List sa koristi dola v-
•	k««» l|udaiva. D*Uv-
ci «o o p rs v i ¿«ni do vsega kar producirato.
Thla pap«r i« davotod to tha intoraata of tho working cltM. Work-
•	rm aro ontitlod to ali what thav produce.
I»MrMi< i.öoi»< «Utti io«li«r. 0««. • IU07 »t b« *»ff>	«mu.. mnc W	Pki».»« lil
»t Chu*f.. Ill	th- Ac« of ( •■«'*< «f M.-ei. «ra «71.	UltlCe: SUUb W. <91. iff., IRICIgl. Ml.
"Delavci vseh dežela, združite se!
PAZiiL!
no Atovilko vokUpafu-ki — nahati polog v», ¿•ga naslova, priloplto-naga apodafall ir%AAK
na ovitku. Ako (344)
|o itovilka
leda) vam a prihodn|o itovilko natoga liata po točo naročnina. Prosimo. ponovilo |o lako|.
Stev. (No.) 343.
Chicago, lil.,7. aprila (April) 1914.
Leto (Vol.) IX,
60.000 PREMOGARJEV ÖTRAJKU V OHIO.
NA
Illiaojiki premogarji bodo odločili g gplosmm glasovanjem, da li bodo stavkali ali ne.
31. marca .j«1 prenehalo delo v 600 premogovnikih v državi Ohio in približno 50.000 premogarjev počiva. Štrajk bo trajal tako dolgo, dokler ne pride do M|Muazuma med operatorji in unijo radi plačilne lestvice in drkler aodisče ne ta/sodi o ustavnosti novega zakona. ki določa mezdo na podlagi neočiščenega premoga. Državna zakonodaja v Ohiu je uamreč sprejela v avojem posebnem zasedanju zakon, takoavani "mine run law ", po katerem m. rajo o-peratorji plačari premogarjeiu od tone neočiščenega premoga, to je takega kakonšen je izkopan. Ta zakon pride v veljavo -O. maja. t. 1. Premogarji zahtevajo mezdno lestvico na podlagi tega zakona, čemur se pa operatorji trdovratno upirajo in hočejo spraviti omenjeni zakon pred vrhovno sodišče. da doženejo uatavnos* istega. Položaj v Ohiu je, torej tak, da se štrajk lanko zavleče več mesecev.
Posvetovalni cdbor p mnoga r-ske unije v lllinoisu se je sešel 3. aprila v Peoriji z operatorji. Pre-mogarji so predložili zahtevo za 25 centov povišanja mezde za dnevno delo in za dva prosta dneva v tednu; dalje zahtevajo, da morajo biti v strojnih poslopjih nastavljeni kurjači, tako da ne bodo več strojevodje opravljali kur jaškega dela. Operatorji se nekaj branijo zvišati plačo in groze celo,- da bodo znižali sedanje plače. Premoga rak i komitej pa upa. da se bodo operatorji dali pogovoriti. Unija tudi zahteva od operatorjev. da morajo postaviti jam-čevino za pravočasno izplačilo mezd
Vsi sklepi konference v Peoriji bo unija dala na referendum članstvu, katero na.j odloči, dali hoče delati i>od starimi pogoji ali iti v stavko, ako operatorji odrečejo zahteve.
V Pennsylvania i so premoga rji sprejeli staro lestvico — kakor se glase poročila — valedčesar so se operatorji zavezali, da bodo izboljšali gotove krajevne delovne razmere v jamah.
TORREON JE PADEL
Po enajstdnevni bitki, v kateri je padlo 6000 mož, je Villa vzel mesto Monterey zdaj na
VTSti.
Torreon je padel zadnji četrtek 2. aprila zvečer in nepremagljivi Villa — katerega zdaj imenujejo njegovi pristaši meksikanskega Napoleona — je gospodar mesta. Enajst dni je trajala krvava bitka. največja in najbolj strašna bitka meksikanskega rebeljona. Po zadnjih poročilih je obležalo o-krog HtM) mož mrtvih in ranjenih na gričih zunaj mosta in na ulicah. ki so bile poplavljene s krvjo in nakupične z mrliči. Villa je brzojavil Carranzi v Juárez, «la je izgubil .">00 mrtvih in 1500 ranjenih. med tem ko je Velasco, kateri je z deVct tisoč huertovei branil mesto, izgubil 5500 mrtvih in ranjenih. Villa je zajel okrog tisoč huertovcev; regularne vojake je zaprisegel v svojo armado, ki so takoj vpili: "Viva Villa!", prostovoljce in častnike je pa u-kazal na mestu postreliti. Dalje je zmagoviti vodja rebelov zajel veliko število kanonov in drugih vh'jnih potrebščin. Velasco je z okrog tritiaoč huertovei. kolikor jih ni prišlo Villi v roke, pobegnil o« jug proti Montereyu. Toda pri San Pedro, nedaleč od Torreón a, je begune dohitel ustaski general Hernández zadnjo soboto in vnel »e je boj, v katerem ao huertovei zopet pustili par sto mrtvih in pobegnili naprej.
Francisco Villa a svojo konsti-tucioualist i.škc armado ima zdaj alisolutno kontrolo nad osrednjim* delom severne Meksike, kakih 600 milj od Rio Grande proti jugu. Velikansko moč in slavo ima zdaj ta mož. kateri je bil še pred nekaj meseci takorekoč nepoznan' iu se celo na slabem glasu kot ban dit.
Tula Villa se ni prevzel ; on prizna. da zmaga za zmago pripada njego>im četam tlačenih peonov, ki gredo v ogenj in v votlo za princip, za obnovitev znamenite ali poteptane koustitucije. Dalje tudi prizna Villa, da je zlasti za dujo zmago v Torreonu drag« plačal, da je bilo več truda iu žrtev, kakor je pričakoval. Zdaj hoče Villa dati svoji armadi počitek mogoče za par tednov, a obenem dela velike priprave za na pot v Meksfko City. Prrhtdnja bitka s«- bo najbrž vršila pri napadu lia Monterev, drugo večje mesto na iztoku, ki leži med Tor-reonom in glavnini mestom in kjer baje tabori 4000 huertovcev. Zatem mora Villa vzeti Mazatlan bolj proti zapadli in končno Za-catecas, ki je takorekoč pred vratni i Meksiko City.
Ko je Villa na Čelu rebelev pognal zadnje ostanke federalcev v beg in zasedel Torreon, našel je bolnišnice in zasebne hiše polne ranjenih sovražnikov. Ranjenci so strahom a čakali, da jih pomorijo. Mnogi so s pojemajočimi glasovi klicali "Viva Villa'" in prosili milosti.. Toda Vlila je ukaza. da ranjenev se ne sme nihče dotakniti. Kfo je Villa obiskal bolnišnice, sitoznal ga je eden fédéra lec z razbito glavo in skušal govoriti, aJi ni mogel. Pom »gnil je k sehi ameriškemu reporterjn, ki je spremljal Villo, in mu pose-petal. da naj v njegovem imenu zavpije kolikor more "Viva Villa!" Reporter je dvignil ranjenca in poklical Villo, kateri je takoj prvemu podal roko. Ranjeni Ilucrtovec je gorko stisnil roko in rekel: " Dios bendiga austed" (Dog te blagoslovi). "Pobreeito. vojna je strašna reč." odgovoril je meksikanski Napoleon in obrisal solzo.
V Meksiko City vlada velika zmešnjava. Časopisje ne sme nič IKiročati o porazu huertovcev, pač pa mora na ukaz Huerte pisati, da se Villa umiče. Ali prebivalstvo je kljub ostri cenzuri zvedelo o strašnem jHirazu in Huerta je v strahu. John Lind, Wilsonov poslanik, kateri je prebil zadnjih •(sein mesecev v Meksiki takorekoč brez kakega vspeha. da bi izpeljal Wilsonove načrte, je odpotoval nazaj v Washington. S tem je menda končano vsako diplomat ično razmerje nied Huerto in VVilsooom oziroma končana je nada Wilsons, da bo Huerta na kak način zapustil nasilno prilaš-čeni predsedniški »tolec. Wilson ga bo odslej prepustil svoji usodi trdno upajoč, da bo Villa ponie-tel z njim in p»,stavil na krmilo konstltucionalistiško stranko s Carratizo na čelu. V oficijelnih krogih Wasningtona so zelo zadovoljni s padcem Torreona in čil jejo s«- glasovi, da bo Wilson kmalu priznal konstitucionaliste kot vladajočo silo v Meksiki.
Iz bakrenega okrožja.
Rudniški poslovod|e zopet zavrnili pravo organizacij vsledčesar Do stavka tra|ala napre|. Organizirano delavstvo pomagalo do konca.
EKSTRA—PROLETAREC MILWAUKEE
ZA
" Proletaree " je zadnji petek izšel v ekstra—izdaji, katera je bila posvečena volilnemu boju v Milvvaukce. Tamošnjl jugoslovanski socialistični klub je namreč naročil tristo iztiaov jHvsebne izdaje, ki je vselmvala večdcl agi-tatorično čtivo v prid soeial¡stične volilne kampanje v mestnih volitvah. List je bil omejen na štiri strani in je imel dobro gradivo, katerega ao preskrbeli sloven-aki sodrugi v Milwaukee. Tpam... da ta vrli korak milvvsuških so-drugov ni ostal brez vspeha.
Caluuiet, Mich., 3. aprila.*—Več krajevnih unij v bakrenem » krožili je zadnji teden poslalo svoje zastopnike k rudniškim ihjsIovo-iljem z namenom, da dosežejo kak sporazum. Rudarji so namreč zvedeli, da bi poslovodje radi konferirali s stav kar ji samimi breg posredovanja kakega "tujega agitatorja '. In .storili so po njihovi želji, ('lani komitejev, ki no obiskali poslovodje, bili so izključno sami domači linijski ru-dari. Poslovi dje so jih prijazno sprejeli, delali lepe obljube, toda kenčno so rekli, da ne sprejmejo nobenega št rajkarja nazaj v delo, dokler ne izroči boasotn svoje linijske karte. Izjavili so. da so primi rani to zahtevati. F,den po-' slovodja je celo namignil komiteju. da to ni nič če slavkarji oddajo karte, sa.j potem lahko dobe druge.
To dokazuje kako trda gre nia-gnatom hakra za dobre delavce in poslovodje bi radi vzeli nazaj stavkarje čimprej mogoče. Ni jih mar če so rudarji v uniji ne, ali vrh» vne glave v Bostonu zapovedujejo: "Proč z unijo!" in j>oslo-'Vodje s»' morajo tega držati. Dalje je razvidni , da operatorji se ne brigajo /a "tuje agitatorje" niti za "rdeče socialiste", temveč njrhov prvi in /adnji namen je, ti-ničiti organizaejo rudarjev, pa nal ho katera RoČc in kakoršna
ho**-
V soboto so imeli odborniki o-kn žne unije sejo in posredovalni
komiteji so poročali o rezultatu pogovorov z rudniškimi manage-rji. Nato so vsi navzoči člani sklenili, da ne oddajo uuijskih kart za nobeno ceno in da boj se bo nadaljeval do konca. Ker se rudarji borijo že osem mescev iu so v tem času priborili vse zahteve razen prava do organizacije, hočejo se boriti če je treba še drugih osem mesecev d« kler jim ina-gnatje hakra ne "priznajo pravice, da sinejo pripadati svoji iudu-strielni organizaciji. Sedaj, ko se bližajo gorkejši dnevi, ne bo treba toliko izdatkov za življeiiske potrelrščine kakor zadnjih šest mesecev in zato bo boj toliko lažji. Izdatki za kurivo in obleko bodo sedaj veliko manjši. V slučaju, da stavkarji ne bodo mogli izhajati z najemnino, ali če jim družbe od povedo stanovanja, postavili bodo šotore kaKor to delajo premogarji. United Mine Work-els ot' America je že ponudila petsto šotorov, ako jih potrebujejo. Organizirano delavstvo cele Amerike je pripravljeno pomagati moralao iu gniotiHf kakor doslej dokler ni bitka dobljena. Mnogi farmerji v okolici, ki simpatizira-jo s štrsjkarji. s«» obljubili ma-terijalno pomoč; dali bodo zelenjavo ia druge pridelke.
Luka Pleše, hrvatski štrajkar, kateri je bil z Geo. Briškim ohdol-žen s«ir;»vde pri uinoru deputise-rifa /%llocka, katerega so našli 28. oktobra m. leta na cesti blizo Hurontovvna s kroglo v glavi, je
hil zadnjo soboto oprtačeii pred sodnikom O'lirieiiom v L Anse. Baraga County. Briški bo zdaj najbrž tudi oproščen brez obravnave.
Skeb J< lin Lam psa je v pondel-jek ustrelil v trebuh štrajkarja Alberta Salo na voglu pete in Pine ceste, kjer je zadnji čakal na karo. Salt je drugi dan umrl iu skeb je romal v zapor.
Te dni se je zopet poslovilo na-dsljnih 50 skebov o<l rudnika l^uincy. Večklel so Poljaki in Rusi, ki so že do grla siti štra.jko-loinst v«.
Baroni bakra so te dni odpravili stari iu 190 funti v teski 'Vitalni stroj, katerega je moral operirati eii sam mož. in nadomestili so ga z lajšim in veliko boljšim, sateri vaga le 90 funtov. Novi stroj se imenuje "Baby lieyner", med tem ko so starega imenovali 'widow maker" ali po naše stroj, ki množi vdove". Tako so štrajkarji dosegli zopet eno zah-evo. Odprava starega, teškega svedra je bila eno glavnih zahtev štrajkajočih rudarjev. Štrajkarji so do sedaj potom svoje unije izvojevali večjo plačo, osem ur dela, boljši vrtalni stroj, samo za no in glavno stvar se morajo še boriti — in to je pravo organizacije. In kakor so baroni bakra priznali vse druge zahteve, tako »odo morali • koncem konca priznati tudi zadnjo pravično in človeško zahtevo, da smejo družiti se v «vsaki organizaciji, l»odisi v verski, politični, podporni ali in-dustrielni. ,
Naprej rudarji za pravo organizacije!
Majniška izdaja.
Proletarjat vsega sveta se pripravlja, da ponovi tradicijonalno manifestacijo prvega majpika, v kateri je izražena edinost misli in ciljev, ki ga oživlja in vodi v velikem boju za pravice. Prvi maj-nik je praznik dela; je dan. ko ponovi delavstvo svoje zahteve po osvoboditvi dela iz težkih spon kapitalizma, po združenju vseh družabnih razredov v en sam razred svobodnih delavcev, po svobodi, miru in ljubezni, ki naj nadomestijo suženjstvo, zavist in sovraštvo.
Da tudi mi slovenski delavci v Ameriki, kolikor nam razmere dopuščajo, praznujemo in j>ovečamo ts dan, si šteje uredništvo v dolžnost izdati "Proletarca" — kakor zadnjih par let sem — v povečani slavnostni obliki, in to če bo le mogoče najmanj na 16tih straneh.
Ta številka izide 28. aprila Uredništvo bo v tem oziru storilo vse. da bo gradivo te slavnostne številke najboljše za propagando razredne zavednosti med slovenskimi delavci v Ameriki.
Credništvo in upravnišKo bo izvršilo svoj del temeljito. Drugi del — agitacija za razpečavanje te slavnostne izdaje — pa prepuščamo našim sodrugom po naselbinah. Kdor je za vstajenje pro-letarjata iz industrijelne sužnoati, kdor .ie za boljšo bodočnost svojih otrok, tisti pojde gotovo na delo za majniško slavnostno izdajo "Proletarca". kateri naj izide najmanje
V 16.000 IZTISIH
Sodrugi, mi ne izdajamo slavnostnih izdaj za Božič in Veliko-noč. Zapomnite si dobro, da ta dva praznika sta postala simbol suženjstva. Edini delavski praznik in simbol vstajenja proletarcev je PRVI MAJ l
Prvi maj je delavski praznik, katerega so proklamirali delavci saini. Tega praznika ne dobite v nobenem koledarju ali praktiki. Kn ost a v no zato, ker ni všeč kapitalistom, kraljem, cesarjem, papežem in drugim ljudskim zajedačem. Delavci, najlepše bodete praznovali VA^ PRAZNIK, ako ta dan porabite za agitacijo "Proletar-ea" V vsako večjo slovensko naselbino mora najmanj 1000 iztisov.
Cene so sledeče:
10 iztisov 45c; 25 iztisov $1; 50 iztisov $1.85; 75 iztisov $2.50; 100 iztisov $3.25; 200 iztisov $5.50; 300 iztisov $K.00; 400 iztisov $10.00; 500 iztisov $11.50; 1000 iztisov $19.00.
Izpolnite ta kupon, ter pošljite nam!
Ipravnlštvn "Pr#lflarcj,f. 41H West 31st Street
CHICAGO, ILL.
S< drugi :- Pošiljam $-----
Majske številke "Proletarca'
Ime ...................
Naslov .....................
za
... iztisov
MATI JONES PROTESTIRA
DELAVSTVO SE DVIOA V RUSIJI
Iz Beograda poročajo o velikem gibanju ruskega proletarijata, kar dela okrvavljenemu carju sive lase. Štrajk v Treivogolni-ških tovarnah, kateri daje kapitalistom in policiji veliko opravka. je nekak predprihod velikega revolucionarnega gibanja v delavskih masah. Prvič v zgodovini Rusije se je pričelo delavstvo na vseh straneh trdno organizirati. Na milione komadov raznrh socialističnih spisov se deli med delavce v vseh mestih. Dijaki in revnejši inteligentni sloji se javno postavljajo na stran delavcev, kar se do zdaj v toliki meri še ni dogodilo.
Delavci po vsi Rusiji zahtevajo pravo organiziranja in pravo zborovanja. Carjeva kozaška vlada se seveda protivi in proletarijat grozi, da si bo te pravice vzel s silo, ako prošnje iu zahteve ne bodo pomagale.
Da. da - povsod se giblje, gib-jo!
— Sijajna zmaga socialnih demokratov. Pred kratkem so bile na Dunaju volitve v pomočniški odbor trgovinskih naštavljencev. Proti socialnodemokratičnim kandidatom so šli v boj združeni krščanski socialci in nemfiki nacionaL ci. Veljavnih glasov je bilo oddanih 17.114, od teh so dobili soeial-nodemokratični kandidatje 12.378 glasov. Ženske so volile posebej. Na volišče je prišlo približno 4000 žensk, od teh je glasovalo 3500 za socialne demokrate. Ko je bil znan izid volitev, je prirejala množica burne ovaeije socialno demokra tičnim kandidatom. Na volišču je bilo mirno, pač pa je prišlo pred voliščem med socialisti in nemSki-mi nacionalci do pretepa.
V pismu razkriva nesnago ječe, v kateri je po nedolžnem zaprta.
Deli ver, Colo., 3. aprilaT — Mati Jones. sivolasa agitatorica za i»ra\a premogarjev in rudarjev, je te dni pisala iz ječe v Walsen-burgu, kjer je v drugič zaprta "incomniunicadc". Pismo, katero je bilo vt ihotapljeno iz ječe, se glavi:
Vojaška bastilija v Walsenhurgu. Colo.,
31. marca 1914. Sporočam ameriški javnosti, da jaz sem državljanka te republike. Nikdar nisem kršila zakona, pač pa kot državljanka se držim prava, da smem iti kamor hočem dokler se gibljem v mejah postav.
Sodišča \ I>os An i mas in llucr-fano eountijih so odprta iu neovirana v svoj m poslu, toda guverner Aiiunons in njegov Peabo-d.vev imenovanec, general Ohase. me nečeta postaviti pred nobeno sodišče, Ako sem zakrivila kak zločin, zakaj me ne tožijo*
V vseh štrajkih, kar sem jih še kedaj videla, ni bilo takih grozot, kakoršne počenja gen. Chase s svojo tolpo Baldvvin Keltsovih detektivov, ki se zdaj pridružujejo milici.
Moj Bog. keda.j bo konec tega? Vroče solze sirot in «vdov delavcev so mi vedno pred očmi — njih src* trgajoči vzdihi mi vedno zvene po ušesih.
Naj zve ljudstvo in naj zve moj prijatelj Francisco Villa. da velike Zedinjene države, rki tirja-jo od zadnjega. <la mora izpusMti izdajalce svojega naroda, drže mater .Toneš iucotnmunicado v grdi, nesnažni podzemeljski celici, obdana od podgan, surovih vojakov in druge golazni.
Mati Marv Jones".
Če je človek lačen, ne vpraša če je kruh spekel katoliSki. protestantski, židovski ali brezverski pek. Materijalno vpraSanje, to je vpraSanje kruha je torej prvo vprašanje za obstoj človeka Vera je postransko vpraSanje. ki mora biti zasebno vprašanje posameznika Kdor trdi drugače, je hinavec, nevedne* ali itkoHIČevalee.
DELAVSKE VESTI
—	Državna industrielna komisija v državi Washington je prišla do zaključka. <La najmanjša plača za žnske nad 18 letom mora biti $10 na teden.
—	Članstvo pretnogarske unije (United Mine Workers of America) se je v zadnjih dveh letih podvojilo. Šteje blizo pol miliona članov.
—	Strokovne unije na Irskem so v zadnjih desetih letih dosegle 50% zvišanje povprečne plače.
—	Najslabše plačani delavci v celi Evropi so poljski delavci v Siciliji (Italija). Povprečno dobe okrog 50 centov na teden.
—	Razne strokovne unije, ki so združene v American Federation of Labor, izdajoč vč kot 500 te-denskvh in mesečnih glasil posvečenih linijskemu gibanju.
V 19 državah je delodajalcem prepovedano po zakonu odreči delo tistim delavcem, ki so v uniji.
- Na Angleškem se pripravljajo veliki delavski boji. 100.000 premogarjev v Yorkshire je že na štrajku in v enem tednu bo morda to število naraslo na četrt miliona. Poleg tega se spravljajo na štrajk tudi železničarji in elek tricisti v Londonu.
—	V Italiji grozi generalni štrajk železniških vslnžbencev. Zahtevajo od vlade večjo plačo in več drugih poboljškov. kar pomeni za vlado 10 milionov lir več izdatkov. Ako vlada ne odobri zahtev do 15. aprila, tedaj pojde v boj 80.000 železničarjev.
—	Neodpustno šalo si je izmislil 1. aprila neki potepuh, ko je v lokalu za brezposelne na voglu Madison in Desplaines ulici v Chi-cagi raznesel vest, da v nekem železniškem skladišču iščejo več sto delavcev. T>rngo jutro .je bilo prod dotičnim imslopjem do 10.000 brezposlecev. ki so prišli za delo. IVestrs&eni noidovodje ao zskleni-li vrsta in po telefonu klicali policaje. Pri d rl o je takoj 50 plavo-«mknježev. ki so s koliei razgrnili razočarane brezdelne reveže.
proletarec
PRO DOMO.
V predzadnji številki "Glas Svobode" se oglasa iz Livingstons neki nad vat* svobodotuišleni Voučkor4'socialist" Gl. Sv. šole. Na kratek, a jedrnat način se lru-di, da bi ooral goapodarja Glas Svobode, katerega je krepko okrcal P. Torninc iz Gunn, Wyo., v predzadnji Številki Proletarca. l)obrodu*ni Voučko bi rad dokazal ljudem, da je Gl. Sv. najboljši slovenski list pod solneein in da daje njega gospodar vedno točne račune o dohodkih in izdatkih. Po čem plačuje lastnik G. S. podpise za te storije, mi ni znano; lahko je pa mogoče, da iz velike prijaznosti in lojalnosti, store lo podpisauci tudi zastonj, pri čemer pride lastnik še ceneje do potrebne reklame. Iz tega se zrcali; kako daleč ao prišli eni slovenski delavci v Ameriki, pri tem ko pobirajo steklo, pa mislijo, da ao diamanti.
Gospod Voučko iz Livigstona je videl račune! Škoda za človeka, da ni v Ala.ski; tam polrebu-jejo take ljudi, ki imajo tako bri-htne oči kot jih ima Voučko. Saj veste kako ie tam, kjer perejo "Gold dust". — Brihtni Voučko bi rad dopovedal, da je videl tiste račune, ki se nanašajo na linotype. Jaz sem pa F. T. razumel, da G. S. ne daje celotnih in letnih računov o poslovanju lista, to je račun, katerega prinaša redno Proletarec. • Ali Voučko ni videl celoletnega računa Proletarca in istotako poročila, kdo je njega lastnik? Zakaj pa G. S. ne objavi tak račun, da bi ljudje vsaj vedeli, kako se je gospodarilo! Ali mar ljudje niso opravičeni do teh računov? Well, če niso, ali je potem las^ik lista opravičen feh-tati? — Po mojem mnenju je taka reč humbug! kakor je humbug zdravljenje raznih zdravniških fakirjev! Ta obsodba ne bi bila na mestu, če bi eni svobodaši bili odkritosrčni, pa bi priznali, da niso nič druzga kot svobodaši. Ali oni hočejo biti socialisti, in to še neke posebne vrste dobri socialisti. S socializmom in socialisti 'hočejo nekako koketirati. To se pa prav nič ne poda svobodomiselnim načelom, in naša dolžnost je, da take tiče uvrstimo tje, kamor spadajo— v vrsto navadnih imi tatorjev, ki so v socialističnem gibanju to. kar so zdravniški sleparji v medicini.
Svobodomiseljni Voučko bi rad tudi prikazal, da kontroverze Pro letarca in Gl. Sv. niso načelnega %značaja s strani Proltarca, ampak samo prerekanja, ker to baje delajo tudi angleški svobodomiselj-ni in socialistični listi. Ampak tu kaj ni prav nobene paralele. Glas Svobode je bil pred petimi leti proglašen od socialistične stranke v Cook County, Chicago, kot "unfair", ker se je dognalo, da dela proti socialističnemu gibanju, a je obenem fehtal za list pri socialistih. Dokaz, da Je delal proti socialistično je bil ta, ker je pri volitvah oglaševal in pisal za kapitalistične kandidate. Kdor se hoče o tem prepričati, lahko to stori. Piše nja samo na tajnika J. Ursena 536 Wells St., Chicago, III.
