali obvezati ob nakupu lesa z večjega kompleksa, da bodo tega po sečnji tudi pogozdili. Seveda pa bi moral' biti kmet pri ceni, ki je zanj itak že sedaj dovolj nizka, tako osiguran, da ne bi šel ta »davek« v njegovo breme, saj jih ima že dovolj na svojih plečih. Skrbimo za naše gozdno bogastvo, ki se danes ponekod brezobzirno uničuje v škodo večinskega dela prebivalstva in v korist neznantne peščice ljudi! Naša lesna trgovina Za izvažanje pomaranč potrebuje Palestina vsako leto ogromno število zabojev. Za prihodnjo sezono rabijo tamkaj 14 milijonov pomarančnih zabojev! Najvažnejši izvozniki te lesene robe so Poljska, Romunija, Rusija in Jugoslavija. V teku let je osvojila naša država precejšen del trga, saj je krila lansko leto 10% palestinskega uvoza. Letos je bilo videti, da bo situacija še boljša, pa je zmešala štrene Romunija, ki se je krčevito oklenila naloge, da si zagotovi levji del uvoza. Uspelo ji je skleniti s Palestino trgovinski sporazum. Po kontingentu bo morala sprejeti Romunija 300.000 zabojev južnega sadja, čigar uvoz bo posredovala palestinska organizacija »Citrus Exchange«. 60.000 zabojev pomaranč in drugega sadja bo spravila čez romunsko mejo »Romunsko palestinska« zbornica; ostalih 240.000 za bojev pa bodo smela prepeljati !e ona palestinska trgovska podjetja, ki bodo dokazala, da so nakupila v Romuniji prazne zaboje ali zabojnc dele. Ta podjetja bodo GOSPODARSKE VESTI De!ež Nemčije v naši zunanji trgovini vedno večji Po uradnih podatkih so bili naši trgovinski odnošaji z Nemčijo v prvih 10 mesecih naslednji (vse številke v milijonih din): Izvoz : 1938 1937 Nemčija 1.373,2 1.0’48,8 +324,4 Avstrija 300,8 697,6 —396.8 skupno 1.674,0 1.748,4 — 74,4 Uvoz: 1938 1937 Nemčija 1.365,4 1.387,8 . — 22,4 Avstrija 304,6 436,0 —131,4 skupno 1.670,0 1.823,8 —153,8 Obseg zun. trgovine je sicer zaradi splošnega nazadovanja zunanje trgovine nekoliko manjši, vendar pa je izvoz na-rastel od 34,11% na 41,92%, dočim je uvoz nazadoval le od 42,76 na 40%. (»Trgovski list«). Zaposlenih je bilo v Jugoslaviji po statistiki Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu v mesecu septembru vsega skupaj 754.773 oseb, 2200 manj kot v avgustu,- a 38.099 več kot lani ob tem času. Povprečno so prejemati 24.23 dinarjev plače na dan. Protest proti bencinskemu kartelu. Trgovstvo Slovenije se je uprlo postopanje bencinskega kartela, v glavnem Standard Oel Co. (Amerika) in Shell (Anglija in Hollandija), ker je pred par meseci dosegel znižanje uvozne carine za nafto, obvezal pa se je za znižanje Hterske prodaje bencina. Udarjeni so trgovci, ker prodajo bencin na litre, nikakor pa ne kartel, ker prodaja blago trgovcem na kile. Pogodba z državo govori samo o literski prodaji. Domačini zahtevajo iste pravice zase, kot jih imajo inozemci. Protestno zborovanje je bilo preteklo nedeljo v Mariboru, v nedeljo bo pa v Ljubljani. Pripravljajo se odločni koraki trgovcev. Dinarski tisočaki in petstotaki se po odredbi Narodne banke ne smejo več vnašati v Jugoslavijo. tfASg TRilSCI Ufa CfcUK Uoveja živina: voli 3.75—6.— um kg, krave 2.50—5.50 din, telice V.oO- 6.25 din. oik 3 50—4 din, teleta 7—8 din.. ^ .. Svinje: debele svinje 8—8.50 din sP^!l1a!l| [0 -10.50 din, pršutarji 7—3+) din prašički 6—12 tednov stari 1.0—120 dm Riad. ^ l5 Podrobna prodaja. Meso; Goveje . - 16 din, slanina 15—16 din, plju~.a ; .isjjo /etra 8—10 din, reberca 10—12 din, suni • meso 12-13 din, ribe 15-77 dni, morske n be 10-28 din, zajec 13-14i um zu. < -g-Z c i e n i a v a: krompir 0.6.>-1.••■0 dm ■ merico 5—6 din, čebula 2—4 din, česen o din kg, 1 din, k arfijola komad 1—7 ohrovt 0.50—1.50, hren kg 8-9, zelena ko n.iad 0.50-2.50 din, buča 0.50— din, di/niki kup 1 din, šopek peteršilja 0.50- a glavnata solata 1-2 din, endivija 0.25-1 am, kup motovilca, radiča, špinače, vrtnega Kor n ja in fižola v stručju 1 dm, por komad CU j din 2—4 komade kolerabe 1 dm, usetn grah liter 7-10 din, 2-3 komade redkve 1 din, šopek majarona 0.50—1 din. — S a.d J -jabolka 3—6 din, hruške 4—8 din, suhe sli 8—12 din, krhlji kg 10 din, ceh orehi 10 dim luščeni orehi 26-32 din, liter svežih kosta njev 2—3 din, liter pečenih kostanjev 6 din. šipek liter 3 din. - Žito: pšenica 1.50-1.» din, rž 1.50 din, ječmen 1.50 din, koruza 14 —1.50 din, oves 1 din, proso 150 din, ajua 1.25 din, fižol 2—3.50 din. — Mečni izd el ki: mleko liter 1.50—2 din, smetana liter iu din, surovo maslo kg 24 din, čajno maslo 28-30 din, domači sir 10 din, jajca komad O. ^ —1.25, konzervirana jajca kom 1 din. — r e-rutnina: kokoš 18—25 din, P»r pisrancev 20—60 din, gos 40—45 din, puran 30—80 dim raca 15—20 din. Krma: sladko seno O.»o din za 1 kg, slama 0.42 din. Izvoz jabolk iz Slovenije je znašal skoro H milijonov kg. Skoro vse so šle v Nemčijo, ie malenkost v češkoslovaško. Nove sirovine in kovine v sodobni industriji Silni razmah industrije v zadnjih letih, boji za čim venejše sirovine in razni izumi so dovedli do velikih izprememb v uporabi nekaterih kovin in sirovim Tako je na primer uporaba lahkih kovin, ki so jih odkrili komaj pred nekaj leti, postala že tako razširjena, da je popolnoma nadomestila težke kovine, ki so služile človeštvu dolgo dobo. Do tega je prišlo pred vsem radi tega, ker se Jahke kovine nahajajo v vsaki,zemlji in jih ni potrebno uvažati. To pa je tako velik prihranek, da se ga danes niti preceniti ne da. Poleg prihranka v denarju, je važen tudi prihranek na težini. Od lahkih kovin, ki so praktično uporabljive, je najlažji magnezij. Magnezij se redko uporablja sam, temveč ga spajajo z aluminijem, cinkom, manganom in silicejem. Ta spojina je v industriji znana pod imenom: elektronske