OSREDNJA
KNJIŽNICA
CELJE

PROIZVODNJA CISTERN ZA VINO iz nerjaveče pločevine

Žalec, Savinjska cesta 87 tel.: 718-285, 715-140
Nagradna igra za I nalcua nad 2000 SIT!
|i	v
; Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Trapic
Ì
Nagrajenci
žrebanja:
lil. Darinka Tkalec,
Griže 124/d, Griže
2.	Elica Vipotnik,
Gotovlje lil,Žalec
3.	Tomi Magdič,
Ul. frankolovskih žrtev 9, Celje
Praznovali
Mestna
skupnost Žalec in Občina Žalec str. 2
Prireditve ob
prazniku
Občine
Braslovče - tudi sejem domačih dobrot str. 7
Na Ponikvi obnovljena cerkevip zlata maša dr.\ Jezernika ^ str. 7
Ob 100-letnici koče veselo in množično na Mrzlici.
str. 15
Mrmlm JOTTil. %m.	i
Ulica žalskega tabora, 3310 ŽALEC Tel.: 710-13-70 Tel. in faks: 715-484
Liste kandidatov za krajevne volitve v Občini Žalec že vložene
str. 3
Mednarodni dan in leto starejših Ustanovitev Univerze za III. življenjsko obdobje	str. 9
Trak na poti do novega in sodobnega centra sta prerezala svetovalka ministra Vladuška Cimperman in varovanec Andrej Vidmajer.
Prvi zasebnik s koncesijo ministrstva za področje sociale
Mesec september so zaznamovale številne prireditve. Prve občinske praznike so praznovale občine Žalec, Braslovče in Polzela, pomembnih dogodkov pa je bilo še veliko več. V Preserjah, na primer, je svetovalka ministra za delo, družino in socialne
zadeve Vladuška Cimperman skupaj z Andrejem Vidmajerjem (na zgornji fotografiji) tudi uradno odprla novi varsveno-delovni center, ki je sicer začel z delom že februarja letos in za katerega je kot prvi zasebnik v Sloveniji dobil koncesijo ministrstva
Sreto Zelen. Cimpermanova je povedala, da se pospešeno pripravlja tudi gradnja novega varstveno-delovnega centra v Žalcu (več o tem na strani 8).
K. R., foto: T. T.
Še en poslanec iz Savinjske doline
Župani o poplavah in poslovanju občin
Uredništvo je v Bergerjevi hiši
Pred vami je druga številka novega lokalnega časopisa, katerega ime ni več vprašanje. Vabimo vas, da pri njegovem nastajanju sodelujete tudi vi, drage bralke in bralci. Naše uredništvo je v Bergerjevi hiši (na posnetku) tik ob občinski stavbi v Žalcu, kjer je bil včasih vrtec. Naš naslov je Ulica Savinjske čete 4, Žalec.
V Žalcu so se v ponedeljek na delovnem srečanju zbrali županji in župani občin tako imenovane statistične regije, v katero je vključenih 27 občin. Osrednji točki dnevnega reda sta bili poplavna varnost in problematika plazov ter pred-
stavitev najbolj pogosto ugotovljenih nepravilnosti pri poslovanju občin.
Poleg županov so bili na srečanje povabljeni predstavniki ministrstva za okolje in prostor z ministrom Pavlom Gantarjem, vsi poslanci državnega zbora s celjske regije (12)
ter predstavniki Računskega sodišča, NIVO-ja, PUV-a, Upravne enote Žalec, Občine Žalec, GIZ Podjetniškega centra Žalec in Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec. Več o poteku srečanja, ugotovitvah in dogovorih pa v naslednji številki Utripa.	K. R.
_ AVTO CELJE
Avto center doc
Pooblaščeni trgovec programa Ford za Celjsko regijo
Savinjske doline
Braslovčah.
Nikolaj Rožič (LDS) je postal poslanec namesto Petra Petroviča, ki je bil imenovan za novega direktorja Elektra Celje, kar je nezdružljivo s poslansko funkcijo. Po podatkih republiške volilne komisije je njegov mandat pripadel Rožiču, ki je na državnozborskih volitvah 17. novembra leta 1996 v 4. volilnem okraju dobil 28,51 % glasov. Nikolaj Rožič je bil rojen 21. novembra leta 1937.
K. R.
Te dni se je v poslanskih klopeh državnega zbora poslancu iz Savinjske doline - Antonu Delaku (Desus) pridružil še drugi. Na prvem zasedanju po počitnicah je namreč državni zbor potrdil mandat Nikolaju Rožiču iz Rakovelj pri
Leto I • številka 2 • cena 200 SIT • 29. september 1999
9 771580 096004
september 1999
Občina Žalec
V prvi vrsti letošnji nagrajenci mesta Žalec
Praznik mesta Žalec
V mestu Žalec praznujejo svoj praznik 6. septembra v počastitev drugega slovenskega tabora, ki je bil na ta dan pred 131 leti. Osrednja slovesnost je bila v Savinovi hiši.
Uvodoma je zbranim govoril predsednik Mestne skupnosti Eran Sadnik, ki je med drugim dejal, da se je v mestu Žalec nakopičila vrsta problemov, ki jih bodo lahko rešili le z dobro načrtovanim delom in tako, da bodo povečali možnost zaposlo-
vanja in pritegnili sposobne in strokovno podkovane ljudi. Pohvalil je tudi dobro sodelovanje z Občino Žalec, posebno z županom Lojzetom Posedelom. V Žalcu je namreč tudi sedež Občine Žalec, zato je številne zadeve treba reševati skupaj. Poudaril je, da so vsemu navkljub marsikaj postorili. Med drugim so uredili javno razsvetljavo v šestih ulicah, na novo asfaltirah Prešernovo in Šprajčevo ulico, postavili nove prometne znake, obnovili varnostno
ograjo na mostu čez Lavo, dokončah atrij v Šircarjevi domačiji, v izdelavi je načrt za prenovo starega mestnega jedra itd.
Podelili so priznanja Mestne skupnosti Žalec, ki so jih prejeh Dušan Banko, Gasilsko društvo Ložnica, Marija Sirk in Danilo Kisovar. Grb MS Žalec je prejel Adi Vidmajer. V kulturnem programu, ki ga je vodila Jožica Ocvirk, sta nastopih sopranistka Nika Vipotnik in pianistka Renata Neuvirt.	T. Tavčar
Kranjska čebelica je dober zgled
Savinjski čebelarji so 90-let-nico organiziranega čebelarjenja v Savinjski dolini proslavili v dvorani Doma Svobode v Grižah. Za slovesno razpoloženje je poskrbela godba Liboje, zapel pa je tudi moški pevski zbor iz Tabora. 90-letno zgodovino čebelarjenja je orisal predsednik Zveze čebelarskih društev Anton Rozman.
V svojem govoru je poudaril ne le gospodarski, ampak tudi narodnostni pomen čebelarstva, saj je narodni gospodar in pospeševalec čebelarstva v Savinjski dolini župnik Janez Gohčnik s svojim prvim prevodom drugega dela knjige Antona Janše postavil tudi temelje slovenskega čebelarskega izrazoslovja. Prav tako je Anton Rozman, ki savinjskim čebelarjem predseduje že skoraj 30 let, poudaril pomen izobraževanja. Čebelarji so sicer vedno skrbeh za izobraževanje, šele letos pa je bil čebelar nidi uradno priznan kot poklic in vpisan v seznam poklicev. Izobraževanje čebelarskih mojstrov poteka prek čebelarske šole v
Gradcu. Za to ima največ zaslug prav Anton Rozman, je povedal predsednik Zveze čebelarskih društev Slovenije Lojze Petrle.
Lojze Petrle se je savinjskim čebelarjem zahvalil za 90-letno delo. O čebelarstvu pravijo, da je poezija kmetijstva, res pa so razmere za čebelarje zdaj bolj težke, je med drugim povedal in prav tako poudaril pomen izobraževanja. Opozoril je, da se skrb za čebele zelo lepo povezuje s skrbjo za slovensko kulturo in da je hkrati ta dejavnost med najbolj odvisnimi od razmer v okolju. Čebele namreč med prvimi reagirajo na onesnaženje okolja. Predsednik slovenskih čebelarjev je tudi povedal, da bo leta 2003 v Cankarjevem domu v Ljubljani srečanje čebelarjev vsega sveta, udeleženci pa bodo prav gotovo obiskali Uidi čebelarje po Sloveniji. Ob koncu svojega govora je čebelarjem zaželel, da bi skupaj živeli kot družina, da je skupnost močnejša od posameznika, pa dokazuje Uidi življenje čebel.
Čebelarjem je spregovoril tudi
župan Lojze Posedel in predsedniku in podpredsedniku Zveze čebelarskih društev Spodnje Savinjske dohne Antonu Rozmanu in Poldetu Škafarju izročil spominski darili. Anton Rozman pa je nato podehl odlikovanja reda Antona Janše druge in tretje stopnje ter več društvenih priznanj. Posebna priznanja so prejeh še živeči ustanovni člani občinske čebelarske zveze, ki je nastala pred 30 leti: Peter Antloga, Martin Krajnc, Vinko Mazej, Anton Rozman in Polde Škafar.
Ob svojem prazniku so čebelarji v avh Doma Svobode pripravili tudi zanimivo čebelarsko razstavo. Prav tako so ob tej priložnosti izdali knjižico, v kateri je opisana njihova 90-letna dejavnost. Almanah je pripravila in natisnila Marginalija. Savinjski čebelarji pa so se posebej spomnih tudi začetnika organiziranega čebelarjenja - župnika Janeza Goličnika in položili lovorova venca pred obe plošči, ki v Grižah spominjata na njegovo delo.
K. R.
Opravili veliko dela
Na skupni seji KS Šempeter so se pred dnevi zbrali svetniki KS, občinski svetniki iz Šempetra, člani odbora za pripravo uvedbe krajevnega samoprispevka ter predsedniki društev in drugih združ.enj. Namen seje je bil, da se seznanijo s tem, kaj je bilo opravljeno v tem letu, s težavami pri uresničevanju s planom za letošnje leto načrtovanih projektov in s tem, kako daleč so priprave za uvedbo
krajevnega samoprispevka. Ker je okrog samoprispevka še veliko nerešenih vprašanj, poleg tega pa so pred volitvami novega sveta KS, so dokončno odločitev preložili na čas po volitvah.
Ugotovili so, da so v prvih devetih mesecih opravili veliko dela, predvsem na področju komunale. Tako so imeh čistilno akcijo, gramozirah so makadamske ceste, razširili javno razsvetljavo v Spodnjih Rojah in Šempetru, namestili in dopolnili
prometne znake in cestna ogledala, popravili poškodbe na asfaltiranih cestiščih, oplinili Šempeter in Dobertešo vas, zgradili KTV sistem in opravili še mnogo manjših del. Čaka pa jih še zelo vehko dela, med drugim ureditev železniškega prehoda v Podlogu in povezovalne ceste pri pokopališču, izgradnja kanalizacije v Sp. Grušovljah, ureditev pokopališča z nasadi, itd.
T. T.
Slavnostna seja s podelitvijo priznanj in koncertom
Natanko na dan, ko je bil pred 131 leti v Žalcu drugi slovenski tabor, torej 6. septembra, so se v dvorani žalskega kulturnega doma, ki ima ime po tem dogodku, na slavnostni seji občinskega sveta zbrali svetniki in številni drugi gostje, med njimi župani sosednjih občin, poleg spodnjesavinjskih občin tudi župana mestnih občin Celje in Velenje.
Slavnostni govornik je bil župan občine Žalec Lojze Posedel, ki je med drugim pohvalil delo občinskega sveta po začetnih zapletih in naštel kar nekaj investicij, ki se ta čas v občini zaključujejo ah začenjajo. Med temi, ki se zaključujejo, sta gradnja kanalizacije v Vrbju (župan je pohvalil krajane, ki so za ta projekt prispevali precej denarja, potrpežljivo pa so prenašali tudi dejstvo, da so bile zaradi del ceste v vasi kar nekaj časa neprevozne) in sanacija deponije na Ložnici. Še letos naj bi se začela gradnja novega železniškega prehoda v Podlogu pri Šempeteru, uspešno se nadaljuje gradnja plinovoda, na področju družbenih dejavnosti pa so v pripravi trije večji projekti - gradnja nove glasbene šole, knjižnice v I. osnovni šoli Žalec in varstveno-delovnega centra v Žalcu. Občinski
Peter Skrabar
svet bo po županovih besedah v kratkem sprejel strategijo razvoja občine, v katerem bodo po vseh proračunskih področjih opredeljene investicije za obdobje štirih l§t. Največ investicij bo zaradi priprav na devetletno osnovno šolanje na področju izobraževanja, saj bo potrebno v štirih letih zagotoviti kar prek dve milijardi tolarjev. Župan je občane tudi pozval, da se bolj udeležujejo praznovanj raznih pridobitev ah občinskih in krajevnih praznikov.
Lojze Posedel je nato dobitnikom izročil letošnja občinska odlikovan-
ja. Priznanja občine so prejeh: Karate klub Žalec oziroma zanj njegov predsednik Silvo Marič, Jožef Randl iz Šempetra in Peter Skrabar iz Podloga, oba za svoje delo na
področju krajevne skupnosti Šempeter. Od treh dobitnikov grbov občine sta bila dva odsotna - Milan
Jožef Randl
Dolar, direktor Juteksa zaradi službenega potovanja in duhovnik Maksimiljan Jezernik, ki se je že vrnil v Rim, odlikovanje pa je prejel ob svojem obisku na Ponikvi ta konec
tedna. Grb pa je prejel Uidi Franci Tratar starejši, (dobitnike grbov podrobneje predstavljamo v tej in naslednji številki.)
Podelitvi priznanj je sledil koncert
orkestra Slovenske vojske, ki je bil ustanovljen leta 1996, deluje pa v sklopu 12. gardnega bataljona Slovenske vojske. Poveljuje mu podpolkovnik Ljubo Vošnjak, umetniški vodja in dirigent pa je Žalčan, podpolkovnik Franc Rizmal. Mladi glasbeniki so navdušili žalsko občinstvo.
K. R., foto: T. T.
Župan izroča grb občine Franciju Tratarju starejšemu.
		Tm ^i)	vsn	jiiwpi iž »JllI/ m \ W
x t ■ 1 1i V Avl •■it'LLliX				
Slavnostna seja se je nadaljevala s koncertom orkestra slovenske vojske, ki ga vodi Žalčan Franci Rizmal.
Občina Žalec
september 1999
Tudi o odboru za dvig varnostne kulture
Sanacija kanalizacijskega kolektorja Šempeter - Ločica
Jutri bodo imeli prvo sejo po počitnicah svetniki občine Žalec. Tokrat se bodo zbrali v dvorani zadružnega doma v Petrovčah.
Na dnevnem redu bodo imeli predvidoma 14 točk, med prvimi bo tudi pozdravni nagovor predstavnika krajevne skupnosti Petrovče. Nato bodo svetniki sklepali o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter vanj imenovah dva svoja predstavnika; poleg imenovanj bodo odločali tudi o predlogu za ustanovitev odbora za dvig varnostne kulture. Vloga odbora kot posvetovalnega telesa po predlogu poslovnika ne bo raziskovanje deviantnih pojavov, ampak odkrivanje in odpravljanje vzrokov za njihov nastanek, predvsem pa preventivno delovanje. V njem naj bi bili predstavniki žalske policijske postaje, Centra za socialno delo, vrtcev,
osnovnih šol, župnijskih uradov, zdravstvenega doma, sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, društva prijateljev mladine, študentskega kluba in gasilskih društev z območja občine Žalec.
V drugi obravnavi bosta na dnevnem redu jutrišnje seje tudi predlog odloka o javni snagi in videzu naselij v občini ter predlog odloka o odpravi naselja Dobrteša vas in njegovi združitvi z naseljem Šempeter ter uvedbi enotnega uličnega sistema v novem naselju. V prvi in drugi obravnavi pa bosta odloka o kategorizacji občinskih javnih cest in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za kulturo Žalec. Svetniki bodo odločali tudi o novi ceni programov predšolske vzgoje ter obravnavah poročila o delu krajevnih skupnosti od januarja do avgusta letos. K. R.
Na napakah se učimo. Pogosto pa se zgodi, da napake zelo drago plačamo. Prav to se je zgodilo izvajalcu del kanalizacijskega kolektorja Šempeter-Ločica, podjetju SCT Ljubljana. Vrednost sanacije dela nevodotesnega kolektorja znaša namreč 30 mio SIT.
Po končanih delih 1500 m dolgega kanalizacijskega odseka - kolektorja, od tovarne Aero v Šempetru do naselja Ločica pri Polzeli, je izvajalec del predložil Občini Žalec kot investitorju dokazila o kvaliteti vgrajenih materialov in kvaliteti izvedenih del. Zataknilo pa se je pri vodotesnosti. Zahteva po vodotesnos-ti je na tem delu trase ključnega pomena, saj poteka kolektor v talni
vodi. V tem primeru ne gre za onesnaževanje podtalnice iz kolektorja, temveč za nezaželen dotok oziroma vdor neonesnažene vode v kanal, kar predstavlja dodatno breme hidravlično že preobremenjene čistilne naprave v Kasazah, s katero je kanal povezan.
Pogajanja glede sanacije slabo izvedenega kolektorja, ki jih je vodila strokoma služba Občine Žalec, so trajala kar dve leti. Vendar je bilo vredno. V mesecu septembru je izvajalec del SCT Ljubljana končno pričel sanacijo, ki bo predvidoma zaključena v mesecu oktobru. Kanalizacijski kolektor bo tako v kratkem času predan namenu, za katerega je bil zgrajen. M. K.
Liste kandidatov za krajevne volitve že vložene
la 88 mest v svetih desetih krajevnih skupnosti se poteguje 174 kandidatov
Župan občine Žalec je 7. septembra razpisal prve volitve v svete krajevnih skupnosti novonastale občine Žalec, ta dan pa so začeli teči tudi roki za vsa volilna opravila. Volitve bodo v nedeljo, 17. oktobra letos, do prejšnje srede pa je občinska volilna komisija sprejemala vloge kandidatur. Za 88 mest v krajevnih svetih kandidira 174 občank in občanov.
Še danes (sreda, 29. september) poteka postopek preizkusa zakonitosti kandidatur in izdaja odločb o potrditvi oziroma zavrnitvi kandidatur. V petek bodo določeni seznami kandidatur, vrstni red pa bodo žrebale krajevne volilne komisije. 15 dni pred glasovanjem, to je v soboto, bodo seznami potrjenih kandidatur objavljeni na oglasnih deskah vsake od krajevne skupnosti. To se šteje kot javna objava. Do 10. oktobra morajo volivci pri občinski volilni komisiji vložiti zahtevo za glasovanje po pošti, dan zatem pa mora pristo-
jni organ potrditi volilne imenike in jih predati občinski volilni komisiji.
Do 12. oktobra lahko predstavniki kandidatur občinski volilni komisiji predložijo seznam zaupnikov. Predčasno glasovanje bo v sredo, 13-oktobra, v občinski stavbi v Žalcu, pred sejno dvorano (pritličje). Tri dni pred dnevom volitev, to je 14. oktobra, pa morajo tisti vohvci, ki se zaradi bolezni ne bodo mogli zglasiti na vohšču, pri občinski volilni komisiji vložiti zahtevo, da žehjo glasovah na domu. V petek, 15. oktobra opolnoči, se zaključi javna volilna propaganda, v soboto velja volilni molk, v nedeljo, 17. oktobra, pa se bodo ob 7. uri odprla volišča.
Za krajevne volitve so kandidate predlagale oziroma kandidature vlagale skupine vohvcev.
V KS Galicija bodo vohvci volih deset svetnikov izmed dvajsetih kandidatov. Vloženi sta bili namreč dve hsti (Majer Vladislav in skupina vohvcev - Lista za napredek kraja ter Jože Podpečan in skupina vohvcev).
V	KS Gotovlje je za sedem članov krajevnega sveta 14 kandidatov (po sedem Gregor Vovk Petrovski in skupina vohvcev - Lista za napredek kraja ter Mateja Derstvenšek in skupina vohvcev hste za razvoj KS Gotovlje).
