Aluminijska industrija in zaščita okolja UDK: 669.71:628.512:331.82 ASM/SLA: Al, W16c, W13j Ivo Ercegovič Znano je, da se pri elektrolizi aluminija sproščajo velike količine plinov CO, C02, S02, H2S, CS2 ter prašnati delci glinice, katrana, ogljika itd. Aluminijska industrija kot oneznaževalec okolja je svojo »popularnost« dobila zaradi neznatnih količin fluorjevih komponent. Značilno je, da noben element, ki se nahaja v človekovem okolju, in seveda tudi v njegovem tkivu, ni zbudil toliko pozornosti kot fluor. Misterij fluorja je privlačil številne raziskovalce, ki so ugotavljali vpliv fluorja na človeka, živali in rastlinstvo. Rezultati posameznih raziskav so med seboj precej nasprotni, kar je vplivalo tudi na zakonodajalce, da so določali nemogoče normative o količinah in koncentracijah fluorja v ozračju. Pri nas je nepravilno, da pri določanju normativov (tudi pri najnovejših predpisih iz varstva zraka v SRS) ni sodelovala tudi industrija, ampak se je težišče preneslo na same raziskovalne institucije. V tem poročilu bom skušal pojasniti osnovne probleme, ki nastajajo pri zbiranju in čiščenju plinov pri obstoječem sistemu v TGA Kidričevo. Opisal bom tudi prizadevanja TGA, da v okviru srednjeročnega programa razvoja rekonstrukcije naprav za proizvodnjo aluminija upošteva najnovejša tehnična spoznanja s področja varstva okolja. 2. SISTEM ZBIRANJA IN ČIŠČENJA PLINOV V TGA Pri normalnem obratovanju elektrolitske celice (Soderberg tip) sta glavni sestavini izločenega plina C02 (40—70 %) in CO (10—30 %). Ti plini se običajno ne štejejo za škodljive, ker v gorilniku CO zgori v C02. Izločen plin vedno vsebuje določeno količino žveplenih komponent in katrana, ki izhajajo iz koksa in smole (koks in smola se uporabljata za izdelavo anodnega dela elektrolitske celice). Glinica in fluorjeve komponente izhajajo iz materialov, ki sestavljajo elektrolitsko kopel. V proizvodnji aluminija uporabljamo za tvorbo elektrolita kriolit (Na3AlF6), ki povzroča predčasno topljenje in razkrajanje glinice. Tališče glinice se v elektrolitni talini zniža od 2050 °C na 900 °C. inž. Ivo Ercegovič, tehnolog v elektrolizi TOZD tovarna aluminija TGA Kidričevo Elektrolit (ali topilo) sestoji v glavnem iz krio-lita, menjajoče se množine glinice in manjše količine aluminijevega fluorida (A1F3). Pri obratovanju celice moramo dodajati določeno količino AlFj zaradi zadrževanja molarnega razmerja med NaF in A1F3. Zaradi hlapnosti omenjenih dodatkov, posebej pri povišani temperaturi, se sproščajo fluorjeve komponente (v nadaljnem besedilu kot F), kar predstavlja ne samo surovinsko izgubo, ampak tudi nevarnost za okolje. Na vsako tono proizvedenega aluminija porabimo 30—40 kg A1F, in 40—50 kg Na3AlF6, kar preračunano na F znaša cca 40 kg F/t Al. Del te količine ostane pri celici (kriolitne pene, katodna podloga itd.), drugi del 18—20 kg F v plinski obliki in v obliki delcev se emitira v okolje. Sestava tega plina pri Soderberg celici je 80—90 % HF, delci so v glavnem iz kriolita. K tem podatkom lahko dodamo še ogljik in