Voučko hi rad dokazal, da so tudi angleški socialistični listi v privatni posesti, pa se nikdo ne spodtika nad njimi in njih gospo-danji. — Ali bi Voučko. ali kdo drugi od zagovornikov Glas Svobode mogel na ves» i en slučaj, da .je kateri angleški socialistični list oglašal in pisal ob volitvah za kapitalistične kandidate in ostal potem še vedno dober socialističen list, ali morda — po Voučkovi logiki — še bolji ko uni, ki je pisal vseskozi za socializem in socialistične kandidate? Voučko, po-močil si pero, in si napisal — če si jih re« sam — nekaj nepremišljenih stavkov, nekaj fanatičnih procanj ; vzemi še enkrat , pero in o<lgov or i slovenski javnosti v A-meriki, na gornje vprašanje! Nič ne zmajuj z glavo. Reci ja ali ne, da te uvrstimo med tisto vrsto soeisliste, kamor spadaš!
G. Voučko je lahko svobodomi-slec, kakršne že vzagaja Glas Svobode, ali socialist ne more biti, dokler pojMlja tako žehto za reklamo lastniku G. S. Socialistična stranka je mednarodna organiza-cijs, in ona ima pai prseivo reči, kdo je soeislist in kdo ni, Se prav
je tudi to strsnki ne dolgo tegs "odrekel" v "G. S." neki A. L. iz Stautona, 111. Ce aocialistična stranka ni dobra dovolj, da bi odločevala o svojih sodrugih, zakaj se taki svobodaši potem ne zberejo skupaj, pa si ustsnove svojo stranko in izberejo G. S. za svoje glasilo? Sicer pa, Če jim je privatni biznis več kakor skupen, čemu se sploh organiziramo v unijo in politično stranko? Če je temu tako, da je uni, ki samo skozi simpatije — sam pravi da je samo prijatelj delavcev — piše o socializmu, več kot pa uni, ki stoji ves čas v bojnih vrstah, po čemu potem socialistične organizacije? Po Čemu potem pišemo o skebstvu? Vsak posameznik naj bo sam svoja organizacija, pa bo. Ali je gospodarski skeb večja grinta, kakor je poiltična? No sir! Politična grinta je ravno tako smrdljiva in okuževalna rak rana na telesu Človeške družbe, kakor je gospodarska! Naši junaški delavski bo-ritelji — mogoče je kaj svoboda-fiev poleg — se radi zgražajo nad skebi izza časa Štrajka, hitro pa odpuščajo, če kdo politično skeba, kar je lastnik Glas Svobode storil že večkrat; in glej, kako pridejo naokoli ljudje, pa pojo političnemu skebu hvalo. Seveda, to je svobodomiseljno ; dober tek za tako svobodomiseljnost!
Mr. Voučko, dol s krinko, Vi niste socialist, in to prosim, povejte tudi Vašim tovarišem!
Dixi.
De Pue, 111.
Cenjeno uredništvo: —
Tukajšne delavske razmere so po starem. Delamo vsaki dan, toda brezposelnih je dovolj. Mnogo jih je, ki hi dobili radi delo, pa ga ni in ni. Zato ne svetujem nikomur h oditi semkaj za delom, dokler se razmere ne izboljšajo, nakar že poročam.
Tem potom naznanjam tudi žalostno vest, da nam je kruta smrt pobrala enega najboljšega naših smlru.gov iz te naselbine, sodruga Mihaela Omerza. Umrl je dne 28. marca za proletarsko boleznijo — jetiko. Pokojni je bil vseskozi naprednega mišljenja in vnet agitator svojega razreda. Kako tudi ne, saj je izkusil v življenju vse gorje, ki ie usojeno proletarskemu razredu. Trpel je, ali tega se je zavedal, in iz te zavednosti je prihajala čvrsta volja za delo, za agitacijo in organizacijo, ki naj bo orodje, s katerim bo delavec odpravil mezdno suženjstvo. Zato je tudi gledal, da ustanovi v De Pue socialistični klub, kar se mu je tudi posrečilo. Od tedaj je bil pri klubu najaktivnejši član. Z njegovo smrtjo je izgubil klub veliko in le težko bo nadomestiti njegovo izgubo.
Ranjki je bil 33 let star. Tukaj zapušča ženo in štiri nedorasle otroke in d-va brata, v starem kra ju pa stariše in eno sestro. Pogreb se je vršil dne 30. marca v La Salle, 111. Pogreba se je udeležilo društvo štev. 3 S. S. P. Z., dr. štev. 59 S. N. P. J. in socialističen klub st. 106, to so društva, pri katerih je bil ranjki član. V La Salle se nam je pridružil tudi la sallski socialistični klub in druga društva spadajoča k S. N. P. J. Pogreb je bil veličasten. Na pokopališču je predsednik dr. štev. 3 S. S. P. Z. precital nagrobnico, nakar so sledili še drugi govorniki, med temi tudi sodr. Filip Godina z Chicago.
Nagrobne vence so položili ju-gosl. soc. klub štev. 106 in štev. 2. kakor tudi št. 3. S. S. P. Z. Nekaj vencev so položili ki d i njegovi o-sebni prijatelji, kakor Alojzija Maček in Mary Pirnat. — Vsem udeležencem pogreba in darovalcem krasnih vencev, prisrčna hva-a!
%
Mihaela Omerza ni več med nami, a njegov duh živi in živel bo, dokler bo na svrtu ljudi, ki bodo obsojali sedanji krivični gospodar ski sistem, ki je mnogo kriv, da morajo mnogi sinovi proletareev •v prerani grob. ( ästen spomin sodr. M. Omerzu!
John Koman.
sobojevnik in sodrug ter pomožni ustanovitelj J. S. S. kluba št. 106 v De Pue, IU., in obenem bil je tudi zvest član društva štev. 3. S
8. P. Z. Postal je tudi on — kot veČina naših slov. proletareev — žrtev kapitalističnih razmer, ka tere so ga prisilile v njegov prera ni grob. Da je bil pokojni zvest svojemu delavskemu principu, ka kor malokateri, do svojega zadnje ga zdihljeja, pri življenju in ob enem odločno zahetval, da se ga tudi v svobodomiselnem duhu spravi v naročje narave — matere zemlje — je razviduo in pomembno, da omenimo njegovo željo, pre dno je zatisnil za vedno oči. Zahte val je odločno, da se mu preskrbi mesto črnega rokuspokusa, dostojnega socialističnega govorni ka. da še v zadnji pozdrav svojim zvestim sodrugom in «obratom po jasni v imenu njega, natančno smer in cilj, katerega se je pri svojem življenju boril, da bi po svoji zmožnosti zholjšal poloz.ij ali vsaj pomagal spoznati, da krut nazadnjaški gospodar tlači in u)o ri ves delsvski razred. Sorodnik so ustregli njegovi želji: napra vili so mu lep sprevod, s «odelo vanjem dr. štev. 3. S. S. P. Z. in I. S. soc. klub, štev. 106., pripeljali so ga k zadnjemu počitku v I>a Salle, IU., kjer so jih sprejeli na postaji sodrugi, od tam smo spr< mili pokojnika na .pokopališče Govor mu je napravil podpisanee in predsednik omenjenega društva mu js prečital slovo od društvenih bratov.
Pokojnik je bil rojen 1. 1881 iu v Združenih državah je bival o-krog 15 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo in štiri nedorasle potomce ter dva brata in v stari domovini pa stariše, 1 brata in 4. sestre. Doma je bil iz cerkljanski fare na Dolenjskem.
Bodi mu lahka gruda!
Tem potom se zahvalim vsem sodrugom. ki so me prišli počakat na listajo, posebno še ohitelji Mr. in M rs Pirnat za njih postrežbo!
F. Godina.
Imperial, Pa.
Cenjeni urednik: — Iz našega kraja že ni bilo dolgo ničesar čuti. Zato vam pa jaz daneajpqfo-čam nekaj o tukajšnih razmerah. Z delom gre bolj srednje, nikakor pa ne tako dobro, da bi mogol koga vabiti naj pride semkaj. Premogovi rovi so čisto napolnjeni z delavci. Na društvenem polju napredujemo dobro. Imamo društva spadajoča v različne jed-note in zveze. Poleg tega imam danes da vam poročam o ustanovitvi socialističnega kluba, katerega namen je buditi ljudstvo iz spanja in suženjstva. Žal, da se naši delavci še vse premalo zanimajo za socialistično oraniziran je. Večina je še tacih, ki menijo, da če se trkajo pri bari na prsa. češ socialisti sifto, prekleti farji, ali če zakolnejo boga, so že zreli socialisti. Kakor hitro pa žuje zvon iz turna, jo pa udere, ko da ga pode demoni. Pri meni niso taki ljudje nobeni socialisti, ampak šleve.
Dne 29. marca hi imel obdrža-vati socialistični klub sejo. Člani so se povabili ustmeno in pismeno. Toda ko se je imela začeti Hcja, smo bili komaj trije navzoči. Ali je to kakšna zavest? To nam daje samo slabo spričevalo; socialisti bi bili radi, a le pri bari in pa na jeziku. Kdor hoče hiti socialist mora biti v organizaciji. Neorganiziranih socialistov ne pozna mednarodna socialistična stranka. Kaj nam pomaga, če delavci simpatizujejo s socializmom, če pa ne delajo na to, da organizacij a raste, da se opravlja funkcije ki jih ima stranka.
Rojaki, zbudimo se in pojdimo
na delo. Proč s polovičarstvom, proč z nemarnostjo! Zavedajmo se, da samo socialistični zuak in govorenje jaz sem socialist, še ne napravi socialista. Hodimo na seje in ukrepajmo o delu, ki ga nam nalagajo od časa do časa naše potrebe.
S socialističnim pozdravom.
J. Rudolf.
DePue, 111.
Cenjeni sodrugi!
Vsi za enega eden za vse, tako se glasi sedaj geslo naprednoini-slečega delavstva, kajti v slogi je moč. In ne dolgo tega sem napisal članek v G. S., ki je glasilo SSPZ. katere član sem in mislim da imam tudi pravico, dasiravno neki dopisnik iz Chicage nazivlje nekako paradranje! Iu nadaljuje ob enem, da je zavito z upraša-njem jednakopravnost.
Zavito je pa tudi njegovo jm» mojih mislih vse, ne samo nekaj, ker si tolmači, da vidim jaz jednakopravnost v tem, da katera organizacija s«' naj pridruži drugi in obratno. No in ker sem priuio-ran govoriti naj tudi nekaj odgovorim kot pojasnilo mojih misli. Na konvenciji S. N. p. ie sprejela resolucija sodr. Mole-ka s katero se priznava soc. dem. stranka in to v celoti ne samo kako je kateremu jkj volji, no in ali ni tudi SSPZ. na svoji konvenciji sprejela ravno isto resolucijo in ali nima potem tudi ona (s tega stališča) iste pravice oz. nje člani ne smejo govoriti, iiadalje ali niso ravno člani SSPZ. o-z. nje zastopniki prvo prinesli na dan, da bi se vse prizadete organizacije k njej pridružile (kateri misli pa jaz nisem nasproten, če prav dopisnik misli da sem) in | ali ni bilo direktno rečeno, ako »odo osebe okoli (i. S. s to gonjo, je najboljše, da se jih izpusti izven združenja, no in ali je jedna-< op ravnost ako par članov izrazi svoji* mišljenje v zveznem glasili, pa se nam že napoveduje opustitev od tistih, kateri zahtevajo enake pravice za vse, ker mi ne pripoznamo nikakiii višjih bitij, mi se zavedamo, da smo enaki |x>-lobi z ene tvarine, enako izkoriščani in bijemo boj enako z drugimi in ali ne moramo zahtevati potem enake pravice za vse ali samo za nekatere. Jes, logično mislijo naj tudi taki, ki svoje misli-samo |>o svoje ali druzih mili so pa precej navkreber!
Ja socializem socializem kako zamotan, še taki ki se priznavajo, da te razlagajo iu širijo med nevedno maso te v okoliščinah nočejo razumeti skoro teptajo ampak steni bojem mislim bode-nio kinalo globlje v temi kot smo bili. — Zatorej vee luči, ne pa eme,-v kateri tičimo.
S socialističnim pozdravom, os. Omerza, taj. kluba 106.
Op. uredništva. Prijatelju O-merzi moramo konštatirati, da socializem ni prav nič zamotan, zamotano je samo nekaj v glavah posameznikov, ki zajemajo soeia-izeni iz G. S. — Razprava o spajanju Jed not in Zvez še ni socia-izem.
jo
pred delodajalcem tako govorili, kakor da si je delavec sam kriv nesreče, samo da bi mu odbili podporo. Žalostno spričevalo od delavca, ki tako govori. Delavec je že tako dovolj revež, ker mora skoraj ves čas prebiti v zaduhlih jamah. Zanj ne sije solnce in bije ura; kajti vse njegovo življenje se suče zgolj okoli vozička in rude, ne glede na to, če mu kje pre-te strupeni plini ali kakšna druga nevarnost. Ce bi samo na se pazil ali mislil na solnce, ki sije za druge ljudi, ne bi ničesar zasluzil. Kako naj človek nase pazi, če je pa vse tako urejeno, da se mora žuriti. če hoče kaj zaslužiti. Iu kako naj potem kilo trdi, da si je delavec sam kriv nesreče? — Pametneje bi bilo, da delavci opu-ste to govoričenje, dovolj je, če tako govore rudniški magnatje, ne da bi jim pomagali k temu še delavci . . . Ali tako netaktno govorenje samo znači, da delavci še nimajo prave delavske zavednosti. Nimajo jo pa za to, ker ne čitajo pravih delavskih listov, ker čitajo raje klerikalno in reva ri jo. Če bi delavci ne imeli svojega časopisja, bi morali še danes delati po 12 ur na dan za borih 75 c ali dolar. — Tisti, ki tako širokoustno govore o reformah, socializem pa da je pre rad i kalen, zakaj niste reformirali družbo že pred tisoč leti, zakaj ne pred 20 leti, zakaj ne pred 10 leti? Amerikanski Slovenec že dvajset let zabavlja čez delavstvo. a vendar pravi, da je za reforme. Kje pa so tiste reforme, ki jih je izposlovala klerikalna stranka? Zabavljati — o, to je lahko; drugače je pa delati.
Naša čitalnica lepo napreduje. Sedaj smo naredili napis, tako da lahko vsak ve, kje je naša čitalnica. To smo naredili v slovenskem in ngleškem jeziku, da tudi angle-ži »vidijo, da se zanimamo za izobrazbo.
Nek enden pojav se je dogodil s predsedništvom. Gostilničar J— S. je naštimal predsednika naj odstopi, da niu zato odšteje nekaj capakov. Kaj misli .1. S s čitalnico.
rno rama ob rami in zmaga ša!	F. R. Ôtrajkar.
i bo ija-
Witt, ni.
K ZDRUŽITVI.
Na skupili seji, ki se je vršila dne 29. marca v Witt, 111., na kateri so bila navzoča sledeča slovenska drlštva: št. 151 S. N. P. J., št.
13 S. S. P. Z., št. 21 A. S. B. P. D. in nekaj članov društva sv. Barbare. se je sprejela z pzirom 11a združenje sledeča
resolucija:
Vsi navzoči člani spadajoči k gori omenjenim društvam smo za združitev na način, da se spojimo z S. N. P. J., ki je največja po članstvu. Ta jednota naj obdrži ime in urad do združitvene kon-veneije. Tem |>otom obvarujemo gmotne izgube vseh društev, ki žele združenje. — Ne strinjamo si', da bi razpustili naenkrat vse jednote in zveze in potem šele u-stanovili novo, ker bi bilo to zvezano z prevelikimi stroški, a.poleg bi nam nihče ne jamčil zavarovalnine med časom, ko ne bi bila nobena zveza ali jednota zakonita. Posamezne zveze in jednote bi imele, če se ne združijo, vsled pritiska od raznih držav radi Fra-ternal Congress lestvice teško stališče, za obstoj in bi mnogim starim članom ne bi bilo mogoče pristopiti. S teh ozirov bi pa potem leinen bratstva odpadlo, prenehalo.
Zdravniška preiskava naj odpade za vsa društva, odnosno zveze in jednote. Zdravniško preiskani naj bi bili samo tisti, ki bi hoteli višjo zavarovalnino kot jo ima jo sedaj. Ustanovili naj bi se štirje razredi za bolniško podporo in štirje za smrtniüo. Pri združitvi I naj bi se ne gledalo na premožen-ije organizacije, ker je članstvo j itak pri različnih organizacijah. 1 Vee premoženje vseh jednot iu i zvez» naj bi se oddalo v skupno j blagajno. Stroške naj bi trpele vse prizadete organizacije enako. Ta resolucija je sklenila seja, «la sc priobči v vsa glasila te ali one or-
. ganiacije, ki je imelo svoje zastop mi res ni znano, ampak sodbo si stvo n& t(,j ^
lahko vsak sam napravi. Misli si morda, da je to kakšen politični "freelune kantor". o napredKu ima pa toliko pojma, kakor žaba o plugu. Morda misli, da je čital-niea in salun vsejedno. Sedaj imamo novega predsednika in stvar je v redu.
Slišim, da so na konvenciji S. H. Z. prav dobro oštrigljali skebe. Bravo! Luka Klopčič je pisal svojemu sorodniku na Ely, da so v Calumetu prav slabe razmere za
Za dr. A. S. B P. I).
Paul Obregar, predsednik. Za dr. S. N. P. J.
John Zupančič, predsednik, /.a dr. S. S. P. Z.
Fr. Kurbar, predsednik. P. Kokalj,
zapisnikar skupne seje.
Ely, Minn.
Živel Proletarec! — Brezposelnih delavcev nknate satno v Chi-agi. Clevelandu, New Yorku, San 'arneiseu. Duluthu itd., ampak jih imamo tudi na Ely. Ali ni to znak demokratiške prosperitete?
judje zaman iščejo dela. Nihče ga ni zgubil. Pri tem odločuje samo kapitalistična modrost, to vse. janko hi rekli, tla živimo v gospodarski krizi. — Samo v enem učaju se delavec ne more pritožiti s krizo, to je v nesreči; posebno pri rudarski industriji je nesreče vedno dovolj. Cestokrat sem ul na lastna ušesa, ko so delavci
Stone City, 31, marca. Cenjeno uredništvo:
Poročati imam, da se je dne 29. marca vršila veselica, ki jo je duhovnike. Ni srebra, ni zlata, in priredil jugosl. socialist, klub št. da delavci postajajo čedalje bolj 91 v korist mieh. in oo-loradskih previdni, j>a se ne dajo tako lan-¡štrajkarjev. Veselica je bila zelo ko molzti. Hudič postaja čedalje animirana in je izpadla v moral-manj strašan. — Jaz bi temu aa- nem kakor gmotnem oziru prav ino še dodal: pojte vi ljudski sle- dobro. — Čistega prebitka je bi-parji v Afriko komarje lovit, me- i ]0 $54.00 katero svoto smo posla-sto da strašite delavec s peklom Ji Proletarcu, da jo •odračuna na in hudičem in jim pri tem jem-J pristojna mesta. Ijete trdo prislužene novce, — j Vsem v deležencem veselice bo-Nekaj vam povem fantje. Pred d i izrečena na tem mestu Iskrena
par dnevi sem dobil od dekleta kis. Ha, ha. to ni vsak dan. Najbrž bo posledica tega poroka, ampak menda ne v biseriki. Po Kranj skega Janeza priporočilu : kar tam za grmom . . . Ha, ha. ha!
Jutro.
Weston, Colo.
Cenjeno uredništvo: —
Akoravno so slabi časi —štrajk traja namreč že nad pet mesecev
— se zavedni rojaki vendar naro- i imenu Erjavca iskreno čajo na naš delavski list Prole-'— Kakor sem že zadnjič poročal, tarec. Tukaj vam pošiljam 3 110- *>0 dobil Erjavec novo obravnavo,
zahvala!
Živeli mišiganski in coloradski štrajkarji!
Mike Maček,
Greensburg, Pa.
Cenjeno uredništvo: —
.Obveščam vas, da mi je rojak Vid. Rovanšek izročil $4.00, katero je nabral med rojaki v John-stovvnn za Erjavčev fond. Vsem cenjenem darovalcem izrekam v
zahvalo!

NEIZGORLJIVA GRMADA
tragedija is ruske revolucije v 4 dejanjih od D. Aismtna ho predstavljal
Jugoslovanski Soc. Dram. Zbor "Prosveta"
V NEDELJO DNE 12. APRILA 1914 t Narodni Dtornl, toni 18, illct li So. Raci» kmn.
Zatftek ob 2 ari pspoldnr.	:: Vstopnina 25 ia Ste.
Med odmorom igra na klavirju ga. Mertz.
Vstopnice se dobe pri "Radnički Straži", 1830 S. Racine A ve.
----m"lm K"-"-»—««»* n	ali pa od članov socijalističkog kluba štev 6 in 1.	n
Omerzs. Pokojnik je bil nsš zvest WXXXXWXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX4
Chicago, m.
Kot poirsod, tako tudi tukaj v tem ogromnem milionskem mestu vlada kruta bresposlica. Slučaj je naneael, da sem bil pozvan kot go-1 vonlik nagrobnice pokojnemu M.
ve naročnike. Kadar bo stavka končana, bo naše prvo razširimo Prelet area.
Pred par meseci sem poslal dopis o tukajšnjih razmerah, nakar sem dobil iz raznih krajev zahvalo. Prišlo je pa tudi pismo iz Ter-cie. Colo., katerega je pisal nad. poročnik skebov John Futur. V njegovem pismu pere in slavi skehe, češ. kako pošteni «la .«*> in fest fantje. Pravi tudi, da odda vsak dopis bratu superintemlen-
katera bo — kakor je upati — delo, da pravična kakor je bila prva Erjavec je sedaj vesel in poln upanja.
Vsem dobrotnikom v tem sluča-ju iskren pozdrav in hvala v ime-nn Josipa Erjavca!
Frank Matko.
Splošna stavka v Rimu. Kot
protest proti odpravi brezplačnega zdravljenja po bolnišnicah,, so pred kratkem zastav kal i vsi de-
ti«. kateri zapiše vsakega dopis-	l^1 V R,m" Stavka je traJala
nika v črno knjigo. Judeži Iskar	, nr' T>n1>ol<lnc ^ M «a ljud-
joti da imajo pri njemu največ	tr*u impoMnten shod, kise
veljave. '	*h «deležilo najmanj 50.000
t- . •	Shod je potekel popolnoma
K«, mul« t Kntnr, <1, *o	mirno. N« ahodn jo bil.
.'. '"'rVMr .n tovih *r-	dTnUcij., ki jo «. k minit-
' '"fV Al' T '.'U ho-	» notranjo Jovo in m„ 'o-
lnvi7' •'"><» Dnhro	vodo r.opot hro*pl«i<nn HravTjon-
,1« imamo -nformao.jo to nam h«	jo p„ ..„IniSnio, ,. Mno^o uHoloi
-o prav hod,I«! Ampak akoha. no	nikov „hoda Jo ho.olo aprnni«
gremo smo
... r .....«r m kov snoiia je hotelo Hnrermti
kor no maramo nohtom„	„¡ n^a.M. n' " \
po,a, Delavci, promo^H	ZT^ZT ^
prolmtabbc
3
advertisement
SLOV. DELAVSKA
UtUMvUtM du« l*. »V»«»UI
IM.
PODPORNA ZVEZA
In k ar por i nuM U »pr»i« 1*» » drl»v) Puna
Sedež: Coneniaugh, pa
O LAVNI URADNIKI : Predsednik - FU AN PAVLOVÛIÔ, bo* 705, Coueinaugh, ^predsednik: JOA1P ZORKÜ, K. F. D. 3, bo« III,., W Tajnik TuXIZIJ BAVDKJtJbox 1§7, i'onemaugb, P.
P.
est Newtou, P..
Pomoini tajnik : IVAN PROSTOR, box 120, Export, Pa rum«	j	a-----------4... v'levelan«
80 St., Cleveland, Ohio.
RLaVaiaik JOSIP ÍKLE, «108 8t Clair Ave., Cleveland, Ohio. p " L bA.ff.jaik: JOSIP MARINKO, 3536 K.
Pomotal blaga j
ZAUPNIK.
ANDREJ V1DKIH, box 523, Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
V1L.I KM 8ITTKR, 1. nadzornik, Lock box 57, Conemaugh, P. KKAN TOMAŽIC, 2. nadzornik, Q.rj, Ind., Toleston, Sta., box 73. NIKOLAJ POVÔE, 3. nad«., 1 Cr.ib »t., Numrey Hill. N. 8. PitUburg, P.
POROTNIKI:	f
IVAN GOKftEK, 1. porotnik, West Mineral, Kansas, box 211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 409 Ohio Street, Johnstown, P.. ALJOZIJ K A KLINU KR, 3. porotnik, Dir.rd, Kansas, R. F. D 4. box 8«
VRHOVNI ZDRAVNIK.
F. J. Kern, M. D., 6202 8t. Cl.ir Ave., Cleveland, Ohio.
GLAVNI URAD v hifti it. 46 Main Street, Conemaugh, Pa.
POMOŽNI ODBOR.
Dremelj Jožef, box 275, Conemaugh P..
Gaénik Ivan, R. F. D. 3, box 54, Johnstown, P..
Zaman Frane, box 556, Conemaugh, Pa.
Klinar Martiu, 812. Chestnut street, Johnstown, P..
Rupert J.kob, box 238, 8oth Fork, P..