V	KS Griže je bilo za devet članov sveta vloženih 27 kandidatur, torej tri hste po devet kandiatov (Ivan Krašovc in skupina vohvcev, Irena Blatnik in skupina vohvcev - Lista za napredek kraja ter Ivan Kuder in skupina vohvcev).
V	KS Levec bo sedem svetnikov, kandidatov pa je 14 (po sedem z Neodvisne hste krajanov za napredek kraja Levec in Liste za napredek kraja s prvopodpisanim Jožetom Kudrom).
V	KS Liboje za sedem svetnikov kandidira 11 kandidatov (7 z Liste za napredek kraja in 4 z hste, ki so jo predlagali Rudi Poteko in skupina vohvcev).
V	KS Ponikva bo osem svetnikov, vohvci pa bodo izbirah izmed 16
kandidatov (po 8 z Liste za napredek kraja, ki so jo vložili Janez Sredenšek in skupina vohvcev) in hste skupine vohvcev - slovenskih krščanskih demokratov.
V	KS Petrovče je 18 kandidatov z dveh hst za 8 mest v svetu krajevne skupnosti (Marijan Turičnik in skupina vohvcev ter Drago Pintar in skupina vohvcev).
Tudi v KS Šempeter sta bili za 12 mest v svetu vloženi dve listi s skupaj 15 kandidati (12 z hste Ivane Ropotar in skupine vohvcev ter 3 z hste Irene Janič in skupine vohvcev).
V	KS Vrbje bo 7 svetnikov, prav toliko pa je tudi kandidatov, saj je bila vložena samo lista za razvoj Vrbja - Jože Meh in skupina vohvcev.
Mestna skupnost Žalec bo imela 12 svetnikov, vložene so bile tri hste kandidatur s skupaj 32 kandidati (8 z hste za Žalec - Danilo Kisovar in skupina vohvcev, 12 z hste Žalec - naše mesto - Manja Marija Lesjak in skupine vohvcev ter 12 z Liste za napredek kraja.
Kot smo že omenili, bodo imena kandidatov objavljena na oglasnih deskah vsake krajevne skupnosti.
K. R.
Savinjčani res ne morejo brez časopisa
Kot smo napovedali, je v sredo, 1. septembra, izšla prva številka novega lokalnega časopisa. Čeprav to ni običajno, je bila prva številka še brez imena. Zakaj takšna odločitev, smo pojasnili tudi na tiskovni konferenci, ki smo jo isti dan pripravili v prostorih uredništva. Odziv kolegov novinarjev je bil zelo dober, res pa je župan Lojze Posedel na njej govoril tudi o spominski slovesnosti v Novem Celju in o problematiki hmeljarstva v Savinjski dolini. Kljub temu so vest. da je začel v Savinjski dolini izhajati nov časopis, objavili vsi mediji, ki pokrivajo to območje, v Delu na primer pod naslovom - V Savinjski dolini ne gre brez časopisa.
Glede na to, da je bila programska zasnova tega časopisa že objavljena, je na tem mestu ne bomo ponavljah. Ponovimo le, da je njegov izdajatelj Občina Žalec oziroma Zavod za kulturo Žalec, poroča pa o dogodkih v celotni Spodnji Savinjski dohni. Zaenkrat ga dobivajo gospodinjstva vseh šestih spodnjesavinjskih občin brezplačno, saj občine odkupijo
izvode za svoje občane po polovični ceni za izvod. Če se katera občina vendarle ne bo odločila za to, bodo lahko njeni občani časopis naročili za ceno dvesto tolarjev po izvodu.
Da Savinjčani res ne morejo brez čisto svojega časopisa, nam je potrdil odziv na izbiro imena časopisa, pa navsezadnje tudi pravilne rešitve križanke. Čeprav v začasne prostore uredništva je prispelo res veliko vaših dopisnic in predlogov iz vse Savinjske	doline.
Pravzaprav so vsi trije ponujeni predlogi dobili vehko število vaših glasov, ime Utrip Savinjske dohne pa je vendarle imel največ oziroma 61 glasov (za Utrip zelene doline je prispelo 23 glasov, za Savinjski hst pa 55), zato zdaj ime tega časopisa ni več vprašanje. Za to ime je glasovala tudi Simona Metelko, Pongrac 113/c,
Griže, ki smo jo izžrebali za nagrado. Prejme jo v uredništvu, to pa je v Ulici Savinjske čete 4, v stavbi nekdanjega vrtca, poleg občinske zgradbe.
Seveda smo prejeli tudi vehko drugih zanimivih predlogov, na primer:	Biseri zelene dohne,
Hmeljarčkov glas (ki seže v vsako vas), Savinjska panorama, Šest savinjskih, Savinjski zaklad, Kobulček, Zeleni zlatnik, Zeleni mesečnik, Čar Savinjske in Tolmun (Tisk, Občina, Ljubezen, Misel, Učenost, Novice). Za najbolj izvirno oziroma zanimivo ime smo izbrali Šest savinjskih, ki ga je predlagala Frida Leskovšek,
Parižlje 68/a, 3314 Braslovče.
Najlepše pa je svoj predlog gotovo utemeljila Marija Vozlič Ostreuch, ki trenutno živi v Avstriji, sicer pa ima družino v Migojnicah. Napisala nam je namreč prijazno pismo in pesem. Iz pisma smo izvedeli, da piše pesmi že od desetega leta in da je vehko njenih pesmi uglasbil njen nekdanji učitelj Radovan Gobec. Njena je Uidi Pozdravna pesem, ki jo združeni zbori pojejo vsako leto v Stični. Gospo bomo seveda podrobneje predstavih, ko bo spet na obisku doma.	K. R.
Vsi smo z velikom zanimanjem prelistali prvo številko.
Urejanje in čiščenje okolja v občini Žalec v letu 1999 ZBIRNA MESTA ZA KOSOVNE ODPADKE
V lem 1999 poteka urejanje in čiščenje okolja v občini Žalec skozi celo leto. Poudarek je na zbiranju kosovnih odpadkov in kovin, ki bi drugače končali na številnih divjih odlagališčih.
Stalna zbirna mesta za zbiranje kosovnih odpadkov so že skoraj v vseh krajevnih skupnostih, kar tri zbirna mesta pa so v Mestni skupnosti Žalec, kjer se zbere tudi največ kosovnih odpadkov.
Kljub številnim obvestilom in navodilom pa se v teh zabojnikih, ah pa poleg njih, najdejo tudi odpadki, ki tja ne sodijo:
*	gradbeni odpadki,
*	biološki odpadki (ostanki hstja, vej, trave) ki jih lahko kompostirate,
*	star papir, ki ga lahko oddate v posebne zabojnike ah na Surovini v Vrbju;
*	odpadna pločevina se odloži poleg zabojnikov za kosovne odpadke,
še bolje pa je, če jo občani oddajo na Surovini, kjer je prevzem brezplačen.
Manjše količine kosovnih odpadkov lahko občani sami brezplačno odložijo na deponiji v Bukovžlaku.
Občane ponovno pozivamo, da upoštevajo navodila in da odpadke, razen odpadne pločevine, odlagajo v za to namenjene zabojnike, krajevne skupnosti pa, da skrbijo za reden odvoz in ureditev okohce zabojnikov, tako da ne bodo le-ti poštah črne točke v okolju.
Pripravila višja svetovalka za okolje Marjana Kopitar, dipl.ing.kr.arh.
ANKETA O EVIDENTIRANJU POTREB PO PROSTORU ZA GRADALO
Oddelek za okolje, prostor in komunalne zadeve pri Občini Žalec je v sredini julija 1999 vsem gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom, zavodom s področja šolstva, vzgojnega varstva, zdravstva, socialnega varstva in kulture, društvom in krajevnim skupnostim na območju občine Žalec poslal anketo o evidentiranju potreb po prostoru za gradnjo.
S to anketo žeh oddelek ugotoviti potrebe po novih lokacijah za pozidavo oziroma za ureditev zunanjih površin, ki jih investitorji potrebujejo za svoj razvoj. Podatki iz ankete bodo v nadaljevanju analizirani z namenom, da občina pridobi čim bolj objektiven prikaz potreb po prostoru, ki jih bo v naslednjih fazah možno strokovno utemeljiti in vključiti v prve naslednje spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov občine Žalec.
Rok za oddajo ankete je bil 31. avgust 1999- Glede na zelo nizek odziv anketirancev, saj smo prejeli samo 6,5% od vseh poslanih anket, podaljšujemo rok za oddajo anket do 8. oktobra 1999-
Vsem, ki v prihodnjih letih načrtujejo prostorski razvoj na obstoječi ah novi lokaciji na območju občine Žalec (te lokacije pa so z vidika pozidave kakorkoli problematične), svetujemo, da ankete izpolnijo in se tako še pravočasno vključijo v planske postopke, ki jim v primeru sprejetih planskih dokumentov morajo praviloma slediti še postopki za pripravo in sprejem prostorskih izvedbenih aktov, da so izpolnjeni pogoji za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor. Glede na določila veljavne prostorske zakonodaje je namreč nemogoče pričakovati, da bi investitor na zemljišču, ki trenutno ni zazidljivo, ima pa na primer vse možnosti, da to postane, uredil ustrezno plansko in izvedbeno dokumentacijo prej kot v enem letu.
Vsem, ki bodo še izpolnjevali ankete, svetujemo, da to storijo čim bolj vestno in da k anketam priložijo tudi mapne kopije (katastrski načrt v merilu 1.2880). Prav tako vas v imenu GIZ, Podjetniškega centra Žalec prosimo, da izpolnite tudi vprašalnik o razvojnih razmišljanjih podjetij in družb na območju občine Žalec.
Za sodelovanje se vam že v naprej najlepše zahvaljujemo.
Občina Žalec
Oddelek za okolje, prostor in komunalne zadeve
VODJA ODDELKA Aleksander Žolnir, univ.dipl.inž.kmet.
ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB OBČINE ŽALEC IN MOZIRJE IN DOMICILNI ODBOR II. GRUPE ODREDOV
vabijo
na tradicionalno srečanje na ČRETI NA DOBROVIJAH v soboto, 2. oktobra 1999, ob 11. uri.
Zbrali se bomo na kraju, kjer so se oktobra leta 1941 slovenski partizani prvič spopadli z okupatorjem.
SREČANJE BO OB VSAKEM VREMENU!
Vljudno vabljeni!
September 1999
Občine
Občina Polzela praznuje
V Preboldu ponovno o grbu, zastavi in prazniku
Jutri zvečer bodo imeli 8. redno sejo svetniki občine Prebold. Na dnevnem redu bo 15 točk.
Po pregledu in potrditvi zapisnika s prejšnje seje bodo imeli svetniki na mizi predlog, da se občina Prebold včlani v Združenje slovenskih občin in mest - stalno konferenco lokalnih skupnosti Slovenije, Po dveh premoženjsko-pravnih zadevah bodo
ponovno razpravljali o grbu, zastavi in prazniku Občine, predlagane so namreč spremembe in dopolnitve odloka. Zatem se bodo lotili programa priprave občinskega proračuna za leto 2000, pregleda realizacije prihodkov in odhodkov letošnjega proračuna do avgusta tega leta in imenovali tri predstavnike ustanovitelja v svet javnega zavoda Šola Prebold. Obravnavah bodo tudi
predloge odloka o občinskih cestah, odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest, odloka o organiziranju in delovanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, odloka o merilih za sofinanciranje gradnje primarnih in sekundarnih vodovodov ter odloka o merilih za sofinanciranje gradnje primarne in sekundarne kanalizacije.
K.R.
Obnovljen vrtec Vransko
Ogled prenovljenih prostorov vrtca
Svetniki določili praznik občine Braslovče
Občinski praznik v spomin na leto 1140, ko je nastala prva znana listina o pražupniji Braslovče
Občine Tabor. Obravnavah so tudi sklep o financiranju političnih strank v Občini Tabor in pa sklep o sofinanciranju investicij v lokalne in javne ceste. Znova je bil na tapeti predlog za grb občine Tabor, ki ga svetniki še vedno niso izbrali, čeprav je o tem govora takorekoč na vsaki njihovi seji. Morda so na ponedeljkovi seji to le spravili iz dnevnega reda, o čemer bomo lahko poročali v naslednji številki. Takrat pa bo mogoče poročati tudi, kako so bili izglasovani posamezni odloki in sklepi. Med njimi tudi sklep o načinu razdelitve sredstev za sanacijo po poplavah.
Sicer pa bo delo v Občini Tabor v veliki meri odvisno od denarja, ki pa ga glede na razpoložljiva sredstva proračuna, še zdaleč ne bo dovolj. Prav zato je še tohko pomembneje, da se denar za posamezne investicije poskuša pridobiti tudi iz državne blagajne. Sedaj, ko je Vida Slakan postala profesionalna županja, so obeti v tej smeri bistveno boljši, saj bo lahko budnejše in bolj agresivno poskušala priti do tovrstnega denarja.
D. N.
Občina Vransko in osnovna šola Vransko sta pred dnevi povabila starše in druge na ogled prenovljenih prostorov vrtca in objekta, kjer so bile doslej družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost. Prostore so temeljito notranje obnovili, sedaj pa so v njih jashčni oddelek, razdel-jevalnica hrane in dva razreda osnovne šole. S tem posegom so, kot
je dejal župan občine Vransko Franc Sušnik, rešili eno najnujnejših zadev, področje otroškega varstva. Vrtec je sedaj eden najlepših naokoh, prav gotovo pa to velja za oddelek jash, ki je lepo in funkcionalno opremljen. V vrtcu deluje šest oddelkov, v katerih je 115 otrok. Z dodatnima dvema razredoma za prvi razred osnovne šole pa so zagotovili pogoje za
pričetek uvajanja devetletke, za kar kandidirajo za šolsko leto 2000/2001. Doslej so za obnovo porabili 10 milijonov tolarjev, za vsa dela pa imajo potrebna soglasja ministrstva za šolstvo in šport. V izdelavi je tudi projekt za celotno prenovo omenjenega objekta, dela pa naj bi bila končana sredi prihodnjega leta.
T. Tavčar
V soboto so se pričele prireditve ob letošnjem prvem občinskem prazniku občine Polzela. Pripravili so prvi planinsko-turistični pohod, dan odprtih vrat Lovske družine Polzela, popoldne pa so v novem delu zaselka Ločica ob Savinji odprli novo asfaltirano cesto.
Krajani, ki so si želeh te ceste, so imeli ker vehko težav. Z novo občino, ki jih je pri tem pomagala, pa so stvari vendarle stekle. Ob njenem odprtju je zbranim najprej spregovoril župan občine Polzela Ljubo Žnidar, ki je izrekel vse priznanje krajanom tega dela zaselka, posebno pa se je zahvalil za vehk delež, ki so
ga sami zbrali za asfaltiranje ceste. Občina Polzela je sofinancirala vodovod in kanalizacijo, ki jo je bilo ob tem potrebno zgraditi. Govoril je tudi predsednik režijskega odbora Janez Štorman, nato pa je novo cesto blagoslovil polzelski župnik Jože Kovačec. S prerezom traku so cesto odprh Ljubo Žnidar, Janez Štorman, Martin Marovt in Jonat Cerjak (na sliki).
V	Kristalni dvorani graščine Šenek pa je bil v soboto zvečer koncert klasične glasbe. Nastopih so Dejan Podbregar (trobenta), Betka Kotnik (saksafon) in Bojana Koruza (klavir).
V	nedeljo dopoldne je bilo srečanje krajanov, starih 80 let in
več, popoldne pa so blagoslovih obnovljen križ na Bregu.
Ta petek bo ob 18. uri v župnijski cerkvi sveta maša za mir v naši deželi ob spominu na žrtve vojnega in povojnega nasilja, zatem pa koncert mešanega pevskega zbora Koral Laško.
Na sam praznik, v soboto, 2. oktobra, bo dopoldne na Polzeli sejem kmečkih dobrot, košarkarski in teniški turnir, dan odprtih vrat KK Savinjski Hopsi, ob 13- uri pa bo svečana seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj. Ob 16. uri bo v atriju graščine Šenek koncert godbe Liboje.
T. T.
Svetniki občine Braslovče so se prejšnji teden sestali na šesti redni seji občinskega sveta. Po potrditvi sklepov zadnje seje so obravnavah poročilo o poslovanju občine za obdobje januar - avgust.
Kljub temu, da je v zajetnem poročilu, ki ga je pripravil finančni servis, razvidno, da je bila v prvih osmih mesecih realizacija nekaj več kot 146 milijonov od načrtovanih 303 milijonov do konca leta, poročila svetniki niso potrdili. Bili so mnenja, naj se do naslednje redne seje pripravi podrobnejše poročilo o porabi sredstev.
V nadaljevanju so svetniki razpravljali o prazniku občine
Braslovče. Utemeljitev predloga praznovanja je podala predsednica komisije za celotno podobo občine Marija Marovt. Svetniki so se strinjali s predlogom, naj bo praznik občine Braslovče drugo soboto v septembru, v spomin na davno leto 1140, ko je nastala prva znana listina o pražupniji Braslovče. Dogovorih so se tudi, da bo letošnje praznovanje v krajevni skupnosti Letuš in da bo praznovanje občinskega praznika vsako leto v drugi krajevni skupnosti, lahko pa se združi tudi s krajevnim praznikom.
Dalj časa so svetniki namenih medijskemu pokrivanju občine Braslovče. Kot je dejal župan Dušan
Goričar, sta bili dani dve ponudbi, vendar so se svetniki odločili za naslednika Savinjčana pod pogojem, da do naslednje seje župan pripravi osnutek pogodbe, ki bo določala prostor občini Braslovče, kjer bodo občani lahko objektivno obveščeni o vseh zadevah iz njihove občine. Svetniki so razpravljali tudi o dolgoročnih razvojnih smernicah dejavnosti na območju posestva Žovnek in o odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi sklada za razvoj obrti in podjetništva Žalec. Po daljši razpravi so sprejeli sklep o odkupu dveh manjših parcel pri gradu Žovnek, da se bodo lahko dela nemoteno nadaljevala. T. T.
Polzelski svetniki v Andražu
Svetniki občine Polzela so imeli 8. redno sejo v sejni sobi Prostovoljnega gasilskega društva Andraž. Na dnevni red in na poročilo o uresničitvi sklepov zadnje seje niso imeli pripomb. V nadaljevanju pa so svetniki potrdili predloge imenovanj za priznanja občine Polzela ob letošnjem prvem prazniku, ki jih je
pripravila komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v skladu z odlokom o priznanjih občine Polzela. Delegati so po krajši razpravi sprejeh sklep, da za priznanja občine Polzela predlagajo: za častno občanko, kot najvišje priznanje občine, pesnico Nežo Maurer, za grb občine Stanka Novaka in za
plaketo občine Marinko Marovt, PGD Andraž in Košarkarski klub Savinjski Hopsi. V nadaljevanju so sprejeh odlok o kategorizaciji občinskih cest v občini in sprejeh poslovnik za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada občine Polzela.	T.T.
Pri polaganju cestne ovire v naselju Parižlje
Cestne ovire
Tudi v občini Braslovče so, da bi v naseljih povečali varnost v prometu, v petih zaselkih naredili cestne ovire. Čeprav so hitrost že prej omejevali prometni znaki, jih vsi vozniki niso upoštevali in so s tem ogrožali predvsem pešce in kolesarje. Cestne ovire bodo vse prisilile, da bodo hitrost primemo zmanjšali.	T. T.
Odprtje cestevlocici ob Savinji
Seja v znamenju sprejemanja odlokov
Županja sedaj profesionalka
V ponedeljek, 27.septembra, so se na svoji 8. redni seji sešli tudi svetniki občinskega sveta občine Tabor. O tem, kakšne sklepe so sprejeli, tokrat ne moramo poročati, saj smo ta dan ko so imeli sejo, materiale že oddali v tiskarno. Iz vabila,
ki smo ga prejeli za sejo pa je mogoče razbrati, da so največ časa namenili ponovno prvi obravnavi raznih odlokov.