legure. Magnezij je mnogo odpornejši, kakor ostale rude, in kar je najvažnejše. mnogo lažji kakor težke kovine. Poleg tega so po današnjem načinu top-lenja magnezija popolnoma izločijo razni nitrati in oksidi, tako da so magnezijeve spojine odjrorne proti zarjavelosti. Ker magnezij, ko je v tekočem stanju, ne sprejema vase železa, ga z velikim uspehom uporabljajo pri vlivanju raznih delov za stroje in motorje. Magnezijeve plošče se žagajo lahko in prav tako hitro kakor les. Vse te in še mnoge druge prednosti, ki ločijo magnezij od drugih kovin, so pripomogle, da je prodrl v vse vrste tehnike in industrije. Povsod, kjer ie porebno zmajnšati težo kovinam, (motorji, aeroplani, ladje) morajo težke kovine odstopiti svoje mesto lahkemu in odpornemu magneziju. Magnezij je postal nenadomestljiv tudi pri vlivanju raznih umetniških plaket in vsi znaki kažejo, da se bo veljavil tudi pri vlivanju vseli velikih spomenikov ter izpodrini' težki in dragi bron iri'baker. Božič na mest Tam v dogledni daljavi se že pripravlja Božičnik na svojo pot osrečevanja. 2e se bliža naši meji, za katero se — kakor še nikdar doslej — pridno pripravlja. Ne le za revne šolske otroke — kakor je bila njegova navada tudi pri nas — temveč letos je že zdaj težko otovorjen z obleko in z raznimi potrebščinami tudi za vse odrasle. Da, za vse, niti bogatili hiš se ne bo čisto izognil, vsaj spomin na 4a božič! Za potrebne, zlasti za popolne reveJe pa je prav posebno pripravljen. Letos namreč bodo kar Božičniku naložili tudi še tovor za zimsko preskrbo revežev. Torej božično veselje, kakršnega še ni bilo. Tam daleč proč za našo mejo Je 2e zdaj vse na delu samo za Božičnika. Tudi mi tostran lahko slišimo, kako tucn radio služi Božičniku. Priljubljen valček na dražbi: Sto mark, kdo da več? Ali slišite, koliko se jih oglaša še z večjimi ponudbami? In vse^ to za Božičnika ob naši meji. Kaj pa vi Slovenci in posebno še Slo- venke? Ali tudi ve že pripravljate našemu Božičniku za našo mejo? če že ne more biti naš Božičnik enak onemu našega mejaša, pa vsaj predaleč za njim ne bi smelj zaostati. Vsaj najbolj potrebne — tudi odrasle — naj obišče! Ve, ki ste pred 20 leti še skrbele celo za ranjence — tujce in naše sovražnike, letos ne morete odreči svoje ljubezeni do svojih trpečih bratov in sester. Naj bo tudi Vaša skrb za letošnji Božičnik posebno ob naši meji Vaš poseben praznik in spomin na naše Osvobo-jenjel Ve same razdelite Božičniku pot ob celi naši mejil Vzemite si kot izhodišče Sv. Duh na Ostrem vrhu! Tam Je potreba največja. Raztegnite tu Božičniku severno mejo tudi preko Drave, tja doli ozir. gori do siromašnih viničarskih Haloz! Širite to misel osrečevania, delajte, nabirajte pridno za našega Božičnika, že za to, da ne zaostane predaleč za onim tam preko naše meje! Kulturna obzoria Mladinsko slovstvo V povojnem času je bilo, kakor v celotni literarni produkciji, tudi na polju mladinskega slovstva mnogo nejasnosti in iskanja. Povojne razrvane razmere, ki niso bile nič drugega kot razgaljena gniloba družbe, so zahtevale novo vsebino in obliko za mladino pisane besede. Jasno je, da starejši pripovedniki te zahteve niso mogli spraviti v sklad s svojim dotedanjim mišljenjem in delom, mlajših mladinskih pisateljev pa takrat še ni bilo. Tako opažamo v prvih povojnih letih, ua so prihajali na knjižni trg v prvi vrsti le spisi starejših slovenskih mladinskih pisateljev (ponovne izdaje Gangla, Trosta, Erjavca itd.), nadalje prevodi srbskih literatov, izdaje srbskih narodnih pesmi in končno precej številni prevodi iz svetovne literature. Prvi je začel ubirati nova pota tržaški mladinski list »Novi rod«, ki pa je 1.1925 prenehal izhajati, ker je bilo razpuščeno učiteljska združenje. Skoraj nadaljevanje tega lista je »Naš rod«, ki obhaja letos desetletnico in se lahko postavi ob tej priliki s širokim krogom sodelavcev iz vrst pisateljev in likovnih umetnikov, pa tudi z ogromno naklado, saj ima 24.000 naročnikov. »Naš rod« izhaja v založbi »Mladinske Matice«, knjižne ustanove slovenskega učiteljstva. Mladinska matica izdaja poleg tega Usta letno še tri mladinske knjige, ki so po kvaliteti na izredni višini in so izključno dela samo domačih avtorjev! Med mladinskimi listi so še »Zvonček«, »Vrtec« in »Naš dan«, ki pa se z »Našim rodom« nikakor ne morejo meriti niti po kvaliteti, niti po nakladi. Za srednješolsko mladino izhajata dobra lista »Mentor« in »Razori«. Posebno drugi ima nekaj zelo dobrih literarnih sotrud-nikov. Tudi naša vodilna dnevna časopisa sta hotela ugoditi želji mladine z mladinsko prilogo. Žal pa se Mlado Jutro in Slovenec ne moreta postavljati s kdo ve kakšno vrednostjo. Kakor čujemo, se nam obeta nova mladinska priloga pri Ve-černiku. Upamo, da bo ta — vsajiz prestižnih razlogov, če drugače ne — znatno boljša od prej omenjenih in, da jo bo dobil v roke pisatelj, ali pa vsaj človek, ki bo imel dovolj literarnega okusa. Naša mladina je žejna tiskane besede, ali ta mora biti sodobna in vzorna. Za ča-časopisne mladinske priloge velja to prav tako, kakor za vse*ostale publikacije! Naša mladinska literatura je sicer skromna po nakladi, če jo primerjamo v tem pogledu s tujino, ali je vendar popolnoma enakovredna inozemski mladinski književni produkciji, kajti njena kvaliteta je zelo dobra in tudi izvrstna. Zunanji svet jo sicer bolj slabo pozna, precej se pa zanjo zanimajo Čehi, Rusi in Bolgari Manj kot ti, pozna našo mladinsko knjigo jugoslovnski jug. Vsekakor bi morali biti na tem polju malo večji stiki in bi bila dolžnost uradnih ustanov, da bi tudi finančno podprle širjenje mladinske literature po celi Jugoslaviji. Takšna zahteva ni pretirana ob