povečano količino katrana, ki nastajata zaradi nepopolnega zgorevanja (v praksi je to pogost pojav. Za odvlek plinov so montirani štirje ventilatorji (344 el. celic) s kapaciteto 4 x 25.000 m3/h pri temperaturi 40° C, razlika pritiska 500 mm VS. Najbolj realne podatke o količinah in koncentracijah različnih komponent v plinu bomo dobili iz podatkov porabljenih surovin. a) Količina emitiranega F Pri dnevni proizvodnji 123 ton aluminija se sprošča okrog 2300 kg Fg +s/dan. Dnevna količina regeneriranega kriolita znaša okrog 850 kg ali 500 kg F/dan. Z ozirom, da se velika količina F odstrani s prahom pri zbiranju in s blatom pri pranju plinov, lahko rečemo, da s postopkom čiščenja plinov zmanjšamo emisijo fluorja za 900—1000 kg Fg +s/dan. Ostala količina, ki nam uhaja zaradi posluževanja celic in izgub pri zbiranju, znaša cca 1200—1300 kg Fg+s/dan. Na osnovi svetovnih normativov znaša dovoljena dnevna količina emitiranega F do 750 kg Fg + s/dan, brez kakršnihkoli škodljivih posledic za srednje občutljivo področje. Obsežne meritve koncentracij F na delovnih mestih (Zavod za tehnično in zdravstveno varstvo SRS Ljubljana) in imisijskih koncentracij (Zavod za zdravstveno varstvo Maribor) kažejo, da v TGA glede F niso presežene niti MDK niti dovoljene imisijske vrednosti (priložene tabele). Najboljši indikator prisotnosti F komponent v ozračju so iglavci (bori). Znano je, da so v za- Tabela 1: Koncentracija floridov v atmosferi obrata »El. B« Kidričevo 1964 Številka celice T °C Rel. vlaga štev. vzorcev Koncentracija fluoridov v zraku, izražena kot F VIII 539 628 707 34—39 35 12 minim.-max. (mg/m3) 0,18 — 0,86 0,2 —0,62 0,29 — 0,68 arit. sredina (mg/m3) 0,4 0,32 0,45 IX 539 707 23—27 35 6 0,45 — 0,56 0,82 — 1,7 0,54 1,19 X 539 707 23—27 40—55 6 0,22 — 0,98 0,29 — 0,84 0,49 0,47 XI 539 707 21—26 42 6 0,29 — 0,46 0,16 — 0,32 0,39 0,27 Konc. fluorja zunaj obrata (med halo A in B) x = 0,45 mgF—/m3 avgust in sept. 1964 0,3 0,06 0,07 0,16 x = 0,147 mgF-/m3 Tabela 2: Pregled povprečnih imisijskih koncentracij HF POVPREČNE KONCENTRACIJE ng m5 POSTAJE TERMINI 23.5.—1.6. 71 21.8,—30. 8.71 13. 11,—22.11.71 20. 2.-29. 2. 72 X obdobja T 2,8 1,9 1,9 1,1 1,9 S 15,8 2,4 1,6 1,2 5,2 U 2,4 0,9 1,4 1,9 1,6 M 1,1 1,1 1,5 0,7 0,9 R 1,9 2,6 3,5 0,7 2,1 X T —R 4,8 1,6 1,9 1,1 2,3 četnem obdobju obratovanja elektroliz (ko še ni bil vključen sistem za čiščenje plinov) bili močno poškodovani iglavci v okolici tovarne. Po vključitvi čistilnih naprav se je stanje vidno popravilo, tako da danes zunaj tovarniškega kroga (cca 800 m od elektrolize) ni opaziti nobenih poškodb na iglavcih ali drugem rastlinstvu. Iz tega se da zaključiti, da s čiščenjem plinov delno nevtraliziramo najbolj nevarno komponento — HF, ki je znana po tem da ima nekaj 100-krat večjo topnost od kriolita ali CaF2, A1F3 je inerten. b) Koncentracija emitiranega F Iz prej navedenih podatkov je razvidno, da emisijska vrednost, podana kot koncentracija F/m3n, ni čne pove, ker ima vsaka tovarna količino odsesanih plinov prilagojeno velikosti el. celice, oziroma