Razpravljali so o odloku o ustanovitvi vzgojno izobraževalnega zavoda H. osnovne šole Žalec, o odloku o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Dr. Jožeta Potrate Žalec, o odloku o ustanovitvi javnega zavoda UPI- Ljudska univerza Žalec, o odloku o ustanovitvi zavoda za turizem Spodnje Savinjske doline, .o odloku o ustanovitvi glasbene šole Risto Savin Žalec. Poleg tega so pod posebno točko dnevnega reda imeli prvo obravnavo odloka o merilih in kriterijih za sofinanciranje izgradnje primarne in sekundarne kanalizacije. Prav tako so imeli prvo obravnavo odloka o občinskih upravnih taksah
Opravičilo:
Zlati taborski učenci
V prvi številki časopisa je v članku Zlati taborski učenci prišlo do tiskarskega škrata, saj smo zlatemu učencu Primožu spremenili priimek. Namesto zapisanega priimka Povše bi moralo pisati Šket. Za napako se iskreno opravičujemo.
Uredništvo
'Po DOLINI
september 1999
V spomin preminulim in opomin živim
Odkritje spominskega znamenja v Novem Celju -
Osrednji govornik naslovni škof dr. Vekoslav Grmič
“Dokler smo tu, je čas izreči tisto besedo, ki je doslej nemo čakala na svoj trenutek; izvršiti tisto dejanje, ki smo ga dolžni v spomin na življenja, ki so bila; na človeka, ki je - zdrav ali bolan - merilo vseh stvari. Bilo je obdobje, ko si je človek dovolil razsojati o življenju in smrti. Nemški okupator je v skladu z nacističnim programom o uničenju šibkih, da bi s tem napravil prostor močnim, iz bolnišnice Novo Celje odpeljal v smrt 370 nedolžnih bolnikov ... Danes se tu, na tem mestu, kjer je bilo njihovo življenjsko zatočišče, poklanjamo njihovemu spominu.” S temi besedami se je po zaigrani himni v soboto, 11.septembra, pričela spominska slovesnost ob odkritju spominskega znamenja pri vhodu v graščino Novo Celje, ki je postavljeno v spomin preminulim in v opomin živim.
Delegacija borcev med polaganjem venca pred spominsko znamenje
Pri območnem združenju borcev in udeležencev NOB Spodnje Savinjske doline so se skupaj z vodstvom nove občine Žalec odločili, da v spomin na grozovit zločin nemškega okupatorja iz leta 1941 postavijo spominsko znamenje in izdajo knjižico z zapisom tega žalostnega dogodka. S tem dejanjem so se, kot so dejali, sicer pozno, vendar vsaj skromno in dostojanstveno poklonili nedolžnim žrtevam nacizma.
Na slovesnosti, ki so se je udeležili tudi nekateri svojci umorjenih bolnikov, je zbranim najprej spregovoril župan občine Žalec Lojze Posedel. Dejal je, da je vesel, da so postavili to spominsko znamenje, saj z njim izpolnjujejo tisto, kar bi morali storiti že zdavnaj. Tega niso storili niti v prejšnjem sistemu niti v teh letih samostojne Slovenije. Ob koncu svojega govora se je župan zahvalil vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri tem projektu in izdaji knjižice.
Zbranim je nato spregovoril dr. Janko Kostnapfer, predstavnik republiškega odbora ZZB, ki je udeležence pozdravil tudi v imenu Združenja psihiatrov Slovenije, Slovenskega zdravniškega društva in Psihiatrične klinike Ljubljana. Uvodoma je povedal, da ga je Okrožno sodišče v Celju določilo za izvedenca za psihiatrijo v pravdni zadevi več sto internirancev v
Dachau. V nadaljevanju pa je povedal: “Kaj se je dogajalo v teh taboriščih, je danes znano tako rekoč vsakemu med nami. Prav zato ne morem razumeti, da se danes nekateri od domobrancev, ki so bili okupatorjevi sodelavci, postavljajo in razkazujejo kot nekakšni manekeni, hkrati pa si upajo očitati drugim, da so brez boga in brez vere, kar je nemoralna provokacija. Kot da bi bil bog monopolni predmet nekega podjetja in vera neodtuljiva pravica neke inštitucije. Kako veliko vero so imeli aktivisti Osvobodilne fronte, ki so jih domobranci spravili v Dachau, kako veliko vero pacienti te hiše, ki so jih nacisti odpeljali v smrt. Polnih 46 let sem delal kot zdravnik s psihiatričnimi pacienti in zato dobro poznam njihovo vero. Na pasovih nemških vojakov je pisalo Got mit uns. V imenu katerega boga so ti verniki zločinsko zlorabili lepo svetopisemsko misel - blagor ubogim na duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo - in s plinom pomorili prek sto tisoč duševnih bolnikov? Med njimi tudi te iz Novega Celja ...,” je med drugim dejal dr. Janko Kostnapfer ter zaključil z razmišljanjem o evtanaziji, ki jo zdravniška etika prepoveduje in jo ima za zlagano človečnost. Nacisti pa so jo vzeli za svojo in jo po pomorih duševnih bolnikov pozneje masovno izvajali v
taboriščih.
Osrednji govor na komemorativni slovesnosti je imel naslovni škof dr. Vekoslav Grmič. Tudi on je osvetlil dogodke iz leta 1941 ter pohvalil postavitev spominskega znamenja. “Spominsko znamenje, ki ga odkrivamo danes, govori o slovenskih nacističnih žrtvah, ki so prav tako mučenci našega naroda kakor tisti, ki so padli za svobodo kot borci in borke, kot talci, kot izgnanci, kot umrli v koncentracijskih taboriščih ali prisilno mobilizirani v nemško vojsko. Nikakor ne smemo pozabiti nanje in na njihovo žrtev na oltarju domovine in s tem tudi vere, kakor je dejal blaženi A.M. Slomšek, saj so resnične moralne vrednote in vera med seboj najtesneje povezane. Tudi v tem pogledu naj nam bo v opomin delo sedanjega papeža, ki je že več mučencev, ki so trpeli v času fašistične in nacistične strahovlade, proglasil za blažene in svetnike. Naposled pa naj bo to spominsko znamenje v Novem Celju za vse nas opomin, da si bomo vedno prizadevali za razumevanje med ljudmi, za strpnost med različno mislečimi in sploh za mir med narodi in državami, kolikor je to v naši moči ...” je poudaril škof Grmič ter še dejal, da je vsako človeško življenje sveto in ga ne sme nihče ogrožati, razen v samoobrambi.
Lions Internacional na Gori Oljki
Na Gori Oljki so se pred dnevi srečali člani Lions Internacional klubov. Predsednik in organizator srečanja je bil Lions klub Celje, ki mu predseduje Jure Matjaž s Polzele. Poleg tega kluba so se na Gori Oljki zbrali tudi člani ostalih lions klubov: Lions klub Keleia Celje, Lions klub Mozaik Celje, Lions klub Žalec (v ustanavljanju), Lions klub Emona iz Ljubljane, Lions klub Bled in Lions klub Celje.
Da je bilo srečanje povsem v duhu lionizma, so se poleg prizadevnega organizatorja potrudili prav vsi navzoči, ki so v okviru humanitarne
akcije zbrali toliko denarja, da bodo lahko kupili dve napravi, ki bosta v veliko pomoč slepim in slabovidnim. Dva ra-Jure Matjaž	čunalnika z
ustreznimi priključki bodo izročili učencu 7. razreda Denisu Gluhu s tridesetodstotnim ostankom vida in Janji Führer, dijakinji 2. letnika programa ekonomsko komercialni tehnik, ki sta ji ostala le dva odstotka vida. Oba
sta člana Medobčinske zveze slepih in slabovidnih Celje, pokrovitelj a je Lions klub Celje.
Udeležence srečanja je na Gori Oljki pozdravil polzelski župan Ljubo Žnidar, v cerkvi pa je bil koncert Komornega moškega zbora Celje, ki ga vodi Ciril Vrtačnik. O zgodovini Gore Oljke in tamkajšnji cerkvi, ki so jo leta 1754 začeli graditi malteški vitezi, je pripovedoval polzelski župnik Jože Kovačec.
Na ploščadi pred cerkvijo je za umetniško-zabavno plat piknika poskrbela klovnesa.in dramska igralka, po rodu Polzelanka, Eva Škofič Maurer, veselo razpoloženje pa so z zvoki in vižami dvignili tudi Ljudski godci iz Andraža.
Za govorom škofa Grmiča se je znova oglasila libojska pihalna godba. Sledil je še kulturni program, nato pa je župan Lojze Posedel odkril
Janko Cvikl
spominsko ploščo. Predstavniki borčevske organizacije so nato položili spominski venec, škof dr. Vekoslav Grmič pa je blagoslovil spominsko ploščo.
Osnutek spominskega znamenja je ustvaril Damjan Miklavc, dipl. inž. arh, izdelalo pa ga je ljubljansko podjetje Coston d.o.o.. Na plošči piše: Od tod so junija 1941 nemški nacisti odpeljali in nato v Hartheimu usmrtili 370 bolnikov.
Živo se tega dogodka spominja tudi Terezija Čater iz Ljubljane, ki je v tem času kot bolničarka službovala v Novem Celju. Za slovesnost je izvedela iz jutranjih poročil in vnukinja jo je pripeljala v Novo Celje, kjer so znova oživeli spomini na davno leto 1941.
“Bilo je 9- junija 1941. leta. V Novo Celje je prišlo blizu 30 avtobusov in okrog 40 bolničarjev iz Nemčije. Tem smo potem morali pomagati
Bolničarke bolnišnice Novo Celje in tri bolnice, ki so bile umorjene leta 1941. Fotografija je bila posneta leta 1939-
spravljati paciente v avtobuse. Še sanjalo se nam ni, da je to njihovo zadnje potovanje, da gredo pravzaprav v smrt. V bolnišnici je skupaj z nami ostalo še kakšnih 40 bolnikov, ki so bili sprejeti zadnjih 14 dni. S temi bolniki smo po dveh mesecih odšli v Gradec v tamkajšnjo psihiatrično bolnišnico. Z njimi sem bila vse do sredine leta 1944, nato pa sva z bodočim možem odšla v partizane, kjer sem se ponovno srečala z dr. Petrom Deržajem, ki je pred prihodom Nemcev delal v bolnišnici Novo Celje,” je med drugim povedala Terezija Čater in nam izročila tudi fotografijo iz tistega časa, na kateri so bolničarke in tri pacientke, ki so bile pozneje umorjene med 370 duševno prizadetimi iz Novega Celja, 92 hiralci iz Vojnika, 20 hiralci iz Medloga in drugimi pacienti iz Slovenskih Konjic, Ptuja in Muretincev.
Za konec pa še izjava predsednika območnega odbora ZZB Žalec Janka
Terezija Čater
“Naš življenjski mandat se počasi izteka in tudi zato smo menili, da je naša dolžnost, da ta gnusni zločin zaznamujemo s postavitvijo spominskega znamenja in izdajo knjižice. Zakaj se to ni zgodilo že prej, ne vem. Sicer pa, še vedno je bolje pozno kot nikoli. Svoj dolg smo tako poravnali, spominsko znamenje pa naj nam bo vsem v opomin, da se kaj takega ne sme nikoli več zgoditi.”
Cvikla:
D. Naraelav
Ob uradnem odprtju vodovoda
KS Galicita
Za praznik vodovod
Podelili plakete in priznanja
V KS Galicija v žalski občini je bila minulo nedeljo osrednja slovesnost ob letošnjem krajevnem prazniku. Najprej so se krajani zbrali ob odprtju novega vodovoda Železno-Galicija pri Zadružnem domu v Galiciji. Zbrane je najprej pozdravil predsednik začasnega odbora KS Galicija Vlado Majer, nato pa je spregovoril predsednik režijskega odbora za gradnjo vodovoda Slavko Vrhovnik, ki je med drugim dejal, da je bil režijski odbor ustanovljen že leta 1993. Po letu dni so pričeli pridobivati soglasja za napeljavo glavnega voda. Vseh vodov je 4800 metrov, zgrajena sta
črpališče in rezervoar za sto tisoč litrov vode, kar zadošča še za dvakrat toliko porabnikov, kot jih je sedaj. Trenutno je na nov vodovod priključenih 70 gospodinjstev, vsako gospodinjstvo pa je moralo prispevati 150 tisoč tolarjev v denarju in delu. Skupaj so opravili 1600 ur prostovoljnega dela, velik delež pa sta prispevali Občina Žalec in KS Galicija. Vodovod je uradno odprl Franc Špeglič, nato pa so gališki gasilci prikazali krajšo namišljeno vajo gašenja požara.
Drugi del praznovanja so pripravili v dvorani Zadružnega doma Galicija, kjer je bila slavnostna seja s podelitvijo plaket in priznanj ter kul-
turni program. O delu v KS je govoril Vlado Majer, nato pa so podelili letošnja priznanja KS Galicija. Plakete so prejeli: Kulturno društvo Galicija, Cestno podjetje Celje, Anton Herman, Lojze Posedel, Petra Naraks in Urška Žolnir. Podelili so še 12 priznanj. V imenu občine Žalec je na seji govoril župan občine Žalec Lojze Posedel, ki je Galičanom čestital za praznik in za delovno zmago -vodovod, ki je nadomestil več samostojnih vodovodov. V kulturnem programu so nastopili člani KD Galicija in podružničnih osnovnih šol Velika Pirešica in Galicija.
T. Tavčar
september 1999
---------v
Po DOLINI
Sprejem najboljših _____________maturantov_______________________
Na Šolskem centru Celje - Gimnaziji Lava 12 najboljših, med njimi tudi Žalčani
Na Šolskem centru Celje je bilo v začetku septembra znova zelo slovesno. Pripravili so namreč sprejem za dvanajst najboljših maturantov Gimnazije Lava, ki so na maturi minulega šolskega leta dosegli več kot 30 točk. Z dvanajstimi takšnimi maturanti se Gimnazija Lava uvršča med najboljše gimnazije v Sloveniji.
Trije najboljši maturanti iz Spodnje Savinjske doline skupaj z direktorico Šolskega centra in ravnateljem Gimnazije Lava. Levo poleg ravnatelja Janka Stegneta stoji Tina Zbašnik, poteg direktorice pa Maja Savorgnani, v sredini je Jure Kališnik, zmagovalec mediteranskega tekmovanja v matematiki.
Ture Kališnik
Prvak Sredozemlja v __________matematiki
Po maminih in očetovih stopinjah
Med najboljšimi so tudi trije maturantje iz občine Žalec: Jure Kališnik iz Šempetra, Maja Savorgnani iz Žalca in Tina Zbašnik iz Griž.
V minulem šolskem lem je maturo na Gimnaziji Lava v junijskem roku opravljalo 106 dijakov in dijakinj. Maturo je uspešno opravilo 99 maturantov, kar pomeni 93,4-odstotni uspeh. Z odlično oceno, nad 23 točk, se ponaša kar 73 dijakov. Od tega je imelo 30 in več točk tudi 12 slavljencev četrtkovega sprejema. Najvišjo možno oceno (34 točk) sta na maturi dosegli dijakinji Meta Ahtik iz Celja in Alenka Goličnik iz Mozirja. Po abecednem vrstnem redu pa so več kot 30 točk zbrali še: Jure Bernard, Tomaž Cajner, Jure Kališnik, Matej Maček, Katarina Planinc, Maja Savorgnani, Lučka
Selič, Filip Šramel, Tinkara Trkaj in Tina Zbašnik.
Slovesnost, ki so se je udeležbi tudi starši maturantov, se je pričela z zanimivim kulturnim programom, ki sta ga pripravili dijakinji tretjega letnika Gimnazije Lava. V nadaljevanju je zbrane nagovorila direktorica Šolskega centra prof. Marija Marovt, za njo pa še ravnatelj Splošne in strokovne gimnazije Lava prof. Janko Stegne. Oba sta nato vsem dvanajstim maturantom izročila spominska darila in priznanja za njihov dosežek na maturi 1999-
Seveda je sledila tudi zdravica. Dijaki, ki bodo že čez nekaj dni prestopili prag univerze v Ljubljani ali Mariboru, so si skupaj s starši imeli še marsikaj povedati. Ta čas pa smo izrabili za kratek pogovor z direktorico Šolskega centra Marijo
Marovt, ki je sicer doma v naši dolini.
“Zelo smo ponosni na dosežke naših dijakov, vendar ne bi želela izpostaviti samo teh dvanajst maturantov, ampak kar 48 % odličnjakov naše gimnazije, ki so opravljali maturo v tem lem. To je podatek, na katerega smo lahko resnično ponosni, saj gre za izjemno generacijo dijakov, ki so s svojo pridnostjo še povzdignili ugled naše gimnazije. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti tudi na uspešne rezultate na vseh naših treh tehniških šolah. Na strojni šoli je bil uspeh kar stoodstoten, enako pa smo veseli dosežkov na elektro šoli in gradbeni šob. Vsi ti uspehi nas obvezujejo, da tudi v prihodnje delamo najbolje, kar zmoremo in kot želimo.”
D. Naraglav
Vsak človek se s čim ukvarja bolj poglobljeno. Enim veliko pomeni šport, drugim zbiranje starin, tretji je strasten zbiralec znamk, četrti rad hodi v hribe ... Fant, o katerem pišemo, pa je poleg športa in še česa svoje življenje zapisal matematiki, ki bo po končanem študiju postala njegov poklic. Čez nekaj dni bo prestopil prag univerze kot eden najboljših slovenskih dijakov v matematiki, o čemer priča vrsta dosežkov na raznih matematičnih tekmovanjih doma in po svetu. Prav letos je kot dijak Gimnazije Lava Celje dosegel svoj največji uspeh na tekmovanjih in postal prvak Sredozemlja. Lanski bronasti medalji je letos sledila zlata in z njo vsega spoštovanja vreden naziv matematičnega prvaka Sredozemlja.
Fant, ki si je prislužil ta laskavi naslov, ki sicer ne prinaša medijske popularnosti in ne denarja, je Jure Kališnik iz Šempetra. Z njim smo se imeli priložnost spoznati na nedavnem sprejemu dvanajstih najboljših maturantov Gimnazije Lava v Celju.
Jure Kališnik deluje zelo prijetno, skromno in resnobno. Kakšen je med prijatelji in doma, nismo razglabljali. Prav gotovo pa je v veselje in ponos staršev, ki sta tudi poklicno povezana z matematiko. Mama Zlata in oče Anton sta namreč oba učitelja oziroma profesorja matematike v Velenju. Gre torej za pravo
matematično družino, katere najmlajši član je dvanajstletna Sara.
Z matematiko se je Jure srečeval že v najresnejših letih. Računati je začel že s štirimi leti, resneje pa se je z matematiko začel ukvarjati v 6. razredu osnovne šole. Sledila so razna tekmovanja, s katerih se je vračal z lepimi uspehi. Dvakrat zaporedoma je prejel zlato Vegovo priznanje. V srednji šoli je bil dvakrat državni prvak, enkrat podprvak in enkrat tretji. Poleg tega je trikrat prejel rusko mednarodno diplomo mest, ki jo podeljuje Ruska akademija znanosti.
Dvakrat je sodeloval na matematičnih olimpiadah, in sicer
Jure Kališnik, matematik, na katerega smo lahko ponosni tudi Savinjčani.
lani na Tajvanu in letos v Romuniji. Prav tako se je dvakrat udeležil omenjenega sredozemskega tekmovanja v matematiki, kjer je osvojil
bronasto in zlato medaljo. In kaj Juretu pomenijo vsa ta priznanja?
“Vsekakor sem vesel doseženih rezultatov, nič manj pa tudi druženj z vrstniki iz tujih držav. Še posebno je enkratno na olimpiadah, saj imam tam možnost komunicirati z matematiki iz vsega sveta. Da lahko prideš na olimpiado moraš iti prek več “sit”. V Sloveniji imamo tri tekmovanja, dvoje kvalifikacij in državno prvenstvo. Tisti, ki so na vseh treh tekmovanjih najboljši, gredo na olimpiado. Iz vsake države jih je lahko največ šest. Dvakrat sem našo državo in istočasno tudi Gimnazijo Lava zastopal jaz. Žal sem obakrat naredil manjšo napako in se nisem uvrstil tako, kot sem si želel. Sicer pa v konkurenci 500 in več tekmovalcev ni lahko priti do medalje. Mojemu prijatelju in sošolcu Matjažu Urlepu, ki je običajno za mano na teh tekmovanjih, se je letos posrečilo osvojiti bronasto medaljo, katere sem bil tudi jaz zelo vesel.”