dvajsetletnici. Nekaj o glasbenem sporedu našega radia Da je radio izobraževalna naprava, ni dvoma; v ta namen se ga poslužuje ves svet, tudi slovenski. Najvažnejše pri tem pa je vprašanje, kako izpolnjuje radio svoje vzgojne in izobraževalne dolžnosti, točnejše, ali je oblika njegovega dela zares takšna, da zadošča vsaj splošnim zahtevam. Ker je namenjen tudi najširšim slojem, bi moral posvečati prav posebno pozornost sistematičnemu vzbujanju smisla za vedno višje kulturne vrednote katerega koli področja, gospodarskega, političnega ali umetnostnega. Poglejmo si glasbeno vprašanje ljubljanskega radia. Priznati moramo, da nas cesto preseneča, ali še boljše, razočara. Največji del njegovega programa je glasbeni. In kaj Čujemo največkrat, kadar ga želimo poslušati? Harmonika-solo, harmonika z žvižganjem, harmonika z violino, .harmonika s petjem eno-, večglasno in zborovsko itd. To se ponavlja iz dneva v dan, tedne, meseca in leta. Vprašamo se ob takšnem programu: ali je harmonika res edini instrument, ki naj »dviga estetske instinkte« našega občinstva, in ali je harmonika res nekak »slovenski instrument« (kakor — žalibog — to večkrat nagla-sanio!) ki bi ga morali vedno poslušati,' da bi ne pozabili vedno istih maršev. S tem načinom, kakor ga nudijo čestokrat Razglašene harmonike in še bolj razglašene, neenotne kombinacije harmonik z omenjenimi možnostmi, pa umetnostno na sega'ljudstva ne bomo izobraževali, temveč poprej nasprotno; morda bo kdo dejal, da je vendarle to našemu občinstvu všeč in da celo morda harmoniko zahteva. Prav, to je morda vse res, vendar mora zasledovati radio kot prosvetna ustanova višje cilje, katere sme prilagajati poslušalcem ie v toliko, v kolikor je to njim v korist in sočasno v soglasju s smo tri radia. Vsem pa nam je gotovo pred očmi želja, da bi padli estetski okus ljudstva dvigali in poglabljali njegov odnos jo resnične umetnosti. Tega cilja s har- Razmlšljanje o kolesu Mislim, da ne rečem preveč, ako rečem, ir> trdim, da je pri nas danes najbolj razširjeno in popularizirano prometno sredstvo kolo. Pri nas v Sloveniji je vsestranska uporaba tolikšna, da najbrže presega celo one države, katere imenujejo domovino kolesarjev in koles, kakor so na primer Danska in še nekatere druge sever-ne države. Zato se mi zdi vredno, da se Par minut pomudimo pri tein vsestranskem dobrotniku in trpinu, ki je najvecji Prijatelj »malega človeka«. Imenujejo ga kolo, bicikl, pa gare in tudi šaitrga ni posebno redko ime zanj ime samo pove laiku vedno eno in 'Sto, za nas pa, ki smo specialisti kar se koles tiče, pa to ni vseeno. Da pa bodo tudi laiki poučeni v 'te finese razlikovanja pri kolesih, bom v kratkem orisal vse tri glavne tipe in sicer kolo, gare in šajtrgo. monikarskim programom ne bomo dosegli nikoli. Tudi o »slovenskem značaju harmonike« se je že mnogo govorilo in pisalo. Iz vseh debat ponovimo le ugotovitev, da harmonika ni slovenski instrument in da tudi ni priporočljiva za umetnostno vzgajanje. Zato moremo želeti le eno: da se omeji harmonikarski program na skrajni minimum! To »domačnost«, ki jo morda želi vodstvo radia s harmonikami poskrbeti svojim naročnikom, si bodo na deželi nadomestili v originalni obliki; zato je ne potrebujejo, pač pa si želijo nečesa, kar bi jih zares vzgajalo. Pa tudi meščanski krogi te »domačnosti« ne bodo pogrešali, čeprav si j.e ne morejo preskrbeti v originalu. Namesto večnega ponavljanja harmonik bodo bolj dobrodošli četudi reproducirani koncerti; na zahtevamo namreč, da bi stalni radijski orkester prezaposlen. Vrzeli bodo neprimerno bolj kot harmonike izpolnile dobre plošče; s tem bo uprava le prištedila, s prihranki pa bo lahko nabavila novih plošč in morda razširila tudi ostali program. Zdi se, kakor da bi hotela ljubljanska radijska postaja »negovati« nekako »harmonikarsko kulturo«; pripominjamo, da.; to ni prav nič potrebno, zlasti, če pomislimo, da v programih radijev iz onih krajev, kjer je harmonika še bolj doma kot pri nas, ne igra nobene vloge. Zato ponavljamo željo po izboljšanju celotnega glasbenega programa ljubljanske radiofonske oddajne postaje, želimo kvaliteto, ki bo dostopna vsem ljudskim plastem, pa vendarle ne bo izgubila svojega bistvenega značaja. Ta kvalitativni izbirni vidik je zlasti nujen slovenskemu radiu, ki naj slovenski narod bogati z umetniškimi vrednotami, ne pa z navijanjem harmonik, citer in podobnih instrumentov, katerih smo se že zdavnaj naveličali in ki ne vzbujajo v nas le pomilovalnega posmeha, temveč tudi odpor. Povsod na-glašamo potrebo po kulturnosti in tudi tukaj; za to upravičeno pričakujemo, da bo slovenski radio v rasti slovenske glasbene kulture sodeloval na najširši podlagi. d,- Za domač kulturni fi m Film je povzročil pri nas že mnogo ostrih kritik, predlogov in odgovora.'. Vzrok, da se znova povračamo k temu vprašanju, je predvsem v tem, da postaja vpliv filma iz dneva v dan večji in močnejši. Zajel je in prodrl v najširše plasti človeške družbe. Mnogim je postal vsakdanja in lahko trdimo tudi edina duševna hrana. Film in njegovi zvezdniki so ustvarili okoli sebe cele skupine obiskovalcev, ki so popolnoma podlegli njihovemu čaru. Svoje ljubimce skušajo obiskovalci filma posnemati v vsem, v obnašanju in obleki. In to ne samo ženske, ampak tudi moški. Do nedavna je ta »filmska mrzlica« divjala samo v mestih. V zadnjem času pa je radi lepega zaslužka prodrl tudi na deželo, kamor si počasi in varno utira pot Prekoračil je meje mesta in s tem se je njegov vpliv nevarno razširil. Če pri tem pomislimo, da ima lastnik podeželskega kinomatografa manjšo izbiro filmov in in mora iz čisto trgovskih ozirov izbirati cenejše