kapaciteti prozivedenega aluminija. V TGA smo izmerili 12 mg F/m3, ki se emitira v okolje skozi dimnik po čiščenju (kapaciteta ventilatorjev je cca 80.000 m3/h), toda to ni niti polovica celotne količine, ker se večji del emitira po celi dolžini elektroliz. Podoben način smo skušali sugerirati republiškemu sekretariatu za urbanizem pri določanju emisijskih vrednosti za F. Naše pripombe so samo delno upoštevane, tako da končni, korigirani zakon o varstvu zraka nima zgornje meje pri dovoljeni emitirani količini F komponent. c) Ostale škodljive snovi Na vsako tono proizvedenega aluminija porabimo 0,5 t anodne mase, kar pomeni več kot 60 ton anodne mase na dan. Anodna masa sestoji iz smole (33 %) in petrol koksa ter majhne količine žvepla. Pri povišani temperaturi masa odgoreva, razvijajo se plini CO, C02 ter razne žveplene kom- ponente, katranske pare in čisti ogljik. Pri slabem zgorevanju močno narašča gostota plinov zaradi katrana in ogljika, kar ustvarja nepremagljive ovire pri vzdrževanju gorilnikov in plinovodov. Iz tega razloga je težko oceniti delež praš-natih in plinskih komponent (del prahu ostaja v celici). V praksi imamo opravka z nekaj tonskimi količinami prahu na dan. Tipična sestava zbranega prahu po dobrem zgorevanju je: 10 % katrana, 25 %. glinice, 30 % kriolita, 30 % ogljika, Fe203 itd. V pralnem kanalu je nameščenih 200 razpršilcev, ki pršijo pralno tekočino (raztopina Na2C03 v vodi). Pralna tekočina cirkulira toliko časa (cca 3 dni), dokler koncentracija NaF ne doseže 22—25 gNaF/l. Takrat se v proces vključi drugi rezrvoar s svežo raztopino, a tekočina, bogata s NaF, se obori z dodatkom NaHCOj in alu-minatnega luga. Tako dobljeni kriolit se centrifu-gira, suši in vrača v proces. Tekočino po centri-fugiranju ponovno uporabljamo v procesu pranja — blato odstranimo. fTa2C03tH20_ zbiralni obroč odpraševalna ^\ posoda kafoda 150°C priključna cev 2x25000- anoda gorilnik elektrolit talina rezervoarji /z. raztopina U 56 KA elektrolitska celica - SODERBERG tip zbiralna cev plin .-prah'-. ■:'■■'.■ ■■'■■■'/ .' '.' :'■* pralni kanal \ 92 celic centrifugiranje sušenje kriolit k e/. celicam Slika 1 Zbiranje in pranje plinov v TGA Fig. 1 Collecting and washing gases in TGA 2.1. ZBIRANJE IN ČIŠČENJE PLINOV Proces je prikazan na sliki 1. Ob anodnem plašču je postavljen zbiralni obroč, da zbere čimveč nastalih plinov in jih usmeri do gorilnika. Gorilniki so preko priključne cevi spojeni na zbiralno cev, ki zbira pline iz 12 el. celic v eni vrsti. Osem zbiralnih cevi (92 celic) je vključenih na pralni kanal, tako da imamo v obeh elektrolizah štiri ločene obrate pralcev plinov. Na koncu pralnega kanala sta dva ventilatorja (2 X 25.000 m3/h, eden je rezerva), ki iz celotnega sistema zbirajo plin. 2.2. IZBOLJŠAVE SISTEMA S celotno problematiko zbiranja in čiščenja plinov smo se začeli sistematično ukvarjati leta 1972. Najprej smo zamenjali način zajemanja plinov nad gorilnikom v obeh elektrolizah, kar je bistveno vplivalo na celoten sistem. Po tej predelavi se je povečala