Tako Jure Kališnik, povejmo pa še, da Jure v prostem času rad igra tenis in košarko. Poleg tega se zelo rad ukvarja z računalnikom, rad posluša glasbo in spremlja tekmovanja formule 1. Glede matematike pa nam je zaupal, da bi rad postal matematični raziskovalec ah profesor na univerzi. Računa, da bo delal še podiplomski študij in nato doktorat. Glede na pridnost in znanje, s katerim razpolaga že sedaj, mu bo to gotovo tudi uspelo. Za konec še čestitke našega uredništva in še naprej veliko uspeha v matematiki.	D. Naraglav
Z novim praporom stoletnici naproti
210 krvodajalcev na Polzeli
Območno združenje RK Žalec in krajevna organizacija na Polzeli sta v sodelovanju z Zavodom za transfuzijo krvi Celje pripravili na Polzeli letos že drugo krvodajalsko akcijo. Udeležilo se jo je 210 krvodajalcev, kar je nekaj manj kot v prejšnji, kljub temu pa so bili z Zavoda za transfuzijo krvi zadovoljni. Kot po navadi je bilo tudi tokrat največ krvodajalcev iz Polzele, tovarne nogavic, kar polovica, in Garanta. Na odvzem je prišlo precej mladih, med njimi so bili tudi taki, ki so kri darovali prvič, kar je še posebno razveseljivo. O akciji so nam povedali:
Stanko Dobovičnik: “Sem med zvestimi krvodajalci tu na Polzeli. Do sedaj sem kri daroval že 38-krat, prvič pa sem jo dal leta 1970. Kri dam dvakrat letno in jo bom dajal, dokler bom zdrav.”
Sonja Rizmal: “Sem med mlajšimi krvodajalci, zaposlena pa v Polzeli, tovarni nogavic. Kri sem dala že 11-krat. Da sem postala krvoda-
jalka, so me nagovorile sodelavke. Biti krvodajalec je lepo, saj nikoh ne veš, ah jo boš Uidi sam kdaj potreboval."
Srečko Spendier: “Prvič sem dal kri, ko sem služil vojaški rok. Akcij se redno udeležujem, danes sem dal kri dvaindvajsetič in pri mojih 34 letih je to kar lepo. Mishm, da se spomladi na akciji zopet vidimo!”
Jože Hribernik: “Akcij se večinoma udeležim tu na Polzeli, kjer sem doma. Če bo zdravje dopuščalo, bom še vedno med krvodajalci. Biti krvodajalec je čast in
T. Tavčar
Prostovoljno gasilsko društvo Latkova vas je bilo ustanovljeno leta 1902 in člani društva že razmišljajo o praznovanju stoletnice društva. Že pred dnevi pa so prevzeli nov prapor in pred tem pripravili tudi tekmovanje v spomin na preminulega člana, prizadevnega gasilca in sovaščana Draga Gajška.
Nov prapor so gasilci iz Latkove vasi prevzeli na slovesnosti v začetku septembra. Na prireditveni prostor pri gasilskem domu so prišli v povorki, igrah pa so seveda preboldski godbeniki. Zbranim domačim in drugim gasilcem ter krajanom je
najprej spregovoril predsednik PGD Latkova vas Zvone Reberšek, ki je povedal, da je to že tretji prapor društva. Prapor je razvil župan občine Prebold Vinko Debelak, nanj pa so pripeli dvanajst trakov. Za žebljičke je prispevalo več kot 90 družin, organizacij in podjetij. Prapor je blagoslovil župnik Franc Serec, ob tem pa sta spregovorila tudi predsednik Gasilske zveze Prebold Jože Veber in član predsedstva Gasilske zveze Slovenije Franc Naraks. Slednji je nato podelil priznanja žalske gasilske zveze za pomoč PGD Latkova vas in še posebej nekaterih članov v nedavni vodni ujmi.
Odlikovanje gasilske zveze Slovenije prve stopnje pa je nato izročil Jožetu Vebru, sicer članu PGD Matke. Po slovesnosti so se gasilci s sovaščani poveselili na vesehci, na kateri so prepevale Vesele Štajerke.
Sicer pa so se gasilci že dopoldne pomerih na tekmovanju za prvi memorial Draga Gajška. Izmed devetih članskih ekip je zmagala ekipa PGD Žalec pred PGD Šešče in PGD Zabukovica, izmed treh ekip članic pa so bile gasilke iz Zabukovice uspešnejše od Grižank in Šempetrank.
K. R.
Po DOLINI
september 1999
V Grajski vasi so v nedeljo odprli novo brv na Rezani.
Prvi praznik občine Braslovče
Svetniki občine Braslovče, vodstvo KS Letuš, župani in podžupani sosednjih občin in drugi gostje so se minuli petek zbrali v obnovljeni podružnični šoli Letuš na slavnostni seji občinskega sveta občine Braslovče, posvečeni prvemu občinskemu prazniku.
Slavnostni govornik je bil župan občine Braslovče Dušan Goričar, ki je povedal, da so datum praznovanja občinskega praznika izbrali v spomin na leto 1140, ko je nastala prva znana listina o pražupniji Braslovče. Večji del njegovega govora je bil namenjen prvemu obdobju delovanja nove občine Braslovče, v katerem še je izkazalo, da je bila odločitev za samostojno občino
pravilna. O tem, kaj so naredili v prvih osmih mesecih kot samostojna občina, pa je povedal: “Največji dosežek v tem času je razširjena in obnovljena podružnična šola v Letušu, ki skupaj z ostalimi štirimi šolami (matična v Braslovčah in tri podružnične) v naši občini zagotavlja pogoje za uvedbo devetletke leta 2001. Pridobivamo dokumentacijo za gradnjo kanalizacije in pločnikov v Letušu, preplastili smo ceste v Zgornjih Gorčah, Preserjih in Glinju, uredili smo Cvetlično ulico v Braslovčah, središče Grajske vasi, kar je v sklopu projekta CRPOV, prav tako smo uredili potok Trebnik od Zakla do Braslovč. Veliko truda smo vložili v ohranjanje naravne in kulturne dediščine. V okviru tega smo
sofinancirali obnovo ostrešja župnijske cerkve v Braslovčah in cerkve sv. Ruperta v Šentrupertu. Nadaljujemo dela na gradu Žovnek. Tudi v Grajski vasi smo uredili most čez Bolsko in v celoti obnovili vrtca v Braslovčah in Letušu. Poleg tega v Braslovčah gradimo poslovno-stanovanjski objekt. V njem bo osem stanovanj, v spodnjem delu pa prostori občine. Obnavljamo vodovod v Braslovčah in Rakovljah, poleg tega pa smo opravili vrsto drugih manjših komunalnih del.”
Na kratko so prisotne pozdravili tudi župani sosednjih občin, moški pevski zbor Braslovče pa je zapel nekaj pesmi.
T.T.
učilnico, knjižnico, malo računalniško učilnico, večnamensko dvorano za šolo in vrtec, uredili pa so tudi poseben vhod v šolo. Obnovili so tudi stare učilnice. V drugi fazi so obnovili fasado, izdelali novo ograjo, položili nove tlake in asfalt, na igrišču vrtca so namestili nova igrala, obnovili pa so tudi prostore vrtca in jedilnico ter opremili telovadnico. Vsa dosedanja dela so stala 57 milijonov tolarjev. Zatem se je zahvalil vsem, posebno še staršem, ki so opravili veliko prostovoljnega dela, gasilskemu društvu Letuš, društvu prijateljev mladine, vsem zaposlenim na šoli in drugim.
O sami šoli je Emil Ribič povedal, da je sedaj prava nališpana dama, najlepša med braslovškimi šolami, pa ne le lepa, ampak tudi zelo funkcionalna in primerna za uvajanje devetletke čez dve leti. Šolo je s prerezom traku ob pomoči otrok odprl župan Dušan Goričar.
T. T.
Tudi v Savinji pomor rib
Prejšnji teden je prišlo v Savinji do velikega pomora rib, ki je bil povezan z onesnaženjem reke Pake. Poginule ribe so namreč v Savinji opazili od izliva Pake navzdol, torej tudi na celotnem območju, za katerega skrbi Ribiška družina Šempeter.
Poginule ribe so člani ribiške družine pobirali iz vode. Po oceni predsednik RD Šempeter Zdenka Maka je poginilo približno šest ton rib različnih vrst. Zaradi onesnaženja naj bi poginilo 60 odstotkov ribjega življa v Savinji. Vzrok onesnaženja do zaključka redakcije še ni bil znan.
K. R., foto: T. T.
Predsednik RD Šempeter Zdenko Mak in gospodar Drago Vreiar pri odstranjevanju poginulih rib.
Letuška šola obnovljena
Po slavnostni seji ob prvem prazniku občine Braslovče so se udeleženci seje pridružili številnim krajanom Letuša pri odprtju obnovljene in razširjene podružnične šole. Letuški učenci in varovanci vrtca so pripravili bogat in prisrčen
kulturni program, ravnatelj OŠ Braslovče Emil Ribič pa je imel slavnostni govor.
Ravnatelj je povedal, da je obnova potekala več kot leto dni, in sicer v dveh fazah. V prvi so podrli podstrešje in strope ter naredili novo nadstropje, s čimer so pridobili
Na Polzeli društvo aktivne mladine
Na Polzeli so mladi sami spoznali, da sta zanje največja nevarnost brezdelje in neorganiziranost. Zato so na pobudo nekaterih ustanovili Društvo aktivne mladine Polzela s kratico DAMP.
Društvo ima do sedaj že 50 članov, starih od 16 do 26 let. Prvi predsednik je postal Aleksander Ravtar. Kot pravijo ustanovni člani, namen društva ni le zabava, temveč tudi delo. Društvo bo spodbujalo
mladino k dejavnosti na kulturnem in športnem področju, organiziralo izlete, potopisna predavanja, pomagalo iskati članom počitniško delo in drugo. Zavedajo se namreč, da veliko mladih svoj prosti čas izkorišča za popivanje po gostilnah, vse preveč se jih zateka k drogam. Zato si je DAMP zadal, da bo mlade zaposlil s čim več koristnimi akcijami, mladim ponudil roko prijateljstva, ob delu pa seveda tudi razvedrilo na raznih koncertih in zabavah.
Da mislijo resno, so pokazali že z dvema akcijama. Na novo so uredili igrišče pri šoli, potem pa organizirali čistilno akcijo na desnem bregu Savinje od mostu na Polzeli do Podvinskega jezu, ki se je je udeležilo veliko mladih. Nabrali so več kot 30 kubičnih metrov raznih odpadkov. Občina Polzela podpira mlado društvo, krajam pa upajo, da bodo o svojih mladih slišali še veliko dobrega.	T. T.
Kar veliko obiskovalcev se je zbralo na tretjem Hmeljarskem likofu v Žalcu. Prireditev je bila pod velikim šotorom, zbrane pa je najprej pozdravil žalski župan Lojze Posedel, ki je hmeljarje pozval, naj se združijo in dogovorijo kaj bo v bodoče s hmeljišči.
Obljubil jim je tudi, da jih bo občina podpirala v pogajanjih s skladom kmetijskih zemljišč, stečajnim upraviteljem in ministrstvom za kmetijstvo. Govoril je tudi direktor družbe Hmezad Export-Import Andrej Natek. Med drugim je
Tretji hmeljarski likof
dejal, da je letošnja letina pospravljena in ena najslabših. Kljub temu je o usodi hmeljarstva govoril Ivan Povše in njegova spremljevalka Petra Kranjc. Starešina je povedal kar nekaj ostrih besed na račun odnosa države do hmeljarjev.
Za zabavo pa so poskrbeli laški godbeniki na pihala, mažoretke, kvartet ljudskih pevk Pušelc, folklorna skupina KUD Grifon iz Šempe in člani Ansambla Tip top Štajerci.
Obnovili notranjost cerkve na Ponikvi
Dr. Maksimiljan Jezernik - zlatomasnik
V župniji Ponikva so minule dni praznovali dan te župnije. Najbolj slovesno je bilo v soboto in nedeljo. V soboto so pripravili blagoslov obnovljene notranjosti cerkve, orgel in oltarja.
Te slovesnosti se je poleg duhovnikov in številnih vernikov te župnije udeležil tudi nadškof, apostolski nuncij Edmund Farkat. Ob tej priložnosti je žalski podžupan Janko Kos dr. Maksimiljanu Jezerniku izročil najvišje priznanje - grb
občine. Kot je bilo povedano, si je dr. Maksimiljan Jezernik kot generalni postulator v Rimu zelo prizadeval za razglasitev Antona Martina Slomška za blaženega.
Nedeljska slovesnost pa je bila namenjena prav dr. Jezerniku, ki je doma praznoval 50-letnico mašniškega posvečenja - zlato mašo. Bral jo je ob somaševanju drugih duhovnikov. O življenju in delu zlatomašnika je govoril celjski opat Marjan Jezernik. Med drugim je
povedal, da je leta 1949 dosegel licenciat iz teologije, leta 1951 je naredil doktorat iz filozofije, leta 1954 je doktoriral misiologijo, leta 1958 pa je na državni rimski univerzi naredil še doktorat iz civilnega prava. V teh letih je prejel tudi več papeževih odlikovanj, med njimi najvišje - Apostolski protonator. Podrobneje ga bomo predstavih v naslednji številki Utripa.
T.T.
			
mi?	j	S	
	• /	J	T
X Dobriši vasi temeljita obnova ceste
Zaenkrat neprevozna cesta v Dobriši vasi
Cesta skozi Dobrišo vas v krajevni skupnosti Petrovče je v teh dneh neprevozna. Lotili so se namreč njene temeljite obnove, ob tem pa gradijo tudi pločnika ob obeh straneh ceste in pripravljajo vse potrebno za cestno razsvetljavo.
Predvidena vrednost del je 15 milijonov, ki jih bosta prispevali občina Žalec in krajevna skupnost Petrovče, delo pa opravlja podjetje Krajnc -nizke gradnje iz Žalca. Vaščani seveda komaj čakajo, da bo delo končano. Načrtujejo še obnovo ceste proti Novemu Celju in Žalcu. T. T.
september 1999
Osrednje teme
Če se po jutru dan pozna,...
... strah zaradi devetletnega osnovnega šolanja ni na mestu - Prva generacija šestletnikov je v prvi razred vstopila pogumno in zvedavo
V sredo, 1. septembra, je v osmih osnovnih šolah in njihovih desetih podružnicah v Savinjski dolini novo šolsko leto pričelo nekaj manj kot 4350 učencev. Med njimi je bilo skoraj štiristo prvošolcev, katerim so učitelji in starejši kolegi pripravili še posebno lepe sprejeme s kulturnimi programi. Čeprav se število prvošolcev v večini šol z leti vztrajno znižuje, pa jih je letos več kot lani. Poleg rednih prvih razredov, ki jih obiskuje 348 otrok, je namreč v “ta zaresno” šolo stopilo tudi 67 šestletnikov.
Izmed 42 slovenskih šol, ki so bile izbrane za poskusno uvajanje programa devetletnega osnovnega šolanja, sta tudi OŠ Polzela, ki po novem programu izobražuje prve in sedme rezrede, in s prvim razredom OŠ Šempeter. Na osnovni šoli Šempeter je 20 najmlajših prvošolcev, na osnovni šoli Polzela pa 47, šest od njih v podružnični šoli v Andražu.
Njihovega sprejema v šolo so se poleg staršev udeležili Uidi drugi gostje. Na Polzeli in v Šempetru je bila med njimi predstavnica Zavoda za šolstvo - organizacijske enote Celje Sonja Zajc, ki bo sicer vse šolsko leto spremljala poskusno uvajanje devetletke. Veliko uspehov je majhnim šolarjem na Polzeli zaželel tudi župan Ljubo Žnidar.
V Šempetru so najmlajše šolarje že v avli pozdravih z baloni, uradno pa so jih v šolo sprejele ravnateljica Ivica Čretnik in obe učiteljici. Poleg potrdil, da so pravi šolarji, so dobili majice in plišaste zajčke, ki so jih imenovah Švigelj, ker bodo skupaj z njimi švigali po šoh. V imenu krajevne skupnosti Šempeter jim je lepe šolske dni zaželel Jožef Randl in jim izročil denar za nakup igrač. Ker šole dosedaj niso imele veliko igrač, je prav z igračami prvošolce razveselila tudi občina Žalec oziroma župan Lojze Posedel. Poleg Sonje Zajc je otrokom in staršem spregovoril državni sekretar z ministrstva za
šolstvo in šport dr. Alojz Pluško, ki je poudaril, da je osnovni namen 9-letne osnovne šole, da bi že dobre šole postale še boljše. Omenil je, da bosta prvič v zgodovini slovenskega šolstva v razredu enakopravno delali dve učiteljici.
Prav delo v dvoje v razredu je ena bistvenih novosti devetletnega šolanja. Ena od učiteljic namreč prihaja iz vrst vzgojiteljic, ki bolje poznajo in razumejo psihične in telesne značilnosti šestletnikov. Delo obe učiteljici načrtujeta skupaj, gre pa predvsem za učenje skozi igro. Učilnice imajo igralne kotičke, otrokom pa seveda ni potrebno sedeti pri miru vso šolsko uro.
Sodeč po prvem šolskem dnevu so se tudi šestletniki šole veselih in jo večinoma željno pričakovati. Sicer pa šola zanje ni nekaj čisto novega, saj so že v prejšnjem šolskem letu iz vrtca večkrat prišli na obisk v šolo. Tu se bodo igrah, zabavah in se tako mimogrede še veliko naučiti.
K. R., foto: T. T.
Najmlajši l.b OŠ Polzela bo učila učiteljica Nataša Štor z drugo učiteljico Majdo Pur. Najmlajše vAndržu poučuje Nataša Herodež Kranjec.
MUC za varstvo, vodenje in delo pod posebnimi pogoji
Prvi zasebni varstveno-delovni center v Sloveniji, ki mu je ministrstvo podelilo koncesijo, je MUC iz Preserja pri Braslovčah - Svetovalka ministra za socialne zadeve pravi, da zelo pospešeno pripravljajo gradnjo podobnega
centra v Žalcu
Brez velikega odmeva v javnosti je februarja letos začel v Preserjah pri Braslovčah delovati prvi zasebni varstveno-delovni center v Sloveniji, ki ga je kot samostojni podjetnik v družinski hiši uredil Sreto Zelen. Potem ko je zadostil vsem strogim kriterijem in pogojem, mu je namreč ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve podelilo koncesijo. V petek pa so v okviru prireditev praznika občine Braslovče pripravili še uradno odprtje centra z dnevom odprtih vrat ter ponosno pokazali, kaj počnejo in kako se imajo v MUC-D.
Varstveno-delovni center z imenom MUC, ki po besedah Sreta
Zelena pomeni tudi mobilno usposobljalni center, se ukvarja z vodenjem, varstvom in zaposlitvijo duševno prizadetih odrashh oseb. V Celju sicer deluje VDC Golovec, ki ima enoto tudi v Žalcu, vendar v zelo neprimernih in premajhnih prostorih. Potreb je precej več kot prostih mest. Ko namreč ti otroci zaključijo šolanje (pri nas običajno v drugi osnovni šoh Žalec), zelo redko dobijo kakšno primemo zaposlitev; ker najpogosteje niso samostojni, pa potrebujejo tudi varstvo. Starši imajo zato hude skrbi, kako zaposliti otroke. Cilj varstveno-delovnih centrov -seveda tudi MUC-a - je, da pri duševno prizadetih osebah ohranja pridobljena znanja, delovne spretnosti, razvija nove sposobnosti, delovne navade, individualnost in
Sreto Zelen
vključevanje v skupnost in okolje. Varovanci torej tudi delajo, vendar svojim sposobnostim in spretnostim primemo delo, zaslužek tako ni na prvem mestu.