filme, ki so slabše kakovosti, nam vpliv filma, ki je na vasi vse prej kakor dober, postane mnogo bolj viden in jasen Vse to so imeli pred očmi dosedanji kritiki filma. Očitali bi jim lahko samo to, da so ostali na pol poti. Kritizirali in napadali so film radi njegove umetniške manjvrednosti, opozarjali in svarili so pred tujimi in nam sovražnimi idejami, ki jih film pri nas mnogokrat propagira. Ker se torej vsi dobro zavedamo velikih možnosti, ki nam jih nudi film, ne samo v umetnosti, ampak tudi v splošni kulturni vzgoii ljudstva, moramo svoje delo usmeriti drugam, to je: zgraditi moramo temelje našemu domačemu filmu. Na pr/i pogled se bo to marsikomu zdelo nemogoče. Po stari slovenski navadi se bo prijel, za glavo, češ, nemogoče, kje bomo vzeli denar, strokovnjake in sploh . . . Slovenci in film?! Vendar to ni neizvedljivo. Seveda ne bomo ustvarili »čarobnih in še nevidenih operet«, tudi raznih »grandioznih in velenapetih velefilmov« ne bomo snemali. Slovenski film čakajo druge naloge. Ali se mi sploh zavedamo, da nimamo filma, ki bi pokazal vse naravne krasote Slovenije! In vendar sc trudimo, da bi povzdignili tujski promet in mečejo naši tujsko-prometni uradi tisočake za propagandne letake. Dober film bi v tu* jini zalegel več, kot vsi letak! in prospekti. 'Strokovnjaki? Tudi teh je pri nas dovoij za začetek. Slovenski fotoamaterji so že neštetokrat dokazali tudi v tujini, da so mojstri. In za snemanje narave je predvsem potrebna dobra filmska kamera in sposobni fotografi z takozvanšm »umetniškim očesom«. Tak film pa nc bi imel samo tujsko-prometni značaj, ampak bi bil tudi odlično vzgojno sredstvo v naših šolah. Ravno v šolah je treba postaviti prve temlje slovenskemu filmu. Drugi narodi so že davno uvedli film v šole kot učni pripomoček. Naša industrija, obrt, delo v rudnikih* jeseniške železarne in drugo, nudi dovolj snovi, ki bi se dala obdelati v kulturnih filmih. Taki filmi bi zajeli nove plasti občinstva, predvsem mladino in bi s tem postavili protiutež plitkim in osladnim filmom, ki jih vrtijo sedaj pri nas. To bi bil začetek in ako bi pri tem sodelovali vsi kulturni krogi, šole- in kulturna društva, bi se iz tega skromnega začetka razvil naš domači, slovenski film. čeprav je to danes še daljni sen, bo do tega prej ko slej prišlo, potreba pa ie_ že danes velika. jbč. švedska pisateljica Selma Lagerlof, ki je slavila te dni 80-letnico rojstva. Njen itaivečji roman »Gosta Berling«, radi katerega je kot peva žena dobila Nobelovo nagrado, je preveden tudi v slovenščino. KULTURNI DROBIŽ Jugoslovani so dosegli peto mesto na veliki mednarodni slikarski in kiparski razstavi »Biennale« v Benetkah. Na razstavi je sodelovalo 18 držav s skupaj 2900 umetniškimi deli. Razstavo ie obiskalo okoli 200.000 ljudi, med njimi veliko število tujcev. Prodanih je bilo skupaj 545 umetniških del za približno 1,250.000 »Raj bedakov« je naslov gledališki igri, ki jo že osem mesecev igrajo z velikim uspehom v Ameriki in v Londonu. Avtor, amer. novinar Robert Sherwood, opisuje v tej komediji brezmiselno življenje bogatašev, ki so se preobjeli vseh dobrin_ in se vkljub denarju in bogastvu — dolgočasijo, italijanskih lir. Jugoslovani so se udeležili te razstave prvič v lastnem paviljonu .In šo se odlično uveljavili. Prodali so šest del za skupaj 31.000 lir. PREJELI SMO Gozdarski vestnik št. 9. Ing. Franjo Sevnik nadaljuje članek pod naslovom »Motorji na les in oglje«, ing. Rustia se zavzema za prepotrebno varstvo ptic'v članku »Nekoliko črtic o oskrbi in varstvu ptic«, ing. M. čoki objavlja pod naslovom »Fond za pogozdovanja — predpisi« Pravilnik o zbiranju in upravljanju prispevkov za pogozdovanje in Uredbo o olajšavah pri pobiranju prispevkov v fond za pogozdovanje od posestnikov nedržavnih gozdov. Sledi dopisna gozdarska posvetovalnica, pregled o zakonitih predpisih in okrožnicah zadnjega časa, gradivo za slov gozdarski slovar, več notic o lesni trgovini. Tehnika in gospodarstvo št. 9—10. Dr. Lavrič Jože v obširnem članku »Mlekarstvo,« razpravlja o proizvodnji in potrošnji pri nas in drugod, o izvozu mleka in mlčenih proizvodov iz naše države, o sve tovnem trgu za mlečne produkte, o ceni mlečnih proizvodov in .mleka na svetovnem trgu. članek je opremljen z'mnogimi razpredelnicami in statističnimi podatki. Vsakdo bo našel v članku kaj zanimivega tako izvemo, da je potrošnja; mleka in mlečnih izdelkov nekmečkega prebivalca v naši državi nižja kot potrošnja v katerikoli. drugi državi in toliko drugega. Jernej Božič v članku »Javne dajatve iii kmetijstvo« nam pove, kako smo obdavčeni in zvemo, da znaša celotna obremenitev z državnimi in samoupravnimi davščinami v Dravski banovini Din 907.-—, v ostalih banovinah pa povprečno Din 586.—. V članku je govora o raznih oblikah dovkov: o zgradarini, pridobnini, družbenem davku, davku na rente, zem-ljarini in oposrednih davkih. Ciril Žebot objavlja članek »Disciplina cen v korporativnem narodnem gospodarstvu«. List zaključuje bibliografija in pa beležke. Kot priloga lista je izšla razprava naše znane znanstvenice dr. L. Dolar-Maniuani pod naslovom »Tonaliti na Pohorju, tako zva-ni pohorski graniti«. Kolo ali bicikelj, slednji izraz uporabljajo samo oni, ki so rojeni še v prejšnjem stoletju, pa brez zamere, je ono lepo, se blesketajoče kolo, na katerem je vse tako, kakor mora biti: zvonec, zavore, z eno besedo vse funkcionira brezhibno. Koles ali biciklov je zelo malo in je njihovo življenje zelo kratko. Zloraba ga kmalu vrže v drugo kategorijo, kjer postanejo — gare. Standardiziran tip kolesa so — gare. Značilno za nje je, da so se razni deli nekoč svetili, ročaji na krmilu so