količina regeneriranega kriolita od 11 ton/mesec na 23 ton/mesec. S tem so se tudi povečale težave zaradi zbiranja večje količine prahu, ki je prepogosto zamaševal plinovod. Da bi še povečali efekt zbiranja in istočasno zmanjšali postopek vzdrževanja sistema, smo se odločili za večjo rekonstrukcijo gorilnikov in priključnih cevi v elektrolizi B. Stroški za to rekonstrukcijo so znašali okrog 1.600.000 din in je bila končana leta 1976. Vpeljali smo tudi nove organizacijske ukrepe za vzdrževanje sistema, toda kljub temu željenih rezultatov nismo dosegli. Takšen sistem zbiranja plinov še vedno zahteva pogoste in redne intervencije človeka in je s tem spoznanjem treba še naprej raziskovati. V letu 1977 planiramo še izboljšati gorilnike in predelati zbiralni plinovod, tako da cevi montiramo bliže katodnemu delu celice. Tako bi še skrajšali dolžino cevovoda, in kar je najbolj pomembno, cevi bi se dodatno grele (od katode, kar naj bi odpravilo kondenzacijo katranskih hlapov. Pri čistilnem sistemu smo zamenjali razpršilce, s čimer smo dosegli boljše pranje plinov in olajšali vzdrževanje. 3. SREDNJEROČNI PROGRAM RAZVOJA REKONSTRUKCIJE NAPRAV ZA PROIZVODNJO ALUMINIJA Do leta 1982 planiramo rekonstruirati polovico obstoječih elektrolitskih celic (elektroliza A), ki so v obratovanju že od leta 1954. Ta rekonstruk- cija ni nujna samo zaradi velikih stroškov vzdrževanja dotrajanih naprav in zastarele tehnologije, ampak precej tudi zaradi izboljšave delovnih pogojev in zaščite okolja. To nam dokazuje tudi podatek, da bo od 80 milijard S din, kolikor bodo znašali celotni stroški rekonstrukcije, okrog 12 milijard vloženo za naprave za zbiranje in čiščenje plinov. Projekt še ni končan (izdeluje ga švicarska firma Alusuisse), ampak na osnovi dobljenih podatkov in naših zahtev lahko damo dovolj izčrpen opis. Namesto dosedanjih Soderbergovih 56 kA celic bomo vgradili 160 kA celice s predpečeno anodo. Takšen tip omogoča pokritje celotne celice, kar bistveno vpliva na izboljšavo delovnih pogojev in tudi okolja. Zaprta celica ne zmanjšuje samo emisijo F (ki znaša 12 — 16 kgF/t Al), ampak tudi preprečuje širjenje prahu (katrana sploh ni) in zmanjšuje delovno temperaturo. Zaprta celica je edina rešitev za elektrolizo A z ozirom na to, da nima naravne ventilacije od spodaj, ampak samo od strani. Razen tega so tudi naprave za posluže-vanje celic projektirane tako, da povzročajo minimalni ropot, posebna razsvetljava itd., lahko rečemo, da bomo dosegli optimalne pogoje dela. 5% izgube Ffoi = 0.6 kg /t Al Ff0f = 72 kg /dan 700.000 mn/h ll2celic 95% zbranega plina mešalna komora Fs = 0.357 kg/t Al Fg =0. 