Vsega tega se zaveda Sreto Zelen, ki je bil petnajst let zaposlen v VDC
Najmlajši prvošolci OŠ Šempeter z učiteljicama Mirjano Kučer (levo) in Zoro Gajšek.
Najmlajši l.aOŠ Polzela bo učila Nuša Aubreht z vzgojiteljico - učiteljico Majdo Pur
V lepih prostorih centra je tudi delo prijetno.
Golovec in 13 svojih sedanjih varovancev dobro pozna, pa tudi tiste, ki bi se še radi vključiti v MUC, ki je bliže njihovemu dom, predvsem pa je v vehko bolj prijetnem okolju. Družina Zelen si je v Preserjah sicer začela graditi stanovanjsko hišo, a ko je Sreto izvedel za možnost odprtja zasebnega centra, je ves spodnji del poslovno-stanovanjskega objekta uredil drugače. Kljub številnim postopkom in iskanju dovoljenj ni izgubil volje in optimizma. Kot je povedal ob odprtju, je celotna vrednost investicije okoh 500.000 DEM.
Center ima dve delavnici, garderobo, prilagojene sanitarije, priročno kuhinjo z jedilnico (hrano dobijo prek Servisa šol), majhno pisarno, delavnico, skladišče, prostor za rekreacjo z namiznoteniško mizo in pikadom. Pred hišo je koš za košarko, za hišo prostor za piknik (tudi ribolov) in taborjenje, v okolici pa še vrt, sadovnjak in vinska trta. Prav narava (poleg novih prostorov) je tisto, kar je glavna prednost VDC MUC-a. Varovanci so vehko zunaj, za zaslužek pa delajo v kooperaciji za dve zasebni podjetji (VIVA Nazarje in Tiskarna GOVC), imajo pa tudi lasten program. Sušijo in gojijo cvetje, pridelujejo zelenjavo, v načrtu pa imajo celo postavitev rastlinjaka. Prav tako je v načrtu program
hipoterapije. Varovanci bodo gotovo z veseljem skrbeh za konje, saj jim že pes Alti pomeni vehko veselje.
V VDC-ju za 13 varovancev skrbijo trije odrasti. Varovanci so v centru vsak dan od 6.30 do 14.30 ure, pri-
Vladuška Cimperman
hajajo pa z območja celotne Savinjske doline. Žal imajo tudi tisto čakanja. Ministrstvo je namreč dalo koncesijo za 13 mest, prostora pa je dovolj za 26 oseb. Sreto Zelen se je zato na letošnjem razpisu prijavil še za dodatnih 13 mest.
Da je ministrstvo naklonjeno njegovim prizadevanjem, dokazuje tudi to, da je center skupaj z varovancem Andrejem Vidmajerjem s prerezom traku odprla svetovalka ministra za delo, družino in socialne zadeve
Vladuška Cimperman, svetovalka ministra za delo, družino in socialne zadeve:
“Kot varstveno-delovni center štejemo centre, kjer je zagotovljeno varstvo, vodenje in zaposlovanje pod posebnimi pogoji. V Sloveniji jih je skupaj 45. Večina jih je organizirana kot javni zavodi, šest pa je koncesionarjev. Sreto Zelen je prvi v Sloveniji, ki je koncesijo ministrstva s področja sociale dobil kot zasebnik. Ostalih pet koncesij imajo društva ati podjetja za zaposlovanje invalidov. Ministrstvo je koncesije prvič razpisalo lani, in sicer za 166 mest. Letos je na novo razpisanih sto mest, na razpis pa se je prijavil tudi Sreto Zelen, da bi povečal število varovancev v svojem centru. To je javna služba, kar pomeni, da mora koncesionar izpolnjevati zahtevane kriterije, delovanje centra pa se financira iz javnih sredstev. Glede varstveno-delovnega centra v Žalcu pa moram reči, da si vsi skupaj -tako na lokalni ravni kot na ministrstvu - zelo prizadevamo, da bi bil čim prej zgrajen in odprt.”
Vladuška Cimperman, ki je zelo pohvalila center. Varovanci so ob tem pripraviti kulturni program, v krajšem nagovoru pa se je Sreto Zelen zahvalil vsem, ki so pomagati pri nastanku centra, med drugim ministrstvu in žalski upravni enoti, seveda pa tudi svoji družini. Čestitkam se je pridružil podžupan občine Braslovče Marko Balant, o pričakovanjih staršev pa je spregovorila Franja Vilč.
Zbranim so nato veseli in zadovoljni varovanci pokazati vsak kotiček svojega MUC-a in tisti dan sicer samo za fotografe poprijeli tudi za delo.
Osrednje teme
september 1999
Letom dodati tudi življenje
Ob mednarodnem dnevu starejših pripravljajo številne prireditve -Danes se bodo v Preboldu na to temo pogovarjali predstavniki vseh
društev v občini
Organizacija Združenih narodov je 16. oktobra leta 1992 proglasila 1. oktober za mednarodni dan starejših, leta od 1992 do 2001 za desetletje starejših, leto 1999 pa za leto starejših. Letošnji 1. oktober v letu in desetletju starejših je zato še posebej odmeven v javnosti, društva upokojencev in drugi pa pripravljajo številne prireditve, posvečene osrednjima gesloma: Koncept družbe za vse starostne skupine in Dodati letom življenje.
Tudi občina Prebold pripravlja pogovor na to temo. Vsa društva v občini in druge institucije, kot so osnovna šola Prebold, Center za socialno delo Žalec in JZ Zdravstveni dom Žalec, bodo predstavila svoje dejavnost s poudarkom na medgeneracijskih odnosih in na tem, kaj v njih počnejo zlasti starejši. Pogovor se bo začel danes (29- 9 ) ob 18. uri v prostorih občine.
Namen mednarodnega dneva in leta starejših je opozoriti na hitro
spreminjajočo se demografsko sliko zlasti tako imenovanega razvitega dela sveta. Oddelek OZN za populacijska vprašanja je definiral kot starejšo osebo tisto, ki je stara 60 in več let. V Evropi je eden izmed petih prebivalcev star 60 let in več, v Afriji na primer le eden od dvajsetih.
Po viru iz statističnega urada s konca junija lani je diplomirana socialna delavka Tatjana Pogorelčnik decembra lani pripravila tudi podatke o odstotku prebivalstva, starega več kot 65 let v Spodnji Savinjski dolini. Ti odstotki po posameznih občinah so: Braslovče -13,24%, Polzela -11,55%, Prebold -13,65%, Tabor - 13,44%, Vransko -14,36% in Žalec -11,94%.
Glede na to, da se rodnost in število otrok vztrajno zmanjšujeta, se bodo deleži starejših še povečali. Na to pa mora biti pripravljena celoma družba.
Organizacija Združenih narodov v zvezi s tem poudarja osemnajst načel, ki so zajeta v petih sklopih. Njihova promocija je temeljni cilj
aktivnosti ob lem starejših.Ta načela so tudi:
Neodvisnost: Starejša oseba naj bi imela dostop do ustrezne hrane, vode, oblačil, zdravstvenega varstva, in to na osnovi lastnega dohodka, družinske oziroma skupne pomoči in samopomoči. Starejši osebi naj se prav tako omogoči dostop do dela in drugih aktivnosti, ki ji omogočajo pridobivanje dohodka. Prav tako naj bi starejše osebe sodelovale pri odločanju, kdaj in kako se bodo umaknile s trga dela, omogočiti pa jim je potrebno ustrezne izobraževalne programe. Načelo neodvisnosti tudi pomeni, da je potrebno starejšim zagotoviti, da živijo v okolju, ki je varno in jim hkrati omogoča, da se mu lahko prilagodijo, predvsem pa naj bi čim dlje ostajali doma, dokler je to možno.
Sodelovanje: Starostniki morajo biti upravičeni do skrbi, zaščite in nege, tako s strani družine kot skupnosti, v skladu s sistemom kulturnih vrednot v določeni družbi. Prav tako jim je potrebno omogočiti dostop do
ustrezne zdravstvene nege, do socialnih storitev pa tudi do pravnih služb, ki bi pospeševale njihovo avtonomijo, zaščito in nego.
Samoizpolnitev: Starejše osebe morajo imeti možnosti, da razvijejo ves svoj osebnostni potencial in da imajo dostop do vzgojnih, kulturnih, duhovnih in rekreacijskih virov.
Dostojanstvo: Tudi starejše osebe imajo temeljno pravico, da živijo v dostojanstvu in varnosti, da jih nihče ne izkorišča ter fizično ali psihično zlorablja. Starostnika je potrebno obravnavati korektno, ne glede na starost, spol, rasno ali etnično poreklo, invalidnost ali kakšen drug status, ne sme se ga vrednotiti skozi vidik ekonomskih prispevkov za obstoj družbe.
Ob vsem tem pa je potrebno izpostaviti, da je staranje vse življenjski proces, zato je potrebno celotno prebivalstvo pripraviti na to, da je starost del socialne politike, ki vključuje fiziološke, psihološke, kulturne, verske, duhovne, ekonomske in druge dejavnike.	K. R.
V Vrbju Čas, zarisan v obraz
Upokojenci v Vrbju so med najbolj aktivnimi, v mednarodnem letu starejših pa so že pripravili več prireditev - med njimi je bila okrogla miza na temo Izobraževanje in spreminjanje odnosa do starejših. Tudi mednarodni dan starejših bodo zaznamovali s prijetnim srečanjem.
Svoj dan bodo praznovali sproščeno, predvsem z dobro voljo in toplimi besedami. V petek se bodo ob 14. uri zbrali v dvorani Doma krajanov v Vrbju, kjer bo tudi kratek kulturni program, druženje pa bodo seveda popestrili še s prijetno glasbo. Na ogled bo tudi zanimiva razstava fotografij Ljuba Korberja z naslovom Čas, zarisan v obraz. K. R.
Pestro poletje in jesen
Planinsko društvo Zabukovica sodi med najbolj delovna in tudi med najbolj množična planinska društva ne le v Savinjski dolini, ampak tudi v Sloveniji. Tudi letošnje leto je bilo za njih zelo pestro, enako pa bo tudi v teh jesenskih mesecih. Kaj so počeli med poletjem in kaj še bodo do konca leta, nam je povedal Milan Polavder.
“Za nami je pestro poletje, pred nami pestra jesen. Eno in drugo pa je logično nadaljevanje sprejetega delovnega programa in spomladanskih dejavnosti. Slednje so bile v znamenju raznih orientacijskih tekmovanj v figi in na državnem prvenstvu. Ta čas smo se intenzivno pripravljah na poletni planinski tabor, ki je bil letos v Podvolovljeku v občini Luče. V sedmih izmenah se je tabora udeležilo prek 350 mladih planincev. V naši izmeni, ki je bila tudi najštevilčnejša, smo bili planinci iz PD Zabukovica in PD Braslovče. Tabor je res lepo uspel in vsi udeleženci so dobro spoznali ta košček planinskega sveta, saj smo se vsak dan odpravljali na planinske mre. Vse izmene so si ogledale tudi čudovito Snežno jamo na Raduhi in pod vodstvom izkušenih jamarjev in vodnikov poštah bogatejši za marsikatero spoznanje o krasu in kraških pojavih. Po končanem taboru, ki je bil v dveh izmenah prvič organiziran tudi za mlade, ki obiskujejo srednjo, višjo ah visoko šolo, smo nadaljevali z alpsko šolo. Prve dni septembra smo se tako podah z obema 5. razredoma OŠ Griže na Triglavska sedmera jezera. Nedolgo nazaj smo šolarje-planince
Stilati Polavder
popeljali do sten Kotečnika pri Libojah, kjer so spoznavah prvine alpinizma. Ena skupina pa se je podala na Bukovico, kjer so spoznavah veščine orientacije. V naslednjih tednih bomo imeli zaključno srečanje udeležencev taborov, kjer bomo povzeli naše delo in se hkrati dogovorih, kje bomo taborih prihodnje leto. Najverjetneje se bomo podah na Gorenjsko, saj je naša dolgoletna želja, da bi taborih v Završnici. Te dni začnemo znova tekmovati v orientacijski ligi, ki se potem nadaljuje še spomladi. V času, ki prihaja, ne bo manjkalo raznih seminarjev in posvetov. Eden takšnih bo na primer v začetku oktobra na Menini, kjer se bomo srečah voditelji in organizatorji orientacije. Skratka, dolgčas nam ne bo.” D. Naraglav
Znanje brez izpitov
Večina savinjskih upokojencev se vključuje v društva upokojencev, v Žalcu pa bodo v petek ustanovili drugačno društvo, ki bo prav tako namenjeno starejšim. Že ime društva pove dovolj: Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec.
Na ustanovnem zboru bodo sprejemali tudi statut društva. Predlog statuta med drugim določa, da je društvo pravna oseba zasebnega prava, v katerem se prostovoljno, samostojno in nepridobitno združujejo fizične osebe. V predlogu statuta je naštetih vehko dejavnosti društva: razvijanje in širjenje izobraževanja odraslih ljudi, organizacija in izvajanje krožkov, tečajev, seminarjev, predavanj, pogovorov in srečanj, organizacija vzgoje in izobraževanja mentorjev in animatorjev izobraževanja, pa tudi organizacija prireditev, katerih namen je predstavitev pridobljenih znanj in izdelkov, spodbujanje družabnega življenja in rekreacije članov, spodbujanje zgodovinske, kulturne in etnološke dejavnosti članov, izdajanje strokovne hterature za delo društva, druge dejavnosti, ki so v interesu izobraževanja odraslih, ter informiranje starejših o možnostih reševanja njihovih težav in problemov.
Član društva lahko postane vsak polnoleten državljan (lahko tudi
tujec z dovoljenjem za bivanje v Sloveniji), ki sprejema statut društva in se po njem ravna. Organi društva so: občni zbor kot najvišji organ, programski svet, upravni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče.
V programskem svetu so po en predstavnik Zveze društev upokojencev občine Žalec, Občine Žalec, Centra za socialno delo Žalec, UPI -Ljudske univerze Žalec, Zdravstvenega doma Žalec, Doma Nine Pokom Pemovo ter izvoljen član Univerze za tretje življenjsko obdobje. Društvo ima tudi poslovnega sekretarja, ki ga izvoli upravni odbor.
In kako naj se bi financirala Univerza za tretje življenjsko obdobje? Finančni viri bodo: javna sredstva, članarina, dohodki od krožkov in prireditev, prispevki sponzorjev in donatorjev ter darila, volila in drugi prihodki. Če bo društvo imelo presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje osnovne dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno.
K. R.
Klub aktivne mladim Vransko je v trgu Vranskega, pri pošti, pripravil prvi bolšji sejem. Kot so povedali, bodo pripravili še več tovrstnih sejmov, v določenih časovnih presledkih. Prepričani so, da so tovrstni sejmi zelo koristni, saj se lahko na njem proda in kupi veliko še uporabnih stvari, poleg tega pa so imenitni tudi za druženje. Seveda pa je to le ena od dejavnosti tega kluba mladih na Vranskem.	T. T.
Nova društva in
bogatejša dejavnost
Sredi septembra je župan občine Žalec g. Lojze Posedel na posvet sklical predsednike društev upokojencev žalske občine in pododborov žalskega društva upokojencev ter člane iniciativnega odbora za ustanovitev društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec. V uvodnih besedah sta župan in podžupan g. Ferdinand Haler poudarila pomen nove organiziranosti društev upokojencev, večje preglednosti in še bogatejše dejavnosti. Novo ureditev terja tudi nova razdehtev Savinjske doline na šest občin. Znano pa je tudi dejstvo, da društva upokojencev združujejo in povezujejo precejšen del še vsestransko delovnih in izkušenih občanov. Zaradi novih obhk dela pa pričakujemo, da se bo vključilo še mnogih novih članov tako v društva upokojencev kot v novo društvo za izobraževanje in razvedrilo. Vodstvo občine ima za vse to izredno razumevanje in ponuja pomoč za hitro ureditev vseh zadev.
Po obsežni razpravi vseh udeležencev posveta s prikazom uspehov in težav pri delovanju društev upokojencev in njihovih pododborov, med katerimi so tudi kadrovske zagate, je bila sprejeta enotna podpora za ustanovitev štirih
novih društev upokojencev Galicija z Vehko Pirešico, Gotovlje, Ponikva in Vrbje, kjer so do sedaj uspešno delovali pododbori žalskega društva. Z dosedanjimi društvi Griže, Liboje, Petrovče, Šempeter in Žalec se bodo povezah v novo zvezo društev upokojencev, vključno z društvom Univerza-za tretje življenjsko obdobje Žalec.
Dogovorjeni so bik roki za vse aktivnosti. Pri društvu upokojencev Žalec bodo uredih medsebojne premoženjske in druge zadeve med pododbori s posebnimi pogodbami. Za predsednika programskega sveta pri društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec je bil kot predstavnik društev upokojencev imenovan g. Andi Goršek. V ta svet pa bodo svoje predstavnike delegirah še Občina Žalec, Center za socialno delo Žalec, UPI - Ljudska univerza Žalec, Dom Nine Pokom Grmovje in Zdravstveni dom Žalec.
„ Na slovesni ustanovitvi Univerze za tretje življenjsko obdobje 1. oktobra 1999 ob 18. uri v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu pričakujemo lepo udeležbo in ugledne goste tudi iz Ljubljane, prvi krožki pa bodo pričeli delati v tednu vseživljenjskega izobraževanja v drugi polovici oktobra.	J. M.
Iniciativni odbor za ustanovitev
UNIVERZE
ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE
vljudno vabi na USTANOVNI ZBOR v petek, 1. oktobra 1999, ob 18. uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu.
Ob ustanovitvi in nagovorih bo tudi krajši kulturni program, v katerem bodo sodelovali:
-	mešani planinski pevski zbor
-	Ubrane strane iz Griž in
-	učenci osnovne in glasbene šole.
Vabljeni vsi, ki žehte izpolniti svoj prosti čas, uresničiti neizpolnjene želje na posameznih področjih in obogatiti duha!
Predsednik iniciativnega odbora Janez Meglič
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ŽALEC
PRISTOPNA IZJAVA
Podpisani.................., rojen.......
stanujoč v/na..................., št.tel.:....
izjavljam, da želim postati član društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec in sprejemam obveznosti in pravice, določene v statutu.
Sodelovati želim na naslednjih področjih (podčrtaj ah pripiši!): računalništvo, nemški jezik, angleški jezik, naravoslovje, etnologija, likovna dejavnost, tehnična dejavnost,..............
Pristopne izjave oddajte na sedežih društev upokojencev občine Žalec ali pošljite na sedež društva v Žalec, Savinjske čete 4!
Damm:........... Podpis:............................
september 1999
Podjetništvo
Minister Igor Bavčar (v sredini) je bil precej izčrpen in jasen o približevanju Slovenije Evropski zvezi
Obisk ministra Bavčarja
v Žalcu
Kdo bo prideloval savinjski hmelj?
Približevanje Evropski zvezi
Prve dni septembra je žalsko občino obiskal minister za evropske zadeve Igor Bavčar. Najprej se je v prostorih občinske LDS srečal s predstavniki te stranke, nato pa se je v žalskem hotelu pogovarjal s člani društva menedžerjev in strokovnjakov. Osrednja tema pogovora je bila Slovenija in Evropska zveza.
Zbrane je najprej pozdravil župan * občine Žalec Lojze Posedel, pogovor z ministrom in ostalimi udeleženci srečanja pa je nato vodila Danica Jezovšek-Korent. Minister Bavčar je uvodoma dejal, da je Slovenija v letošnjem letu dosegla potrebno dinamiko približevanja Evropski zvezi. V zadnjem letu in pol je prišlo do povečanega oddajanja pogajalskih izhodišč, prihodnje leto pa bo obdobje prilagajanja evropskim normam. Povedal je tudi, da sedaj ni več kakšnega večjega nasprotovanja vstopu Slovenije v Evropsko zvezo. V nadaljevanju je zbrane seznanil še z ukrepi, ki čakajo Slovenijo na poti v Evropo, na probleme, ki pri tem nastajajo, in postopke za njihovo odpravljanje. Veliko bo še potrebno storiti za odpravo neproduktivne in “zaplankane” miselnosti, ki preprečuje večji delež tujih investicij, uvajanje evropsko usmerjene politike in nasploh približevanje Evropski zvezi. V nadaljevanju je
minister Igor Bavčar prisluhnil posameznim udeležencem srečanja ter odgovarjal na njihova vprašanja.