oguljeni, navadno edeft manjka. Blatniki te s svojim enakomernim šklopotanjem prijetno uspavajo, tudi zvonec zvonklja, kadar ga ne rabiš Plašči, ta beseda je spet v uporabi samo onih gospodov, rojenih ored letom 1900., bolje in domače je »man tli«, že kažejo svojo notranjo kostrukcijo, a še držijo. Gare imajo še vsake svoje posebne napake, kakor človek. bolezni, vendar sč poštenemu meščanu ni treba sramovati iti z njimi po mestu. Tretji tip, ki ga vzgaja in vzdržuje s posebno ljubeznijo naš kmečki stan, so — šajtrge. Kakor povsod, je tudi v tem oziru naš kmečki stan zaveden in jc, kar se koles tiče, popolnoma soglasen. Fant kupi novo kolo, se od veselja napije in domov vozeč se zaleti v prvi večji obcestni kamen ali telefonski drog, parkrat nusti kolo na dežju in metamorfoza je tu. V par tednih je dobil, iz kolesa — šajtrgo. — šajtrge ni težko najti, saj se iih zelo pogosto vidi, a še bolj pogosto sliši. Zunanjost: vsa je sivo umazana, pokrita na debelo s prahom in blatom. Od zvonca ie ostal navadno samo dolnji del, »balan-;ea« je kakor kozav otrok, ker od nje kar v kosih odpada nikel. Blnlniki zvoniio ka-' or zvonovi na vstajenje, veriga škriplje in končno so »mantli« prevezani z vrvi.,".), najmanj desetkrat podloženi in pretijo vsak hip, da eksplodirajo. Običajno imajo še kako interno bolezen, kakor na primer, da pogonska plošča ne prime, vedno ali pa le v skokih. Temu sc pravi strokovnjaško —- kašljanje. Jasno je, da so gtiri omenjene Stopnje le tri glavne, a imamo še celo kopico drugih vmesnih, ki jih pa ni mogoče popisovati, ker lih je preveč in ker to ni zanimivo. Kolesa ljubijo vsi, pripadniki vseh‘stanov. Ustvaril se je kar poseben razred teh ljubiteljev, to so takozvani »kolesarji«. Pravi strah in trepet so za vse poštene lastnike koles in gar, a oni s šajtrga-mi se jih nc bojijo, ker vedo, da se iz šajtrge ne more narediti kolesa. Ti »kolesarji« so se še dalje specializirali, na primer, eni suvajo samo dinamo-strojčke, drugi pa kaj drugega. Najbolj nesramni so oni, ki ti ukradejo nare zato, kef rabijo en del, a ostalo najdejo orožniki po več Za ženo Obupane matere Mame se pritožujejo, češ, da so otroci svojeglavni, uporni, zanikrni. N* šiba, ne prigovarjanje nič ne pomaga. Kako jih poboljšati. Otroci niorajo nagajati, sicer bi niti ne bili otroci. Ampak zaradi tega ne smejo matere že obupati. Vzgoja otroka je zmeraj trd oreh. čim porednejši je otrok, tem bolj potrpežljiva mora biti mati. šiba, prigovarjanje, zlasti pa preveč besed in kričanja nič ne pomaga. Mati mora pokazati trdno voljo, ne sme odnehati, tako da otrok čuti, da je mati močnejša. Ampak naše' mame so predoore in nevztrajne v vzgoji. Otrok nagaja, je trmast, se upira, mati kriči, vzame celo šibo, udari, toda takoj jo to bolj boli kakor otroka. Otrok joka, da trkajo sosede na steno, in mati maši otroku usta, ker se boji, kaj bodo rekli sosedje, in ga tolaži, srček pa, ki bi zaslužil trikrat več, je strašno užaljen. Pustite rajši šibo in kaznujte razumno, s trdno voljo, ki se ji vda tudi še tako trmast otrok. Kadar otrok nagaja in jezi, govorite z njim kar najmanj. »Zdaj boš napisal nalogo, potem pa pojdeš ven!« če bo naloga zanikrna, jo bo moral napisati, če bo treba ,tudi večkrat, dokler ne bo dobra. Ne odnehajte in ne popustite, temveč samo ukazujte; drugače pa nič ne govorite! Ne bojte se joka, naj se otrok le umiri! če ne pojde enkrat ven, mu ne bo nič škodovalo. če bo kljuboval, se ne menite zanj! Naj kriči, ga bo že minilo. Seveda to mater razburja, ampak pokazati tega ne sme Otrok na to greši in bo hitro izvohal, kje je mati občutljiva. Zlasti ne kažite sočutja in ne bodite premehki! Otrok mora čutiti, da s svojim kljubovanjem prizadeva materi bolest, toda da jo mati zatajuje, ne govori o njej in kaže moč svoje volje. Malopridnosti, lenobe, pohajkovanja boste otroke odvadili; To da seveda dosti dela, biti pa morate spet zelo potrpežljivi, nič ne smete popuščati, temveč morate neprestano paziti. Nadzirajte otrokovo delo, izprašujte sošolce in vprašajte včasih tudi v šoli, zanimajte se za delo v šoli in otrok bo spoznal, da z vami ni šala. Ne vzgajajte z nepotrebnimi besedami ali s šibo. Saj lahko otroku odrečete marsikatero veselje. Odrecite mu knjigo, igračo in mu dajte samo to, kar res zasluži, in kmalu boste videli, koliko zmore v vzgoji vaša železna volja. Svojega otroka imate radi, toda nepotrebna mehkost škoduje, vaš ljubljenček jo bo kmalu izvohal in bo nanjo grešil. 1 in pol litra riža in stresi napol kuhanega na rešeto, da se ohladi, nato pa v skledo, kamor dodaj pripravljena jetra, glavo (po okusu majaronovih plev), žlico sesekljane in v masti precvrte čebule, ščep cimeta in dišave (če ti to ugaja), dva stroka drobno zrezanega česna in soli po potrebi. Prilij juho, v kateri si kuhala glavo, vse dobro premešaj, napolni čreva ter kuhaj klobase prav tako kakor riževe. Pri izdelovanju vseh teh klobas pa moraš paziti, da črev preveč ne napolniš, ker sicer klobase pri kuhanju popokajo. Okisani rezanci. Stresi na desko slabeg Val moke, napravi v sredi jamico, ubij v nj 1 jajce in prilij 3 žlice vode. Iz tega paPra najprej z nožem in nato še z rokami test » ki ga dobro ugneti. Iz testa napravi ctv hlebčka, ju razvaljaj za nožev rob na deBero iti razgrni razvaljane krpe po čistem da se ost:?.'