414 kg/t Al Ftot = 93 kg/dan cevni filter y = 98 % S02=500kg 6000 - 7000 mj/h celica celotna emisija 12-16 kgFbt /tAl k celicam 160 KA elektrolitska celica s predpečeno anodo g lini ca bogata s F Slika 2 Suho čiščenje plina Fig. 2 Dry cleaning the gases Suho čiščenje je najnovejši postopek nevtrali-zacije F komponent in ostalih nečistoč v pilnu. (kaže ga slika 2). Pri tem postopku se poslužujejo ugodnih reakcijskih lastnosti med A1,03 in F v plinski obliki (HF) in v obliki delcev. Glede na izvor (področje pridobivanja), kakor tudi na tehniko priprave (kalcinacija glinice) nastopa glinica v različnih modifikacijah, ki se razlikujejo po površinski sestavi, kar vpliva na reakcijsko hitrost in tečenje glinice. Za časa kalciniranja se kristalna struktura spreminja od zelo aktivne (gama) glinice do neaktivne (alfa) glinice. To pomeni, da pri pripravi glinice za suho čiščenje moramo prilagoditi tudi postopek pridobivanja glinice tako, da ne vsebuje več kot 60 % alfa komponente. El. celice so med obratovanjem popolnoma zaprte. Samo pri menjavi anod, pri prebijanju skorje, polnjenju z glinico in dodatnimi materiali, pri črpanju aluminija itd., se celice odprejo. Ker se iz notranjosti celice neprenehoma črpajo dimni plini je dosežen 95 % efekt zajemanja nastalega plina. Plini, ki prihajajo iz celice, se direktno sesajo do cevnih filtrov z visoko učinkovitostjo, od koder očiščeni gredo v atmosfero. V cevovodu, ki povezuje celice s filtrirno napravo se dodaja odvisno od obstoječih obratovalnih pogojev določeno količino glinice, ki pa jo v filtru zopet odvzamemo. S takšnim vodenjem koncentriranega plina dosežemo reakcijo med F in glinico. Vodenje čiščenja s pomočjo cevnih filtrov poteka tako, da ostane na filtrovi površini, skozi katerega teče surovi plin, enakomerna plast glinice. Na ta način se dokončuje proces odstranjevanja F, ki se je pričel že v cevovodih. S čiščenjem s pomočjo sunkov stisnjenega zraka se sproti del nasičenih oksidov odstranjuje s površine filtra, med tem pa istočasno z dodatkom surovega plina se dodaja sveža glinica na površino filtra. Glinico bogato s F lahko mešamo s svežo glinico, ali pa jo direktno porabimo v el. celici. Takšen postopek čiščenja je tudi zelo gospodaren, ker so dodatki svežega kriolita in A1F3 zmanjšani na minimum. Pri elektrolitski proizvodnji aluminija nastajajo kriolitne pene, katere so sestavljene iz ogljika in kriolita. Ta »odpad« se je nabral v velikih količinah (cca 4500 t), predvidena zbrana količina 150 t/leto, kar smo predvideli v splošnem programu odstranjevanja in koriščenja industrijskih odpadkov. TGA zajema ta projekt kot investicijo v obdobju 1976—1980 in njegovo realizacijo postavlja v začetno obdobje. Izgradnja te naprave v skupni vrednosti okrog 6.000.000 din bo finan-sirana iz lastnih sredstev. 4. ZAKLJUČEK Lahko zaključimo, da je upravičena odločitev, da se pri rekonstrukciji vgradijo najučinkovitejše čistilne naprave. Na ta način bomo pridobili izkušnje za rekonstrukcijo elektrolize B, tako da večino naprav potem lahko sami projektiramo in izdelamo. Pri starih Soderbergovih celicah (ki jih je v svetu vse manj), se je treba izključno orientirati na izboljšavo odvleka plinov in delovnih pogojev (ne samo zaradi F), ker TGA Kidričevo tudi z majhno učinkovitostjo čistilnega sistema (glede F) ne ogroža okolja. ZUSAMMENFASSUNG Aluminiumelektrolyse ist specifisch in Hinsdcht der Umvveltverschmutzung. Diese Besonderheiten sollen bei der