Tomaž Uranjek, predsednika Društva Golding - menedžer
Pogovarjali so se o evroskepticizmu, ki je značilen zlasti za tiste, ki bi z vstopom v Evropsko zvezo izgubili nekatere sedanje položaje. Med te sodijo posamezni politiki in področje kmetijstva. Govorih so še o
prometu, o prepoznavnosti Slovenije, o investicijah v znanje in izobraževanje, za katerega je Bavčar dejal, da je naša kooperativna prednost in projekt, ki je velikega nacionalnega pomena.
Dveumo srečanje je ob zanimivih temah hitro minilo. Žal je minister imel ta večer še druge obveznosti, tako da ni mogel ostati dalj časa v družbi menedžerjev in strokovnjakov žalskega društva Golding. So pa tudi po njegovem odhodu rekli še kakšno na to temo. Tomaž Uranjek, predsednik kluba Golding, pa je za naš časopis povedal, da je bil ta večer za njih zelo zanimiv in da bodo tudi v prihodnje pripravljali podobna srečanja z uglednimi gosti iz politike in gospodarstva: “Menim, da smo danes dobili obilo informacij o približevanju Slovenije Evropski zvezi. Ob tem pa smo še posebno zadovoljni, saj smo jih dobili od človeka, ki je za to tudi odgovoren in poklican.”	D. Naraglav
Slovenija in Evropska zveza - prednost izobraževanju
Pogovor z ministrom za evropske zadeve Igorjem
Bavčarjem
Obisk ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja v Žalcu smo izkoristili tudi za krajši intervju, ki je nastal pred njegovim odhodom v Ljubljano. Naša vprašanja so se nanašala na njegovo predstavitev približevanja Slovenije Evropski skupnosti.
Kateri so notranji problemi, s katerimi se soočamo pri približevanju Evropski zvezi?
“Pri delu, ki ga opravljam, se srečujem z zaprtostjo našega prostora. Se pravi z nenaklonjenostjo odpiranja ne samo kapitalu, ampak tudi konkurenci, idejam, ki bi nam prinesle bistveno zmanjšanje stroškov, boljšo kakovost in še kaj. Včasih imam občutek, da želimo nekatere monopole braniti za vsako ceno. V zvezi s tem pa si zagotoviti tudi čim poznejše vstopanje v Evropsko zvezo. To je po mojem mnenju slabo, saj okolje, v katerega vstopamo, zahteva od nas, da smo pripravljeni na konkurenco. Nič nam ne bo oproščeno, vsaka zamuda bo kaznovana. Zato si prizadevam, da bi ljudi prepričal, da se je potrebno odpirati v svet, ne samo v Evropo, ampak tudi širše. Naša perspektiva je v tem, da bomo sposobni konkurirati v tem svetu in se soočati s problemi. S tega stališča se mi zdi manj pomembno, kdaj bomo poštah člani Evropske zveze, bolj pomembno se mi zdi, kdaj bomo sposobni sprejeti izziv in se soočiti s konkurenco.”
Kot prednost ste v pogovoru z menedžerji omenjali ljudi, ki so dovolj izobraženi, da bodo sposobni opraviti proces vstopa v Evropsko zvezo in se tudi kasneje uspešno spopadati s problemi, ki jih prinaša vstop. Lahko o tem poveste kaj več?
“Slovencev nas ni vehko in tudi ni pričakovati, da se bo to število bistveno povečalo. Nasprotno, soočamo se z resnimi problemi na
področju demografije. Iz tega razloga je izobraženost naših ljudi tista prednost, ki nam omogoča, da se bomo sposobni znajti. Če pogledamo naš prostor, lahko vidimo, da so ljudje pravzaprav edino, na kar lahko računamo. Zato se mi zdi ključno, ne samo da spoznamo, da pripravimo ljudi na prostor, v katerega vstopamo, da se bomo znah ravnah po pravilih Evropske zveze, ampak da smo tudi na splošni ravni dovolj izobraženi. Menim, da je to področje, ki mu moramo posvečati vehko pozornosti in skrbeh za njegov nenehen razvoj. V tem času je bilo že vehko narejenega, vendar pa bo temu potrebno namenjati še več pozornosti.”
V pogovoru z menedžerji in strokovnjaki ste govorili tudi o evropskem regionalizmu oziroma o nujnosti prilagajanja Slovenije k evropsko usmerjeni regionalni politiki. Kaj bi dejali o tem?
“Menim, da smo tu prepočasni, da smo v tem trenutku podlegli veliki evforiji cepljenja države na vrsto majhnih lokalnih skupnosti. Evropska zveza ne zahteva od nas, da takoj uvedemo regije, in sicer zato, ker je naša država v njihovih očeh kot ena sama regija. Seveda pa so v marsičem problemi regionalnega značaja in jih je mogoče reševati samo na regionalni ravni in s povezovanjem razhčnih projektov. S ponovnim poskusom, da sedemo skupaj hsh, ki so menih, da bi bilo mogoče nekatere stvari reših, če bi bik samostojna občina, ne uspevamo najbolje. Sam sem prepričan, da bo
čas s seboj prinesel spoznanje, da je mogoče nekatere stvari reševati zgolj s povezovanjem v določenem regijskem prostoru. Vključevanje v Evropsko zvezo nam to tudi prinaša. To je nesporno. Tudi nova zakonodaja, ki jo uvajamo, nas bo silila, da rešujemo določene regijske probleme skupaj in da se ne zapiramo za plotove svojih lokalnih skupnosti.”
Za konec najinega pogovora pa nam zaupajte še vtis, ki ste ga dobili na srečanju in pogovoru z žalskimi gospodarstveniki.
“Moja izkušnja z današnjega pogovora je, da je v tej diskusiji sodelovala skupina ljudi, ki ji je popolnoma jasno, kam gremo. Mnogi od njih so že tam (v Evropski zvezi, op. avtorja) oziroma že funkcionirajo in poslujejo po evropskih načehh. Zavedajo se prostora, v katerega Slovenija tudi formalno vstopa, in zato je v slovenskem menedžmentu pomembna podpora za napore slovenske države. To je bila ne nazadnje tudi skupina ljudi, ki je poskrbela za pomemben del slovenske osamosvojitve, saj brez gospodarskega napredka, ob veliki izgubi trgov, ne bi bila Slovenija to, kar je danes. Zahvaljujoč tem ljudem, ki so že takrat spoznah, da je ekonomska prihodnost naše države prav v Evropi, smo vse bliže tudi končnemu dejanju vstopa v Evropsko zvezo. S tega stališča sem zelo rad med takšnimi ljudmi in tukaj, danes, sem bil z njimi.”
D. Naraglav
Letos precej manj hmelja
Perutnina Ptuj, ki je prevzela letošnjo pridelavo hmelja v Savinjski dolini, je že sporočila, da se naslednje leto s hmeljem ne bo več ukvarjala. Stečajni upravitelj Hmezada Kmetijstva Žalec v stečaju je že pričel prodajati premoženje (na javni dražbi sta že bili prodani farmi v Celju in Založah), zato je vse bolj pereče vprašanje, kdo bo v prihodnje obdeloval savinjska hmeljišča in ali bodo le-ta sploh ohranjena. Da bi hmeljišča vendarle obdržali Savinjčani, je občina Žalec pripravila več sestankov z zainteresiranimi, prejšnji ponedejek pa je delovna skupina sprejela več sklepov in dopis s predlogom skupnega reševanja pridelave hmelja v Spodnji Savinjski dolini poslala vsem pristojnim državnim organom, med njimi predsedniku in podpredsedniku vlade, ministru za kmetijstvu in skladu kmetijskih zemljišč in gozdov.
Vzrokov za globoko krizo savinjskega hmeljarstva je več: od zunanjih (svetovna kriza in padanje cen hmelja ter velike spremembe v lastniških odnosih pri pridelovalcih hmelja v drugih državah tranzicije) do domačih: nepovezanost in
nespoštovanje dogovorov pridelovalcev hmelja in trgovcev, medsebojno nezaupanje ter neprimerna sortna sestava hmelja. Poseben problem so denacionalizacijski zahtevki za vračilo zemljišč v naravi, ki se nahajajo v zaokroženih kompleksih. Začetek stečajnega postopka Hmezada Kmetijstva Žalec je pokazal vso nepovezanost in razdrobljenost pridelovalcev hmelja in kmetijskih zadrug, pa tudi ozke interese posameznikov. Zaradi tega je bila ogrožena že pridelava letnika Ž99, ki jo je s pomočjo vlade oziroma kmetijskega ministrstva prevzela Perutnina Ptuj. Ostaja vprašanje, kdo bo hmeljišča obdeloval naslednje leto. Stečajni postopek Hmezada Kmetijstva je namreč že v fazi, ko se prodaja premoženje na javnih dražbah.
Čeprav občine na področju kmetijstva nimajo zakonskih pristojnosti, je občina Žalec prevzela aktivno vlogo pri reševanju problematike hmeljarstva, to pa predvsem zaradi ocene, da so odnosi med pridelovalci hmelja in nekaterimi institucijami takšni, da bi se sami težko dogovorili za skupno reševanje.
Občina je organizirala sestanke s kmetijskimi zadrugami Petrovče, Šempeter in Gotovlje, na katerih so
bili prisotni tudi predstavniki Inštituta za hmeljarstvo, Zavoda za živinorejo in veterinarstvo - izpostava Žalec, vodstva kmetijskih zadrug in strokovni delavci občine. Skupno se je sestankov udeležilo 61 pridelovalcev hmelja, ki so podprli predlog skupnega pristopa pri reševanju problematike pridelave hmelja. Oblikovana je bila delovna skupina zastopnikov, ki so prejšnji ponedeljek sprejeli več sklepov.
Nosilci aktivnosti v okviru skupnega pristopa so kmetijske zadruge. V okviru posameznih zadrug se bodo obstoječi kompleksi razdelili med vse zainteresirane. Zadruge bodo medsebojno uskladile določene površine v kompleksih in se s posameznimi interesenti dogovorile glede objektov in infrastrukture, ki spada k hmeljiščem, ter glede njihove nadaljnje uporabe. Evidentirala se bodo vsa zemljišča, za katera so bili vloženi denacionalizacijski zahtevki. Nato se bo pripravil sestanek s stečajnim upraviteljem zaradi uskladitve obsega posameznih kompleksov hmeljišč in objektov, ki bodo predmet prodaje kot celote oziroma po delih. Ker hmeljišča niso last Hmezada Kmetijstva v stečaju, pač pa države in z njimi upravlja sklad kmetijskih zemljišč, bo
potreben tudi sestanek s predstavniki sklada, prav tako pa delovna skupina oziroma občina prosi za čimprejšen sestanek s predstavniki ministrstva za kmetijstvo, da jim predstavi omenjen predlog in da se pogovorijo tudi o možni podpori ministrstva.
Vsi posamezni interesenti za nakup hmeljskih nasadov, žičnic in objektov oziroma kmetijske zadruge v njihovem imenu ter ostali interesenti naj bi nato ustanovili konzorcij za nakup premoženja stečajnega dolžnika v celoti oziroma po posameznih tehnološko oziroma lokacijsko zaključenih enotah.
Na ta način bi se ohranili kompleksi hmeljišč, hmeljske nasade, žičnice in objekte pa bi tako kupih pridelovalci hmelja, ki že imajo svoje nasade in že pridelujejo hmelj v Spodnji Savinjski dolini. Tako bi se tudi v praksi potrdila usmeritev slovenske kmetijske politike o družinski kmetiji. Skupen nastop kmetijskih zadrug za individualne pridelovalce Jh tudi potrdil zadružništvo kot najbolj perspektivno obliko v slovenskem kmetijstvu.	K. R.
Obiranje hmelja se je končalo, napovedi o slabši letini (in tudi padanju cen na svetovnem trgu) pa so se žal uresničile. Sicer velja, da je bilo letos precej hmeljišč neobdelanih, svoje pa je prispevalo tudi vreme z dežjem in nato vročino v prvi polovici avgusta.
Pridelavo na skoraj tisoč hektarjih hmeljišč, ki so v lasti Hmezada Kmetijstva Žalec v stečaju, je letos prevzela Perutnina Ptuj. Kot so sporočili iz tega podjetja, je pri obiranju hmelja (poleg 140 delavcev, ki so bili po stečaju za določen čas spet zaposleni) sodelovalo 900 sezonskih
delavcev, pridelek pa znaša 1290 ton hmelja. Stroške, ki jih bo imela Perutnina s pridelavo hmelja, je predsednik uprave in generalni direktor Roman Glaser ocenil na 900 milijonov tolarjev. Pri tem pa cena hmelja na svetovnem trgu še naprej pada in je za kilogram posušenega hmelja pred dnevi znašala le okoli 350 tolarjev. Perutnina je že sporočila, da se s pridelavo hmelja ne bo več ukvarjala.
Večina letošnjega pridelka, približno 90 odstotkov letine, bo tudi letos prodana prek Hmezad Export Importa Žalec.
K. R.
JUTEKS, kemijsko-tekstilno podjetje d.d., Hmeljarska 1, Žalec zaposli
TRGOVCA - lahko tudi pripravnika
za prodajo toplega poda v svoji industrijski prodajalni Pogoji: končana trgovska izobrazba IV. stopnje, poznavanje dela z računalnikom, komunikativnost, fizična moč.
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas - 6 mesecev z dvomesečnim poskusnim delom oz. za čas opravljanja pripravništva.
Možnost kasnejše zaposlitve za nedoločen čas.
Pisne ponudbe sprejemamo v 8 dneh po objavi.
Podjetništvo
september 1999
V “Polzeli” poslovali z dobičkom
Dividenda na delnico znaša 30 tolarjev bruto
Delničarji družbe Polzela, tovarna nogavic, so se zbrali na četrti skupščini, na kateri so govorili o poslovanju za leto 1998 in bili seznanjeni z mnenjem revizijske družbe in nadzornega odbora. Obravnavali so tudi razporeditev nerazporejenega dobička iz leta 1997 in 1998 ter sprejeli sklep, da ga v višini 28 milijonov tolarjev razdelijo za dividende, ki znašajo na vsako dnevnico bruto 30 tolarjev.
Utrinek s 4. skupščine delničarjev "Polzele"
V tem 850-članskem kolektivu so delavci 60-odstotni večinski notranji lastniki, 30 odstotkov je v lasti Infonda Zlat d.d. Maribor, 10 odstotkov pa v lasti slovenskega odškodninskega sklada. V letošnjem prvem polletju so zabeležili dokaj visoko rast prodaje, predvsem zaradi povečanega izvoza na zahodna tržišča. Kar 40 odstotkov proizvodnje izvozijo v Nemčijo, 10 odstotkov na Hrvaško, 30 odstotkov pa v Švico,
države Beneluksa in skandinavske države. Povečano prodajo pričakujejo sedaj, na jesen in zimo. V jesen-sko-zimski kolekciji nastopajo znova programi, kot je denimo bio bombažni program, ki je namenjen predvsem ljudem z občutljivo kožo. Do konca letošnjega leta pa načrtujejo še naložbo v višini 2 milijonov mark. Gre za sodobno strojno opremo, ki bo zagotavljala večjo produktivnost, boljšo kakovost in ekološko
čisto proizvodnjo.
9. september pa je praznik Polzele, tovarne nogavic. Ob tej priložnosti so se zbrali jubilanti, ki imajo 10, 20 ali 30 let delovne dobe, in tisti, ki so se v letošnjem letu v tovarni upokojili. 0 gospodarjenju je govoril predsednik uprave, dipl. ing. Alojz Došler, kvintet Lastovka je zapel nekaj pesmi, sledila pa je zabava.
T. Tavčar
SAM p.o.o., Prodatni center Latkova vas
Štiri leta uspešnega poslovanja
Podjetje SAM d.o.o., ki ima svoj sedež v Domžalah, je pred dnevi proslavljalo pomemben dosežek. V svojem prodajnem centru v Latkovi vasi so odprli novo skladiščno halo, ki so je še zlasti veseli tam zaposleni, saj bodo sedaj imeli dovolj pokritih površin za skladiščenje zahtevnejših materialov. Vidno vesel pa je bil tudi direktor podjetja Anton Sedeljšak, saj je v predvidenem roku uspel dokončati investicijo in dati Prodajnemu centru v Latkovi vasi še lepšo podobo.
Prodajni center z gradbenim materialom, v katerem dobite praktično vse za gradnjo ali obnovo hiše, se je v štirih letih poslovanja lepo prilagodil okolju in postal sinonim konkurenčne in kakovostne ponudbe v Savinjski dolini. Pri njih kupujejo tako individualni graditelji hiš kot gradbena podjetja iz bližnje in daljne okolice. S številnimi prodajnimi akcijami, kjer je cena posameznih proizvodov bistveno nižja, z brezplačno dostavo materiala na dom za nakup nad 100.000 SIT, z raznimi gotovinski popusti in drugimi prodajnimi potezami pa so se kupcem še bolj približali.
Podjetnik Anton Sedeljšak, ki se je z nakupom zemljišča in gradnjo prodajnega centra pred štirimi leti znova vrnil v Savinjsko dolino, saj je rojen Vranšan, gotovo sodi med tiste pod-
jetnike, ki vedo, kaj hočejo in zmorejo. Dober dokaz za to je tudi lepo urejen PC v Latkovi vasi, ki s to novo pridobitvijo postaja zaključena celota.
Na slovesnosti, na kateri so se zbrah vsi zaposleni iz Domžal in Laikove vasi, sta zbranim spregovorila vodja prodajnega centra Latkova vas Matej Videčnik in direktor podjetja Anton Sedeljšak, ki se je vsem zaposlenim zahvalil za njihov trud pri delu in uveljavljanju dobrega imena podjetja med kupci in poslovnimi partnerji. Svoje je nato opravil še preboldski župnik Franc Serec. Kmalu zatem so se s pritiskom na gumb dvignila velika vrata, za katerimi je bila napeta slavnostna vrvica. To sta nato skupaj prerezala direktor Anton Sedeljšak in vodja PC Matej Videčnik in zatem povabila vse prisotne v notranjost skladiščne hale, kjer so s šampanjcem nazdravili novi pridobitvi.
Nova skladiščna hala meri 42 m v dolžino in 16 m v širino, kar predstavlja skoraj 700 nr skladiščne površine. Z njeno postavitvijo so odpravljene vse težave, ki so jih imeli pri skladiščenju materialov, ki morajo biti pod streho. In kaj o tej pridobitvi pravi vodja PC Latkova vas Matej Videčnik?
“Zelo sem vesel, saj z današnjim odprtjem stavbe rešujemo marsikateri prostorski problem pri shranjevanju materialov, ki morajo biti skla-
diščeni v zaprtih prostorih. Kar eno leto smo se zaradi povečanih in posodobljenih prostorov trgovine stiskali v bolj majhnih, pokritih skladiščnih prostorih. Zunanjih imamo več kot dovolj in bi jih z veseljem odstopili našim sodelavcem v 'Domžalah, če bi jih bilo možno prestaviti tjakaj. Ta hala, ki je nastala zlasti ob odločni angažiranosti našega direktorja Sedeljšaka, je dober obet za še večji obseg poslovanja našega prodajnega centra. V prvem prostoru nove skladiščne hale so svoje mesto našle barve in razni laki, v drugem so razna orodja, v tretjem stavbno pohištvo in keramika, v nadaljevanju pa še iverke, plošče za stropne in zidne obloge in nato so še prostori za skladiščenje praškastih proizvodov (apno, cement...). Z zadnje strani pa so še prostori za hidro- in termoizolacijski material. Skratka, sedaj je vse zelo pregledno in udobno. Sicer pa je danes čas za veselje, jutri pa se začne resno delo, ki je in mora biti v zadovoljstvo naših kupcev in v skladu s poslovnim kodeksom našega podjetja,” je povedal vodja PC.