Uabrenj. M.tij., 800 Broad Street, Johnstown, P..
PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUATEV SLOVENSKIH PODPORNIH NAPREDNIH ORGANIZACIJ.
Predsednik: Viljem Sitar, box 57, Conetnaugh, Pa., ¿lan S. D. P. Zavertnik Jožef, 2821 Crawford Ave., Chicago, III., član S. N. F. Martin Konda, 2656 So. Crawford Ave., Chicago, 111., élau S. S. P. Z. H rant Anton, P. O. New Duluth, Minn., élau 8. N. P. J. ètefauéié Martin, bux 78, Franklin, Kans., flan dr. sv. Barbare. Mostar Josip, L. Box 351, Staunton, 111., ilau S. D. P. 4 P. D. Uoriek Ivan, box 211, West Mineral, Kaus., élan A. S. B. P. D.
Delegat je za združtveni sestanek dne 14 januarja 1914. Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa. Rebolj Ivan, Uleneoe, Ohio. Atefan Zabrie, box 227, Garrett, Pa. Bitk Zofija, 6029 Glass ave.; Cleveland, Ohio.
Uradno Glasilo: P ROLE A RTC, 4006 W. 31st Street, Chicago, III. Cenje.a drufttva, oiiroma njih uradniki, so uljudno profteni, poéiljati vse ¿opite in denar, naravnost na glavnega tajnik, in nikog.r drugega. Den.r n.j ee poftilja gl.som pravil, edino potom Pofttnih; Expresnih; ali Bančnih denarnih aakainic, nikakor pa ne potom privatnih čekov.
V slučaju, <1. opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnik, k.ke pomanjkljivosti, n.j te nemudom. naznanijo urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.
D. P. Z. J.
4548; Markovi« Ludovik, e. it. 4615;
vsi v prvi oddelek.
Združeni Balkan, itev. 68 — Litner Franc, c. it. 4614; Sodas Jožef, c. it. 4647; Skok Fnanc, c. it. 4648; Rozman Joftef, c. it. 4649;'v prvi oddelek. Rom Marija, e. ftt. 4555, v drugi oddelek.
Balkau, it. 69— Novak Zofija, c. it. 45*9, v prvi oddelek.
Zvesti Bratje, it. 70— Žagar Anton, c. it. 4530; Negro Antou, «. it. 4626; oba v prvi oddelek.
Delavec Naprej, it. 7!—Brižan Ma tija, c. it. 4505, v prvi oddelek.
Pod Triglavom, itev. 73 — Otouičar Franc, o. it. 4572, v prvi oddelek, llaf ner Alojziju, c. it. 4571 v prvi odd.
Hlo venska Cvetlica, itev. 76—K rajne Marija, c. št. 4539; Keriol Jakob, c. it. 4602; Žgavc Martin, c. it. 4608; Vid mur Ivan, c. it. 4604; Marn Ivan, e. it. 4605; Keriol Ivan, c. it. 4606; Dauko-vac Pavel, c. it. 4607; Kalčič Josip, c. it. 4637; vsi v prvi oddelrk.
Severni Premogar, štev. 77—Gliniek Ivan, c. št. 4513; Arcih Ivan, c. štev, 45M5, obu v prvi oddelek.
Clevelendske Slovenke, ftt. 49—Go-riftek Uršula, c. it. 3U35; Papei Mari ja, c. ftt. 3499. •
Karol 'Uéekar, it. 54—Ôefman Justin, e. it. 3261.
Skala, št. 56—Kersnič.r Andrej, c. it. 4H8I; Baxgorftek Franc, c. it. 4288; Zavbi Joief, c. it. 2982; Knau« Alojz, e. it. 4019.	\
Narodna Sloga, itev. 07—Degmečič Anton, c. it, 3897.
Balkan, št. 69—Boftiè Andrej, e. it. 3891; Stanič Jožef, c. it. 3573; Bofttja nié Leopold, c. št. 4106.
IZ URADA GLAVNEGA s. D. P. J.
TAJNIKA
* SPREMEMBE PRI DRUŠTVIH.
Pristopu člani (ce) k druitvu:
Boritelj, it. 1—Skof Fr.nčiftka, cert. ftt. 4502; Bar mer f Nikola, e. «t. 4545; Kangler Simon, c. it. 4546; Janče Mihael, c. it. 4567; Danek Josip, c. it. 4642; Kangler v drugi oddelek, drugi vsi v prvi oddelek.
Pomočnik, it. 2— Mahni« Anton, c. ftt. 4527; Jankoviak Ivan, e. it. 4541; Leskovftek, e. it. 4600; Sosenko Jožef, e. it. 4631; vsi v prvi oddelek. Budna Marija, e. it. 4599, v tretji oddelek.
Zavedni Slovenec, it. 4—8rnel Margareta, c. it. 4573; Culkar Ivan, c. it. 4574; Culkar Jožef, c. št. 4575; Debevc Anton, c. it. 4576; Golia Martin, c. ftt. 4577; Golia Anton, c. it. 4578; Zabu-kovec Franc, c. it. 4579; Hribar Mari ja, c. it. 4620; Pristopec Ivan, c. it. 4651; vsi v prvi oddelek. Drobnič Ma tija, c. it. 4500, v drugi oddelek.
Avstrija, it. 5—Flegar Štefan, c. it 4586; Filipa* Lovrenc, c. it. 4587; Zvonar Marko, c. it. 4588; vsi v prvi od delek.
Zvesti Bratje, it. 6—Felič Mihael, c. it. 4543; PaKič Matija, c. it. 4635; oba v prvi oddelek.
Jedinost, it. 7—Jelovčan Marija, c. ftt. 4636, v otročji oddelek.
Zavedni Štajerc, St. 9— FP* Mihael, c. št. 4477; Po po v i č. Nenard, c. itev. 4"69; oba v prvi oddelek.
Jasnaja Poljana, št. 10—Kangus Jožef, c. it. 4434; Stritar Marija, c. it. 4528; Novak Martin, c. št. 4630; vsi v prvi oddelek.
Zarja Svobode, št. 11—Zakrajaek Terezija, c. ftt. 4617, v otročji oddelek.
Danica, it. 12—Koruzpvič Milivoj, c. it. 4353, v prvi oddelek.
Večerniea, it. 13—Salmič Ivan, c. it. 4550; Vale z Vrane, c. it. 4625; oba v prvi oddelek.
Moj Dom, it. 14—Raje Peter, e. it. 4590; Lučič Matija, c. št. 4591; ova v prvi oddelek.
Nada, it. 20—Pesjak Vincenc, c. it. 4544, v prvi oddelek.
Od boja do zmago, it. 22—Kovač Fanc, c. it. 4540; Perne Ivan, c. it. 4523; oba v prvi oddelek. Slovenski Bratje, it. 23—Česnik Ivan, e. it. 4493; CJasar Franc, c.. it. 4523; Prše Juliju*, c. it. 4524; Može Luka, c. itev. 4592; MiSič Bofttjan, c. it. 4593; Šajn Franc, e. it. 4632; Ponikvar Jožef, c. it. 4633; ftkoparc Franc, c. it. 4634; Pelan Franc, e. it. 4650; v* i v prvi oddelek.
Ilirija, ftt. 24—Žibert Martin, c. it. 4597, v prvi oddlek.
Delavee, it. 25—Hribar Jožef, c. it. 4562; Žagar Peter, c. it. 4563; oba v prvi oddelek.
' Amarniea, it. 2A—Gale Jožef, c. *t. 4643; Bogataj Ivan, c. it. 4621; oba v prvi oddelek.
Miroljnb, it. 27—Lindli Franc, e. »t. 4546; Muhar Andrej, e. it. 4565; Lum pert Vincene, e. it. 456«; Urbanla I v.n, e. it 4567; vsi ▼ prvi oddelek.
Habsbužki Sinovi, št. 28—Zupančič 4553; Kozlevčar Ivan, c. it. 4554; vfti Josip, c. št. 4552; Šepič Leopold, c. it. v prvi oddelek.
Trpin, št. 30—Koluža Alojzij, c. št. 4627; Medvošek Franc, c. it. 462S; oba v prvi oddelek.
Slovenska Zastava, itev. 33—Verbič Jurij, c. št. 4497; Štrukelj Ana, c. it. 4570; Grilc Kozalija, c. it. 4608; vsi v prvi oddelek.
Planinski Raj, it. 35—Bratuš Mohar, e. it. 4549, v prvi oddelek.
Združitelj, št. 36—Jaška Dragi«", c. it. 4580; Grgurič Štefan, c. it. 4581; Bojanič Pavao, c. it. 4645; v prvi od delek. Bežan Katarina, c. it. 4582; Be žan Peter, c. št. 4583; Bežan Marija, c. it. 4584, v otročji oddelek.
Ljubljana, št. 37—Jakič Alojzij, c. it 4250; Facik Janez, c. it. 4556; Grum Jožef, c. it. 4557; Stražišar, c. ftt. 4558; Mavc Gregor, c. it. 4559; Ciber Anton, e. it. 4623; vsi v prvi oddelek.
Dobri Bratje, it. 38—Berlak Franc, c. št. 4537, v prvi oddelek. Brecelj Albert, c. št. 4536; Perko Jožef, c. it. 4660; Potnik Albin, c. it. 4641; v o-tročji oddelek.
Sokol, it. 39—Postrnak Franc, c. it. 4531; Matuiek Pavel, c. ftt. 4594; Krup nik Franc, c. it. 4622: vsi v prvi odd.
Orel, it. 40—Jamnik Mihael, c. it. 4521, v drugi oddelek.
Jutranja Zvezda, itev. 41—Kokotec Franc, c. it. 4638; Kokotec Stanislav, c. it 4639; v otročji oddelek.
Mladi Slovenec, št. 42—Meglič Ig-nacij, c. št. 4538, v prvi oddelek.
Mirni Dom, it 45.—Orešnik Jernej, c. ftt. 4357, v drugi oddelek.
Slovenski Bratje, št. 47—Pembovski Stanislav, c. št. 4560; Urbančlč Anton, c. it. 4561; oba v prvi oddelek.
Slovenski Mladeniči, št. 48— Hahone Franc, V. št, 4618; Pueel Franc, c. št. 461' ; oba v prvi oddelek.
Proletarec, it. 50—Kotzen Franc, c. it. 4610, v prvi oddelek.
Delavec, it. 51t— Marinčič Albert, c. št. 4526, v prvi oddelek."
Karol Učekar, it. 54—Hočevar Ana, c. it. 45'8; Veselič Ivan, c. St. 4624; oba v prvi oddelek.
Skala, itev. 56—Fabjan Jurij, c. št. 4533; Horvat Anton, c. it. 4535; Cvet-kovič Ana, c. it. 4542; v prvi oddelek. Černetič Viljem Adolf, c. št. 4534, v otročji oddelek.
('aven, št. 57—Vrtovec Ivana. c. št. 4644, v prvi oddelek.
Slovenski Fantje, itev. 59—Kraiovec Bošt jan, c. it. 4551; Kobal Franc, c. it. 4613; vsi v prvi oddelek.
Moonrunski Trpin, itev. 60—Močnik Neža, e. it. 4525; Sopič Anton, c. it. 4596; oba v prvi oddelek.
Napredni Slovenci, it. 61— Auler Mi hael, c. it. 464616, v prvi oddelek.
Adami! in Lunder, it. 63— Zriniek Anton, c. it. 4601, v prvi oddelek. Bratoljub, it. 64—Gluhak Martin, c. it. 4532, v prvi oddelek.
Bratje trdno stojmo, št. 65—81ak Jo žef, e. it. 4547; Tomie Fr.nc, e. Štev.
Suspendirani člani (ce) iz društva:
B«»ritelj, št. 1—Jager Martin, ct. št. 1452.
Pomočnik, št. 2—Derjani Mihael, c it 3642.
Zavetnik, št. 3—Cvelbar Ignacij, c. št. 1629; Gostilničar Ivan, c. it. 2120 Zavedni Slovenec, št. 4— Jurika Au ton, c. št. 175; Marti« K» k, c. it. 920; Zore.Jožef, c. št. 3036,; Pcternel Ivan, c. št. 4242.
Jedinost, it. 7—Pauliu Ivan, c. št. 719; Fatur Ivau, c. št. 4305.
Večerniea, št. 13—Grdič Matija, c. št. 4115; Hladi« Franc, c. it. 4419.
Bratstvo, št. 16—Dranšek Matija, c. št. 414.
Zvon, štev. 18—Tribee Jakob, c. št. 4341.
Zdruieni Slovenec, št. 19—Zaubi Al bert, c. št. 504.
Nada, št. 20—Ogradi Matija, c. St. 2378.
Slovenski Bratje, štev. 23—Anžiček Frane, c. št. 1651; Jakšetič Jožef, c. it. 2010; Intihar Alojzij, c. št 3131; Pečjak Ivan, c. št. 986; Cvetan Jakob, e. ftt. 3678.
Ilirija, št. 24—Vidmar Franc, c. St. 3180.
Delavee, št. 36 — Saftič Franc, c. št. 2698.
Šmarnica, št. 26—Dukič Peter, c. št. 336«; Spahič Jožef, c. 2050.
Miroljub, št. 27—Jakič Jernej, c. it. 891; Vačah Anton, c. št. 1112; Koste-lic Josip, c. št. 3315; Vačah Frančiška, c. št. 3313; Turk Josip, c. it. 4233; Mrak Matija, e. št. 4410.
Jutranja Zarja, it. 29—Kraje Marija. c. it. 2929.
Trpin, it. 30—Boc Karol, c. št. 3658. Zeleni Vrt, ftt. 31—Plesk Franc, c. št. 2067.
Slovenska Zastava, št. 33—Kos Ivan, št. 1033; Dremelj Anton, c. it. 1037; Rih.rd Maks,.c. it 3504.
Združitelj, St. 36—Požar Josip, c. it. 4437; Bartol Anton, c. it. 2263.
Ljubljana, it. 37—Možek Martin, c. št. 2827; Verant Franc, c. št. 2934; Lah Jožef, c. št. 3549; Perne Jernej, c. it. 4001; Omahna, c. St. 4131; Arko Aloj zij, c. it. 4351; Vadnal Ivan, c. it. 4253.
Dobri Bratje, *t. 38—Zaje Franc, c. št. 3002.
Jutranja Zvezda, St. 41—Šulen Ivan, c. ftt. 1456; Novak Franc, c. it. 1808; Gutman Ivan, c. št. 2029; Mere Andrej, c. it. 3124.
Clevelandske Slovenke, štev. 49. — 3213.
Delavec, it. 51—Deželan Frane, c. it. 1256.
Ljubljanski Grad, St. 52—Kržič Anton, e. it. 2210.
Vrh Planin, it. 55— Krkovič Franc, c. it. 2329.
Slovenski Fantje, St. 59—O j Jakob, c. St. 2731; M a oc Anton, c. St. 4216.
Moon rimski Trpin, it. 60—J.ger Jakobe, c. St. 2774; Troha Tomaž, c. St. 3926.
Sokol. štev. 62—Žele Terezija, c. it. 2794.
Bratoljub, št. 64—Kmetec Filip, c. št. 3295; Klasinc Simon, c. št. 3959; Le pej Josip, c. St. 4150; Pl.novSek Franc, c. St. 1734.
Vsi Slovani, St. c. St. 3340.
Zvesti Bratje, St c. St. 4187.
Koszeiuszko, it. St. 4087.
Naprej do zmage, St. 75—Boc Tvan, c. št. 4378.
Zopet sprejeti čl.ni(ce) k drufttvu:
Pomočnik, št. 2—Kaviek Alojzij, c it 3643.
Avstrija, štev. 5—Levk Fr.nc, c. St. 1954.
Zvesti Bratje, št. 6—Oblak Franc, c. it. 4028.
Zavedui Stajerc, št. 9—Cuček Frane, it. 325.
Večernicu, št. 13—Zaverl Anton, c. it. 3517.
Moj Dom, št. 14—Gržinčič Ivan, c. št. 2751; Mi nard Aloj, c. 3M84.
Slovenski Bratje, št. 23—Marin Josip, c. št. 3088; Sivko Fraue, c. i». 2571; Nlaruftka Viljem, 3978; Valenlič Alojzij, c. it. 1226. Trpin, št. 30—Golob Aloj, c. it. 1913. Slovenska Zastava, štev. 33—Lavrin Ivan, c. št. 3390; I^vrin Anton, c. At. 4466; Lavrin Pavel, c. št. 4407.
Dobri Bratje, St. 38--Blatuik Franc, e. it. 3163.
Sokol, št. 39 —Marjetic Franc, c. št 1417.
Jutranja Zvezda, št. 41—Fink An ton, c. št. 1809; Gregorič Jožef, c. St. 3537.
Clevelandske Slovenke, št. 49 Blat nik Marija, c. št. 2162; Marinčič Marija, c. št. 2432; Jernejčič Marija, c. št. 2434; Maur Frančiška, c. št. 3378.
Delavec, št. 51-»-Borzon Karol, c. At. 2426. .
Pod Triglavom, št. 73—Frank Jakob, c. št. 804; Frank Julija, c. it. 2062; Frank Henrik, c. št. 2940; Frank Hed-vika, c. St. 2939; Jankovi«' Ivan, št. 174W; Borila Ivan, c. it. 3979.
Odstopli člani (ce) ix druitva:
Bratje trdno stojmo, it. 65—Bernard Anton. c. St. 1685; Kaizer Franc, c. St. 4408.
Delavec Naprej, št. 71—Glavan Ivan, c. St. 4293.
Izobčen član Plahuta Mihael, c. «t. 4317, čl. dr. Slovenski Fantje, St. 59. S sobratskini pozdravom,
BAVDEK ALOJZIJ, Klavni tsjnik S. D. P. Z.
66—Vogrič Anton, 70—Grošelj Anton, 72—Sepel Ivan, c
Črtani člani (ce) 1* drufttva:
Avstrija, St. 5—KoSuta Valentin, St. 2004; Glavan Iv., c. it. 2203.
Slovenski Bratje, itev. 23—Intihar Jernej, c. it. 1330.
Delavec, it. 25—Tomnžin Martin, c. it. 1032. *
Jutranja Zarja, it. 29—Mogotič Ma tija, c. it. 3017; Sever Franc, c. it. 844.
Planinski Raj, it. 35—Bombač, An drej, c. št. 1159; Kane Mihael, c. št. 3722.
Dobri Bratje, št. 38—Blečič. Alojzij, c .it. 3164,
Jutranja Zvezda, št. 41—Frank Jo žef, e. št. 1761; Stancar Franc, c. št. 3534; Mlakar Franc, «. št. 3530; Brez nikar Ivan, c. št. 3831; Konajzler A loja, c. ki. 3831; Kon.jzler Ivsn, c. *t 3882.
Seja gjar. odbor, s dne 31. M.rc., 09 Otvoritev seje ob 7.45 «večer.
Navzoči:
Br. Frank Pavlovčič, Louis Bavdek, Andr. Vidrich, Jakob K«»cjan, pomožni odborniki: Joseph Dremelj, Jakob Ru pert, ter člani: br. Jos. Sladki od dr št. 1., Ig. Hude in Ix>uis Krašna od St. 3.
Zapisnikarjem izvoljen Vidrich. Brat tajnik prečita zapisnik zadnje odborove seje, nakar se z malimi po pravki sprejme (zadeva člana dr. št. 73. se ima pravilno glasiti Jakob Frank in ne Golob. Br. tajnik predloži zadevo br. Anton Poje, člana druitva it. 53 Isti je bil suspendiran za časa njegove bolezni, poročilo od druitva je, da ta član ni zakrivil suspenzacije, pač pa neki drugi član, kateri ni na seji plačal izročene mu mesečnine za njejr.
Sklene se, da mora druStvo potrditi to izjavo, nakar se podpora nakaže ob enem se opozarja člane druitva, da naj točno uplačujejo svojo mesečnino Brst tajnik predloži zadevo sobr Jakob Frank, člana dr. St. 73. (Seje udeleži pomož. odbornik br. John Gačaik). Omenjeni je bil suspendiran 7H času njegove bolezni, predložena je kopija fduplikat) monev ordra, s tem član dokazuje, da je «lenar odposlal na društvo «len 15. dec. 1913, ker pa društvo ni prejelo denarja do dneva seje, j«» tepa člana suspendiralo radi neplačanega asesmenta; ker pa cela zadeva ni nikakor še dovolj jasna, se sklene, da jrl. tajnik dobi natančnejše informacije, nakar zadevo on sam reii. V slučaju, da bi mu to ne bilo mogoče, tedaj pride ta zadeva zopet na dnevni red ns prihodnji odborov! seji.
Brat tajnik predloži zadevo sobr. Toma* Vidovič, člana dr. št. 55. Omenjenemu bratu je bila bol. podpora u-stavljena ker ni bil zadostno obisakvan od društvenih bol. obiskovalcev (2krat na teden). Društveni tajnik priporoča, da naj se podpora nakaže iz rozloga, da bolnik ni nič zakrivil. Predlog, da |«odpora nakaže, «prejet. Predlog, da se bol. obiskovalca ki ni vriil svoje dolžnosti kaznuje z 1 mesečno suspen-daeijo od bo1\ podpore, soplasno sprejet. Bol. obiskovalec je bil istočasno br. Anton Valenčič.
Brat tajnik predloži zadevo sobr. A loj zija Spiler, člana dr. it. 5.
Omenjeni sobrat je Izgubil nogo pri delu, ter so mn jo na operaciji odrezali. ker pa je bil že skoro leto dni bolan zaradi no*e, je glavni tajnik podporo ustavil zadnja dva meseca, v „vrho natančnejših T*»jasnil. Sklene se da se ga pozove v glavni stan 8. D. P Z., ter se ga da preiskati dobremu izkušenemu zdravniku na zvezine stro-
Ijena, kod p. je gl. tajnik prejel k»sue
je pr.viluo nakaznice izpolnjene od ujegoveg. drufttva, inu je tudi podporo u.kazal, tedajni društveni tajnik pa je kasneje poročal ua glavni urad, da temu članu ni druitvo nakazalo podpore, ker je pa prejini dr. tajnik ena in ista oseba, kateri je nakaznice izpolnil in s tem bolniku podporo priporočal, ko je p. bil. podpor* iz gl.vneg. ur.d. nakazana, je pa omenjeni dr. tajnik tožil tega člana, «la podpore ni po pra viel prejel.
Ker zadeva ui »e dovolj jasna, se sklene, da «lobi gl. tajnik kar najbolj možno dobre informaciji in podatke, ob enem se naroča društvu, (članstvu ua prihodnji seji) da poročajo je li bila ali ne ta podpora priznana temu članu. Zadevo se preloži Ae za pri-hotlnjo odborovo sejo.
Brat tajnik predloži priporočilo dr. it. 37. Društvo priporoča gl. odboru, naj nekaj ukrene gle«le tajnih bol. obiskovalcev, ker je pa ta zatleva druitve-uih odborov dolžnoat (dr. pred«., taj. i u blag.) nailzirati bol. obiskovalce, ter jih opozoriti v slučaju njih nerednega poslovanja, šele tedaj, ako se dr. bol. obiskovalci nočejo pokoriti pravilom, ter vršiti svoje dolžnoati, naj društveni o«lbor poroča gl. odbora, kateri bode ukrenil potrebne korake, da »e taki bol. nadzorniki kaznujejo v smislu pravil.	s
Zadeva br. Ignacija Hude, ki je bil nastavljen v gl. uradu kot pomočnik za uj»el javo sistema starostne plač. lestvice dnevnice, mu je bilo nakazanih po $3.50, kot drugim poslujočim odbornikom, glavni preds. ehecka ni hotel podpisati, ker je bil mnenja, da kot «amo član in ne gl. odbornik, ni bil na jasnem, ali je on opravičen do te plače ali ne.
Predlog, da se predloženi račun iz plača, je potrjen soglasno.
Za sefttevaln* stroj se sklene, da se Se začasno pogo«li z lastnikom.
Brat tajnik poroča, da imamo 7 čla-no.v pri organizaciji, kateri so pristopili prestari namreč čez 45 leto, ti člani so pristopili od začetka organizacije. Želi izve«leti, kako bodejo isti plačevali. Sklene se, «la isti plačujejo po le tih s katerimi so pristopili v organizacijo, to je kakor v to določa zakon.
Pre«ls. zaključi sejo ob 10. uri zvečer.	Andy Vidrich,
zač. zapisnikar.
Blaak Diamond, Wash. Protest.
V na tukajšnja slovenska pod potna društva spadajoea k štirim različnim organ i mum j am, protestirajo pj-*»ti vsem tinti m, ki pisa rijo ali spkh drugače delujejo proti xdru/.enju alovenakin naprednih jednot in zvez. — Koneeno prejmejo še sledečo.
Resolucijo:
1.	Pozivi jemo pripravljalni od bor, da deluje z vsemi močmi na to, da se pride eimpreje do skupne konvencije, kajti prepričani smo, da če bo skupna konvencija, se združenje jednot in zvez gotove ure*niči.
2.	Ne preprirajmo ae radi imena združene organizaeije. Ime naj deloči skupna konvencija.
3.	Priporočamo, da če je le mo goče, naj zdravniška preiskava odpade za vse člane, ki sedaj tvo rijo naac jednote in zveze.
4.	Priporočamo vsem slovenskim društvam, ki so v resnici za združenje da sklicujejo v korist združenja slov. podpornih organizacij skupne seje.
Sklenjeno na skupnem sestan ku vseh tukajšnjih podpornih društev.
Odbori društev.
ne pošiljajo vse glaaovnice aploi-nega glasovanja.
7.	O U v n i uradniki bodoče združene jednote naj ae imenujejo na «kupnem zborovanju, izvoli naj jih pa članstvo N vseh prizadetih jednot in zvez potom splošnega glasovanja.