Projektausarbeitung tur neue Werke oder beim Um-bau der bestehenden Anlagen fur die Absaugung und Ent-staubung beriicksichtigt werden. Es ist zu beriicksichtigen: — die Werkslage — die Empfindlichkeit der Umgebung — die meteorologischen und mikroklimatischen Bedin-gungen — die angevvandte Technologie — Werkskapazitat •— Werkshallenkonstruktion Bei der Projektierung der Anlagen fur die Absaugung und Entstaubung der Gase soli folgenden Bedingungen geniigt vverden: — Arbeiterschutz an Arbeitsplatzen — Umweltschutz in breiten Raum mit allen Elementen die in diesem Raum auftretten. Dabei sind die MDK Normvorschriften zu beriicksichtigen, welche am Arbeitsplatz max 2.5 ppm HF, 50 ppm CO und 4 ppm SO2 zulassen. Die Normvorschriften fiir Staub und Pechdampf wie auch fiir andere weniger schadliche Gase sind bei uns nicht den Arbeitsbedingungen in den Elektrolysen ange-passt. Die obengenannten Normvorschriften konnen nur bei der Anvendung der Technologie mit vorgebackten Ano-den erreicht werden. Solche Technologie ermoglicht voll-kommene verschliessung des Ofens und Trockenentstau-bung der Gase. Deswegen vverden in der TGA Aluminium-hiitte beim Bau der neuen ElektroIyse mit der Kapazitat von 44.000 Jahrestonnen an Aluminium auch solche Elek-trolytzellen mit einer efektiven Trockenentstaubung gebaut. Die Tagesemission von Fluor in die Umgebung vvird auf diese Weise bis auf die 120 kg F pro Tag vermindert. Bei den alten Sodebergelektrolytzellen ist es dringend um die Arbeitsbedingungen zu verbessern vor allem die Absaugung vvirkungsvoller zu machen. In TGA ist eine komplette Rekonstruktion der iiberbliebenen 184 Elektro-lytzellen geplant, vvelche eine 80 bis 90 % Absaugung mit einen 95 °/o Entstaubungsvvirkungsgrad der abgesaugten Gase ermoglichen soli. Die gesamte Emission der Fluorbestandteile vvird da-mit auf rund 500 kg F pro Tag reduziert vvas im Vergleich zu der heutigen Emission von 2000 kg pro Tag einen sicht-baren Fortschritt in der Umvveltbeschhiitzung darstellt. SUMMARY Analysing the aluminium electrowinning process from the vievvpoint of environmental protection gives some cha-racteristics which must be taken in account in designing a new plant or in reconstructing the existent set-ups for collecting and cleaning the gases. The demands are the folIowing: — position of plant — sensibility of the environment — meteorogical conditions and micro-climate — applied technological process — output of the plant — structure of the building In designing equipment for collecting and cleaning the flue gases, the following conditions must be fulfilled: — protection of workers during work — environmental protection in a wider region taking in account ali the specific characteristics. Besides, the MDK regulations allowing 2.5 ppm HF, 50 ppm CO, and 4 ppm SO2 on the vvorking plače must be taken in account. The regulations for dust, tar vapours and other less harmful gases are not adjusted to the working conditions in the electrovvinning plants with us. The previously mentioned regulations can be fulfilled