Pogumno v novo tisočletje
Trgovsko podjetje SAM d.o.o. se ne boji Evrope, saj že sedaj delajo tako, kot to počno tisti, ki so v državah Evropske zveze. V novo
Smiselna le skupna promocija
tanku TZSSD sprejeli dogovor o zaposlitvi strokovnega delavca na TZSSD. Sredstva za to pa bo zagotavljala občina Žalec. Dejal je še, da je delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas s šestmesečno poskusno dobo. To delo bo opravljal Janez Kroflič, dosedanji predsednik Turistične zveze Spodnje Savinjske doline. Ker funkcija predsednika ni združljiva z delovnim mestom sekretarja, bo do sklica skupščine TZ, ki naj bi bila predvidoma 20. oktobra, delo TZSSD vodil Henrik Kranjc. Leta je TZSSD predsedoval že pred leti in tako dobro pozna to delo.
V nadaljevanju sestanka je beseda tekla o bližnjem turističnem sejmu GOSTTUR '99, ki je vsako leto v štajerski prestolnici Mariboru. Prisotni so se strinjali o skupni udeležbi na tem sejmu, saj je lanska promocija doline in njene ponudbe zelo dobro uspela. Uspešen pa je bil tudi skupen nastop vseh občin na spomladanskem turističnem sejmu Alpe-Adria, kar je še toliko večji razlog za nastop na tovrstnih sejmih. Spoznah so, kot so poudarili tudi na tem sestanku, da turizem ne sme poznati občinskih meja, ampak mora z roko v roki predstavljati celotno turistično območje Spodnje Savinjske doline. Le s skupnimi močmi bo možno v prihodnosti tudi kaj več imeti od turizma, za katerega radi pravimo, da bi moral postati številka ena v našem gospodarstvu.
Ob koncu seje smo dobili še informacijo, da bo v torek, 28. septembra, v Gasilskem domu Žalec potekalo posvetovanje turističnih društev s podeželja (ta posvet je bil včeraj in bomo o njem pisah posebej v naslednji številki našega časopisa).
D. Naraglav
Prve dni septembra je žalski župan Lojze Posedel sklical skupen sestanek županov občin Spodnje Savinjske doline in članov predsedstva Turistične zveze Spodnje Savinjske doline.
Na sestanku, ki so se ga udeležili
predvsem člani predsedstva TZ Spodnje Savinjske doline (od županov se je sestanka udeležil le vranski župan Franc Sušnik), je Lojze Posedel spregovoril najprej o kadrovskih zadevah v okviru TZSSD. Povedal je, da so na minulem ses-
tisočletje stopajo pripravljeni na nove izzive in s še večjo usposobljenostjo zaposlenih, saj si prizadevajo tudi za pridobitev standarda kakovosti ISO 9001. Kaj o tem in o novi pridobitvi ter načrtih pravi direktor Anton Sedeljšak, pa v naslednjih vrsticah.
“Današnji dan je zame in za vse moje sodelavce pomembna prelomnica v uspešnem delu in poslovanju podjetja. Jaz sem vedno zadovoljen, če so rezultati pozitivni. Še bolj pa, če ostane kaj denarja za investicije. Ta, katero danes zaključujemo, je deloma rezultat uspešno izpeljanih kompenzacij, kar je tudi dober
projekta za dokončno ureditev tega zemljiškega kompleksa v Latkovi vasi. Kot prvo je na vrsti ureditev prostora za prodajo keramike in kopalniške opreme. Naslednje leto naj bi se začela še neka proizvodnja, tako da bi bil ta prostor v celoti zapolnjen. Uvedba te proizvodnje pa bo prinesla tudi nekaj novih delovnih mest, kar je ob vsesplošni veliki stopnji brezposelnosti v Sloveniji dobrodošla poteza. Ob vsem povedanem velja še reči, da bomo v prihodnjem letu reorganizirah podjetje, s čimer se bomo poskusih še bolj približati kupcem, predvsem pa jim več ponuditi po posvetovalni plati in hkrati
Ob tej priložnosti so krstili s šampanjcem tudi nov tovornjak.
razlog za zadovoljstvo. Seveda pa z investicijami še nismo zaključili ur priložnosti za veselje tudi v prihodnje ne bo manjkalo. Že jutri začnemo uresničevati nove načrte in ideje, saj je današnje odprtje le ena od faz
tudi na najboljši način izpolniti njihove želje. V ta namen smo že začeli posebej usposabljati naše delavce. Ob tem pa intenzivno delamo, da bi pridobili certifikat kakovosti.”
D. Naraglav
VABILO
GIZ PODJETNIŠKI CENTER ŽALEC
BO V SODELOVANJU Z
UPI - LJUDSKO UNIVERZO ŽALEC URESNIČIL PROJEKT
UV^A^E SISTEMA KAKOVOSTI ISO 9000 V MALA IN SREDNJA PODJETJA NA OBMOČJU SPOD!\JE SAVINSKE DOLINE.
Za zainteresirana mala in srednja podjetja so prednosti: usposabljanje v Žalcu, ugodna cena in druge oblike svetovalne pomoči (pomoč pri iskanju sofinanciranja, možnost usposabljanja skupnega internega presojevalca za več podjetij itd.).
INFORMATIVNE PRIJAVE L\ VPRAŠANJA pošljite na naslov:
GIZ Podjetniški center Žalec, Ulica Heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 717-533, faks: 718-116
MIK
pokriva izgubo
Delničarji podjetja MIK - Modne konfekcije iz Prebolda so na skupščini podprh predlog uprave, da izgubo za leto 1998, ki znaša 63,7 milijona tolarjev, v celoti pokrijejo v breme revaloriziranega popravka kapitala. MIK, kjer je zaposlenih 174 delavcev, je lansko poslovno leto končal z 1,5 milijona tolarjev tekoče izgube, končna številka pa je posledica čiščenja bilance in odpisa zalog gotovih izdelkov proizvodnje v letih 1992 do 1996. V podjetju pričakujejo, da bodo letošnji poslovni rezultati pozitivni, žehjo pa tudi, da bi delež dodelavnih poslov, ki še vedno z naša 45 odstotkov celotne proizvodnje, čim bolj zmanjšati. Večinski lastniki podjetja so s 60-odstotnim deležem zaposleni in bivši zaposleni, 20 odstotkov delnic ima NFD, po deset odstotkov pa kapitalski in odškodninski sklad.	T. T.
september 1999
Obvestila
Energija iz lesa
Strojni krožek Savinjska dolina, Zveza strojnih krožkov Slovenije, Kmetijska svetovalna služba Slovenije in revija Kmetovalec so tudi letos pripravili vseslovensko demonstracijo kmetijske mehanizacije Demo '99-
Minulo soboto so na avtopoligonu ZŠAM Žalec v Ločici ob Savinji prikazali delovanje strojev za pripravo lesnih sekancev za kurjenje, transport sekancev, peči in del gozdarskih strojev. Za prikaz teh naprav so se odločili zato, ker je les obnovljiv vir energije in ga je v Sloveniji dovolj. Z obstoječo tehnologijo je spravilo in kurjenje lesnih sekancev prilagojeno do te mere, da je udobnost kurjenja primerljiva kurjenju z oljem ah plinom. Poleg tega so pravilno kurjena drva oziroma sekanci neškodljivi za okolje, saj sta razgradnja lesa v gozdu in pravilno kurjen les enako neškodljiva za okolje, česar za ostala kuriva ne moremo reči. Takšno kurjenje spodbuja tudi domače gospodarstvo, saj za pripravo sekancev, predvsem pa izdelavo vseh potrebnih naprav, zagotavlja kar precej delovnih mest.
Predstavitev je vzbudila precejšnje
zanimanje, saj si jo je ogledalo kakih dva tisoč obiskovalcev iz vse Slovenije. Med njimi je bil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj, ki je povedal: “To je zelo zanimiv projekt, ki se ujema z našo politiko, ki jo načrtujemo na področju zaraščanja kmetijskih zemljišč za leti 2000 in 2001. V tem tednu smo z javnim pozivom kmetom naročili, naj še v jesenskem času pričnejo čistiti ta zemljišča, kar bomo delno sofinancirali. Pripravljeni smo pomagati tudi pri urejanju pašnikov in nabavi živine. Pri tem se bodo nabrale velike količine grmovja in škoda bi bilo, da bi to pokurili na prostem. S projektom “bio masa” bi lahko te odpadke koristno porabili in preprečevali širjenje zaraščenosti. Vesel sem velikega obiska, seveda pa je okrog izkoriščanja bio mase še veliko odprtih vprašanj.”
T.T.
i B	
	
Na prikazu je sodelovala tudi Cinkarna Celje.
Kaj s polnilnico?
Te dni je prišla v javnost novica, da Coca-cola zapira svojo polnilnico v Žalcu. Namesto nje naj bi bil v Žalcu le distribuci-jsko-skladiščni center. Kakšna usoda čaka zaposlene, je ta čas nemogoče zapisati, čeprav tiskovna predstavnica družbe Coca-Cola Beverages Ljubljana Mirjana Sušeč zagotavlja, da bodo s prerazporeditvami in drugimi ukrepi zagotovili, da ne bo noben delavec ostal na cesti. Ali bo res tako, tačas ne ve nihče od zaposlenih.
Kot so poročali Uidi drugi mediji, ni znano, kako dolgo bo polnilnica še delovala, gotovo pa je, da bo namesto nje ta kompleks prej ah slej postal le distribucijski center Coca-
colinih pijač za vso Slovenijo. Od kod bodo v ta center vozili pijače, do sedaj še ni znano, vsekakor pa je v bližini Slovenije več polnilnic, zlasti v Italiji in Avstriji. Kot je za časopis Finance povedala Mirjana Sušeč, obstaja v zvezi s tem več možnosti, med njimi tudi ta, da bodo nekatere pijače polnih v kateri od polnilnic drugih proizvajalcev pijač v Sloveniji, druge pa uvažah.
Ugibanj je vehko, zaposleni pa so v velikih skrbeh, ah bodo imeli jutri še delo ah ne. Dejstvo je tudi, da je Primož Longyka konec avgusta odstopil z mesta generalnega direktorja Coca-Cola Beverages Slovenija. Razlog za odstop, ki ga je navedel v izjavi za Finance, je ta, da ni mogel več zagotavljati ravnotežja med globalizacijo in slovenskimi interesi.
D. N.
Na osnovi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja podjetništva in obrtništva v občini Žalec
objavlja
Sklad za razvoj obrti in podjetništva Žalec
sklep
o razpisu 14. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje podjetništva in obrtništva na območju Spodnje Savinjske doline
I.
Razpisuje se javni natečaj za dodelitev posojil v skupnem znesku najmanj 24,000.000,00 SIT (štiriindvajset milijonov tolarjev).
II.
Posojila se bodo prednostno dodelila prosilcem za investicije v proizvodne in storitvene dejavnosti, za investicije v odpiranje novih delovnih mest, za investicije v ekološko čiste tehnologije vse pod pogoji dajanja pozitivnih ekonomskih učinkov v skladu s kriteriji pravilnika ter pod pogoji usklajenosti s kriteriji za prestrukturiranje gospodarstva.
III.
Pravico kandidiranja na natečaju imajo pravne in fizične osebe s sedežem oz. stalnim prebivališčem v občinah Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec ( v primeru, da katera od občin ne bo pravočasno združila sredstev za izvedbo razpisa, bodo prosilci z območja te občine izločeni iz obravnave).
IV.
Posojila se bodo dodelila za najdaljšo dobo vračila 5 let, po obrestni meri T + 2%, z možnostjo moratorija na plačilo glavnice 6 mesecev. Minimalni znesek posojila je 1 mio SIT in maksimalni znesek 5 mio SIT.
V.
Kandidati za posojila naj svojo vlogo skupaj z zahtevano dokumentacijo oddajo do vključno 15. oktobra 1999 oziroma do 15. vsak naslednji mesec, v kolikor razpoložljiva sredstva ne bodo razdeljena že pri prvi obravnavi vlog na naslov:
Sklad za razvoj obrti in podjetništva, Savinjske čete 5, Žalec, s pripisom: “14. natečaj-NE ODPIRAJ”.
Vlogi morajo priložiti:
-	kratek poslovno-investicijski načrt v skladu z navodili za izdelavo investicijskega programa
-	potrdilo o vpisu v register obratovalnic oz. v drug ustrezen register oz. sklep o vpisu družbe v sodni register ah potrjeno vlogo o pričetem postopku za ustanovitev
-	potrdilo o poravnanih davkih in prispevkih za samostojne podjetnike oz. BON 3 za družbe BS in BU po zadnjem ZR
-	izjavo o predvidenem načinu zavarovanja posojila
-	druga dokazila glede na namen posojila (predračun, gradbeno dovoljenje,...)
VI.
Prijavljeni kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v 30 dneh od roka za vložitev vlog. Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog upravni odbor ne bo obravnaval.
VII.
Posojila se bodo dodeljevala preko banke, s katero bo Sklad sklenil pogodbo.
VIII.
Sklep se objavi v Utripu Savinjske doline.
Opomba:
-	Dodatne informacije lahko dobite pri članih UO ah na tel. 717-533 (Danica Jezovšek-Korent)
-	T = temeljna obrestna mera
-	BS = Bilanca stanja
-	BU = Bilanca uspeha
-	ZR = Zaključni račun
©
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana, Slovenija
URAD ZA PROSTOR
Služba za posege v prostor republiškega pomena
telefon: 061 17 87 126, telefaks: 061 17 87 125
Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 47, Ljubljana, na podlagi 4. odstavka 60. člena zakona o varstvu okolja (Ur.list RS, št. 32/93 in 1/96) v postopku izdaje delnega enotnega dovoljenja za gradnjo daljnovoda 110 kV Podlog-Mozirje, odsek Podlog-Letuš investitorja ELES d.0.0., Hajdrihova 2, Ljubljana
OBJAVIJA
1.	da je dne 23. 6.1999 z odločbo št. 350-03-o2/99-TŠ, VM izdalo delno enotno dovoljenje za gradnjo daljnovoda 110 kV Podlog-Mozirje,
odsek Podlog-Letuš;
2.	da je bilo v postopku izdaje enotnega dovoljenja dne 16.6.1999 izdano okoljevarstveno soglasje št. 354-05-33/99;
3.	da so bile dane pripombe med javno predstavitvijo, na javni obravnavi z zaslišanjem investitorja in pisno na ministrstvo za okolje in prostor, ki
jih je upravni organ v postopku obravnaval in se do njih opredelil:
-	glede navedbe ing. Franca Mlakarja, Petrovče 16, Petrovče, da “v študiji IBE d.d. o vplivih objekta na okolje ni nobene ocene, kohko poseg v prostor naredi škode glede golosekov gozdov in spremembe dela in kulture zemljišča od Podvinskega jezu do kraja Polzela” upravni organ ugotavlja, da je opis in ocena pričakovanih vplivov na gozd obdelana v IV. poglavju poročila o vplivih na okolje, točka 2. 1. 3. Gozdarstvo.
-	Glede pripomb Anke in Janeza Jagriča, ki se nanašajo na javno razgrnitev in javno obravnavo (objava v lokalnem časopisu ni dovolj; razgrnitev je časovno nekorektna, ker je investitor od večine strank že pridobil podpise; na javni predstavitvi ni bilo na razpolago elaborata o ekonomski upravičenosti gradnje 110 kV Podlog-Letuš) upravni organ ugotavlja:
*	da je bila javna obravnava opravljena v skladu z zakonom o varstvu okolja (Ur. hst RS, št. 32/93 in 1/96), da je bila na ta način z nameravanim posegom seznanjena zainteresirana javnost in skladno z odločbami zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. hst SFRJ, št. 47/86) so bile seznanjene tudi stranke v postopku izdaje predmetnega enotnega dovoljenja;
*	elaborat o ekonomski upravičenosti gradnje 110 kV daljnovoda Podlog-Letuš ni predmet presoje v konkretnem upravnem postopku niti po določbah zakona o urejanju nasehj in drugih posegov v prostor (Ur. hst SRS, št. 18/84,37/85,29/86 ter Ur. hst RS št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) niti po določbah zakona o graditvi objektov (Ur. hst SRS, št. 34/84 in 29/86, Ur. hst RS, št. 40/94,69/94 in 59/96), niti po zakonu o varstvu okolja; slednji tudi določa, kaj je predmet javne predstavitve, in sicer osnutek odločbe in poročilo o vplivih na okolje.
- Stranki Anka in Janez Jagrič sta podala tudi pripombo, da je obravnavani poseg za okolje nesprejemljiv. Glede te navedbe upravni organ ugotavlja, da je pristojni organ, ki o tem odloča, ministrstvo za okolje in prostor, Uprava za varstvo narave, ki je tudi izdal okoljevarstveno soglasje za nameravani poseg.
Sanja Traunšek, univ. dipl. ing. arh.
SVETOVALKA VLADE
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.0.0.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 063/ 715-225
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko:
0609/612-731
Uradne ure za stranke na DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8.do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
NA ČISTILNI NAPRAVI KASAZE je na voljo BIOLOŠKO GNOJILO, ki ga je možno prevažati s traktorsko prikolico.
V manjših količinah je na voljo v vrečah.
Gnojilo je primemo za gnojenje koruze, pšenice, okrasnega drevja, grmičevja, rož in drugih poljščin.
Za vse informacije lahko pokličete ČISTILNO NAPRAVO KASAZE, tel.: 703-17-50, od 7. do 15. ure.
»SIPRO«
STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 063/ 717-121, faks: 063/ 717-282
NAJEMNINE ZA STANOVANJA se v mesecu septembru povečajo za 0,31%. Povprečna najemnina za stanovanja v občini Žalec znašav mesecu septembru 1999 11.120,24 SIT in 228,44 SIT/m2.
Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95.
NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se v mesecu septembru 1999 povečajo za 0,31%. Tako znaša povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora 817,98 SIT.
Po sklepu kurilnega odbora se povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe oblikuje v skladu z rastjo cen kurilnega olja.
Povprečna akontacija za toplotno oskrbo za mesec september znaša 124,00 SIT za m2 ogrevalne površine in se je zaradi podražitve kurilnega olja povečala za 7,56 SIT za m2 ogrevalne površine, kar predstavlja 6,5% povečanje glede na mesec avgust.
Glede na porabo toplotne energije, ki smo jo spremljali v pretekli kurilni sezoni, so vsi stanovanjski objekti razvrščeni v akontacijske razrede.
Ob koncu kurilne sezone 1999/2000 bo v mesecu juniju 2000 opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni I999/2OOO. Obvestila o dejanski porabi bodo objavljena na oglasnih deskah po stanovanjskih objektih.
Stroške lahko plačate na naši blagajni, in to vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure.
Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno.
Politične stranke
september 1999
DeSUS se predstavlja pod geslom
NIČ O NAS BREZ NAS
Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) je neodvisna in nazorsko neobremenjena stranka. Član stranke je lahko vsak, ki sprejema njen program in plačuje članarino.
Res pa je, da so naši člani pretežno upokojenci. Stranko smo ustanovili, ker smo bili nezadovoljni z odnosom drugih političnih strank do gospodarsko-socialnega razvoja države, zlasti še reševanja položaja sedanjih in bodočih upokojencev.
Naša država premalo upošteva iniciativo civilne družbe (npr. Zveza društev upokojencev Slovenije), zato smo si upokojenci zastavili cilj, da moramo priti v tiste organe, kjer se odloča in se sprejemajo pomembne odločitve o nas, upokojencih. To pa so državni zbor in na lokalni ravni občinski sveti. Tako ima danes DeSUS na državni ravni 5 poslancev. Eden od teh je tudi Žalčan Tone Delak.