8.	Ker so prizadete organizacije v različnih državah, naj ae navedejo mesta, v katerih bo gl. urad bodoče organizacije, kar naj gre ¡Htotako na splošno glasovanje. — Dalje je seja teh društev proti temu, da se člane vsled prestopkov izključuje iz združene jednote, ampak naj se jih kaznuje z odtegnitvijo bolniške podpore ali «ua-penzacijo. Izvzeti so samo staivko-kazi. Dodatek — Prepričani smo, da ne dobimo nobene podpore od imena organizacije ako ne plačamo mesečnih prispevkov. Iz tega pa sledi, da ime organizacije ie igra nobene uloge, pač pa gospodarstvo. Čim manj izdatkov bomo imeli z združenjem, toliko bolje bo za vse organizacije in njene člane, ki majo opraviti z združenjem. Vsled tega ho naprošeni vai bratje po naselbinah, da sklicujejo skupne seje in izrazijo svoje mnenje v javnosti ter tako pomagajo pripravljalnemu odboru na njegovem delu. Na tej seji je bilo tudi sklenjeno, da se resolucija pošlje na vsa glasila prizadetih organizacij.
Ivan Slamnik, zapisnikar skupne seje.
ške
Zadeva br. Pavel Sabadin, ilan dr.
Superior, Wyoming
Resolucija s ozirom na združenje jednot in zvez.
Dne 22. t. m. se društva sv Barbare, št. 63, S. N. P. J. št. 154 S. S. P. Z. št. 66 in S. D. P. Z št. 77 sprejela sledečo resolucijo
1.	zborujoči se strinjamo, da se združimo s S. N. P. J., ker nam je na ta način naj pripravne jša pot do združitve, ker je najceneje
2.	Odločno smo proti zopetni zdravniški preiskavi, ker bi ae tem godila krivica članom raznih jednot na škodo celi združeni or ganizaciji.
3.	V združeni organizaciji naj se peljevjo razredi, tako da bodo odgovarjali vsem prizadetim or ganizacijam in da ne bo nihče o š kodov an pri združitvi.
f Pri združeni organizaciji naj se vkrene nekaj za tiste člane, ki jim poteče bolniška podpora; upe-lje naj se napr. penzija aji pa naj se ustanovi m to potrebni sklad.
5. Skliče naj se skupna konven cija nnpr. v septembru 1914, na kateri naj bodo navzoči vsi uradniki vseh prizadetih organi
zacij.
6. Na tem zborovanju naj ae voli pripravljalni odbor ali pa naj
1 7.
Duluth, Minn.
Konvencija 8. H. Z., ki se je za-ršila pred kratkem v Ely, Minn., se je izrekla za Unionizem. Stem je storila Zveza velik korak naprej, gotovo proti volji nekaterih, ii soglašajo s skebstvorn. Nekaj teh prepadlih ekzistenc je bilo tu- • di med delegati S. H. Z., ampak zavedni delavci so korenito obračunali ž njimi. Tudi skebskemu Glasniku so dali krepko brco. Temu jetičnemu lističu, mislim, da je odklcnkalo enkrat za vselej. Njegov pijani urednik in skebski za^ govornik naj srre zdaj pa za "šti-felpuearja" Žimu McNanghtonu.
o razidu delegatov iz konvencije smo imeli nekaj špa-sa z enim o<l teb trinajstih tudi v New Du-uth-u. Glavno ulogo je igral skeb-ska butiea Pet ar Pašič, doma nekje od Črnomlja. V New Duluth se je priklatil po konvenciji. Namen : rad bi bil nabral nekaj ske-hov za bakreno okrožje. Odigralo se je tako-le: Na potu s poštnega urada nas je šlo nekaj na kozarec pive v tukajšnjo slovensko gostilno. V gostilni je stal pri bari neki tujec z nenavadno debelo glavo na svojem vratu. Ko ga zagledam, sem si takoj mislil: kak skeb bo, na potu domov grede iz konvencije S. H. Z. Nato vprašam natakarja. ako je njemu poznat ta tujec, nakar »e namuzne in nasmeje. Nato smo bili kmalu na jasnem, da je v resnici skeb iz Michigana, da je namenjen iti domov ter da bi rad gredoč nabral nekaj skebov. vo smo izvedeli njegovo nakano, smo začeli med seboj' pogovor, z namenom, da dobimo skeba v de->ato. Eden od nas se je tako naredil, kakor da pride iz Ely in da je agent za zbiranje skebov za Michigan. Ali tudi ta trik ni pomagal ; dobeloglavi skeb je takoj zapazil, da ni prišel v pravo druščino, zato je povesil svojo butico k tlom in pogledal, v kateri smeri je pustil zidar votlino v steni; ko je njegovo oko našlo zaželjeno reč, jo je umih korakov stisnil skozi blaženo odprtino. Mi smo ga klicali nazaj, toda tla so bila že tako vroča pod njegovimi petami, da se je pač bal, da ne spali svojih podplatov.
IVlavske razmere v New Dulut-(iti se do danes še niso prav nič poboljšale, raje poslabšale; kajti brezposelnih delavcev tava vse polno okrog za delom. Domačini ne dol>e dela. Če katerega potrebujejo v jeklarni, ga importirajo. Ne dolgo tegA je prišel iz države Illinois tudi neki rojak. Najpreje se je mudil v Milwaukee, od tam ga je na neka agentura poslala v New Dultuh na delo. Ali ni to pravi trik kapitalistov? Vse polno ljudi čaka na delo pred durmi, a konipanije naročajo delavce iz drugih krajev. — Enkrat bo zaropotalo, da bo joj!
Prolctarčcvim naročnikom pozdrav, Rkebom pa krepko brco!
John ftergant.
št. 5. Temu je bila bol. podpora Tiitav ^sedanji ostane, na katerega naj
V COLORADI JE ÔTRÀJK PREMOOARJEV! PROČ OD 00L0RADE !
i' it 11 I, h T A H K l'
proletarec
LIST ZA INTKreSE DfcLAVSKSCA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOHIK
- Laatmk ia lsdsjattlp -
jM|o*lo»in»ki delavska tiskovna družba f Chicajo, Illinois.
Narotuina: Za Ameriko $2.00 za celo leto. $1.00 za pol leta. Za Evropo $2.60 za celo leto, $1.26 ia pol leta.
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivalUfa je poleg novega natnant/i tudi S/art nas/ov.
GImIIo il«f«Mk« «r|Miucl|« Jugotl — Mcl«liitl<M »»•*• v AnMriki. —
Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja liata in drugih nerednoati, je poAiljati
predsedniku družbe rr. Podlipcu. 5039 W. 25. Pl Ctcero, 111.
stave ne bo več v Miivaukee če bodo socialisti zopet izvoljeni.
Kako dolgo bo še vlekel bluff patriotizma med ameriikim delavstvom?
MASINE IN DELOVNI CAS
PROLETARIAN
OwMd »ad pukllikMl mvmry Tuttda; by
South Slavic Workmen's Pubtsbinf Company
Chicafo. Illinois
Subacription rates: United States and Canada. $2.00 a year. $1.00 for half vear. Foreign c« untrics $2.60 a year, $1.26 for half year. -:- -:- -:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS)
MPROLETARECM
40M W. at. STUFET. CHICAGO IIL1NOIS. Telephone: LAWN DALE 9T.77
Patriotizem je tista karta...
Kadarkoli vidijo privilegiranci, bogati tatovi in roparji ter izkoriščevalci, ki žive ob slepariji in nasilju — kadarkoli vidijo, da je njihov plen in profit v nevarnosti, tedaj če že vsi stari triki nič ne pomagajo, divje zatrobijo na trom bo patriotizma.
Patriotizem — narodna čast, zastava, slava domovine itd. — ju tista karta, katero igrajo veleban-diti ob vsaki priliki, kadar jim leti voda v grlo. Zgodovina z vsemi debelimi knjigami je polna te povesti — kralji in baroni, veliki roparji v zlatu in svili, kakor moderni milionarji so bili vsi patriot-je.
Pred kratkim j«* predsednik Wilsofucpoliral na kongres, da naj črta v trgovinski pogodbi z Anglijo točko, katera določa, da so ameriške ladije proste pristojbine,, kadar plovejo čez Panamski ka- j nal. Wilson je spoznal, da je ta točka napaka in da so tudi ameriške ladije dolžne plačati pristojbino, čeprav je kanal naš. Tedaj pa je nastal velikanski krik. Vsta Ii so "patrijotje" in se škandali-zirali nad Wilsonom in njegovimi pristaši, češ da Zedinjene države se ne smejo podati Veliki Britaniji, da kanal je naš in da naše la dije morajo biti proste plovne pri utojbine.
Kdo so ti "patriotje"? In čega-ve so pravzaprav te "naše" ladije? Ali ima naša vlada, torej ljudstvo Zedinjenih držav, kakšne trgovske parnike? Nima jih! Parni-ki so zasebna lastnina parobrodar-skega trusta. Panamski kanal je res naš, to se pravi lastnina strica Sama, toda parniki pa niso strica Sama in zato je čisto prav, da trust plača stricu Satnu pristojbino od kanala pod istim pogojem kakor lastniki tujezomskih parni-kov.
Parobrodarski trust je torej tisti aparat, ki meče karto patriotizma! češ. da je v nevarnosti "east, republike" če bo moral trust plačati pristojbino. In trust je najel velikega "patriota" ITearsta. kateri spušča v zrak rakete patriotizma potom svojega blufferskega časopisja. Hearst je tisti "patriot". kateri venomer pozivlje na intervencijo in aneksijo Meksike, samo da bi njegovi rudniki v So-nori zadobili večjo vrednost. Taki le patriotje se poznajo že po glasu ; njihov patriotizem je tako prozoren, da je čisto lahko videti pod njim golo sebičnost in dobičkolov-stvo. To so uvideli tudi narodni zastopniki v nižji zvezni zbornici, ki so zadnji torek z veliko večino glasovali za pristojbino in s tem prismolili pošteno klofuto "patri-otom" v znamenju črnega bandit-skega bandera.
Ker že govorimo o patriotizmu, ne smemo pozabiti na Milwaukee. V volilnem boju, ki se je danes končal, je cela piratska banda združena v "nostrankarstvu", tudi igrala zadnjo karto, vlogo pa triotizma. "Olasujte proti socialb stom in rešite ameriško zastavo !M vpili so ves Čas kspitalistični ban-ditje v Milwaukee. Ker drugega ne morejo najti proti tamošnjim socialistom, obdolžili so jih, da so-vrsžijo zsstavo in ds smeriHke za-
Mašine, ki delajo pod nadzorstvom človeka in katerega nadomeščajo, bi morale biti močno src-dstvo za skrajšanje delovnega časa iu za olajšanje delavskih razmer. Bogastvo, ki inašine pridelajo, bi moralo biti v blagor celega človeštva.
Ali to se ne vidi temveč je obratno, mašina je postala sredstvo za podaljšanje delovnega časa, in za kapitalistični profit. Koliko ur na dan lahko kapitalist prisili delavca da dela in koliko naj ga za to delo plača?
Nato uprašanje kapitalist odgovarja ! Delovni čas je 24 ur na dan izuz.emši nekaj ur, ki se rabi za počitek, ker brez tega človeška moč opeša; se razume, da delavec v celem svojem življenju ni dru-z.ega kakor delovna moč in tudi ves svoj prosti čas je za povečati delovno moč. (lubiti čas za izobrazbo, za duševno razvedrilo in delo za druge socialne potrebe, je po kapitalističnem naziranju ne-tiniono in nepotrebno. Kapitalist s svojo požrešnostjo in hrepenenju po večjem kapitalu potom izkoriščanja, ne prestopi samo meje morale, temveč odtrga delavcu čas da si svoje zdrdvle ohranit. Kapitalist krade delavcu zrak in sonce, omeji čas za hrano pojesti, da še celo (ia prisili povžitje v času dela, tako, da postane delavec enak mašini, kateri se med delom da kurjave in olja.
Spanje, ki delavcu da nove ino či je tako omejeno, da komaj se u trujeno in več neobčutljivo telo nekoliko od-počije.
Ta sistem dela se je razširil, kakor se je razširila mašina, ker kapitalist mora mašino bolj ko m.ogoče izkoriščati dokler je še dobra in pri izkoriščanju inašine mora izkoriščati tudi delavca, ki pri mašini dela čeravno je izdelek inašine, ki dela pet let po 16 ur na dan isti, kakor če bi mašina delala 10 let po 8 ur na dan.
Kapitalist računa, da se mašina pokvari in zgubi na svoji vredno sti ako tudi nič ne dela on ima veliko več profita, da dela z mašino pet let po 16 ur. kakor da bi de. lal 10 let po/8 ur na dan. Izguba pri mašini bo tem manjša, čimveč ur se znjo dela.
Zraven tega ima kapitalist še strah, da ne bi se med tem časom iznajdla druga bolj moderna ma Sina. ki bi manj stala in bi več dela napravila in stem njemu na trgu konkurenco delala. Kapitalist ima Se veliko drugih razlogov, ki ga silijo k večjemu izkoriščanju, k podaljšanju dnevnega in nočnega dela.
Mašina vstraja .Kaj pa delav-ei? Njih moč je ubita v momentu, ko ženske in otroci povečajo njih število in ko na drugi strani mašina potrebuje vedno manj delovno moči.
Poročevalec nekega preiskovalnega odseka v dunajskem parlamentu, je leta 1HH.T glede zakonov za delavsko varstvo izjavil:.V več tovarnah v Brnu gredo delavci v potnici jek v tovarno, tla pridejo v soboto spet ven. Celi teden se preživijo s kruhom in žganjem, ki si ga za celi teden s seboj prinesejo, redki so dnevi, da si kupijo za par krajcerjev prešičjega mesa. Ne spijo nikdar več kakor 4 —6 ur na dan in še to v kakšnem kotu tovarne." Medtem, ko se je v času ročnega proizvajanja dalj salo delovni čas, bi se morala v devetnajstem veku potom zakona delovni čas skrajšati in to v interesu delavskega zdravja. Neki delavski sovražnik je leta 1770 na Angleškem izjavil, da bi se moralo napraviti delovne bifie v ka terih bi se moralo delati 12 ur na dan in to da se odpravi lenebo. On je imenoval te hiše: "hiše stra hu".
Nekaj let pozneje so prišle
več kakor v tovarnah, ker so mislili stem tovarnam konkurirati. Ako se je delavstvu potom svojih organizacij posrečilo skrajšati delovni čas potom delovne pogod be ali potom zakona, je na drugi atrani kapitalizem iznašel uo>e inašine, ki so bolj hitro delale in nadomestile skrajšanje delovnega časa. Kapitalisti gledajo, da delavec ue zgubi na delu niti minute, ker to takoj opazi.
Kadi tega morajo delavci voditi težke boje za skrajšanje delovnega Časa, ki je potreben zato, da se delavec odpočije, na drugi strani, da se več delavcev v delo spra vi.
Bojevati se proti mašini Je neumnost. Ako mašina služi danes kapitalistu no škodo delavca,bode ta mašina jutri služila celi družbi. To se bode zgodilo takrat, ko postanejo proizvajalna sredstva last cele družbe. V današnji družbi ne more delavstvo storiti druzega kakor bojevati se za skrajšanje delovnega časa in odpravo akorda, ker le steni si olajšajo bedo in izkoriščanje, ter se okrepe za nadaljne boje. Tisti, ki itna pogum trditi, da bodo delavci dosegli vse svoje človeške pravice v današnji kapitalistom družbi, ka-lera mora vse izkoriščati v korist posameznikov, je norec ali pa zlobnež.
Delavci se morajo prepričati, da v današnji kapitalistični družbi, je splošna sreča in zadovolj stvo nemogoča.
SVETA DOLŽNOST.
Organizacija: čarobna beseda novega časa. najmočnejše orožje kulturnega napredka! Organizacija pomeni v današnjem času vse! Brez sniotreiie organizacije ni mogoč noben napredek. Združenje vseh tistih, ki enako mislijo in hočejo.doseči isti cilj. zlasti pa še združenje v s« «h st iskanih, je življetiskc važnosti. Kakor je stal človek v davnodav-nih časih slaboten nasproti naravnim silam, prav takti je tudi brez moči, ako st«ji sam v burni reki današnjega življenja. Tudi najmočnejši in najvztrajnejši človek se mora udati, ako stoji sam v boju življenja. Toda kakor si človek po m Hira proti naravnim Milani dan danes pred vsem s tehnik« . tako mu je najkrepkejša opora — organizacija: z organizacijo si lahko uredi življenje.
Največjega pomena pa je orga» nizacija za rešit m socialnega vprašanja. V njem je rešitev raznih nasprotstev našega gospodarskega življenja. Najhujši nezmisel se danjega družabnega reda je ta. da mora devet desetin človeštva kljub trdemu delu živeti klavrno življenje, med tem ko ena desetina. ki zanjo dela teli devet desetin. vkljub svojemu brezdelju živi iak«j razkošno in si kupici naj-večja bogata!va; Ali mora lo tako bili? Ali ni to nezmisel! Ali nimamo pravice in dolžnosti, da se temu upiramo?
Cilj vseh tistih pa. ki nimamo ničesar raz ven svoje delavne moči in svojih zmožnosti, eilj vseh teh mora torej biti ta, da postanejo tudi oni deležni večjega deleža tega Inigastva. delati moramo tudi na to, d« imamo tudi dovolj <;a-sa za uživanje lepote tega sveta. Vsak delavce in uradnik mora i-meti to stremljenje, ako hoče dvigniti svoje življenje iz. današnje klavernosti. Razmere so dandanes take, da mora vsak obubožati, če bodo prizadeti roke križem držali. Današnjemu kapitalističnemu gospodarskemu razvoju morajo zastaviti pot nasprotno delujoče sile. In te nasprotno delujoče sile izvirajo edino le iz. organizacije in pa iz pravične socialne postavoda-jc.
Delavaka organizacija mora gledati in delati na to, da svojim članom skuša primoči do boljšega življenja. Prazno je upanje, da posameznik lahko popolnoma na svojo pest doseže izboljšanje.
Tista vez pa, ki veže člane or ganizacij med sabo, je skupnost koriati vseh članov. Njih stremi je nje je enako iu sredstva za dosego tega cilja so enaka Posameznik a« da voditi od skupne koristi in akupnoat dela zanj. fini močnejše je čutstvo vzajemnost^ tem močnejši je vpliv organizacije. Odveč bi bilo razpravljati, zajtaj je or ganizaci j« tem močnejša, Čim več iiua članov. To je tako jasno, ka kor je dvakrat dve štiri. Kdor ne pristopi k svoji organizaciji, ta škoduje ne samo sebi, ampak škoduje tudi avojim tovarišem. Tak delavec najbrže priznava potrebo organizacije, a vkljub temu ne gre v organizacijo; on bi najrajše žel sadove tujega truda in napora. To je malo častno in tudi krat ko vidno, kajti toliko več hi §e lah ko doseglo, ako bi pomagali vsi ti sti, ki stoje tov en vik! organiziranih bojevnikov! Da. največkrat #c prav v sled tega nič ue doseže, ker nočejo pomagati tisti, ki niso v organizaciji, bodki iz stra bil, bodisi iz. sebičnosti. Zatoraj naj si vsak neorganiziran delavec temeljito zapomni besede:
Sveta dolžnost delavca je, da pristopi k organizaciji!
HINAVCEM V PREVDAREK
Chikaški listi so zadnji torek prinesli sledečo vest :
"V llammondu. In.!., «o včeraj pokopali Joba Kvansa, njegovo staro ženo *o pa zapeljali v hišo za uboge. Iz hiie, v* kteri "ta Uvela, »«» pometali par ko •»ov pohištva in na okno so deli napi* " T<»r Rent Evans se je poslovil od -seta /.ato, ker je bil prestar za delo. Prereza I ni je grlo. To je bilo drugi dan po tistem, ko je dovršil svoje zadnje delo. Mil je star šestdeset let. Joh je živel s »vojo ženo Marijo v isti hi-Sirt več kot štirideset let. Njuni otroci — dvanajst jih je hilo - so ine«l «'asom pomrli drug '» drugim. Mož je delal stalno ves ta čas v tovarni v Whitingu iu r. /aslnžbom je ravno pokrival iz «latke. Za.luja lota je žena legla v po "tel j mrtvoudna in iz«latki so bili več-ji. Pred enim tednom je pa Kvans iz gubil delo. Kekli so mu, da ga ue nio rejo več rabiti, ker- je prestar. Predvčerajšnjim mu je gospodar hiše zapo vedal, «Ia se naj seli ven, ker ni mogel plačati renta. Včeraj je šel k ženi, ki je ležala v postelji in jo poljubil; nato je stopil v kuhinjo in poiskal britev. Našli >o gM sedečega na stolu - mrt vega.
Prišel je komitej iu posadil staro, hromo.vdovo \ avtomobil. "Nikdar se nisem se vozil« na takem." rekla je jokaje. In avtomobil jo je odpeljal v uboiniro.''
Tako torej ! Štirideset let je de-ai mož. delal za druge, a ko ji* prišla starost, rekli so mu, da naj gre. In mož je šel v prostovoljno smrt.
Izvršil ji* samomor. Hinavci, krščanski in iiekrščanski hinavci, ki zagovarjajo sedanji zlobni sistem. vidijo v takem slučaju le samomorilen in ga obsujejo / blatom. Hinavci ne vidijo ali nečejo videti satanskih razmer, ki ubijajo žrtve, ki jim potiskajo molilno orodje v roke oni vidijo e greh. ne vprašajo se pa: kilo je kriv tega in kje je od pomoč?
Pred nekaj dnevi je kardinal Oibbons rekel časniškim repor-terjem v Atlanti, (ía., da socializem je ivs zelo razširjen, toda katoliška tajna organizacija "Knights o t' Columbus" da bo s svojo protipropagando kmalu o-tnejila to "zlo", namreč socializem.
Kuc. kuc, kardinal! Ako hočejo "Kolumbovi vitezi ali kdo drugi na svetu omejiti ali pomesti socializem s površja zemlje, morajo poprej omejiti ali pomesti razmere, ki dajejo povod socialističnemu gibanju.
Hinavci a Ia kardinal Oibbons in njegova «uda garda rimskih sleparjev mora poprej spremeniti razmere, prokleti kapitalistični sistem, ki goni 601etnega delavca v samomor, potem ko je iz njega izmozgal zadnjo iskrico moči!
Potem šele bo padel socializem, ker potem bo nepotreben! Dokler pa hinavci in licemerci v rimskih capah niti s prstom ne ganejo, da bi odpravili vzrok socializma dokler nasprotno zagovarjajo isti vzrok, zagovarjajo kapitalizem, zagovarjajo vso peklensko zlobo, ki izvira iz. kapitalizma — dokler zagovarjajo razmere, ki gonijo stare delavce v samomor, gonijo
bede. Socializem je edini faktor ki zaiuore to vprašanje rešiti Boljšega pripomočka do danea št ni. In dokler nam nasprotniki ne pokažejo boljšega pripomočka, ka kor je socializem, za odpravo tega prokletega sistema, ki nima srca za starega delavca, kateri jc štiri deset let prodajal svojo delavno moč — do tedaj je ves njihov na por, uničiti socialistično gibanje zastonj I Cujete?!
BELEŽKE
In čepra<v se morda to tupatam
inašine, ki so podaljšale delovni	kakemu izvoljencu posreči, kaj je
«"as za način, da je bila vlada pri	s tem pomagano množici? Ako bi delavske žene v ubožnico. gonijo
morana potom zakona prisiliti to	ne Ifilo ogromne množice revnih, j delavce hčere v prostitucijo, go-
varnarje znižati delovni čas na 12	l>j ne moglo biti majhne množice, nijo tisoče in tisoče delavcev v pi
tir na dan, ali to samo za otroke	bogatih. (janstvo, moralno propast in bedo
od 14—16 let. To se je zgodilo le-	Svojo samostojnost in moč si itd. itd. tako dolgo hinavci ne
ta 1860 to jc fK) let potem, koje	delavce lahko osvoji šele v bojni hdo uničili socializma, pa čeprav
anglež predlagal ustanovitev bifie	vrRtj organizacije. Združena mno-»"Vitezi Kolumba" noč in dan tii-
strahu.	¿¡,.H delavcev je vedno močnejša. I i jo po deželi, čeprav mečejo na
Podaljšanje delovnega časa se	kakor združena množica podjet- nas vse nebeške strele! je pqtom msšin razširilo dudi na	nikov. Vsaka močna organizaci-l Hinavci so že davno, davno po-msl^obrt, ker so mali obrtniki bi-	\ ja lahko uresniči zahteve svojih kazali, da ne bodo rešili vprašali prisiljeni podsljfisti delovni čas	čl snov. nja kruha, da ne bodo odpravili
Bodi socialist od nog do glave
Polovičarjev še jolietski .Janez ne mara. Zato proč s polovičarji!
• Bodi delavec s trdno zavestjo, da si delavec. Kot delavec zavedaj se, da tvoje mesto je med organi ziranimi delavci, ne pa med tistimi, ki beračijo pri Carnegiju in ki se vedno pajdašijo s kapitalisti.
('e kapitalist oropa delavca — in to je vsak dan — tedaj se temu pravi "business". (V pa delavec oropa kapitalista — čeprav lc za hlebec kruha — tedaj se temu pra vi tatvina in tat mora v ječo.
Revščina je mednarodno zlo in zalo mora biti tudi sredstvo za odpravo tega zla mednarodno. In to sredstvo je socializem.
Vsak pošten delavec rad dela. Kdor se koristnega dela boji, ni vreden, «la živi. Ampak prositi za delo, moledovati in ponižno gledati delodajalcu v obraz, to je tisto, car sovraži vsak pošten delavec.
Več kot pet mil ionov žensk je vposlenih v raznih industrijah v Zed. državah. Nasprotniki ženske politike pa pravijo, da žena mora liti doma ! Zakaj ni ?