.:. Prereži vsako-krpo po sredi, J zgrni skupaj in zreži v drobne rezance, ki J1" skuhaj v 2 1 zavrele slane vode. Ko so 10 minut vreli, jim prideni rumeno razredčeno pie-žganje iz 4 dkg masti in dveh žlic moke. Ko rezanci še nekaj minut vro, jim prilij kisa po okusu in jih postavi kot samostojno jed na mizo. Dooiii ..E Ali je treba pitno vodo za kokoši pozimi pogreti? Dobro je, če jo pozimi nekoliko pogrejemo in potem pazimo, da se nikdar popolnoma ne shladi. Seveda ne sme biti voda pretopla, ker je sicer živali ne marajo. Pogreti pa moramo vodo zato, ker ie potrebno, da pijejo kokoši tudt pozimi dosti vde, pa mrzle ne morejo, če imajo na razpolago mlačno vodo, rajši nesejo in več jedo, kakor so pokazali poizkusi. Voda ostane dolgo mlačna, če jo denemo v posodo, ki je dobro izolirana s šoto ali pa s slamo. Lahko pa tudi postavimo pod posodo z vodo, ki stoji na dveh opekah, prižgano nočno lučko. Kakšno zeleno krmo naj dajemo perutnini pozimi? Po zimi krmimo perutnino z repo, z peso in z zeljem. Kot nadomestilo za zeleno krmo imamo tudi seno, zlasti deteljo, in sicer zmleto ali pa zrezano. Seno in deteljo moramo, preden jo damo živalim, pre-vreti, nakar je je štirikrat toliko kakor prej. Z vodo, ki jo odlijemo od prevretega sena ali detelje, zmešamo mehko hrano. Tudi najboljšega sena ne smemo dati več ko po 5 do 10 g za žival in na dan; zato ga moramo prej stehtati, preden ga zavremo. KUHINJA ČAS KOLIN IN FUREŽEV. Zopet se je približal čas, ko zaslišimo danes iz tega, jutri iz onega kmečkega dvorišča zadnje glasove rejenih prašičkov. Par ur za tem je hiša polna mesa. Ker pa nudi svinja kmečkemu ljudstvu mast in mesno hrano ves čas do zime, je treba vsak košček najbolje izkoristiti in ga primerno shraniti. Posebno poglavje pri kolinah pa so klobase. Kdor hoče imeti dobre klobase, mora tudi nekaj žrtvovati. če vzamemo za klobase od svinje samo čreva, potem gotovo ne smemo pričakovati nič dobrega. Tu prinašamo nekaj navodil: Mesene klobase. Sesekljaj 6 kg ohlajenega prašičjega mesa, potresi nanj 17—18 dkg soli, 1. dkg stolčenega popra, če hočeš, tudi pol dkg solitra ter precedi na meso zajemalko mrzle vode, v kateri si namakala velik, olupljen in drobno zrezan češenj. Vse z rokami prav dobro zmešaj, potem natlači meso v tanka svinjska čreva, napravi klobase ter jih daj v dim. Ako hočeš imeti klobase samo napol prekajene, jih pusti v dimu 2—4 dni; ako pa jih misliš shraniti za poletje, jih pusti tednih med listjem zakopano. Ti ostanki niso nič, niti šajtrga ne, kvečjemu staro železo. V ostalem pa tem ljudem vsa Čast: nakradejo nekaj gar, par šajtrg, a na trg postavijo eno kolo In nekaj gar. Znati je treba... Vsakodnevne notice kakor »Ljubitelji koles spet na poslu«, ati »Kolesa izginjajo«, so nam dokaz, da je posel rentabilen. So pri tem delu pogumni in so že ukradli kolo stražniku izpred policije. Takemu podvigu vsa čast! Med pribor kolesa, pa tudi gar in Šajtr-ge spada poleg zvonca tudi sesalka. Se-salka je priprava, s katero se napolnijo duše kolesa. Sesalka, s katero se da to narediti samo z velikim trudom, ali se sploh ne da tega narediti, se imenuje pumpa. Med sesalkami je najpogostejši tip — pumpa. Uporablja se za polnjenje praznih duš. Ves postopek je podoben spovedi, kjer se duša najprej izprazni, se zalepi in napihne z novimi čednostmi, : bo tretji mesar otvoril svojo mesnico v Radečah. Sedaz moramo z veseljem beležiti dejstvo, da sta naša mesarja že pretekli teden znižala ceno govejega mesa od 12.— na 10.— din, kar vsi najtoplejše pozdravljamo. Referent za motnje radijskih aparatov v Ra dečah. Pretekli teden je prišel iz Ljubljane g. Jože Čuček, ki je kot referent za radijske motnje pri kr.'poštni direkciji pregledal naše elek trične stroje in motorje. Do sedaj je že ugotovil, da pri 14 konsumentih elektrike ni potrebnih blokirnih aparatov, zaradi česar nastajajo nepotrebne radijske motnje. V našem smo že ponovno beležili prošnjo radijskih na-ročnikav, da bi si nabavili vsi konzumenti elek trike, ki ji uporabljajo za pogon strojev in motorjev, potrebne blokirne aparate. To si bodo morali sedaj tudi v izogib nepotrebnim stroškom nabaviti in instalirati s čimer bodo končno odstranjene radijske motnje, kar vsi najtoplejše pozdravljamo. — Ogledal si bo g. Čuček tudi električne naprave na Zidanem mostu, kjer so radijske motnje še prav po- sebno močne zlasti zaradi delovanja Morseje-vih brzojavnih aparatov. Upati je, da bodo vse radijske motnje odstranjene že v doglednem času. Zidani most Progovna sekcija Zidani most povečava po stajo Zidani most na hrvatskem kolodvoru. Ta teden so se pričela velika gradbena dela na Zidanem mostu. V ta namen bo gradbena sekcija sprejela v službe vse sezonske delav- ce, ki so bili pred časom zaradi štednje in pomanjkanja dela odpuščeni. K temu naj mimogrede omenimo, da bodo sprejeti nazaj v variš! za strogo stanovsko linijo v učiteljski službo vsi odpuščeni delavci pri svojih sek-orgamzaciji. Sodeloval je pri izkristaliziranju J cijah po vsej dravski banovini. Na Zidanem K- 0 v Avstriji, češkoslovaški in Nemčiji, •'‘legova najbolj znana pedagoški) knjiga je Šole za narod«, no kateri so se celo učili -Sobota, 3. decembra 193S. mostu se poveča hrvatski kolodvor na ta način, da se bo podaljšal tir za 250 metrov. Delavci bodo razstrelili ogromno skalo, ki stoji pod Majlandom. Vse delo bo stalo 600.000.