only when prebaked anodes used which enables complete clo-sing the furnace and dry cleaning the gases. Therefore in TGA a new electrowinning plant for 44,000 tpy Al will be built with cells for prebaked anodes and the most effec-tive dry gas cleaning will be applied. Daily emission of fluorine will thus be reduced to 120 kg. With old Soderberg cells mainly the improvement of working conditions must be achived (not only because of fluorine) which demands greater effectiveness of the collecting system. TGA plans the complete reconstruction of the rest 184 electrolytic cells which should enable a 80 to 90 °/o collection of gases and 95 °/o cleaning efect for gases. The total fluorine emission vvill thus be reduced to about 500 kg'day which represents a great improvement in the environmental protection compared with the present emission of 2000 kg F/day. 3AKAIOTEHHE npil aHaAH3e 3AeKTpoAH3a aAIOMHHHH, MTO KacaeTca 3arpH3He-hhj! oKpy>Kaiomefi cpeAbi c>6Hapy>KeHO, ito npii BbipaSoTKe npoeKTOB A A SI HOBbIX 3aBOAOB HAH npH peKOHCTpVUHII (yCOBepUieHCTBOBaHHH) CymeCTBy£OmHX COOpyMCeHHH AAa CO0HpaHHH H AAa OTHCTKH ra30B, HaAO CMHTaTbca c onpeAeAeHHbiMH xapaKTepHCTHKaMH caMoro 3Ae-TpoAH3a. BcAeACTBHH 3Toro HaAO co6AK>AaTb CAeAyiomee: — AOKaAH3aqHK) aaBOAa; — meii cpeAbi; — MeTeopOAOrHHCCKHe H MHKpOKAHMaTHMeCKHe VCAOBHH; — npHHJiTaH TexH0A0rHfl; — np0H3B0ACTBeHHaa MomHoeTb 3aBOAa; — KOHCTpyKIIHH 3AaHHH. IlpH npoeKTHpOBaHHH COOpvJKeHHS Co6«paHHa h OMHCTKH ra30B HaAO VAOBAeTBOpHTb CAeAyK>mHH yCAOBHH: — 3amnra AJOAeft Ha pa6o™x MeCTax; — 3amHTa OKpyjKaroniefi cpeAbi Ha SoAee uihpokom npocTpaH-CTBe CO BCeMH B03HHKIHHMH TaM 3AeMeHTaMH. npH 3TOM HaAO npHHHTb BO BHHMaHHe HOpMbI MAK nO KOTO-pbiM KOAHHecTBO BpeAHbix ra30B Ha paGoneM MecTe He aoa^kho npeBbimaTb: 2,5 nnm aah hf 50 nnM aa5i co h 4 nnM aah S02 HopMbi Ha nbiAb h Ha CMOAHCTbie HcnapeiniH, a TaKHce na MeHHe BpeAHbi ra3bi He corAacoBaHbi c vcaobiismh 3AeKTpoAH3a b Haineft npOMbllHAeHHOCTII aAIOMHHHH. VnOMHHVTLie HOpMbI MOJKHO noAV^HTb TOAbKo npH npHMeHeHHH TexH0A0rHH c npeABapiiTeAbno cneKaeMbiMH anoAaMH, mto n03B0AaeT noAHoe 3aKpbiTHe rienu h o^hctkv ra30B cyxRM cnocoGoM. Bcacactbhh 3Toro b nariteM 3aBOAe b KHAPHMeBe HOBaa yCTaHOBKa AAH 3ACKTpOAH3a aAIOMHHHH e.MKOCTH 44.000 t Al b roA 6yAeT CHa6>KeHa c tskhmh SAeKTpoAHTHHecKHMH HieilKaMH H C Ca.VIbIM 3(})(|)eKTHBHOM VCipOHCTBOM OMHCTKH ra30B cyxH.\i cnocodoM. CyroHHaH 3mhcchh 4>Topa b oicpy>Kaioiuyio cpeAV yMeHbUXHTCH TorAa Ha 120 h f« AeHb. Ilpn 3AeKTpoAH3epax c smeilKaMH no CeAep5epry HaAO CTpe-MHTbCH TOAbKO Ha yAyweHHe yCAOBHii paSOTbl (He TOAbKO H3—3a eKTHBHocTH aKyMyAsimiH ra30B. b 3aBOAe nAaHHpoBaHa peKOHCTpyKUHH Bcex ocTaBninxca 184 nieeK 3AeKTpH3epa, htobh AaTb B03M0)KH0CTb OTBeAeHHS 80—90 % ra30B h 95 %-Hbift 3(j>4>eKT oihctkh ra30B ot nbiAH. CoBOKynHaH 3MHCCHH KOMnOHeHT TOpa yMeHbIHHTCH TaKHM C>6pa30M npH0A. Ha 500 Kr b cvtkh. IlpH cpaBHeHHH c TenepeuiHeft 3MiiccHefi, KOTopasi cocTaBAaeT 2000 Kr 4>Topa B cyTKH 3to 6yAeT OHeBHAHbiii ycnex b CMhicAe oxpaHbi QKpy>KafoiueH cpeAbi.