Kaj je kapitalizem? Kapitalizem je sistem, ki oropa delavca za štiri petinke njegovega proizvoda n če zadnji zahteva eno petinko več, ga zapre v ječo.
Delavce j«* odvisen od delodajalca radi zaslužka in farmer je odvisen tudi od prvega radi trga. vdor je odvisen, je toliko kot berač.
stvom v Ameriki, je v silno žalostnem položaju. Socialistični strah mu je t s ko raz jedel votle možgane, da ves v obupu vpije: "Le vkup, le vkup moja bravska gmajna! Dajte, dajte, dajte če ne več vsaj 50 centov vsak in potem hote videli, kako bom panal socialiste!" Janeza se naj bog usmili — that's ali!
— Svihova afera. Kakor smo že poročali, je posebna komisija vseh čeških strank, ki je pregledala ob-težilni material proti ftvihi, izjavila, da je bil ftviha res policijski vohun. Sviha jc nato odpotoval s svojo rodbino v Trst in od tu na dalmatinski otok Brač. Baje bo za vedno izginil iz Austrije in bo odšel v Ameriko. Dobil je tudi znatno potnino od gotove strani. Svihova afera pa ne koinpromotira le njega samega in pa vlado, ker je ta plačevala državnega uradnika za vohunske posle, temveč igra v vsej aferi prav nečedno vlogo tuli voditelj mladočehov dr. Kra-maf\ Dr. Kramar je bil že pred dvemi leti izvedel, da je dr. &viha v službi tajne policije^ a je molčal o tem, ker je rabil narodne soeial-ce za svoje politične kupčije. Pri državnozborskih volitvah so sklenili mladočehi z narodnimi social-ci volilni kompromis, seveda s dr. Sviho na čelu. In prav nekaj časa ": d tCBI kompromisom je izvedel Ir. Kramar o ftvihovem vohunstvu. Pa ni genil z mezincem, da bi razkrinkal poštenjaka. Sedaj pa se je zdel dr. Kramafu najpriprav-nejši čas, da spelje pozornost javnosti drugam, da prikrije škanda-e v lastni stranki: Tatvine na praškem magistratu in pa zajemanje iz dispozieijskega fonda.
KAJ JE SOCIALIZEM?
Prijatelj, ne pozabi na majsko številko "Proletarca". Ne pozabi, da v tvoji bližini je dosti takih, ki potrebujejo takega čtiva kot bo etošnja majska številka.
Navadni pijanec, kateri se opo-eka po cesti in uganja bedastoče, predstavlja v svoji individualnosti to. kar dela kapitalistična drtiž >a v splošnosti. Prvi je pijan žganja, kapitalisti so pa pijani, dolarjev. Tn dokler imamo pijanstvo dolarjev, tako dolgo ne smemc pričakovati odprave alkoholizma.
Kruh se danes peče zato, da se [)roda. Hiša se zgradi zato, da se »roda. Intakodalje na celi črti. V socialistični družbi bodo uekli <ruh samo zato. da bodo ljudje jedli. Obleko bodo delali samo za to, da se bodo ljudje oblačili in ie bodo zidali - ne zato, da bodo stalo prazne dokler jih kdo*ne kupi temveč zgolj zato, da bodo ljudje bivali njih. Ali vidits razliko?
Skebsko glasilo v Calumetu — in zdaj je glasilo skebov satnih — piše, da je na konvenciji v Ely odločila socialistična večina. Well, well na prejšnjih konvencijah te jednote pa ni bilo slišati o socialistih. In skebski listič še piše, da jc štrajk brez vspeha! Seveda je brez vspeha za — McNaghtono-ve pupijc! Toda cheer up! To še ni vse - što još btide!
Skebski listič vedno gode, da rudarska unija nima pravice do eksistence v micbiganski Rusiji, češ da se večina rudarjev ne strinja z isto (importirani skebje seveda se ne sinejo strinjati). Zdaj pa, ko je večina delegatov sklenila, da zveza prizna unijo, so pa spet vsi križi doli. V kakšno večino pa kapitalistom prodane ma ineluki pri O., sploh verujejo? Verujejo v večino dolarjev!
Kranjski Janez, kateri "vse vidi in vse zna" in kateri zdaj prizna, ds je vse njegovo delo za stonj, da bi preprečil razširjanje socializma med slovenskim delsv-
Enciklopedia Britanica definira
socializem takole: "Ktika socializma je sorodna, če ne po-dohna. etiki krščanstva." mperial Diktionary: Odprava tiste aktivnosti posameznika, od katere je odvisna moderna družba in nadomestitev regulacije sistema za skupno aktivnost.". William Moriš, avtor: "Socializem je ideal in vera v novo družbo, postavljena na gospodarski mir, je predmisel in želja nov«*ga — vzvišenega življenja vsega človeštva" . . . 4 Amerikanaki Slovenec": "Socializem jc hudičeva iznajdba; socializem je proti veri. družini in domu" . . . Kranjski Janez: Socializem je krvava laž. Socialisti »o la/niki, sleparji, osli. bedaki . . ." Knciklopedia Britanica. Impérial Diktionary in drugi avtorji so vsi od muh, od kar je prevzel pri "Amer, Slovencu" uredniški stolec Kranjski Janez veliki. — Klobuk dol pred takim učenjakom !
———- — *
— Volitve za bolgarsko sobranje. Pri teh volitvah je dobila vlada -večino, ker je nastopala proti opozicijskim strankam, zlasti še proti socialno demokratični stran ki, z najhujšim nasilstvoin. K vladni večini je pripomoglo tudi to. da s<» volili tudi novooavobo-jeni kraji, čeprav ni tarnkaj>tie prebivalstvo še prav zrelo za to, da l»i odločalo o slojem zastopstvu samostojno. Vlada je prepovedala vsak shod, ki ni bil 24 ur prej naznanjen. Njeni organi so aretirali vsakega govornika, ki je g voril proti kralju in o možnosti nove vojne. Take govornike, pretežno socialistične, so aretirali kar na shodih in jih poslali z od gonorn domov. Tako je bila vsa socialistična agitacija skoraj ne-mogi ca in nič čudnega ni, da so socialisti \ sled Iiečuvenega pritiska vlade izgubili precejšnje število svojih mandatov. V razpuš-čenetn sobranju sta imeli obe socialistični struji jioslaiicev, v novem sobranju imata le okolo 22 mandatov.
Fond za mich, štrajkarje.
¡Zadnji izkaz štev. 342 . ..*226.2:l i Mike Maček poslal od "veselice v Stone City. Kas. 27.00
Skupaj do 7. aprila. .$253.23
Fond za colo. štrajkarje.
Zadnji izkaz v štev. 342. ,$141.67 Mike Maček |H>slal od veselic« v Stone City, Kaa. 27.00
Skupaj do 7. aprila. .$168 67
PKOLKTAKE(
Jugoslovanska socijalistična Zveza -v Ameriki.-
EKJBEÄUTIV A:
rUlp Uodiua, b r Savic, Frank Petrič, m. X*tU, Fr. AJe*„ M. Polovlna, J. Krpan, t. Bajakič, M Vrkljan, Alax Dubravac, Frank Hren in J. Beglč. Illja Suinjar, gl. tajnik, Mid City Bank Bldg., 4th Floor, cor. Halsted and
Madlaou St»., Chicago, IU.
Hej* i>k!M*kuttvue »o vsaki prvi četrtek v meacii ob h uri iv«i«r, NADZORNI ODBOR; Mike Mavrich, Chicago, 111., John Kogel, La Salle, Hl., John Ävnnut, Chi «.•ago, 111., Nick. Hinieb, Milwaukee, Wia.
ODBOR ZA UPRAVO ZVEZNE TISKARNE G. Berger, Jo«. Zavertnik ml., H. K. Savieh, 1. Steiner, Fr. Petrich, bla^ajuik. — V'w informacije o tiskarni <laj»» tajnik tr^u odbora Jo*. Zavertaik ml:, 2821 So. Crawford Ave., Chicago, 111.
Klubi, kl tele govornike, naj obrnejo na gl. tajnika.
ARKANSAS: —
83. Jenny Lind, Ark.—Jugosl. »oc. klub, taj. Anton Peiar, K. F. D. 3, Ho* 147. 107. Hutington, Ark.—Jugotl. soc. klub, tajnik Fr. 8enger, K.F.D. 191. CALIFORN1A:
• SB. Oakland- San Francisco, Cat.— Jugosl. Hoc. l'drui., tajnik F. Pinlar, 9*7 Jackson.
COLORADO: —
132. Pueblo, Colo. — Jugosl.
mm-. WliiI«, tajnik ('has. Pogorolec, ."»«»s Muffet St.
ILLINOIS: —
fttev. 1. Chicago, 111. — Jugosl. too. klub, tajuik Filip Godina, 2*06 So. 41. ave.
4.	La Salle, III. — Jugosl. soc. skupina, tajnik John Kogel, 1037 — 2nd St. 6. Chicago, III. — Jugoal. Soc. Udruienje, tajnik Jos. Horvat, 1H30 So. Centre
Avenue.
20. Chicago, III.—Jugosl. soc. udruieuje, taj. Pet&r Kokotovich, 229Ö Clybourn Avenue.
45. Waukegan, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Paul Peklaj, 527 Belwedere St., organizator J. ZakovAek. Seje ho \»ako drugo soboto v mesecu ob 8. uri s v eter in vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldue v dvorani J. StražiAarja.
4S Panama. 111. — Jugesl. sec. klub, tajnik Jee FarjaaÄii, box 10.
50.	Virden, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Fr. Keren, box 12.
Seje se vsake 2. in 4. nedelje v mesecu eb esmi uri zjutraj v Umen Hali.
66.	Fast St. Louis, 111. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik John Badalich, 1119 N. 3rd St.
60.	Cicago, 111. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik S. Sekulich, 3247 F.meral ave.	^
64. Livingvten, III. — Jugosl. socialističen kluo, tajnik Frank Krek, P. O.
67.	Springfield, 111—Jugosl. soc. klub, tajnik Karl Welletz, 320 N. Lincoln »v. 84. Witt, III. — Jugosl. soe. klub, tajnik Demeter Senuškar, Box 151.
92. Zeigler, 111. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik M. Vidakovich, Box 166. 106. De Pue, 111. — Jugoal. soc. klub, tajnik Jos. Oinerza, Box 651.
109.	Granite City, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik ätef. Egeduiič, Box 38.
110.	Staunton, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Aug. Lipovšek, L. Box 549. Organizator Fr. Jerkiil.
115. Buckner, UL—Andrew Baraich.
120.	So. Chicago, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Pretnar, 11256 Fulton Av.
121.	E. St. Louis, III.—Jugosl. soc. Udrui., tajnik K. Viiiatin, 3217 Louisiana B1 126. Peoria, III.—Jugoal. soc. udrui., taj M. Markiii, 2006 So. Adama St.
128.	Nokomis, III. — Jugosl. soc. klub, tajnik Matt Skriner, Box 607. 135. Palos Park, III. — Taj. P. Shejatov». b, box 24.
Hs^ffuHan, Ida. — Jugosl. sue. klub, taj. John »'rum, P. <>.
INDIANA: —
25.	Indianapolis, Ind. — Jujjotd.	skupiua, tajuik J. Bruder, 710 Holmer avenue.
41. Clinton, Ind. — Jugosl. soc. klub, tajnik Victor Zupančič, box 421.
Organizator L. Prainikar, Seje se vsako prve nedelje eb 5 uri pepoldna.
53.	Gary, Ind. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik P. Maravich, 2193 Wash. St.
KANSAS: —
30.	Breezy Hill, Kans.—Jugosl. soc. skupina, tajnik M. SmolSnik, R. R. 2, b. 208.
31.	West Mineral, Kans.—Jugosl. soc. skupina, tajnik John Goriek, box 211, W. Mineral, Kans.—Seje so vsako 2 in 4. nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v E. Mineral, dvorani it. 6.
34. Froutenae, Kans. — Jugosl. soc. skupiua, tajnik Fr. Zattich, box 114. •0. Franklin, Kana. — Jugoal. soc. klub, tajnik Frank Vegel, Box 38. 81. Skidmore, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Cemaiar, Box 34. •2. Carona. Kana.^Jugosl. soc. klnb, tajnik Blai Mezori, Box 162. 91. Stone City. Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik Mike Maček, Box 484.
133.	Dunkirk, Kaas. — Jugosl. soc. klub, tajnica Apolonia Brezovar, Dunkirk, Kansas.
MICHIGAN —
48.	Calumet. Mich.—Jugosl. sec. udruienje, tajnik Jos. Ozanich. 4U7V4—5th St
61.	Detroit. Mich. — Jugosl. soc. udrui., tajnik J. Vinkovieh, 120» Kivard St. 88. Detroit, Mieh.—Jugosl. Udrui-, tajnik M S.tojadinov, 39 Hastings St. 114. Detroit, Mich.—Jugosl. soc. klub, tajnik Jos. Primer. 416 Philadelphia Ave.
MINNESOTA: —
22. Chieholm, Mina.—Jugosl. eoe. udruienje, tajnik M. Maurin, box 223.
54.	Aurora, Minn. — Jugosl. soc. klub, tajnik J. G. Mihelich, Box 251. 119. Biwabik, Minn. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Mahnich, Box 332.
MISSOURI: —
14. St. Louis, Mo. — Jugosl. soe. udrui., tajnik F. Ferenčevich, 1858 S. iHh St.
129.	St. Louis, Mo.—Jugosl. soc. klub, tajnik Vine. Cajnkar, 2213 Graveis Ave.
MONTANA: —
73. Red Lodge, Mont. — Jugu«l. soc. klub, tajnik Geo. (»erkmsn. box 44. 96. Bear Creek, Mont. — Jugosl. so«, klub, tajnik A. Krmenc, Box 57. 101. E. Helena, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Benchina, Box 201 8eje so vsakega 2. v mesecu ob 8 uri zvečer.
111.	Butte, Mont.—Jugosl. soc. udrui., tajnik Sim. Fabianič, 128 S. Shields Ave.
134.	Klein, Mont.—M. Meznarich. box 127.
NEW YORK: —
124. Albion, N. Y.—Jugosl. soc. udrui., taj. Petar Putnik, Box 55.
OHIO: —
2.	Glencoe, O. — Jugosl. sec. skupina, tajnik Pavel Dolene, L. Bex 43.—Red«« mesečne seje so vnako 2. nedeljo popol. pri sedr. N. 2lembergerju.
18.	F. Youngstown, O. — Jugosl. toe. udruienje, taj. Sp. Markovich, 58 Sv cansnre St., Youngstown, O.
26.	Neffs, O. — Jugosl. hoc. *kupina. tajnik A. Pire, box 172.
27.	Cleveland, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Andr. Bogataj, 1095 E. 71st St. Vine. Jurman, organizator. — Seje vsak 2. in 4. petek v mesecu na 1107 K. 61. St.
I*. K a* t Palestine, O.—Jugoel. soc. ekupina, taj. Jak. Istenich. b. 304. Seje se vr*e vsako zadnjo nedeljo ob 2. uri pop. v mesecu pri sodr. Fr. Bogataju. Organizator Frank Hostnik.
49.	Collin wood, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Gus. Kabaj, 424 E. 157th St., <"le»eland. O
62.	Youngstown, O. — Jugosl. soc. klub, taj. John Petrich, b. 6*0, Youugstown, O.; organizator Anton Kikel.
71. Cleveland, O. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik S. Apoljarec, 5327 Standard St.
'2. Collin wood, O.—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Koielj, 4429 Aspenwalle av. 76 Euclid, O. — Jugosl. socialistični klub, tajnik John Ulaga. Cut Rd. k (loldar St., organizator Karol Kotnik.
M». Akron, O. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik S. Horvat, 369 Washington «9. Lorain, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Geo. Petkoviek, 1794 E. 29th St. 95. Piney Fork, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Fr. Sedej, P. O. 113. Bridgeport, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Mart. Akoda, Box 750. 123. Maynard, O. — Jugosl. soc. klub, taj. Dom. Feltrin, Box 272.
OREGON—
*7. Portland, Ore.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik S. Zlodi, 141 N. 16. 8t. PENNSYLVANIA: —
3.	"X. S. Pittsburg, Pa.—Jugosl. soc. skupin«, tajnik Fr. Gayer, 408 K. Ohio st.
5.	Conemaugh, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Podboj, Box 218. — Seje so vsak drugi in četrti četrtek v mesecu.
10. Forest City, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Rntais, box 685.
12.	E. Pittsburgh, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik S. Blagič, Box 388. Johil Gračanin, organizator.
13.	Sygan, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Kvartich, b. 453, Morgan, Pa, 16. Clairton, Pa,—Jugosl. soc. udruienje, tajnik J. Jakshekovich, box 155,
Blair Sta., Pa.
19.	Farrell, Pa.—Jugosl. «oc. udruienje, tajnik Frank Bnyer, 1051 Hamilton av. 32. West Newton, Pa. — Jugoal. soc. skupina, tajnik Joa. Zorko, Box 91a.
51.	Monessen, Pa.—Jugosl. «oc. udruienje. tajnik Stef. Pogledič, box 329.
57. 8o. Side Pittsburg, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik M. Z. Mamula, 2620 Sarah St.
59. New Brighton, Pa. — Tajnik J. Svilkovieh, Beaver College, Beaver, Pa.
63.	Herminie, Pa. — Jugosl. socialistični klnb, tajnik Frank Rome, box 106, R. F. D. 3, Irwin, Pa.
Johnstown, Pa. — Jugosl. soe. klub, tajnik John Hribar, 509 Broad St.
Herminie, Pa. Jugosl. soe. klub, tajnik J. Gj. Dobrichich, box 88.
65.
69.
70. f4.
Large, Pa. — Jugosl. toe. udruienje, tajnik Nick. Jakrlin, Box 102. Willoek, Pa. — Jugoal. soc. klub, tajnik Frank Dolinar, L. Box 112. organizator Jack Miklančit, L. Box 3. 75. Braddock, Pa. — Jugosl. soc. udruienje. tajnik S. Mihalich, 22 — 5th ave. 78. Ambridge, Pa.—Jugosl. soe. udruienje, tajnik Vid Habitov, Box 552. Seje
vsake tretje nedelje v mes. ob 9. dopoldne u prostorih Soc. Ed. Bureau. 87. Fayette City, Pa. — Jugoel. aoe. klub, tajnik John Gartnar, b. 878. —
Organizator John Raraga. Seje te vsako zadnjo nedelje v mesecu. 90. Primrose, Pa. — Jugosl. »oc. udruiente, tajnik Pet. Bacher, Box 707. •8. Browndale. Pa. — Jugosl. aoe. klub, tajnik F. Verbaja, box 140, Fores» City. •7. Homer City, Pa. — Jugosl. aoe. udruienje. tajnik Stevo Janlč, Box 421. •8. Garrett, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Kralj, box 227.^
4 >
Stran Kja> ::
NEKAJ NAVODIL, KAKO ZA ČETI SOCIALISTIČNI KLUB.
t'e je v Vaši naselbini poleg Vuh šv četorioa zavednih »delavcev, «i zamorete ustanoviti socialistični klub in ga priklopiti Jugoslovanski socialistični zvezi v Chicagi. Klub mora namreč imeti pri osnovanju najmanje 5 članov. Dotičnik, ki misli osnovati klub, naj piše poprejc tajništvu zveze, 111 N. Market St., Chicago. 111., ii)-zahteva tiskovine za ustanovitev, kakor nristopne Karte, formule za mesečna poročila in en iztis pravil.
Pri ustanovitvi se je ozirati na sledeča navodila:
Skliče naj se skupaj ljudi, za katere se misli, da bi postali socialisti. Ko ste zbrani, naj sklicatelj razdeli med pričujoče pristopnice. Vsak, ki želi postati član kluba, izpolni eno teh pristopnic, kakor se glase vprašanja. Nato se izroči karte S 50c vred sklicatelju. Ko so vse pristopne karte in svote pobrane, se voli takoj odbor, in sicer tajnik, organizator in zapisnikar za eno leto, predsednik se voli pa pri vsaki seji. S tem je klub vstanov* | Ijen.
Po seji pošlje tajnik gl. tajni-
§ 8. Predlogi se sprejemajo i nadpolovično večino glasov. Pri enakosti glasov odloči predsedni kov glas.
§ 9. Glasovanje o predlogih j« javno z vzdiganjem roke.
§ 10. Volitve h? vrše potom taj nega glasovanja.
$ 11. Kvorum je tedaj, ako jt navzočih 5 članov.
§ 12. Pri predavauju se lahko razvije stvarna debata,, ni pa do voljeno posegati vmes z npraša nji ali raeklici
Dnevni red in drugo,
§ 1. Seje kluba sklicuje tajnik z dopisnicami ali potom zveznih glasil. Dalje predseduje seji, dok-ler ni izvoljen predsednik.
§ 2. IVedsednik predseduje in vzdržuje red glasom opravilnika in dnevnega reda.
§ 3. Tajnik kluba vodi računsko knjigo o prejemkih in izdat' kin. pobira članarino in izdaja članom redne in izvanrednt strankine marke; dalje vodi ko respondenco s Count.v, State in gl. tajnikom zveze po potrebi; hrani spise, premoženje in vodi imenik dobrih in slabih članov; podpisuje vse uradne listine in mora iiuefi vpogled v vse delo kluba.
5 4 Zapisnikar vodi zapisnik in v vsakem žira pomaga taj niku.
ii ">. Organizator vodi brigo za pridobitev novih članov in da so člani naročeni na zvezna glasila, kakor tudi za razpečavanje so-
ku zveze od vsakega člana po . .. .„	...
on« , i-oi-zvr Jeislistiene	literature, prirejanje
JUc /a mesečne prispevke, kaKorj i .. ,	.
tudi mesečno poročilo in pristop-
ne karte.
Svota 20c se deli takole:
01. odboru skupne stranke...	5c
01. odboru zveze................5c
State in County organ.......	3c
IzvHiiredni prispevki ..............">e
Skupaj ....................20c
Poleg te svote pridejo še pravilu. ki stanejo po 5e komad in pa članske knjižice, ki so po 2c komad.
Ko prejme tajništvo zveze pri-stopite karte in svoto, odpelje murke, da klubu številko in pošlje vse potrebno za poslovanje.
< 'barter dobe klubi od County ali pa državne organizacije, in si-eer vedno drugi mesec, ko je klub sprejet v zvezo.
Opravilnik za vzdrževanje sej.
§ 1. Po klubu izvoljeni predsednik predseduje. Ako želi predsednik govoriti, ga zamenja tajnik. Ako govornik ne govori k točki dnevnega reda, ga ima predsednik pravico poklicati k redu. v skrajnem slučaju pa apelirati na pričujoče, da se odvzame orniku beseda.
§ 2. Oovorniki dobe besedo po vrsti, kakor se prijavijo.
§ 3. Predlogi se stavijo ust-meno.
§ 4 Debato o predlogu zamo-reta voditi le dva člana, eden za, drugi pa proti,
5 .*>. Osebne opazke se stavijo vedno le na koncu debate.
§ G. Predlagatelju je dovoljeno Uj-ure /a poročilo in 10 minut /n zaključni govor.
§ 7. Vsa k drug govornik govori le dvakrat k enemu predmetu in sicer prvič 1."» a drugič "» minut.
siiodov itd., ako v to popuščajo gmotna sredstva,
$ 6 Nadzorni odbor, sestoječ iz ireh članov, itna nalogo vsake t H mesece pregledati vse računske knjige in poročati na prihodnji seji kluba o rezultatu. Dnevni red seje.
1.	Volitev predsednika.
2.	< itanje zapisnika zadnje seje.
Sprejemanje novih članov.
4.	Vplačevanje mesečnh prispevkov.
5.	Vitanje dopisov.
6.	Poročilo tajnika.
7.	Poročilo organizatorja. Poročilo osebnih odborov.
0 Poročilo stalnih odborov.
10.	»dovršena opravila.
11.	Rano.
12.	Zaključek seje.
Huntington, Ark. Objava.
Sodrugoin in somišljenikom v ^ Huntingtomi in okolici (Arkool in Oreenwood) se naznsnjs, ds se vrfti 2 maja zvečer velika veselica v dniStvenem domu. Na tej veselici bo govoril sodr. Filip Oodina iz Oiicage o delavski politični In gospodarski organizaciji. Po govoru bo prosta zabava.
Vstopnina je $1 00 za moške ženske so vstopnine proste.
Naj torej nihče ne zamudi prilike, naj bo sodrug ali rojak naprednega miSljenja, slišati socialističnega govornika v slovenskem jeziku. Ta dan vsi na krov!
K obilni vdeležbi uljudno vabi	ODBOR
rojaki v mestu in okolici!
Poskusite Bernardovo Kapljico!
NA ZAHTEVO POÔUE NA DOM.
Ako iivite izven Chicage, pilite po naA cenik za dobro vino in iganje, na.
tac nrn\i /t nn >»03 blul island avenije,
JUJ* OLKIi/\KU9 (DEPT. C.) CHICAGO. KLUNOM.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
4
— Narodna Tiskarna =
2146-50 Bluc Island Avenue. Chlcago, III.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.	-:-
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni

o J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-^ gali)e, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South MUlard Avenue.
CHICAGO, 1LL.
Cenike prejmete zastonj.	Vse delo garantirano,
ooo»»»♦»»»♦»♦»♦o»»»»»»»»»»»oo
FOTOGRAFIJE
najfinejšega dela, najsi bo ženitovanjake, društvene ali družinake, vedno dobro in okusno izdeluje
IVAN VČEUK, prvi hrvatski fotografist
1634 Blue Island Ave.9 med 18. In 16. ul., Chlcago.
Z vsakim tvcitom slik damo kramo darilo.	Talafoa: Canal 2599

I ugo-
JAKO VAftNO VPRAŠANJE?