— dm. Kredit je že na razpolago. Sevnica PRVA POIZKUSNA V02NJA PO NOVI ŽELEZNICI ŠT. JANŽ — SEVNICA. Sevnica dne 28. nov. Pretekli petek se je vršila iz Tržišča proti Bo-štanju prva poizkusna vožnja. Ta vožnja se imenuje prav za prav administrativni policijski pregled proge, ki je osnovan po zakonu o železnicah javnega prometa. Poizkusne vožnje so se udeležili zastopniki banovine in ljubljanske železniške direktcije, katero je zastopal direktor g. inž. Kavčič Rudolf iz Ljubljane in njegov pomočnik g. Hojs. Navzoči so bili tudi zastopniki generalne direkcije iz- Beo grada in še mnogo drugih odličnikov, med katerimi je bilo opaziti tudi zastopnike ljubljanske policije. Namen te poizkušne vožnje je bil ta, da bi se še lahko odpravile eventuelne nevarnosti prometa, ki bi se pripetile v profilu proge. Ker ni bilo nobenih ovir — vedeti moramo, daje namreč vozil vlak gradbeni material od Boštanja do Tržišča ae vso dobo — je bila poizukšna vožnja zgolj formalnega značaja. Preteklo soboto pa je bila preizkusna novozgrajenega inostu čez Savo. Zastopniki so opazovali za koliko se upgne železo s katerim je napravljen most v priliki, ko pelje čezenj vlak. Za enkrat nimamo nobenih tozadevnih podatkov, katere so dobili zastopniki Pri poizkusni vožnji čez most. Gotovo pa je, 'ta odgovarja vsem prometnim zahtevam. K temu naj še dodamo, da se je mudila ne davno delegacija občine Boštanj ob Savi v Beogradu, kjer se je zglasila v gradbenem in prometnem ministrstvu s prošnjo, da bi imeli možnost prehoda po železniškem mostu tudi Pršci iz Sevnice v Boštanj ali obratno. Delegacija je bila sprejeta na obeh ministrstvih, kjer je dobila popolno zagotovilo, da se bodo postavile zunaj železne konstrukcije mostu Potrebne traverze, po katerih se bo zgradita en in pol metra široka peš pot. Delo pa se bo pričelo šele spomladi. Otvoritev proge bo na Marijin praznik dne 8. devembra popoldne, h kateri bo prišel med ^gimi tudi ministrski predsednik g. dr. Sto-ttdinovič. Splošno se govori, da bo ta dan vožnja za vse potnike brezplačna, o čemer pa nismo mogli dobiti avtentičnega potrdila. Veliko učiteljsko zborovanje. V sredo dne 7. decembra na dan pred otvoritvijo nove železniške proge Št. Janž — Sevnica bo r.a naši ljudski šoli veliko učiteljsko zborovanje, katerega se bosta udeležili sreski učiteljski društvi JUU Brežice in Krško. Zborovanje se bo pričelo ob 11. uri dopoldne z namenom, da bo čim boljša udeležba članstva. Na dnevnem redu je tudi predavanje g. profesorja Gustava Šiliha iz Maribora, ki bo predaval o »Aktualnih pedagoških vprašanjih naše dobe s Posebnim ozirom na delo naše ljudske šole«. Člani obeh učiteljskih društev se naprošajo, da pridejo na zborovanje v čim večjem šte-Mu. Posebej so vabljeni še tičitelji-novinci. Raihenburg , Učiteljska vest. Nedavno je bil premeščen iz Koprivnice pri Rajhenburgu šolski upraviči g- Valentin Frece v Tržič na Gorenjsko. Preče je bil med nami splošno priljubljen !n spoštovan. Enako tudi med svojimi tovariši ’n podrejenimi učitelji. Težko ga bo pogrešata tudi naša Sadjarska in vrtnarska podružnica, katere soustanovitelj je bil g. F r e-j-.®- Tu je opravljal ves čas tajniške posle in Dl‘ društvu glavna opora. Po njegovi zaslugi se bo začela graditi v najkrajšem času nova zadna sušilnica, za katero so se že poskrbeli načrti ter nabralo že tudi nekaj denarne podpore. Po njegovi zaslugi smo imeli pri nas yec sadnih tečajev in predavanj, posadilo se le Jiebroj sadnih dreves, ki dobro uspevajo v naših krajih. G. Frecetu želimo vse najboljše na novem službenem mestu. Na njegovo me-.dobimo odličnega šolnika g. J u r a n C i-jz Telč nad Jelovico pri Tržišču. G. Jurau-Clc. je znan daleč po naši domovini kot dober uutelj in pedagog, ki je spisal že nešteto pedagoških razprav in knjig ter proučil moderno faši učiteljski kandidatje na učiteljski šoli v Hubljani. Murska Sobota Primanjkovanje kulturnih prireditev. Sobo-,a je geografsko in kulturno — v zadnjem času še posebej — središče vsega Prekmurja, zato bi z upravičenostjo pričakovali poživlje-110 kulturno delovanje s pravico dostopa jav-n°sti. žal pa temu ni tako. Kljub temu, da jjpa Sobota že popolno gimnazijo in da je tudi poleg uradništva in drž. uslužbencev na 'em zainteresiran del soboških meščanov, ni h"o v Soboti — če odštejemo vse interne sestanke in komemoracijo za blagopokojnim Kraljem v Sok. domu — od gostovanja mariborskih gledaliških avantgardistov (2. okt. t. ’•> nobene večje prireditve. Pomanjkanju le-eh bi v pozno jesenskih dneh morala na vsak način odpomoči sokolska društva ali pa mla-lna sama. — Sicer pa so zdaj tako na vidiku Prvodecumbrska proslava in akademija v Sok. uomu ter Miklavževa prireditev v Prosvetnem Uomu. Želeti bi bilo, da se v naslednjih tednih n* J116860''1 prejšnja neaktivnost v tem oziru nadomesti s kvalitetnimi prireditvami. Zima prihaja. Po drugod v planinah jo že uživajo. Župan naiveiie občine na svetu Burno življenje newyorškega župana Fiorella La Gu-ardie, ki „ vlada" nad 12 milijonov meščanov vseh ras V zadnjem času je šlo ime Fiorella La Guardie večkrat skozi svetovno časopisje. V neštetih člankih so se novinarji navduševali zanj, ali pa so ga z največjo strastjo napadali. Ako odštejemo vse tisto, kar je pripesnila ameriška reklama in rasno sovraštvo nam bo kljub temu še ostala zanimiva stika iniciativnega in energičnega moža, ki je vreden, da se z njim nekoliko pobliže seznanimo. Razen velike napake, ki pa jo ima že od rojstva — je namreč po rodu madžarski Žid — so mu posebno zamerili njegovo odločno protifašistično in protinacio nalsocialistično usmerjenost. Dejstvo, da je hotel imeti na svetovni razstavi, ki se bo prihodnje leto vršila v Newyorku in ki je v glavnem njegova zamisel, velik protifašističen oddelek in pa njegov nastop pri demonstracijah, ki so nastale radi židovskih pogromov v Nemčiji (dal je namreč nemški konzulat zastražiti z židovskimi stražniki, kakor se čitatelji »Edinosti« še spominjajo) mu je odtujilo obe' velesili. Toda vse to se da še dokaj razumeti saj je La Guardia Žid in župan mesta, v katerem je dva in pol milijona Židov, nešteto zamorcev in drugih »rasno manj vrednih« narodov, ki se že po rojstvu ne morejo navduševati za njim tujo sovražno ideologijo. La Guardia je istih let (56) kakor njegov osebni