"Ali sem že fïoslal zaostalo
ročnlno za "Proletarca"0
Se ne! — _____
mirnimi«», tujnik M. K. Kolibh«ih. ">21
Mi'Kfc* Port, IV Spring St.
100. Kllsworth, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Jo«. PuSkarich, box 161, Ellsworth, Pa.	■
104.	Woddlawn. • Jtigo*l. «x\ mlruženje, tajnik M. Prminnch, Box 770.
105.	Marianna, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Primoli?, Box 213. 112. Lemont Furnace, Pa.—Jugosl. sop. klub. ta.inik Frank Gramr.
116.	Johnstown, Pa. — Jak Kocjan, 409 Ohio St.
117.	IJoviloll, Pa. - Anton ZhIhi, B<.x 127. BeH\rr*dab\
118.	Meadow I*and, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Paul Posega, box .m*» < nnons burg, Pa.
127. Dunlo, ^a.—Jugosl. soc. klub, tajnik T. Peternel, box 275,
130.	Bessemer, Fa. — Jugosl. soc. udruž., tajnik R. Babich. Box 86.
131.	E. Pittsburgh, Pa.—Jfigosl. soc. klub. tajnik B. Novak. 6568 Roman Ave.
WASHINGTON: —
28. Roalvn, Wash. — Jugosl. soc. udruienje. tajnik Mike Oz.inioh, Box 905. 102. Buckley, Wash. — Jugosl. soc. udrui., '«jnik J. Pokari« h. P. O.. Spiketon, Wash. "
WISCONSIN: —
9. Milwaukee, Wis,- Jugosl. soc. udrui.. tainik Thos. Stopich, 377 dreenbush avenue.
11. Kenosha, Wis. — Jugosl. socialistiono udruienje, tajnik S. Kne-rek, 119 Maple Court. Organizator M. čubrilo. Se,i« »o \«nko /a d njo nedeljo > mesecu v na Socialist jj 1. stanu. 35. West Allis, Wis. - Jugosl. soc. udru/enje, ta jnik S. Be«henieh. 469 5Nt
Avenue.	'
37. Milwaukee, Wis. — Jugosl. soc. skupin», tajnik Joe Presechnik, 444 So. Pierce 8t.
122. Racine, Wis.-^Jngosl. soc. udruienje. tajnik Mark Pavlov, 1219 — 8th 8t
137. Kenosha, Wis. — Tajnik Frank Zabukovec, 264 N. Congress St.
WYOMING: —
8. Cumberland, Wto. — Jugoslovanski soc. klub, tajnik M. VerW, box 232 44. Superior, Wvo. — Jugosl. soc. skupina, tujnik Lnkas kroner, box 341. Andrej Kriiinik, box 103, organizator.
Saje ee vaake druge nedelje t meeecu popoldne eb 2. uri ▼ Hali K. Pern*ka 85. Sweetwater, Wjo. — Jugoal. §oe. klnb, tajnik Jernej Bajda; organisator * Paul Hribar. — Seje so vsako radnjo nedeljo v mescu ob 6 uri z^eier v stanovanju Paul Hribarja.
108. Cambria, Wyo. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik R. Bogichevich, bo* 103. 13«. Rock Springs, Wyo. — Jugosl. soc. klnb. tajnik John Batlch. Box 427.
KONFERENČNI ODBORI. At. 1. Zapadna Pennsylvania. Tajnik F. Randa, 722 Emlin St., N. S Pittsburgh, Pa.
A. 2. Ohio. Tajnik Sp. Markovich. 58 Sycamore.
ftt. 3. Chlcago. Tajnik V. S. Ojokovii, 22M Clybourn ave., Chicago, 111 At. 4, Wisconsin Tajnik T. Stepif, 307—Sth ave., Milwaukee, Wis. it. 5. Missouri In Jnfnl IU. Tajnik F. Frsnif, 1727 8o. 3rd St., St. Louis, Mo
Pisma Jaka Štrigelnn.
Willowsprings, 2. aprila 1914.
Lub »o<it uh redahter!
Pred vstn te prosili, «C b' mal več plača odstopu vtoj'h eajtn-gah. Moj prjatl sa mi začel za-bavlat, ker misija, d' uh pisma mečem v Desplaines River, ker morja tolk eajt čakat, d' prideja v to je zajtnge. Zatu je najbulš/ d' m' pišeš kolk mi* boš dau plača v cajtngah, d' s' bom znou rihtat. Moj prjatl, se pa žiher po-tolažja, zatu k «laka ni redahter iu nima kosa, d* b' uh prife not metou. Mal nej počakaja, iu usi boda pršli na vrsta. Č, s' nebom mogu drgač pomagat, boš mogu ti aodruh rcdahler enkrat dat tvojm cjjjtugani prloga. Mene «dej usi šitnfajo, ker mi das pre-mal plača. Zatu te se enkrat prosm ,«l' m' dej mal vec prostora, d' boda 1'de vedel, kaj men moj pri jati pišeja
Za dona t' pošilani le odgovor, k' sni ga pisou Tonet. Prosm te. «C ga daš v cajtnge in tud tiste prife, k* sni t' jh poslou zadnč. Tonet sem pisou tula :
Willowsprings datum postnega pečata.
Carissime Tone!
Ko sem prečital tvoj zadnji list, sem vedel, da bo Kranjski Janez z njim podprl svojo lenobo. Kranjski Janez še nikdar ni bil prijatelj duševnega ali ročnega dela. Odkar je postal urednik "Slovenskega Amerikanca", mu je lenoba zašla že v kosti. Na "Slovenskem Amerikancu" so sicer široko blišči: urednik Kranjski Janez, za uredniško delo si je najel pa celo krdelo hlapcev, ki morajo pisati in misliti zanj. Tone, to ti je znano, kakor se še d«4'>ro spominjaš, da sva na ljub ljanskem barju lovila cipe in jedla špeh in pila jeruš za groše katere so ti nosile tercijalke, ko si hodil v črno šolo." Vse to ti je znano, kaj ne Tone? — Vendar pa neveš, dasiravno tudi ti nosiš krilo in kapo s tremi roglji, da so lilapci sedaj pričeli posnemati vsegamogočnega Janeza v lenobi. Skoraj bi rekel, da imajo prav. Ako Kranjski Janez nič ne dela in njegovi "bravei" ga imajo za tisto kušntno uredniško glavico, iz katerega prihaja vsa modrost in se izliva v predale "Slovenskega Amerikanca", zakaj naj bi njegovi hlapci pomagali povečati njegovo slavo med vbogimi na duhu, ki tvorijo krog čitateljev "Slovenskega Amerikanca"? Vidiš Tone, vsakdo se na veliča delati za druge in tudi Janezovi hlapci so se utrudili delati nJemu tlako. Tone, nikar ne misli, da so Janezu odpovedali pokorščino ali celo zaštrajkali. Ah, kaj Se! Kaj takega pravoverni hlapec Janezovega katoličanstva ne stori, ker je navajen prejemati le brce in udarce, poljubljati šibo, ki ga tepe. Tone, zaštrajkali niso, niso, tudi uprli se niso, marveč so le preplonkali iz tvojega pisma resničen dogodek o farju iz chicaškega klavniškega okraja. Veš Tome, povedali niso, da je to tisti far, o katerem so sami poročali v listih Janezovega katoličanstva, koliko višjih in nižjih pastirjev, koliko "braveev" in drugih farških sarž se je drenjalo za pogrebom. Saj veš Tone, ako bi kaj takega storili, bi morala najbolj zabitinemu bravcu pasti mrena raz oči ih hokuspokus bi izgubil svojo privlačno silo. Spregledali bi *e tisti, ki mislijo, da dobe prvi sedež nad oblaki, ako poljubijo svetemu humbugu v Rimu copato in stresejo preden Žakelj zlata.
Tone, ti nisi prav ravnal, ker si tistega farja if klavniškega okraja navedel za dokaz, ker ai jim dal priliko, da »o lahko plonkali in pasli lenobo, mesto da bi na podlagi učenih razprav ii "Sanjskih bukvie", Blaznlkove prati-
visoke obresti pa posojuje tudi denar, skratka, katoliška eerkev se od ostalih kapitaliatičiiih izkoriščevalcev ne razlikuje prav nič.
Tone, k temu priitej še tvoje bratce po farovžih, štolnino in biro za nenasitno farško bisago, pa razumeš, kakšna mora je cela farika banda za narode v Avstriji. Sefitej rdečelične kanonike, višje in najvišje pastirje in tiste, ki še obiskujejo "črno Šolo"; preračuni, koliko se iztisne vsako leto za " v boge zamorčke" iz ljudstva, koliko nesejo božja pota in čudeži, kakcršne je znala delati Vodiška Johanca, koliko nosi drug raznovrstni farški "klinbim", in prepričal se boš, da požre v Avstriji vse, kar pro-ducirajo pridne roke delavca in kmeta, nenasitna farška bisaga.
Tone, farjem še to nezadusteje. Prilezli so sedaj za delavcem in kmetom v Ameriko, da mu tukaj vzamejo, kar mu je pustil kapitalist.
ke in " Kolomanovega žegna " pisali "duhovite" članke proti socializmu. Tone, s takimi dokazi ne prihajaj, ker jim daješ potuho za lenobo. Ti se neveš, kaj lahko storiš s takimi dokazi t Lenoba bo Janezovim hlapcem prešla tako v meso in kri, da bodo postali leni kakor njih gospodar, lil kdo bo kriv, ako dobimo nekega dne vsega "Proletarea" preplonkanega v "Slovenskem Amerikancu", ali če nekega dne izide "Slovenski A meri kanec" čisto bel, ker se ne bo ljubilo pisati Janezovim hlapcem? Tega greha ne bo zakrivil nikdo drugi kot ti! Tone, ali se zavedaš, kaj boš s tem zagrešil? Vbogim na duhu, ki trdno verjamejo, da je Kranjski Janez več kot vseh devet korov angelov nad oblaki, bo počilo od žalosti srce.
Tone prosim te, kakor te lahko prosi le pravi in odkritosrčni prijatelj, ne stori tega greha. Žal mi bi bilo zate, ko te ljubim kot puučico v svojem očesu, ker ti takega greha ne more odpustiti še sv. humbug v Rimu, če se tudi za vezeš in obljubiš, da se boš po nagih kolenih plazil iz Amerike v Rim, da trikrat sv. humbugu po- pred katerimi se tresel ti in tvoji ljubiš copato in v sj|>o prinescš tovariši žakelj anierikanskih dolarjev. Tone smiliš se mi, ker se boš gotovo evrl na ražnju, mejtem ko bodo škrateljški krog tebe plesati tango, ako ne odnehaš s takimi dokazi na dan in povedal "bravccm" "Slovenskega Amerikanca" zakaj so morali zapustiti svojo domovino in priti tvegat svoje življenje za kapitaliste v Ameriko. S Statistiko bi lahko dokazal, da so farji Janezovega kalibra požrli vse delavcu in kmetu v Avstriji. Tone, dasiravno si sam far, mogoče ti niso statistični dokazi na razpolago. Da se prepričaš, kako tvoji bralci guli-jo narode v Avstriji, te spomnim, da je bilo leta 1843 v Avstriji le 416 samostanov (kloštrov) z 6350 menihi in 83 samostanov z 2054 nunami. Leto 1911. pa izkaznle. da se je v srečni Avstriji med tem časom klerikalna golazen pomnožila kakor kobilce; v tem letu je namreč v avstrijski državi bilo že 640 samostanov z 11.116 mož-kimi člani in 2316 samostanov s 27.339 ženskimi članicami. Po posameznih deželah razvrščeno je naraščanje samostanov in njihovih članov /menihov in nun) sledeče:
»dej je grozn pomankaje za delavce v apicburg). K' ni šlu «lrgač sa pa da! v neinšk peper "Verlangt: "Zwei gute Sehreiener für K »i gel bab n zu (na vem koku že) nachzufragen in Slaviseh Hall 57 tb St." Tu je pa pomagal in slawisch kgliše v k raj na k hal je biu kinal skupej. K' sin ta Verlangt vidu, sm prec mialu, de more bit to nekdajna krajnska hala, pa sm' je le čudu zdel, d' b' naš ro-dolubi na nkrat farbo spremeni. Ferbe me je gnov — pa za žab m' je blu še veČ, k že t ulk eajt lofam iu zastoj del išem —. Krenu sm jo na 57 št rit in spet sin se začudil, k sin zagledu še ztueratn ta star napis na bal. Pol sm pa cev ."iT št rit obletu, pa nism mogu najt slaviseh hall. K' je že en clruh ta žab dobiv, sm pa zvedu, d' se je res krajnska hala zdala za slaviscii bal.
Re* škoda d' nima tuki nbeii-ga krajnskega arajnarja, k' b' se upov ena taka stvar prevzet. Prov Vidiš Tone, taki so tvoji "brat-j„vian b' se odbor nejprej na lone-ci, med katerimi je vrhovni gla-lmtfiia obrnu. K' pa tud jest tujem vai za kranjske farje "znameniti ne zaupam dost, sin se odloču te-iu veleslavni" Kranjski Janez, be povabt sem, k vem d' s' ti ket
one. za danes pika. Servus
Tvoj šolski kolega
Jaka ^trigelj
Upov
■it I
....
Dmlmwua.....
<;«Mcij*......
K omiko In Kr*jn»ko .
Prt«iMr*ko.....
Mortvok» in äW<*ij» Niii« Avatrijiko . Zgoraj« Avatriinko In Solnocraško ... 22
«Uj#r«kn......1«»
Tirolsko in Vor*lh»r*ko 2S
N«r»«t«>V »no». Nsr'*nl<*l( Vi. »mul- m»- ■•rr<N- (Ms-nov t»n»» ««» t2 *•<> :»«■» ltCi M 4' I p4<» «n i«* » «'2 i*o 's
<W r<7« t*7 S9K r.T»t
45
4M» 4M»
tn
115 4&
t'(tt ¡507 4017
Celokupno število, ki je leta 1842, znašalo 499 samostanov in 8404 samostanskih članov in članic je torej v sorazmerno kratki dobi, do leta 1911. naraslo skupno na 2956 samostanov ter na 28.504 samostanskih (redovniških) članov in članic. Armada samostanskih bratov in sester je torej kakor videti v Avstriji zelo mogočna in velika. Nikar ne misli Tone, da se ti velikanski farški družbi godi morda slabo. Po Oenkerjevem spisu "Cerkev in država" je po lastnem priznanju cerkve celotno temeljno cerkveno premoženjo v Avstriji leta 1900. znašalo nič manj kakor 815,152,-630 K. In ce od te glavnice odtegnem pasiva v znesku 16,401.-022 K. torej preostaja še čistega premoženja v znesku 798.715.608 K. Upravni dohodki iz cerkvenih naprav in zavodov so leta 1900. znašali 62,423.222 K. katerim je v istem letu stalo nasproti 36,677.-606 K izdatkov, ^isti dobiček je v tem letu *bil vsekakor lep, znašal je 25.745.616 K. Pozabiti pa ne smem, da ti prebitki od leta do leta naraščanje tekom zadnjih 13 let, tedaj znaša premoženje "mrtve roke" v Avstriji pri najmanjšem kron 1.133.501.608. pri tein pa se ni vračunjeno obresto-vanje, kar pri tem ogromnem bogastvu nanese zelo mnogo.
Tz navedenih številk lahko raz-vidiš Tone, da je katoliška cerkev največji kapitalist v Avstriji. Toda ona je obenem tudi največja posestnica zemljišč, kajti njena posestva so leta 1900. pre-zentirala čedno vrednost v znesku 300 milijonov kron, smelo pa trdim, da vrednost njenih današnjih avstrijskih posestev znaša okrog 400 miljonov kron.
Cerkev izkorišča zemljo, gozdove, poseduje pivovarne, njarne, mline in mnogo, mnogo drugih indnstrijalnih podjetij, za
Rock Springs, Wyo.
Lub Jaka Strigel!
Dva predpusta sta že mnila.vo« kar me ni b vo neč ne svitvo in s'ni se tud premufava v Rock Spring. Svi ti na vis, ki je tu pa se bvoš že parvadu. Pa anglešče s m še že tud dobar navadva, vod takat, ksa reko, de sm v hvač« ušva. Hm, ta je že rejs, pa enehav misvem, de mi ti Jaka na boš veliko zamiru. Jest misvem, d'je bi krdihtn, aku ženska v hvače s koč, kpa kak možak v kikrvo, kt se tu par nas več krat par mir. "Gop Jaka poslušaj! V nedela s'm bva šva b maš n h ta Nord sait, tam k sa ta krajnšč gspud. Sa pa gspud ozvanil z leee, de na bje nobenga votroka krstv tiani, k sa se na kord poročv. (nim pa nč kšefta dal). Viš tu me je na tku pogriv, d sni bva tku rdeča k rak. Al pa k fajmoštar sam, pa za, kaj. Za tu kje niuj ta janezast djav, d' se bva ntdva tud šva na kord poroči — je djav, d' tud ne več na vrjaine farjam. In jest se potv bojim, d*b' moj votroc ne jemiv imena.
Pst. moj ta janezast je tud v Sošijalist partv in je djav, d' čja po vse siv jmt/tud ena članica, al pa člana žcnskga spola notr im it. d* bi saj ldmi podobni kt sa naš "Svitgartari"' rek v, d' Sošijalist še Idje nisa. Za tu «vis Jaka boni pa jest prov gvišn notar 'žvinua', d* ih bom tistga trupi na rešiva. Ta zgureitia kikva b'm pa za oli-eet tud Sošijalist kolarja naprav-va. Tist pa tud viš, d' klabuk n' bo «irugačn. Mr' bet t' se an kon-trofec pošlem, d' l>oš varjev, kar t' zdej pišem.
Vis Jaka sam zatu č'm' bet rdeča za ohcet, d' b' se naš gspud prid. parvadv nas ta rdečih, kr' bjo.'vidl,"d* sina ris fajn 1'dje. N b' skor rekva. »I' si mu boni gvi-:jii bi dopa<lva, k pa kšna ta bela. N" pa ne sam fispinlu tud ta drugtn, ta velikm možem jk> mestu. k' se tud prov boje ta rdeče farbe. K ' bjo pa vidi, «I * ga fajn pihnem, pa skor vem, d' bo tud kt-r onih na ohcet paršu, č' prov iici. za ardečin kolarjem. K ' boja pa vidi. <!' ta rdeča farba fajn obstane, pa v im, d' se ja b' ja tud posvožil, n sojin ženam tud ta rdeče ki k ve na prave.
Zdej Te pa prosm de naboš pustu, d' b' tist bartendar na telefon brav. To pismo moraš kje na "tajzäh prebrat. Te po^lrovyi,
Miea tiea. iz Rok Springa Wija. '
špieburg, pa.
l)rngi Jaka:
Gotov že mislš, de sa špichur-čeni spet zaspal. O no! Nism t' mogu pisat, k" nism ve<lu kej se fflih držiš.
Začniva prv z navieam. Kranjska hala je začela domače sicili-ste ven metat. Pravja d' je bul* ]>oliemani "dat par šnopsov brez gnarja kukr pa pa^m sicilist en pir za gnar — Čist modern biznis. — •Ne dovg tega sa tud keglban napravi >v kevdr. Za tu potrebu les (kupi sa en second band kgliše) je že prcej cajta ležu notr, pa mnde nisa mogl šrajnarje dubt za stvar fertig hard't (sevede
flašk
farji
s
kral« švelarjov prav mojster tud ii zlagajn kgliš. Posebn kugle in kegli na še v slabeli stajn. nekug grobe sa se za tu neb' škodi, če b R i bežna seboj prpelu, d' jeh bo mal ogladu.
Teu.perenčarji tud j»recej ro-goviljo s šoieburgu. Kukr sm sli-šu, če /dej mestn o<lbor odpravt prdajajn»* pjače po klubhausib za profit —. N*e vem k< ku bo naš krajnsk dom straju, če b' mogl prda.jat pir bodi po 5 e — k' že zdej jamraja, k' nardija pr 5 centu prfita. —
Zadii eajt se tud t u kisu branja kistit otroke revneh Idi brezplačn. — Ne j dovg tega sa se nek lonemani skorej skavsal za-ra<l enga nedovžnga črvička. Ob my! Kaj niaa tu avobn štrajhi? K' b' s«- tku lohka pomogl. Taku ldein. k nemaja gnarja /.a plačat take liokus p<.kuse, b' tu le svet-vov : počakajo ne j, «le dečko odraste in sam tolika zasluž za krst it u — č" če bit kršen.
(«višn s' tud ra<love<ln kaj h*-tukišn sicilisti počno. Pravja, d' dobr napredujeja. Prluxlna nedela prrédija sp<>t javen shod, ta bo pa gvišn zanimiv, k' bo imu vsak prilka nim ugovarjat. Pr mej lauf, tega pa ne sinem zamudit, pcsehri še k sm slišu, d' bo na ta shod pršlu prcej nasprotnkov, k' čja siciliste u kozi rog ugnat. Ce sa res tukišn siciliat tku o<l muh, d se bo ¡t ««al v kozi roh ugnat, t' bom po shodi poroču. Te pozdravlja To j
P. S.
ADVKRT1SKMKNT
Avstrr Slovensko
UttanvvIjMM 1«. januvftn« 1M9..
Bol. Pod. Društvo
lnkorporiraao S4. Ubruvmr • iMit v driavi IUmm
Hon. Sir Jaka Štrigelj.
Ti hočeš poučevati naše slovenske duhovnike, kaj naj storijo, da >odo več koristili delavski masi, steni <la bi slekli črno suknjo ter <orakali s Teboj pod rdečo zastavo. Kaj tebi prijatelj pade v glavi . Ako bi ti malo Imljše poznal naše dušne pastirje, kaj oni premorejo. potem bi Ti malo manj mlaja! skrivnosti božjih služabnikov. Morda Ti je žal. ker Ti ne moreš tako delati kot oni, namreč a mesto ko greš na "glasse of >eer ". plačaš pet centov, pri tem >a oškoduješ salonerja za petnajst centov na "free lunch". Mi sliš si pa, ko bi bil kot Tone, š«'l »i la'liko <v Hismark nad pečene i v je race ali pa zajce, ter bi si
Sedež: Frontenac, Kan».
GLAVNI URADNIKI:	/
Predsednik: M HAT IN OUERŽfAN, Hox 72, E. Mineral, Kana Podpreds.: JOHN GOR&EK, Box 211, W. Mineral, Kmdm. rajnik: JOHf CRKNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kao^ Blagajnik: KRANK STAREC,Box 245.. Mulberrv. Kan* Zapisnikar: LOUIS BREZNIK AR, L. Box 38. Fronten ac. Kau»
NADZORNIKI: PONGRAC JURŠK, Box 207 Rdley, Kans MARTIN KOCMAN, Box 4M2, Kroutenac, Kmli* ANTON KOTZMAN. Kr.mteiiac, Kana.
POROTNI ODBOR JOSIP SVATO, R. 4, Woodwaid. Iowa. KRANK STl'CIN, Box226, Jenny Lind, Ark MATIJA SETI NA, Box 23, Franklin, Kans.
Pomožni odbor:
FRANK SKLAK, Box 27, Frontenac, Kans. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac, Kans. FRANK KRAJSEL, Box 108, Frontenac, Kans. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša $1.50.
Vsi dopisi »h naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku
trebe kikat, če so gospodje ne- so junijaši tako močni. Trudil oženjem. To pa tudi veš, lyiko je sem se, kar sem mogel. Peljal sem z bečlarji. Jaz mislim, da je brez jih takoj prvi daii k sv. miai in a potrebe godrnjat, če goepodje, ki sklenjenimi rokami sem venomer imajo dosti jesti in |»iti, pa jim gledal kakor zamaknjen v stro]> je dolgčas ter se gredo malo ne- cerkve in molil na glas, da ho me dolžno |K)šalit z nunami, ali pa z vsi slišali. Mislil sem, da bo učiteljicami na svojih šolah.
Mislim, da bi tudi Ti tako delal, če bi imel priliko. In če bi gospodje tega ne imeli, bi znoreli
to
jHiinagalo, «ia dobim stranko, ki bo naredila, da v Zvezi ostane vse pri starem. V dvorani sem zopet na glas molil. Tam nisem gle-
dolgega časa; jaz vem da Te ima, dal v strop, temveč po 'alegatih' ker bi Ti tudi rad tako delal, tega in videl sem, <la še moliti nečejo z pa ne «veš, da Če bi Ti tako živel, mano. Lepo sem jih nagovoril in da bi šel po smrti v i*kel, ker de- prosil, <la naj bodo pridni in da lal bi greh. Duhovnik si pa greh naj oprostijo vsakemu, če je kdo lahko od pust i kot tudi drugim, kaj zakrivil. (Pri tem sem mislil ker ima to moč. Da Ti nimaš tako nas«-, ker vem, da imam «loati gre-— * to Te jezi, zato pa gonlnjaš. hov. Lagal seni namreč v jetič-
mo< Jaka.
sem namreč v
to ni Tvoj business, to je nem O. in v 'Hrvatskem Svjetu';
božji busineas in pa naše cerkve' oprijel sem se tudi gnojne jame Ce pa Ti kažiš božji business "Mining (Jazette" in blatil "Hr-
Kranjccm, našim rimskim vernikom, pristašem talijanske vere,
vatsko SI o bodo" in unijaše). Ali vse ii i nič pomagalo. Ostal sem v
potem se jim pokažeš kakšen osel, ¡blatu sam i moji drugovi Kobe-
da si. Sove Ti se preveč razburiš, | Sakser, M rs. ljubek—Gerce, Jer-
Jaka! Ti ne razumea blagoslova |man in ostali skabje, katerrh je svete talijanske cerkve. Trouble bilo en ducat. Videl am, da ko je iz Teboj kot h socialisti, da ne verujete, da je sveta cerkev bla-
goslov božji, ki lahko, kdor je njen vernik, dobi odpust grehov. Win, «la veš čudeže, katere je lelala Vodiška Johanca bolje kot jaz. Mislim pa. da te novice se nisi slišal, ka.fti to sem jaz prejel "via" brez žičnega brzojava s Kranjskega o«l samega "Makako of latura", namreč, «la so našli tam nekaj prav svetega. Morila se še spominjaš, ko so kamnali Štefana, je siromak bežal, pri tem je pa trčil ob kamen in si mlbil noht na desaem palcu na nogi. Pobrala ga je neka stara ženica. In ta noht ima čudovito moč. posebno za dekleta, ki bi se rade omožile. Mislim. da boš i mi'1 priliko oglegat pri Štefan v Chicagi. Mislim, d' i me zdej razumu,, «la ni tako aiiko snreobračat božje namestnike z božja pomočjo.
Tvoj FVancelj.
K' sm tula prebran, je glih u-«larla ura deset na turn. Dost je, sm reku Ribežnu. Zdej greva ajnkaufat, ti pa tula zapeČat in pošF v mlakcion, bo«la l'u«le
PISMA ŠTRAJKARJEV IZ MI-CHIGANA.
marca.—
imel kej za brat.
. .	• . '4 So<lrun redakter! Druh pot t'
pomočil grlo z šampanjcem, to bi . , •• v	m . '
, . •, , m • Z » i j bom kej v«v pisou. /a ej pa ser-se boli prileglo Tvojemu želodcu, , . ,	J * 1
• xf • i i i-u 2 t i bus. s m' mudi. <ai ne? Ni euda. «la kikas Jaka,	^ . T . . ,
.	,	Tvoj Jaka Strurel.
i>a vs«- ti ne bo nic pomagalo.	^
Tebi romarju tajzov. In zakaj ne? •ovein ti. da ne razumeš naukov naših dušnih pastirjev, čeprav si, bi skoraj rekel, najmodrejša glava. kar nas je tukaj v United States of America useh Krajneev. Po pa zoto «Iragi Jaka, ker mi vemo, da so dušni pastirji rav- Z. na Ely. Skelwkih delegatov no tako ustvarjeni kot Ti in «Iru- i«' bilo en ducat in tem je nekoli-gi možje. Razloček je le tn, da \ ko pomagal tudi Sadakc. Bivši so malo bolj rojeni, močni, «pooi- j i»r<»«ls«Mlirik in farški petoliznik ti ter rdečih lic. To pa zato, ker' 'os- ('°l> .i° .i«' popihal še pralen jim ni potreba delati, in boljše je- bila konvencija končana. Od-l.n in pijo kot pa mi. Da se ne o-' l"'l.i»l se je nazaj v Calumet v is-ženijo. ni to krivda njih; to je,'m "luftbalonu", katerega je zakon svete cerkve, sem hotel re- pre«l par meseci rabil Šobrlc. Ob •i, naše mora;
je ravno tako, kot se moraš Ti.jhotapsko in o«lfrčal proti Calume-čc žumpneš na "boks karo'>pa tu. Padel je pred "štor" milio-pride "constable", pa Ti porine narja Stričeta. kjer je zaposlen. 18. pod nos ter pravi: "Come on Ko ga zagleda njegov bom, po-to the law!" Zakon je zakon. pa|l«n»ki Striče. po«la mu staro, na i si bo kakršen je. Al je zakon skebsko roko in ga vpraša: "No, države, ali cerkve, pravila kapi-|*te kaj, ste sfiksali junijaške ale-talistov, jednot, «IruAtva, vse to «rate?" žalostno zmaje z glavo se mora spolno-vati natančno. Saj ( °P i" odvrne: "Nič ni, nič! Dra-to sam veš, torej je tudi brez po- gi striče, iHk«lar nisem mislil, da
ini tla vedno bolj vroča i onda beži Joso tamo, otl kuda si došao. Meni ziije toliko za inoju osobu, ali me srce boli za jetičnoga Glasnika. koji je sve oblatio, što je bilo štrajkaškoga, a aada leži na smrtnom krevetu. O mijo, maj!"
Pogoreli so, da je kaj. Pogorel je Kobe-Zotti. Ho^el je braniti skebsko svetnieo Mary Puhek, katera je rekla, «la so na konvenciji sami smrkovci. Ali morala je v pričo delegatov vae preklicati in jih prositi za odpuščanje, ker «lrugače bi se morala voziti v "luftbalonu " za Joso (Vpom. T-sto bi se zgodilo tudi s Kobe-Sak-serjem, da ni prosil «lelegate za oproščenje. Njegova pitška mu ni nič pomagala Pogorela je tudi farška smet, zalupani Jerman. Ta čl o več k je v starem kraju pustil neko umobolno deklo z otrokom in pobegnil v Ameriko, ko ga je prijemala radi očetovalstva. Izustil je svojo žrtev v pomanjkanju in revščini. Večina farških petoliz-cev iina take in enake greh^ na svojih plečih, ki so posledica far-ške -vzgoje, s katero se toliko ponašajo.
Oh. kako milo je zadnjič vzdihoval Glasnik upajoč, da mu de-l^gatje prinesejo kako zdravilno mast iz Ely. Klopčič & Muks Co. je pisala, da še ni vseh «Ini konec, «la se bodo delegat je morda premislili. Ali nade so splavale po vodi — vse je prec in preč! Dele-gatje so sklenili, da Glasnik «Iru-
Calumet, Mich., 27. Skebska bamla je potolčena. Vni-'g^ga ne zasluži, kakor da gre u Čili so jo zavedni delegatje S. H. svojim nezakonskim bratcem
"TrnMiom" v viee ali v pekel, kamor že s|>ada. Če pa le še ostane pri življenju, tedaj naj b«» pa glasilo skebov in lažnikov in— that 's ali.
Zavedni delegatje s«> tu«li sklenili, da skebje ne bodo dobili po«l-i>or,. ob času štrajka in da skebje se tudi ne sprejemajo «v zvezo. V slučaju, «la gre«lo sedanji skebje še v katerem štrajku iz-vzemši^ t ega v skebarijo, ' potem bodo ,-rtani iz «Im^ev in zveze •foj, to bo imel žegnani pand ur •iika zopet dela! Klanfal bo resolucije in proteste, da ga bo kar kurja pot oblivala. Eno resoluci-jo bo sklanfal za 01., katerega «lelegatje pošteno obilelali a klofutami; drugo resolucijo bo laika sklanfal za skebe, ki ne bodo
aše in papeža. Duhovniki se P«>ti uri zjutraj, ko »o delegatje i jo temu zakonu pokoriti, to, se si.ali, se je Čop zmuznil po ti-
dobili podpore v »lučaju bolezni Vai kibajo. Červjakov tudi ni bil ali inj&kodbe. Tretjo pa za bodoče niti v najmanjši zadregi; obrisal skebe, ki bodo iz zveze pometani. ae ji» z robcem, in kot uljuden
Uj, to bo dela in — eapakov! Tu kaj se splošno govori, da je Luka n (h lav no tega ineujal na banki ček za dva tisoč dolarjev. Istega mu je brez dvonta podaril Žim za njegovo zvesto skebarijo. Skebje znosijo Luki vsako leto do štiritiaoč eapakov. Za resolucije pa še poaebej a capaki. Odslej bo naš pandur lahko imel «tiri kuharice, lejme in mlajše kakor je Johanca. Luka se je že naveličal Johance, ker s»' mu ne pusti odgnati. Johanca je pametna.
Kaj IkkIo zdaj |>očcli ftkebje! Skoraj v nobeno alovenako niti v hrvatsko organizacijo ne morejo pristopiti. Well — bodo m pa ustanovili sami svojo skebsko je-dnoto. In prav imajo. Naj bodo sami zane. ker niso vredni «la bi se družili s poštenimi delavci. In v skcbski jednoti IkmIo pa ober-skebje lahko imeli urade, ki jih »edaj takt» pogrešajo. Kobe-Zotti, Jerman, Čop, Gosema, Jetala itd. 1k)i1o »vsi v odboru; Jos. Kočevar 1k) na zapisnikar. Glasilo bo seveda predragi Glasnik, ako prej ne izdahne. Konvencije se bedo ziui-raj vršile v Calumetu. ker po drugih krajih ni toliko skebov in ker v Calumetu, v okolici Hudobe, Rumenega iu Luke je najbolj — varno.
Št raj kar.
DESETLENICA S. N. P. J.
V soboto večer dne 4. aprila so praznovala vsa čikaška društva spadajoča. k S. N. P. J. nje desetletnico obstanka. SNPJ. jc v teku desetih let zrastla v eno naj- *
človek ae je ozrl naokoli, če s svojim kihanjem ni morda koga motil. A tu pa tam jc vendarle moral priti v zadrego. Videl je, kako si je star gospod, ki je sedel pred njim, v prvi vrsti zaprtih sedežev, z rokavico skrbno brisal plešo in tilnik ter nekaj mrmral. V tem starcu paje Červjakov sj>o-znal civilnega generala Hrišalo-va, iz ministerijaliiega oddelka za promet.
"Poškropil sem ga!" si misli Červjakov. "Sicer ni moj predstojnik, le tujec, ali vendar mučno. Moram proaiti odpuščanja."
Červjakov pokašlja, se nagne naprej, ter zašepefe generalu na uho:
"Oprostite ekaelenca, poškropil sem vas . . . nehote ..."
"Nič ne d»*, nič ne de . . ."
"Za božjo voljo, oprostite. Saj . . . saj nisem hotel!"
"Ostanite vendar mirni na svo jem sedežu, prosim, in pustite me, da poslušam!"
Červjakov je bil v zadregi, smehljal s»* je neumno in zopet gledal na oder. <¡ leda I je sicer t je, ali udobnosti ni Čutil nobene več. Mučil ga je nemir. Med odmorom se je približal Hrišalovu, šel je nekaj korakov ž njim iu jecljal, premagujoč plahoet:
"Kh, že dobro, bedi dovolj... Pozabil sem že na to, in vi zopet' pričnete govoriti o tem!" je re-kej general, ter nestrpno pregibal spodnjo ustnico.
< "Pozabil, in pri tem mu zlob-nost gleda iz oči", si je mislil Červjakov,. ter nezaivpno gledal generala. — "In še govoriti noče
"Včeraj sem uadlegoval Vašo, ekaeienco", je pričel jecljati, ko ga je general vprašajoč pogledal, "ne da bi ae norčeval z Vašo ekaeienco. kakor ste se blagovolili izraziti, Oproščal sem se, ker sem kthnil in Vas poškropil . . . šaliti pa se nisem mudil. Kako pa naj bi se tudi upal šaliti t Ce bi mi zasmehovali, potem bi ne bilo nobenega spoštovanja več napram viaokiiu osebam ..."
"Poberite ae mi izpred oči!' je zarjul general ter posivel v ob-taz, tresoč sc na vaeiu telesu.
"Kakof" jc vprašal Červjakov jeeljaje, ves prestrašen.
"Ven!" jtf ponovil general, bijoč z nogo ob tla.
Cervjakovu jva se je v notranjosti nekaj utrgalo. Ničesar ni več videl in slišal, šel je proti vra toni, stopil na cesto, ter sc vlekel naprej . „ . Nezavedno je prišel domov, iu ne da bi slekel unifor-mo, je legel na blazino ter . . . umrl.
Kdo ruši dom?
SEVEROVE
tab-lax
Sladkorno odvajalo f p nfl .q Prijetno v učinkih . Jtl \\ ct¡ntn/ Za odrasle in otroke I in 25 cen,° '
■■	z menoj. Moralo hi se mu pojas
večjih slov. pedpornih organiza- n¡t¡ <u na nobeu ua-in niiM.m h(V
cij v Ameriki. Ne samo, da je tajt(>1 <u je t0 naravlli zakon.
IKKlporna organizacija največja
med Slovenci v Ameriki, ona je |
tu«li po svojem duhu najnaprednejša in demokratična inštitucija. Zato so njeni č'»tni ¡aliko s pono-Mtn praznovali 10 letnico nje obstanka.
"fllasilo" je izšlo ob tej priliki v slavnostni in povečani obliki. Njega vsebina je bila posvečena desetletnici. Med drugim zanimivim čtivom, ki se naslanja na zgodovino in statistiko o napredku jednote, vidimo tudi vse slike koticvncij in sedanji gl. odbor. — Zanimive so zlasti številke, ki kažejo napredek članstva in blagajne.
Veselica, ki se je vršila v Pil-sen Auditorium, je bila dobro o-biskana. Slavnostne govore so i-meli sodr. Jože Zavertnik st., sod. Fr. Aleš. sodr. F. Godina, Mrs. Udovich, g. Trošt, g. Goričan. g. J. Fabian in g. I. Koštrnn. Vsak je govoril v imenu svojega društva, izuzemši sodr. J. Zavertpika, ki je govoril kot pooblaščenec gl. predsednika sodr. Jak. Miklauči-ča.
Intereaanten je bil prolog "Vstajenje", ki ga je izvajala Mrs. Udovich in pa razlaganje v spremstvu stereoptičnih slik vsporednih konvencij, ki ga je i-mel »odr. J. Zavertnik st. Njegovemu izvajanju, temelječe na zgodovini razvoja SNPJ. je ob-činstivo sledilo paztio in zda j pazila j 'vzdusilo z aplauzom.
Dobro je zaključil govornik ko ie dejal, da je imela Jednota opraviti z notranjim in zunanjim sovražnikom, da pa sta morala oba v si e<l zdravega elementa, ki jc bil v Jednoti, podleči, Jednota pa ^e rastla in raste še danes kar je znak, da je ena najjačjih.
Po končanem p n gramu je sledil ples in prosta zabava, ki jc trajala do ranega jutra. Živela naša dična SNPJ.!
SMRT URADNIKA
Ant. Cehov
Nekega lepega večera je sedel lep, postaven eksekutor Iv. Dmit-rič Črvjakov na zaprtem sedežu druge vrste ter si skozi kukalo o-' gledoval "Komcvilske zvonove" Čutil sc je na vrhuncu udobnosti. Toda hipno ... V povestih se ta "•hipno" zelo pogost orna ponavlja, in pisatelji imajo prav: življenje je tako polito hipov! Toda •hipno je »krcmžil obraz, zavijal oči, sapa mu je zastala . . . odmaknil je kukalo izpred oči, se nagnil naprej in apci!!' Kihnil je, kakor vidite. Kihanje pa ni nikomur in nikjer prepovedano. Ki-hajo kmetje, policijski predsedni-j ki, in v časi celo tajni svetniki. fd
. da j€
ice ne. bo še menil, da sem "hotel nanj pljuniti. In če sedaj ne misli tega. pa se lahko pozneje spomni tega! ..."
Ko je prišel domov, je Červjakov takoj pripovedoval svoji ženi o svoji nedostojnosti. Njej pa sc je to zdelo le nekaj malenkostnega. S prva se je sicer prestrašila. toda ko je zvedela, «la jc Hri-šalov "tujec", se j«» takoj pomirila.
"Vkljub temu pa i»li takoj k njemu, ter prosi opnoščenja", mu je rekla. "Ker drugače bo menil, «la ae nie«l ljudmi ne znaš obnašati!"
"Ravno to je! Prebil sem ga oproščeuja, toda bil je nekam ču-«len . . Niti poštene besede mi ni rekel. Hilo pa tudi ni časa, da bi so bila pogovorila."
Drugi «lan je Červjakov oblekel svojo najnovejšo uniformo, sc lepo počesal in šel k Hrišalovu. «la bi inu stvar pojasnil ... V «prejemnici generala je bilo že mnogo prosilcev, in med njimi tudi general sam, ki je že pričel sprejemati prošnje. Ko je general že izprašal nekatere prosilce, je povzdignil oči, ter opazil Cervja-kova.
"Včeraj v arkadijskem gledališču. če sc Vaša ekselenca še spominja", je pričel eksekutor, "sem kihnil in . . . poškropil sem Vas nehote . . . -opr. ..."
"Kakšne neumnosti! . . . Kdo-Ve kaj! — Želite?" se je obrnil general k drugemu prosilcu.
"Niti govoriti noče!" si je mislil Červjakov in je obledel. "Je torej hud . . . e, to se ne sme tako pustili . . . Moram mu pojasniti . . ."
Ko je general že odpravil za<1-njega pr< silca in hotel mliti v svoje sobe, je stopil Červjakov korak za njim, ter jecljal:
"Kkselenca! Če si upam nadlegovati Vašo ekseleneo. storim to|WMjitft žo (jVfl gospo*!a iz državnu-
Katoliški "Vitezi Kolumba", ki na komando cerkve propagirajo proti socializmu v Zedinjenih državah, pridigajo povsod, kjer se ustavijo, da za božjo voljo proč s socializmom, ker isti bo uničil «lom in raztrgal vse družinske vezi med možem in ženo, med otroci in ►tariši!
Dobro! Danes le ni socialistične družbe. Danes Se vlada na vseh koncih in krajih kapitalizem po božji volji. Ali kaj se godi? Čujte kaj poroča Patrick J. J. Carthey, štatist okrožnega sodišča za Cook Count.v v Chicagi:
"L. 1012 je bilo samo v Chicagi vloženih 27!)2 tožb za ločitev zakona in ločenih je bilo v tem času ¿>0*2 zakonov".
Dalje poroča Chartey:
"Od leta 1899 pa do danes je bilo vloženih v okrožnem sodišču v Chicagi 50.358 prošenj za zapuš fene otroke. Med temi je bilo 33.-750 otrok, ki so trpeli pomanjkan je radi pijančevanja starišev in radi pobeglih očetov. Dalje je v tem številu 13.500 otrok od razpo ločenih starišev."
K temu poročilu dostavlja sod nik Adelor J. Petit, da povpreč no se loči v Chicagi 5000 zakonov na leto.
Zpkaj to? Kdo ruši te zakone! Kdo je uničil toliko rodbin in raztrgal toliko vezi med stariši in de-co? Ali mar socializem?
Tukaj, tukaj, "Vitezi Kolum ba", je za vas široko polje, da re Site dom in rodbino, namesto da lažete, «la bo soMalizem kriv tega knr je že včeraj in danes zakrivi' kapitalizem!
Socialisti sovražijo razmere, ki povzročajo družinski razdor. Socializem bo odpravil te razmere in jih nadomeRtil z drugimi, ki bodo 1 rineplc šele pravo ljubezen mcc možem in ženo in pravo ljubečo vez med stariši in otroci, tako da bo tezporoka nepotrebna.
Če potuje cesaričin brat. V reviji "Maerz" pripoveduje nemški socialistični državni poslanec so drug dr. Ludovik Frank iz Mann-heima naslednje: "Solnčen jesenski «lan! Potujem v Rerlin. Sanjava prijetno samotna vožnja. Rerem, pišem, kadim cigarete. V Erfurtu opazujem, kako spremlja železniški uradnik visokoraslega moža k mojemu vozu — slišim glas««!» prepir in takoj nato vstopi v moj oddelek sprevodnik in pravi: "Gospo«! poslanec storite mi uslugo! Cesaričin brat je vstopil in v vsen» vlaku ni več praznega oddelka zanj. Prosim pojdite v nosilni oddelek, tam
Kožni opahki
kakor prišč, kraste, oblotočniki, slani tok, brslian-sko zastrupljenje in drugi srbeči opahki na koži zahtevajo kako dobro krajevno zdravilo. Poskusite
SEVER0V0 MAZILO ZOPER KOŽNE BOLEZNI
in opazite učinke. Cena 50 centov.
Kadar potrebujete zdravila, vprašajte lekarnarja za Se-verova. Zahtevajte samo Severova. Ne vzemite na domestitev. Ako vas ne more lekarnar založiti, naročite
jih od nas.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
MODERNA GOSTILNA,
kjer se toči sveže Duluth Moose & Rex pivo.
Skubic in Oražem, lastnika.
(5m)	Aurora, Minn.
ANTON MLADIČ moderna gostilna. Toči pilaenako pivo in vina. Kegljišče.	Tel. Canal 4134
2348 Blue Islnad Ave.
Chicago, IU.
joe polovich
do danes najmodernejši
KROJAČ
dela bleke finih krojev po zelo zmernih cenah. Obleke zlika takoj »proti
med tem, ko vi čakate.
3129 Broadway, SI. Louis, Mo.
carl strover
Attorney at Law
Zaatapa ta mh sriitiik.
specialist ¿a tožbe v odškodninskih zadevah.
fit. sobe 1009 133 W. WASHINGTON STREH
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989
TUJC£M priporodam tvoje do bro urejeno prenočiičs in resist racijo, domačinom pa svoj lalooa vsem skupaj pa vss. IG. KUSLJAN
229—let Aye. MILWAUKEE, WIB
bfll phone ljls-j flsk
Za $1 se lahko vsak ki zna čita-ti angleški naroči za celo leto. U. M. W. Journal, uradno glasilo organiziranih premogarjev, ali pa Minera Magazine, uradno glasilo organiziranih rudarjev. Oba lista ata tednika in ae jih naroči pri sodr. I. Sušnarju, tajniku J. S. Z. cor Halsted & Madison St, 5227 Bnllf r SI. 4th floor, Chica^o, 111.--
I. STRAUB
URAR
1010 W. 18th St Ohicaro. n
lina »eéjo aalogo ur. r«niie, nov u« lrugih Iragotin Uvršuje to 1 reakuvretna popravila > tej «roki r celo nizki
Matija Skender
SLOVENSKI JAvNl NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
Pittsborgh, Pa.
M. JOVANOVI CH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis
PRODAJA 6IFKARTE. Pošilja denar po posti in brsojst
no. Izdeluje: Obvez/fic-e — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in oea. in kr. konzulatu. EDINA HRVAftKO — SLOVE« SKO — SRBSKA AGENCIJA.
ALOIS V AN A
— kdelovatelj —
sodovice. mineralne vode ln rasnih neopojnfh pijač. 1837 So. Piak 8t. Tel. Canal 140a
SALOO N
z biljardom In kegljličen
Poleg saloon a dvorana za druitvene
seje, veselice itd.
aJotin Stražldar
61» Market St . Waukefaa. III. Phon« »t. »TL
AVSTRO-AMERIKANSKA
Črta.
NIZKE CENE.
Velike ugodnosti:
električna luč, izvrstna kuhinja, viae zastonj, kabine tretjima razpreda na parnikn
JOS
POZOR!
Podpisani se priporočam Slovene, m v La Salle in okolici za sta v bins ka dela.' Postavljam navadne in moderna poslopja. Sprejemam tudi popravila in pre-delavanje vsakovrstnih poslopij po zmernih cenah. Kadar /elite poMaviti hišo, se obrnite na svojega rojaka. S tem vam bo prihranjen denar in čas. Delam po pogodbi. Za 'vsa moja dela jamčim.
Vaš rojak Vence! Obid.
Ilcrlin Str., La Salle 111. (Advertisement)	3m
Ima
A. FISHER
Bnffet
pln
aa razpolago vsakovrstno
,	vtao, smodke, i. t. d.
Izvrstai pro«tor za okreplilo. 3700 W. 28tb St.,	Olilcafo. in
ThI LAwndala 1761
SLOVENSKI SALOON
LOUIS BEWITZ, 198 — lat Ave., Milwaukee, Wia.
lzborna pijača, izvrstna po-atrežba.
Vsakdo uljudno sprejet.
('e 'vas nadleguje revmatizem, vribajte na mesto, kjer ga čutite, par kapljic Pain Kxpcllerja in odleglo Vam bo gotovo. Pazite se brez vrednostnih ponarejevanj.
Advertisement.
le zato, ker vam povem v polnem |. čutu kesa! . . . Nisem storil nalašč, kakor izvolite tudi Vi sami vedeti!"
Oencral je skremžirl obraz, ter odmahnil z roko.
"Hočete m«' samo Šaliti z menoj,
ga zbora." Videl sem že poprej, Ida nta dva centnimaša moja sos«>-! da. Moj demokratični ponos je bil užaljen in dejal sen»: "Jaz sc prav tako rad vozim sam kakor ifoapod vojvoda." Tak* j nato sem odšel v jedilni voz, <Vz pol ure
gospod '" mu reče, ter izgine med ! sem se vrnil, pa ni*eni bil več sam.
vrati.
"Kakšna šala T" se je vpraševal (Vrv ja kov. "Tu vendar ni šale! General, |Ht ne more tega poj-mitil In če je tako ponosen, ga nočem vee prositi odpunčenjs? Vrsg naj ga vzame! Pisal mu pa bom pismo, ali k njemu ne grem več! Za boga ne!"
Tako jc inialil fVrvjakov med potjo proti domu. Pisma pa ge-ucralu ni piaal. Razmišljal in tuhtal je, pisma pa ni spravil skupaj. Moral je drugi dan torej sam iti tj*, da mu pojaani.
Tovariš« centniinaAa sta se pre-kvartirala k meni in odkritosrčno sta me pozdravila. I'soda! 1'so-da!"
Listnicar—
M. O. iN l^ue, 111.— Kakor vidite iz današnje številke, sta nam glede pokojnika dospela že dva i»oročila. Ne štejte nam torej v zlo. če Vaše poročilo izostane.— Vam naše sožalje in iskren no-zdrav!
A. (Wtfar, Klein, Mont.: Prihodnjič. Pozdrav!
Ako želite slovenske gramofonske plošče, Columbia gramofone zlatnino in srebrnino, obrnite se na naa!
A. J. TERBOVEC & 00.
P .O. Box 25, Denver, Colo.
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač, obsega slov.-angl. slovnico, razgovore, pisma in navodilo kako postati državljan poleg največjega slov.-angl in angl. slov. «lovarja. Knjiga je nujno potrebno vsiin onim, ki se res želijo naučiti angleščine. Cena v platnu trdo vezana (4:10 stirani) je $2., ter se dobi pri V, J. Kubelka, 538 W 145. St., New York, N Y.