prijatelj in politični »nasprotnik« predsednik Roosevelt. Po smrti očeta, ki je bil godbenik v ameriški vojski, se je s svojo materjo preselil v Budim Pesto, kjer je kot 18-leten fant vstopil v službo na ameriškem konzulatu. Toda nje gova diplomatska kariera se je kmalu končala. Leta 1905 je prišel kot ameriški konzul v Reki v konflikt z avstrijsko nad vojvodkinjo Marijo Jozefino, Moral je od- stopiti . . . Nekaj časa potem je postal tolmač pri izseljeniškem uradu na Ellis Islandu, Tam se je tudi izpopolnil v srbohrvaščini, ki mu baje že izza reških časov dobro teče. V tem času se je klub naporni službi vrgel na študij prava, ki ga jc kmalu končal ter 1910 odprl odvetniško pisarno. Leta 1912 je kandidiral na republikanski listi v parlament, a je propadel, saj je bil Newyork znana demokratska trdnjava, že dve leti nato je pri volitvah zmagal. Svetovna vojna je njegovo politično kariero prekinila, kajti javil se je čim je vstopila Amerika v vojno kot prostovoljec in služil kot avijatični kapetan. Tedaj je bil od italijanske in od ameriške vlade tudi odlikovan. Po vojni je kandidiral za predsednika občinskih odbornikov (nekakšen podžupan) in z Rooseveltovo pomočjo, (demokrati so postavili namenoma dva kandidata, ki sta delila glasove) zmagal. Lani je pri volitvah za župana zmagal z večino 382.000 glasov. La Guardio opisujejo kot živahnega, majhnega, čokatega moža z izrazitimi za Žide značilnimi kretnjami. Pravijo, da je vedno razpoložen in da mu nikoli ne zmanjka dovtipov. Njegov priprosti nastop in močno socialno čuvstvo (v kolikor smemo verjeti časopisnim vestem, ki slavijo njegovo delo za brezposlene) sta ga naredila zelo popularnega med prebivalci njegove »države« (saj »mesto« za ozemlje, ki združuje s predmestji 12 milijonov ljudi, gotovo ni pravo ime). Pravijo, da je imel celo namen kandidirati za predsednika republike, pa je to namero, pač ne samo radi prijateljstva 'l Rooseveltom, opustil. Zanimivo štivo Kirurgi a malajskega padarja Pred nedavnim je bilo mogoče čitati v nekem nemškem časopisu sledečo zanimivost, ki je iznenadila posebno zdravniški svet. Na malajskem otočju se je mudila več let znanstvena ekspedicija. Proučevala je ljudstvo, njih navade ter preiskavala zemljo po rudninah in dragih kamnih. Nekega dne se jo zdodila nekemu njihovemu nosaču prtljage huda nesreča; ko je sekal drva, mu je sekira zdrsnila ter nesrečnežu zarezala glob oko rano nogi. član ekspedicije, zdravnik, je hotel po-srečnemu takoj zašiti rano, česar pa ta nikakor ni dopustil. Toliko, da mu je zdravnik za silo obvezal zevajočo rano, je že odšantal ponesrečenec do bližnje vasi ter se napotil k domačemu padarju. Zdravnik, ki je bil radoveden, kaj in kako mu bo pomogal domači padar pri tej veliki rani, se je napotil za njim in ni se mogel dovolj načuditi, na kako priprost, o spreten način mn je padar rano »za-šil«. Nekemu bližnejmu dečku je nekaj naročil, nakar je ta odhitel v bližnji gozd in prinesel črez nekaj časa v velikem listu nekega drevesa kopico velikih mravelj, ki so imele za naše razmere izredno velike klešče v približni velikosti kakega našega majhnega rogača. Padar je z levo roko stisnil robova rane skupaj, z drugo spretno zagrabil mravljo in jo 'i fin j< uijimi in.tu! «v !i jf vriu1,' '. iiY' c-ii. tr »liiMi i ''v Vi 'mit: vr,'. uvs.l V^lihjti, 1 b.»-*£"are. Tu je dorasel. Pozna sleherne stezico m zadnjo k6po šote. Med trnjem se ume plaziti ko kača. — Zaradi konjske kraje — ah, ti sveta nedolžnost! Kar pa se tiče teh devetih mesecev, tudi ii bodo nekoč minili in marsikateri tamkajšnji človek se bo moral pošteno paziti pred njim!« Vedro se je zasmejala. »Tudi Ktittp?« je vprašal Nipermaadi. »Ne. Zakaj?« vpraša Anne-Mari začudeno. »Kuiipu se ni treba bati Jairusa. Prijatelja sta.« Vzela je bluzo, ki je visela na klinu, in jo zravnala. »To je bil pa naliv!« je rekla zlovoljno. »Zdaj bo Joona končno zopet pel. To večno sonce mu je do nemosti posušilo grlo.« Veselo je pogledala Nipernaadija. Ko ni nič rekel, je zmignila z rameni. »Tak dobro se imej!« In je bila v dveh, treh skokih na cesti. Privzdignila je mokro krilo in skakala z močnimi, temno zagorelimi nogami čez lužo proti potoku. Njena meča so se še dolgo svetila v soncu. »Tak vetrnjak!« je rekel Nipemaadi glasno predse. Vzel je svoj suknjič, tog od vlage, pod pazduho in stopil ven. Sonce se je sklanjalo k zapadu. Nekaj zakasnelih krp oblakov je naglo frfotalo čez nebo ko izgubljena jagnjeta, hiteča za Čredo. Drevje in grmovje se je bilo nenadoma napolnilo s strastnim žvižganjem in žvr-golenjem, prekipevajočim od sreče in hitrega utripanja ptičjih src. Na vsakem listu, vsakem cvetu so bleščale In žarele težke deževne kaplje ko dragulji. Mah, prepojen z vodo, je bil sočen in napet. Kadar se ga je dotaknil veter, ie sipal okoli sebe roso kakor veseli psiček, prihajajoč iz vode. Ne, ne, tu ne ostane. Hudoben, si je mislil, hudoben je ta kraj. V velikem lok.i je prišel z zahajajočim solncem k slapu potoka Kaave. Sedel je na moker štor i*1 zrl z nagubanim čelom v migotajoče, podrhtevajoče vode. šumele in bučale so z visoke skalne stene v prepad, se razprševale v'rožnato meglo, ki je vedno bolj temnela, čim niže se je pogrezalo sonce. Na zadnje je postala temno siva. Vmes^ 1® klokotal tok in se počasi, leno nregibal naprej kakor žival, ki se ie dodobrega nasitila. (Dalje prihodnr* 2500 Din rabite, da zaslužite 1000 Din mesečno doma. O o o i • c „Anos“ Maribor Orožnova 6 Priložite znamko bdlja konzorcii »Edinosti« v Mariboru. Odgovonii urednik Jaroslav Dolar, novinar. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstav, ravnatelj Stanko Detela, vsi v Mariboru.