Pišite po cenik knjiff.
Najbolji Trester Brandy prodaja Bemardova tvrdka v Chicagi. Glej oglas na 5. strani.
Vedno naglo.
Nemarnemu elovekl se vedeno mudi in je vedno prepozen. Vsako stvar o<llaša do zadnjega trenot-ka in kadar sc loti kake r^či, je navadno preptizm». Nckaeeri ljudje zanemarjajo celo, skrbeti za svoje zdravje o pravem času. Mi vedno priporočamo svojim prijateljem. naj dobro pazijo nase. Ce nimajo primerni»ga teka. ali če jim moč pojema naj takoj prieno uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To slavno zdravilo jim očisti drob in ga obenem okrepi. V' razdražljivosti, malokrvnosti, in slabosti donaša zaželeno olajšavo. V lekarnah Josip Twiner, izdelovanj. 1333—1330 S Ashland ave., Ohicago, 111 Za revmatične in nevralgične bolečine je priporočljiv Trinerjev liniment.
Advertisement.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D
Zdravnik ca notranje belaenl ln renecelnlk. izdravaifcka preiskava brezplačne—pU ftati je le zdravila 1924 Blue lalan« Ava., Chic at o. Uredaj« ed 1 do S pe pel.; ed 7 d« t sve¿er. levon Ckiaaf» ftiveéi belaiki aaj pifteje «lovsnak«
E. BACHMAN 1719 S. Centre Ave., Chicago, 111 je največja čeekoslovenska de lavnica zastav, znakov, čepic iu vneh družftvenih potrebočin.
Zahtevajte takoj po poeti moj veliki cenik, ki ga Vam pošljem — popolnoma zastonj.
Cenjeni rofaki!
Kot stara tvrdka za izdelovanje harmonik (tudi v starem kraju) kakor tudi popravo, se Vam pri-
Sledeči parniki odplujejo ob 3 u/1 popoldan iz New Yorka:
Za vm informacije sc obrnite na glavne zastopnike
PHELPS BROS. & CO.
Sea'I Agt'i. 7 Washington St., Nt« Yirt.
ali pa na drage nradne zastopnik« v Zdrnlenib državah in Canadi.
POZOR! SLOVENCU POZOR«
SALOON
a modernim kegljitten ttveie pivo v eodftkih ia buteljke* in drage rain o vratne pijane ter nnijjha •aodke. Potniki dobe tedno pretrs» liAAe ze nizko eemo.
Poetreeba totaa ln lskerma. Vsem Slovencem in drugim Hlovajw/» toplo pri porote
MARTIN POTOKAR,
1625 So. Racine Ave. Chicago.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
II 480 6RAID AU.,	KEIOSHA, VIS
Telefon 1199
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik. ^
Uradu je od 10—12 predpoldn* in od 7—9 zvečer. V aredo in ne deljo večer neuraduje. Tel. Canal 47f».
1842 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawndale 899G.
GOSPODINJE POZOR!
Priporočamo vam v prodajo vse stvari, ki spadajo v grocerij sko ali mesarsko obrt. Vse ** najnižjih cenah. Na zahtevo e* dovaža na dom.
G. Mamčllovlclt & Co.f
331 Oreeve St., Conemangh, Pa
Tel. Con. 4050.
poročam za blagohotna naročila.
Cene so naintf.je, kvaliteta naj-boljs.
Anton Mrrar mL 1162 B. 61. Str., Cleveland, Ohio.
VVatno upraianje^
mi opravi
nijbiljl M MjCinijí
Konzularne,/^ -
s:»
vojaške
907 Hanorae
ulm
^Milwaukee,
02012348235353482348234823482353234823485353234848532348235348
23532348234823485353234823532348234823482348235323484853234848

8
P KOL KT AH KC
Iz polja moderne vede.
Človek in njegovi žival
SKI PREDNIKI
Človek ,kateri m* je tekom nii-Iionov let razvil iz ene bame celice in prefiel celo vrsto raznih živalskih form ter končno preko opic do svoje današnje oblike — in razvija se še naprej — ima še danes sledove na svojem telesu, sledove svojih živalskih prednikov. Ti sledovi se sicer ne poznajo pri vseh ljudeh enako, pač pa pri enem več in pri drugem manj.
Učenjaki so mnenja, da najbolj revolucionarna doba v razvoju človeka je brez dvoma tista doba, ko se je človek postavil na zadnji d rob, srce hi pljuča postavijo v dve nogi in začel stalno hoditi po svojo prvotno ali originalno lego, dveh, med tem ko je prvi dve nogi kakor so bila pred več stotisoč vadil v prijemanju predmetov, leti, ko je človek še lazil po štirih nakar nista bili več nogi, temveč in plezal po drevju. In v tej legi roki. Tedaj se je človek — dasi- srce manj deluje, ker ni treba ravno še silno reven in brezmočen srsati krvi navzgor, vsled v svoji formi — v resnici ločil od ima počitek. Kavnotako si-opic in šel je svojo pot daljv kot počutijo hrbtne mišice, človek. Toda ta velika sprememba	•
na pračloveku ni ostala brez po- \adaljne sledove živalskih sledic. Pokončna hoja, ali hoja po prednikov v človeku vidimo pri dveh nogah je docela spremenila otrocih. Otroci v svoji nežni mla lego iu obliko mnogih notranjih in ¡dosti pravzaprav predstavljajo /a nekaterih zunanjih organov tele- £.t.tek človeškega rodu. Embriolo-sa. Ta sprememba je pa včinkova- gjja (nauk o razvoju ploda v ma
seveda po par ur na dan. Zlasti je dobro za take, ki bolehajo na srcu iu na slabi prebavi. Sprva so se ljudje smejali tem priporočilom, ali danes pa že aprevidijo malone vsi moderni zdravniki, da je hoja po štirih — kar se pravzaprav šine imenovati telovadba — ko listna za zdravje. V Berlinu imajo - bogatini seveda — društvo, ki se vsak dan zbere v gotovi dvorani iu hodi po štirih po tleh, pogrnjenih s preprogami. Vsi člani tega društva so bolni na želodcu, srčnih napakah iu na vnetem slepiču. lii to pamaga Kadar človek lazi po rokah iu nogah, tedaj s«
česar dobro
Ia sprva zelo slabo iu učinke, ki izvirajo iz te spremembe, občutijo mnogi ljudje še danes, dasi-ravtio je od tiste dobe preteklo najmanj tristo tisoč let. Lahko si mislimo, kako se je moral pokončni človek boriti sam s seboj, predno so se njegovi organi prilagodili "novi modi*' hoje in da so v novi zainogli pravilno delovati kakor poprej. Trda je šla, ali človek se je privadil, kakor se privadi vsemu. Ali preden se je človek privadil, to se pravi, preden je njegovotelo starega tipa, ki je bilo navajeno gibati se na štirih nogah, prilagodilo pokončni poziciji, moralo se je v njem preustrojiti bilione in bilio-ne celic; zato ni čuda, če se je v
terineni telesu) nam pove, da celotni razvoj človeštva se ponavlja v vsakem človeku. Človeški em-brio ali zaplodek v materinem telesu preide od ene same semenske celice - nazvane spermatozon — skoz celo vrsto raznih živalskih form dokler končno v šestem mesecu ne zadohi oblike človeka. V putem ali še.t četrtem mesecu je človeški einbrio poraščen z dlako in ima pol palca dolg repek na koncu hrbtenice.
Majhen otrok, pa naj bo deset ur ali deset dni star, ima v svojih ročicah iu prstkih več moči, kakor ima kedaj pozneje kadar odraste. T<> j" zopet drugi sled praČloveka. Ali ste že videli otroks, par dni ali par tednov starega, kako se
tem prenavljanju celic izvršila zna s pr8tki oprijeti roke, s katero
kakšna napaka.
Angleški profesor Keith iz Royal College of Surgeons v Londonu pravi glede tega sledeče: "Preiskave in raziskavanja 90
ira držite in sicer s tako močjo, da visi na nji, ako ga dvignete kvi-ško? Poskusite, ako še niste videli. Ponudite otroku prst kazalec, da zanj prime in potem ga zamore-'
dokazala, da mišice, ki oblikujejo j te dvigniti kviško. Držal se bo
in vzdržujejo postavo telesa, so pod regulacijo ali nadzorstvom delikatnega živčnega mehanizma. Ta mehanizem istotako regulira mišičevje štirinogatih živali in v slučaju pokončnih bitij, kakor je človek, potrebuje radikalnih iz-prememb .preden zamore odgovarjati potrebam telesa v predru-gačeni obliki. Dokazano je, da živčni sistem, ki regulira kroženje krvi po telesu, je dokaj spremenjen, odkar je človek zavzel pokončno postavo, med tem ko je v svojem bistvu enak živčnim sistemom razvitejših sesaveev."
Z drugimi besedami se to pravi, da praČlovek v svoji opičji formi je imel glavne krvne^ile v vodoravni legi, ne pa navpično kakor sedanji človek. Na ta način je imelo srce veliko manj dela, kakor še danes pri živalih in živčevje. ki regulira srce ter krvne žile, je bilo manj komplicirano. Ko se je torej Človek vadil hoditi pokonci po dveh nogah, zadobile so počasi krvne žile, pljuča, živčevje itd drufto lego in drugačno funkcijo. V tem počasnem prenavljanju notranjih organov je pa mnogi individij zaostal; mišične celice niso pri vseh ljudeh enako izvršile dane naloge, ki jo je zahteval razvoj telesa.
In tako imamo še danes ljudi, ki so podvrženi srčnim napakam in drugim sliČnim neprilikam. Te neprilike pa niso nič drugega kakor podedovana zaostalost v prenavljanju telesnih organov, ki jih narava Se ni vtrdila in popolnoma
nista s tako močjo, da bo visel nekaj trenotkov na prstu brez vs*. ke opore. Obenem zamore otrok držeč se za prst skrčiti noge v kolkih in se zagugati.
rčenjaki so prepričani, da ta instinkt je otroku prirojen skoz dolga tisočletja iz časov primitivnega človeštva, iz tistih časov, ko je človek v opičji obliki živel večidel na drevju in ko je bila zanj največja potreba, da se je zamogel čvrsto oprijeti veje. Ta velika potreba pračloveka mu je dala moč in sposobnost pesti ter roke, da se je zamogel naglo in čvrRto prijeti ter trdno držati v zraku, kadar mu je pretila nevarnost.
V tistih časih je mati dojila ma-lenčka kakor še daneR na eni roki. Toda bila je v večnem strahu in na večni straži pred sovražniki, pred zvermi itd. in vedno je morala bežati pred njimi. Kadar jo je napadla kakšna plezajoča zver kot je n. pr. današnji leopard, morala je primitivna mati rabiti obe roki. s katerimi se je oprijemala vej na svojem begu za življenje. V takem položaju je bil dojenček prepuščen sam sebi. da se je držal matere kolikor se je najbolj mogel. Oprijel se je matere okoli vratu, ali se je pa 7. drobnimi prstki zagrabil za njene dolge lase in tako visel dokler je mati priplezala na varno.
Takratni otroci so bili ravno-tako brez moči kakor so otroci še danes; niso mogli hoditi niti laziti, edino držali so se matere. Kakor v vseh dobah življenRkega
prilagodila novim potrebam raz-	razvoja, tako je bilo najbrž tudi vitega človeka Ravnotako je s	takrat, da so se najbolj prilagodi slepičem (appendix). Ta spaka	«leni obranili pri življenju. To se v človeku, ki se nahaja na spod-1 pravi, ako je bilo dete slabo, da njem drobu, je bila pračloveku v	se ni moglo držati s prstki svoje opičji fornfi koristna in potrebna,	mtaere je odpadlo in postalo plen toda danes pa ni samo nepotrebna,	z.veri. Tisti malenčki, pa, ki so bili temveč tudi nevarna Maraikate-	dobto razviti, zdravi in močni, so rega je slepič Že spravil v preranl grob.
živčevje pokončnega človeka deluje z velikansko silo. da obdrži
se pa ohranili in zapustili dokaz svojega instinkta nam, svojim po-tomcem, kako so se znali boriti z* svoj obstanek Te stvari se nam telo 'pokonci, kljub temu, da se sicer zdijo malenkosti, ali poka
vi o vek tega ne zaveda. Zato je neobhodno potrebno, da človek redno da Živčevju počitek. Več zdravnikov na Francoskem in v Nemčiji priporoča, da ae bolehni ljudje spustijo na itiri in hodijo v sobi
zujejo nam fakta iz zgodovine človeškega razvoja, katerega je človek s svojim čudovito razvitim razumom spoznal šele pred nekaj leti.
(Konec prihodnjič.)
SOCIALIZEM IN DELAVSKE ŽENE
/aloKlna. ali resnična činjenica je, da. nima pretežni del delavskih žena nobenega pojma in nobenega porazumevanja za cilje 111 za namen ter ¿pomen delavskega gibanja.
(llavni vzrok tega je pač dejstvo, da je «večina organiziranih delavcev, socialističuega mišljenja do — praga svojega stanovanja. Zunaj je on ž socialist, sodrug ki je organiziran politično in strokovno — doma v sredi svoje družine i>a govori redkokedaj kaj n socializmu iu o delavskem gibanju, četudi je zato tisoč priložil *ti. Zato p« vidimo, da je večina delavskih žena, celo. žena onih sod ru go v. ki drugače stoje >\ prvih vrstah; nezavednih in hlad-nih napram delavskemu gibanju da celo sovražijo socialne demokrate kot nekaj manjvrednega in nekaj nespodobnega . . .
Celo slučaji so. da organizirani sodrugi skrivajo delavske liste in bn< sure pred lastno družino, kakor bi se bali. da bi s tem škodovali sebi in svojcem.
Socializem to je geslo v delavnici, na stavbah, v tovarni, v rudniku! V družini, v delavčevem stanovanju pa se žal ni do-m«!..	,
Poglejmo, kakšno koiist bi mulo dolavsko gibanje, ko hi m- delavski stariši med win j pogovarjali med seboj v najožjem krožil — o delavskem vprašanju kot » socialističnem vprašanju.
Žeua in mož lii m postala bližja. Mož bi.razvil xvoji soprogi na zore, ki mu jih vceplja življenje, ki jih dobi pri eitanju časopisov in knjig, ki si jih pridobi na sho-| dih in sejali. Žena bi morebiti u-iovarjala, razvila svoj nazor —-oba bi potem iskala v časopisju, v brošuri, v knjigi; kdo ima prav. Nastalo bi veselo duševno tekmovanje.
Ko bi mož ženi doma po večerji »razložil pomen politične orga nizacije, bi ta kmalu razumela težnje razredno zavednega proleta« riata. Tudi otroci hi kmalu dobili jasno sliko o življenju m njegovih bojih. Dandanes pa vidimo v tem oziru žalostno poglavje • N. ?>r. sin organiziranega delavca študira. Oče mu «la zadnji vinar za v/.goj< . Postane n. pr. uradnik ori posti ali železnici in že viha nos ter govori o delavski ' paka-'i ". Isto velja za gospodično hčerko, ki se je v trgovskem tečaju naučila nositi klobuk in boljše o-blcke — danes je kontoristinja in se ogiblje tovariša kovinarja, ker je "umazan delavce''. — Človeku se trese roka. ko piše o teli žalostnih rečeh. Kriv pa je oče. "poglavar družine' , ko ni dal azredne proletarske zavesti ne svoji družici in ne svoji deci.
Žena je po navadi ooboziijaška. 11 (m I i v cerkve, na procesije in svečanosti, na katerih je težko ločiti verstvo od političnih tendenc. O-troci hodijo svetit, povsod s«- postavljajo kot parada; — oče pa plačuje, ve. da to ni dobro in prav — ali da bo saj mir v družini. lic reče ničesar! In jiosledi-ee* Pridejo boji za državljansko ravnopravnost. za boljši košček kruha za organizacijo razredno zavednih proletarecv, za svobodo mišljenja! . . . Tisti, kojim hodi žena z otroci asistirat na slavnosti. zavzamejo v svojih gl«-silih p rot i<lola>vsko stališče. Žena »e na njih strani! Otroci tudi! Mož osamljen bridko •< bčuti vse to. Nastane prepir in nato. nesrečne družine.
Ko bi pa mož svojo družino ifajal socialistično, ji čital socialistične liste -- povsod nastopal kot socialist, potem sevc hi bil« družina ponosna, da je socialistična!
Ib'lavei! Pobrigajte se, da bodo Vaše žene socialistinjc in Vaši otroci socialisti. Najprej sevc p« je treba ženo seznaniti s socializmom . Naročite za nje "Ženski list" — zase "Proletarea' i*1 "Zarjo" tudi za deco bomo poskrbeli mladinski list ! Vse naše težnje naj gredo,za-propagando in uresničenjem ^octalizma.
A. K
Neki časopis v New Yorku piše, da za reveže bi bil dober " P«J iz vrabčjega mesa! Frančiški kralj Titidovik XV je svetoval revežem, da naj jedo travo če nima jo drugega Ali veste, kej * J«4 zgodilo z njegovo krono T
OBJAVA
Rojakom naznanjam, da aem zopet začel razproda jat i zemljo v slovenski farmarski naselbini v Wausaukec, Wis., kjer je kupilo zemljo že nad sto rojakov in se jih je tudi že mnogo naselilo ter si postavilo svoja domovanja.
V prvi vrsti povdarjam, da ae prodaja ta zemlja izključno le Slovencem, da dobi tedaj vsak kupec rojaka za aoaeda. .laz sam sem tukaj naseljen s svojo družino, ta ko da morem vsakteremu v vseh možnih ozirih pomagati in mu na roko iti. Svet, katerega prodajam, je v spolšnem jako rodoviten ter se pridela na njem vsakovrstne pridelke kot v starem kraju. Podnebje je ugodno, voda zdrava ln dobra, ravno tako imamo tukaj vedno dober trg za vse pridelke, ki se prav lahko in dobro prodajo. Kraj, ki je jako prijazen in zdrav, nudi tudi vse ugodnosti, kot po večjih tncRtih. Tu imamo med drugim dobre šole, cerkve, mlekarno kmetijske družbe, banko, različne trgovine, dobra pota in jako ugodne železniške zveze 7. vsMiii državami Unije itd.
Postrežba je poštena in solidna. Vsakdo, ki svet kupi, dobi čiste lastninske papirje brez vseh obveznosti, kakor Deed in Abstract. in to brez odlašanja ali kakih posebnih stroškov. Tu se ni bati, da bi bil kdo goljufan ali da bi izgubil denar ali zemljo, ker jjarautira za to Grimmer Land Co., ena največjih zemljiških družb, ki lastujc na stotisoče a-krov sveta. Da je vse to resnic*, Vam lahV.o dokaže veliko števifo .ojakov, ki so tukaj kupili zemljo, in številna zahvalna pisma, ki so v uradu vsakomur na razpolago.
Povsod tu naokoli je cena zemlji 7«- poskočilo, a jaz prodajam rojakom še po isti ceni kot lani, to je od $15.00 do $20.00 na aker. Tudi povrnem vožnjo vsakemu, ki kupi najmanj 40 akrov zemlje. Pogoji so jako lahki in ugodni. Za natinčnejša pojasnila se obrnite pismeno ali osebno na
A. Mantel, Waua&ukee, Wis.
Advertisement.
FARME V WISCONSENU
40 akrov farma, tri milje od mesta, 8 akrov ščiščenega. lesena liisa in dobra pot. Cena $600.00. Takoj $200, drugo v obrokih po 6 '
120 akrov farina, 20 akrov šči-ščene, 4 milje od mesta na dobrem potu, poleg farme je šola. Skozi farme teče lep potok Cena $1700. Takoj $400, drugo v lahkih obrokih.
— o—
40 akrov farma, 4 milje od mesta. ki šteje 35.000 ljudi, mala hiša z lesu in staja, 5 akrov ščiščenega : se dotika slovanskih farmarjev. Cena $900.00. $300 takoj, drugo na obroke.
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
Kasparjeve Državne Banke
jTjf na|eeae|e In nalbolf sigurae.
Nasa parnbrodna poslovnica je največje na /apadu in ima vse najboljie oceanska ¿rte (linije). Sifkarte prodajamo p% kompanl|sklta cenah.
POŠILJAMO UfcNAK V VSE DtlLfi bVKlA. CENEJE KOT POSTA
Kaspar Državna Banka kupu|c In prodala In z«men|u|c denar vseh d rta v
sveta. — Pri Kasparjevi Državni Banki ae izplača za K6 $1, biss odbitka. -
Daie 3 4 obresti. — SlovcncI postre*
ieni v slovenskem |ezlku. - Banka ima $6.418,821.66 premoženja
Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daje ---- ----- ... - ^
KASPAR DRŽAVNA BANKA. 1900 Blue Island Ave.,
CHICAGO ILLINOIS
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Chlcago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000 00
JAN K A K E L.
PffSDSEDNIK.
J F. STEP1NA
BLAGAJNIK
NaJe podjetja je ped nadioretvom "Cleariog Huu«" čikaifcib o«aa, torej je denar popolnoma eiguruo »naložen. Ta banka prevzem* tadi ulo ge požtne hranilnice Zdr. držav. Zvriuje tudi denarni [>romet 8. N. P J Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; t eoboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do.lt ure depoldne Denar vložen v naio banko noel tri procente. Bodite uvejsreni. «a Je pri na« denar naložen varno ln dobičkaaoaao
Conemauflh Dcposit Bank
54 MAIN STR.	C0NEMAUCI, P4.
Vložena glavnica $50,000.00,
Na hranilne uloge plačamo 4% obresti
-:- S. D. P. Z. ima svoje novcev tej banki.
CYRUS W. DAVIS, predsednik.
W. E WISSINGER blagajnik.
pristnih pijač, Kranjski Brlnjevec, SUvorlc, Troplnovec, Crenko Vino in in to so: Highlife Bitters. Moja tvrdka ja prva in edina alovenska samostojna v Ameriki, ki importira žgane pijače naravnost iz Kranjskega. Naročite si poskuatni zaboj, koliko steklenic
in katere pijane hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenic Moje cene so nižje nego kjerkoli drugje, ker mi ni treba plačevati drazih agentov. Prodajam samo na debelo. Pilite
po cenik.
A. HORVVAT,
600 M. Chlcago, St., Joliet, HL
NO akrov lej>ega zemljišča na ravnini, eiseenje brez težave, 2 milji oddaljene od nlovanskega mesta, med slovanskimi farmer ji. Cena $000.00. $1100.00 takoj, drugo 11a obroke.
—o—
40 akrov. tri milje oddaljene od dobrega slovanskega mesta. 8 akrov seiAčcnega. Cena samo $450.00. Delno vplačilo.
Tudi druge prodaje v Wiseon-sinu in Miehiganu.
(1RIMKR LANI) COMPANY. Room 1007, 133 W. Washington
Str., Chieago, 111. (Advertisement.)	i%
Edini slovenski pogrebnik j
MARTIN BARETINČIČ
»4 BROAD STREET	TEL. 1475	JOHNSTOWN, PA.
Naselniska družba "Dirija" FARME
Od tri do p*t milj od mesta Merrill v Lincoln Co., ki šteje 0-krog 15.000 prebivalcev in ima veliko industrijo, se razprostira rodoviten valovit svet, ki je odločen za slovenske farme. Skoz ta svet vodita dve železniški progi in tri okrajne ceste in teče več potokov. Zraven teče reka Wisconsin river". Ta zemlja se za se daj Se prodaja po 12 do 16 dolarjev aker, kakor je les na katerem delu.. Plačilni pogoji lahki. Kdor se zanima, naj piše po pojasnilo. Vsaki dobi natančne podrobnosti da je tako na jasnem predno izda denar za dolge vožnje. Mi ne po-iiljamo nobenih knjig ali podob. Pojasnila samo pismeno ali za bližnje ustmeno pri
Iliria Colonization Co.,
Sheboygan, Wis
ZAVAROVALNINA.


Vsak pameten človek skuša potom zavarovalnine obvarovati svojo družino pred nepričakovano potrebo v slučaju nagle in rane smrtne nesreče. Seveda njegova dolžnost je, da podaljža svoje življenje in da si ohrani zdravje. To on -lahko stori s tem, da vzdržuje avoj prebavni sistem v vedno dobrem činu jočem redu. Ko hitro opazi Slab tek Kolcanje
Težkoto v želodcu Kosmat jezik Zaprtje
Bolečine v firevlh Bolečine v križu Zapeke
Naglo slabost
naj takoj rabi
Trtnerjjevo ameriško zdravilno grenko vino.
Ta zeliAčina priprava mu bo dala hitro in popolno odpomoč, ker ista iz-čisti popolnoma alimentarni kanal, ne da bi povzročila kake neljube posledice in odstranila iz telesa vso neprebavlje no hrano.
Ista bo tudi ojačila bolne kraje v ire vih in jih oiačila tako, da bodo zopet ti organi delovali brez vsake postran ske pomoči. Ista bo odstranila nagib za «prtje in odstranila vse poslediee Rabite to izvrstno zdravilo, ko hitro opazite katerikol, gori omenjeni sim ptom in s tem s< bodete obvarovali
Sred mnog.mi boleznimi. Dalo vam bo-rararni apetit, telesno mofi, Hloet doba Dalo vam bo tudi ljubezen do živ-
______kjVrftli "mogoče. ^^ >U,n°
Trinerfevo ameriško zdravilno grenko vino
V lekarnah	w. _ , "
__«Prejemajte ponaredkov
JOS. TRINER
Uvaftevalec In Izvatelavec.
1JJJ-1J» Se. AshUnd Ave.	(;h|fafl0 &
TRINCRS
BiTTIR-WlNt
1*
»•"««••v*
HORKE VjNO
4». jompm
♦» t	M