Enako pomembna in potrebna kot na državni ravni je naša udeležba na
lokalni ravni, t.j. v občinskih svetih. Tudi m smo bili uspežni. V novoustanovljenih občinah Žalec, Prebold, Polzela in Braslovče imamo v občinskih svetih člane naše stranke. Še posebej pa smo ponosni, da sta podžupana v Žalcu in Preboldu člana upokojenske stranke.
Pred razdelitvijo enotne občine Žalec smo bili organizirani kot območni odbor, po večjih krajevnih skupnostih pa so bili krajevni odbori DeSUS. Zaradi novih občin smo se morah reorganizirati tudi mi. Začeli smo ustanavljati občinske odbore DeSUS, seveda najprej tam, kjer imamo tudi naše svetnike.
Vesel sem, da so župani, ne glede na strankarsko opredelitev, z delom naših svetnikov zadovoljni. Geslo našega dela je, da smo stranka
DeSUS
stvarnosti, strpnosti in modrosti.
Ker smo ocenili, da ima Spodnja Savinjska dolina precej skupnih zadev in da bo treba nekatere probleme reševati koordinirano, smo obdržali tudi območni odbor, ki ga že tretje leto vodi Franc Lenko. Območni odbor je torej koordinacijsko telo. Sestavljajo ga predsedniki občinskih odborov DeSUS oziroma
predsedniki iniciativnih občinskih odborov.
Na koncu naj mi bo dovoljeno, da se kot predsednik območne DeSUS in tudi osebno kot SAVINJČAN zahvalim vsem pobudnikom in ustvarjalcem, ki so kakor koli pripomogli, da je v tako kratkem času začel izhajati nov časopis. Ta časopis nas poleg informiranja tudi povezuje, kar pa mora biti naš interes.
Franc Lenko predsednik Območnega odbora DeSUS
Prva preizkušnja - volitve 99
Prvič, odkar imamo nove občine na območju bivše občine Žalec, bodo potekale volitve v teh novo nastalih občinah. To bo prvi preizkusni kamen tudi za našo stranko in obenem vodilo, kako usmerjati naše delo v prihodnje, kajti volitve so najboljša kritika in pohvala za minulo delo.
Naša stranka se je odločila, da na teh volitvah v svete KS ne bo sodelovala s svojo samostojno Usto, ampak se bo pridružila v skupno Usto neodvisnih predlagateljev za dobro kraja oziroma KS. V nekaterih odborih SLS v posameznih KS so se odločili za skupen nastop s katero izmed strank na skupni Usti, vendar nikjer samostojno s svojo Usto.
K tej odločitvi nas je napeljalo mnenje, da v kraju, kjer živimo, ni prednost poUUčna pripadnost samo eni stranki, ampak sožitje razUčno mislečih ljudi. Tako se vsaj teoretično lahko prepreči enoumje, kateremu smo bili v polpretekli zgodovini žal nemalokrat priče.
Kako bo v prihodnje, je vprašanje. VoUtve vsekakor bodo. AU bomo še samostojna stranka ali bomo združeni s katero od pomladnih strank, do sedaj še ni stoodstotno jasno. Vsekakor bo prišlo do spre-
memb, vendar upamo, da to ne bo vpUvalo na naše voUvce, ki so do sedaj podpiraU našo stranko. Naši programi bodo ne glede na vrhunsko državno poUtiko stranke ostaU prilagojeni potrebam ljudi v bazi, to je v zaselkih, vaseh in mestih. Naša poti-tika mora in bo morala biti tudi v prihodnje prilagojena tako za delo v KS kot tudi v občini. Le tu je naše mesto, kjer si bomo lahko neposredno polepšaU življenje za danes in jutri. Tudi državnozborske voUtve so pomembne, vendar za življenje občanov manj, zato vas vabimo, da se teh krajevnih voUtev udeležite polnoštevilno ter tako pokažete voljo, da Vam ni vseeno, kateri ljudje bodo v prihodnje Vam usmerjati vsakodnevno podobo vašega kraja in življenja v njem.
V mesecu septembru smo biti priča razUčnim dogodkom, ki bodo prišti v zgodovino naše stranke. To je bil TABOR SLS v Vižmarjih pri Ljubljani in na njem prvi resni preizkus zbtiževanja nekaterih pomladnih strank v skupno novo stranko.
TABOR je pokazal, kako pomembno je biti ljudski in da ta ideja skozi stoletje ni izumrla. Številna udeležba na tem TABORU je pokazala, da je nujna podpora vodstvu stranke SLS pri iskanju modela - stranka v novem
SLS
Slovenska ljudska stranka tisočletju, kajti Slovenija je premajhna za tako malo votivcev in totiko idej, kot jih imamo na Slovenskem. Nova, močna združena stranka bi bila lahko opora novemu kvatitet-nejšemu življenju, ki ga bo prineslo novo tisočletje. Za zdrahe in prepirljivce ne bo več časa, kajti čas bo v prihodnjem tisočletju dobil novo dimenzijo in bo vedno bolj del našega ustvarjanja, bodisi privatnega kot družbenega življenja. Toka življenja ČASA se ne bo dalo ustaviti, ampak ga bo treba tvorno in za življenje sprejeti kot vsakdanjo nujo. S tega zornega kota naša občinska SLS podpira vsako napredno misel in poizkuse, da čim prej pridemo do nove kakovostne stranke novega tisočletja. Kako se bo imenovala, sploh ni pomembno, pomembno je le, da osnova in jedro ostaneta enaka: Poštenost in zaupanje, ter kvatitetnejše življenje za jutri.
Z željo, da bo to res, Vas, spoštovani člani, prijatelji in simpatizerji pozivamo in prosimo, da se teh voUtev udeležite, saj bo to tudi za SLS potrditev, da smo na pravi poti in da mislimo tako kot Vi.
ZLSD - pomemben dejavnik povezav
Tako kot v drugih strankah, smo tudi pri ZLSD veseli, da se je našel skupen jezik za ustanovitev novega časopisa. Zavedamo se, da je dobra informiranost predpogoj za odločanje oziroma soodločanje o delu in življenju neke skupnosti. To je ne nazadnje eden od temeljev demokracije, ki jo daje tudi večstrankarski sistem. Pri ZLSD smo in želimo biti tudi v prihodnje med zagovorniki svo-
bode tiska, medijev in vsega tistega kar daje pravo težo demokraciji. Tudi iz tega razloga pozdravljamo odločitev župana Lojzeta Posedela, ki je uvidel, da Savinjska dolina potrebuje svoj časopis. Preko njega pa je tudi nam omogočeno informirati naše članstvo, naše simpatizerje in tudi druge prebivalce naše doline.
V prvi številki novega časopisa smo spregovoriti o takoimenovani Tretji poti oziroma o zavezništvu za novo Slovenijo. K temu bi veljalo še dodati, da Slovenija ne potrebuje pretresov, ampak politično stabilnost. Za to pa so potrebne spremembe, predvsem v političnem obnašanju. Zdaj se zdi, da je "mir v hiši” zato, ker se pometa pod preprogo. To ni lepo, ne zdravo, vendar zaradi
tega ni potrebno razstreliti hiše. Namesto tega mora nekdo prevzeti jasno politično odgovornost za njeno ureditev.
Ljudem mora biti na volitvah 2000 popolnoma jasno, komu in zakaj želijo zaupati vodenje države. Enako velja to tudi za vodenje občin ati krajevnih skupnosti. Iz vsega tega sledi, da je odgovorno oblikovati politično izbiro v čim bolj prepoznavnem programskem in kadrovskem smislu ne glede na volilni sistem. Prav iz tega razloga se mi v ZLSD zavzemamo za oblikovanje zavezništva, ki bo sposobno popeljati Slovenijo v novo tisočletje, kot samozavestno partnerko modeme Evrope.
Pri naši območni organizaciji sedaj že usmerjamo svoje delo po teh programskih izhodiščih, hkrati pa smo dejavni s svojo poslansko
Odprti v prihodnost
Zadnjo nedeljo v avgustu smo se krščanski demokrati zbrali na desetem taboru v Prevaljah pod geslom Odprti v prihodnost. Kot se za jubilej spodobi, se nas je zbralo rekordnih 17.000 udeležencev, od tega devet avtobusov iz Savinjske doline. Razpoloženje je bilo praznično, srečevali smo se stari prijatelji, malo pokramljali, prisluhnili pestremu programu in čakali govor predsednika. Ko je prisrčno pozdravil vse goste in udeležence, je spregovoril o marsičem, vendar je poudaril predvsem gospodarstvo in probleme, ki se v zvezi z njim odpirajo, in seveda na način, kot se to od krščanskega demokrata pričakuje. Znana je resnica, da so države zahodne Evrope, kjer so vladali krščanski demokrati, doživele imeniten gospodarski razvoj v zadnjih petdesetih letih.
Predsednik je poudaril: “Kvalitetno življenje v Evropski zvezi bomo Slovenci dosegli, če bo Slovenija postala podjetjem prijazna država. To naj bo ena ključnih točk gospodarskega programa naslednje vlade, v kateri želimo krščanski demokrati sodelovati. Državna administracija mora biti podjetjem prijazna, zmanjšati je potrebno število uradnih postopkov in
odstraniti vse nepotrebne administrativne ovire. Država mora bolj intenzivno spodbujati prenos in uporabo sodobnih tehnologij v podjetjih. Podjetjem mora pomagati pri dodatnem izobraževanju delavcev, na finančnem področju pa stati ob strani s skladi tveganega kapitala, garancijskimi skladi in spodbudami za zaposlovanje novih delavcev. Zdajšnja vlada si z nenačelno politiko kupuje socialni mir, namesto da bi podprla sektor malih in srednjih podjetij, ki so najbolj sposobna odpirati nova delavna mesta in tako reševati probleme visoke brezposelnosti. Na to nas zelo močno opozarja EU, ki ve, da je to nadaljevanje jugoslovanske prakse porazdeljevanja sredstev. V Sloveniji še nismo dosegli stanja, v katerem bi imela gospodarska uspešnost večjo veljavo kot politična pripadnost! V veliki meri še vedno velja, da je bolj donosno biti na pravi strani, kot pa biti uspešen gospodar. Ko to ne bo veljalo več, bo razmerje med gospodarstvom in politiko zdravo in v skladu z evropskimi normami.” Predsednik je še opozoril na katastrofalno zadolževanje države v času Drnovškove vlade in na vedno bolj negativno trgovinsko bilanco. V zunanji politiki pa nas vedno bolj potiskajo v tako imenovano JV Evropo, kar je samo lepši izraz za Balkan.
SKD
“Računah smo na prvo mesto med državami kandidatkami za polnovredno članstvo v Evropski zvezi, pristati pa smo na zadnjem mestu držav prvega kroga. Če bomo dopustiti domačo ati tujo manipulacijo, potem bomo pristati v povezavah, ki niso v našem političnem interesu. Slovenska krščanska demokracija hoče še naprej uveljavljati srednjeevropski in sredozemski značaj Slovenije, z jasnim ciljem - dobro pripraviti vključitev v EU in NATO.
Slovenije ne smejo zavesti pohvale, da smo boljši od slabih. Naš cilj mora biti postati boljši od tistih, ki so sedaj boljši od nas.
Za svoje neuspehe vlada pogosto krivi opozicijo v stilu nekdanjega iskanja notranjih sovražnikov. Opozicija je v normalni demokratični družbi konstitutivni del demokratične ureditve. Ne poznam demokratične države v Evropi, v kateri bi vlada, ki vlada z lagodno večino, za svoje neuspehe krivila opozicijo.”
Glede združevanja s SLS je g. predsednik ob navdušenem aplavzu zaključil:	“Slovenski krščanski
demokrati hočemo seštevati slovenske sile, ker skupaj lahko dosežemo več!”
naše pero
Soci AT.DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENITE - OBČINSKI ODBOR ŽALEC
Spoštovane bralke in bralci!
Mesec je naokoli in pred vrati je že prva seja občinskega sveta po počitnicah. Eden izmed pomembnejših odlokov, ki jih bo svet obravnaval bo predlog odloka o javni snagi in videzu naselij v občini Žalec.
Svetniki SDS so že dati pripombe na ta odlok oziroma dopolnitve na ta predlog, največ predlogov pa je bilo v zvezi z delom odloka, ki je dejansko vezan predvsem na samo mesto Žalec. Zaradi neusklajenosti pravilnikov in odlokov in tudi same zakonodaje v zvezi z problematiko, ki je predvsem v mestu Žalec zelo huda (problematika komunalnih odpadkov, zapuščenih vozil, ponekod tudi neurejenih zelenic) so svetniki SDS podati pripombe v tem novem odloku, da bo tudi izvajanje odloka boljše in hitrejše.
Pred nami so lokalne volitve v
svete krajevnih skupnosti. Socialdemokratska stranka, občinski odbor Žalec je vsem poverjenikom za izvedbo lokalnih volitev po krajevnih skupnostih priporočila, da predlagajo v svet krajevnih skupnosti predvsem kandidate, ki imajo ugled v samem kraju in bodo s svojim znanjem in predlogi pripomogli k razvoju kraja. Volitve v svete krajevnih skupnosti so po večinskem volilnem sistemu. Socialdemokratska stranka, občinski odbor Žalec poziva svoje člane, somišljenike in volivce, da se udeležijo volitev v krajevne skupnosti in podprejo svoje člane, ki kandidirajo za člane sveta krajevne skupnosti.
Za nami je tudi obisk papeža Janeza Pavla H, ki je proglasil škofa Antona Martina Slomška za blaženega. Slovenci imamo tako svojega prvega svetnika, človeka, ki je s
SDS
svojo vizijo ohranil slovensko ozemlje in slovenski jezik, predvsem na takrat močno vplivnem nemško govorečem območju. Škof Slomšek je bil človek, ki se ni bal sprememb in je vedel, da le-te narodu prinesejo napredek. Vzemimo si ga za zgled in vedimo, da za spremembe ni nikoli prepozno. Še je čas za njih!
Spoštovane bralke in bralci, hvala vam, za čas, ki ste si ga vzeti, da ste prebrati te vrstice. Želimo vam, da si prihodnji mesec zopet vzamete čas za našo rubriko.
skupino tudi v občinskem svetu. Poleg tega se pripravljamo na volitve v KS v občini Žalec, kjer bomo sodelovati s svojimi kandidati ati pa podpirati skupne tiste za napredek kraja. Ob tem smo tudi veseli, da se naše vrste krepijo in da je vse več tistih, ki z odobravanjem sprejemajo našo politično usmeritev in naše delo. V kratkem naj bi naše vrste okrepilo članstvo iz na novo ustanovljene občinske organizacije ZLSD Vransko. Na okrepitev članstva pa računamo tudi v drugih občinskih organizacijah. Znotraj občinske organizacije pa bomo v prihodnje posebno pozornost posvetiti krajevnim organizacijam ZLSD. Skratka, obeta se pestra jesen in veseli bomo, če boste pri tem sodelovati tudi vsi tisti, ki vam je evropska socialdemokracija pri srcu.
Glede na pomen vključevanja Slovenije v evropske integracije in
proces pridružitve Europski uniji, je aktivno sodelovanje ZLSD pri delu Stranke Evropskih socialdemokratov (SES), ki združuje vse politične sile današnje Evrope, izjemnega pomena tako za stranko kot tudi položaj Slovenije v Evropi. S sodelovanjem pri delu različnih delovnih skupin, konferenc in organov stranke imamo možnost aktivnega sooblikovanja
stališč do najbolj žgočih problemov današnje Evrope - od ekonomskega razvoja in reševanja brezposelnosti, preko delovanja institucij EU do procesa razširitve EU. Vse to in mnoge druge oblike mednarodnega sodelovanja naše stranke, kot je sodelovanje v Komisiji za razširitev Evropske unije in komisiji za pripravo Konference o Balkanu.
OPT I K
Q/tmonu
èempeter v 5. d. 13a tel. 063/701-547 ~elje, Ul. mesta Grevvenbroicha 9 Gnmtma Qsxodrin iJi.	tel. 063/415-0ÖÖ
OKULISTIČNI PREGLEDI v četrtek, 21. 10. 1999
OBIŠČITE NAS IN VIDELI BOSTE BOLJE!
september 1999
Po DOLINI
NA LISTAH ZA RAZVOJ KRAJEV SO KRAJANI, KI JIM NI VSEENO, KAKO SE BO VAŠ KRAJ RAZVIJAL V PRIHODNJEM TISOČLETJU.
KS GALICIJA:
TOMAŽ COKAN, EMIL FLORJANC, JOŽE KRULEČ, ALOJZ PODPEČAN, VLADISLAV MAJER, MILENA OBREZA, MARTIN PERNOVŠEK, IZIDOR VINDER, IVAN POTOČNIK, JANEZ DOLER KS GOTOVLIE:
ŠTEFAN MISER, RAJKO ROŽIČ, IVAN JOŠT, BRANKO FLORJANČIČ, FRANC GOJZDNIK, MILAN GRAČNER , LEOPOLD ŠKAFAR KS GRIŽE:
KARL GRIČNIK, KARL KOTAR, STANISLAV LESKOŠEK, FRANC HRIBERŠEK, IVAN KRAŠOVC, VID FENDRE, SILVA GORIŠEK, FRANC MARJAN BURJAN, BORIS KRAJNC KS LEVEC:
MARJAN KOTNIK, KARL KOSABER, ANTON JAVORNIK, MARJAN ZADEL, MARJAN KNEZ, DORA BELTRAM, ŠTEFAN ZIDANŠEK KS LIBOTE:
UROŠ FELDIN, JOLANDA ŽELEZNIK, RAJMUND KOLŠEK, TOMISLAV RUS, MIRAN HORVAT, FRANC BREČ, ŠTEFAN TOPLAK KS PETROVČE:
ANTON VERDNIK, MIRAN KAČ, FRANC GABERŠEK, LUDVIK SEMPRIMOŽNIK, JANKO PRISTOVŠEK, ANTON AŠKERC, ANTON ZDOLŠEK, MATJAŽ GORŠEK, IZTOK KUČER KS PONIKVA:
DANIJEL JELEN, ANTON RAMŠAK, IVAN JELEN, JOŽE OCVIRK, MARIJA VASLE, SLAVKO DROFENIK, ADOLF AJTNIK, ALBINA OSOLNIK KS ŠEMPETER:
MIRAN OROŽIM, IRENA GOVC ČETINA, TATJANA KRNJAK, IVAN GODLER, PETER ŠKRABAR, IVAN ČETINA, MIRAN KOLENC, ZVONE ANTON ŠTORMAN, IGNAC DVORNIK, JOŽEF RANDL, MARTIN VRBNAK, MATIJA PRUNGL
KS VRBIE:
JOŽEF MEH, MATJAŽ ZAKONJŠEK, ANDREJ ŠEPEC, JANEZ MIKLAVŽLN, ANTON HOLOBAR, ROMAN VODOVNIK, JOŽE HLADE
MS ŽALEC:
DARJA PUR, MARIJA MINKA VIRT, ANDREJ ŠPORIN, VILJEM KOTNIK, LORA PIRMANŠEK VIRANT, BREDA ŠIP, MARJAN ČEHOVIN, JANEZ MEGLIČ, IVAN FRANC KORENT, VASJA KNAPIČ, BOJAN ZAPUŠEK, FERDINAND ŠORLI
Volitve bodo 17. 10. 1999
Totems v Žalcu
Ena od prireditev taborskih kulturnih dnevov je bila tudi predstava modernega plesa Totems, v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec.
Avtor Jure Lukaščik, koreograf in plesalec, je študiral klasični balet, modemi ples in koreografijo v tujini, prav tako Uidi gostja večera, Estela Žutič. Predstava je strukturno, tehnično in tematsko dovršena. Jure in Estela sta pokazala visoko stopnjo gibalnih in tehničnih sposobnosti, Totemi - štirje mladi celjski jplesalci,
pa so plesali breakdance, kar je bilo svojevrstno presenečenje.
Zelo razgibana, tematsko globoka in mladostniško drugačna predstava modernega plesa je nastala v produkciji Mladinskega centra Celje in koprodukciji Zavoda za kulturo Žalec.
Kuverta in priložnostni žig
Filatelistično društvo Žalec je v počastitev 100-letnice odprtja Hausenbichlerjeve koče na Mrzlici izdalo poseben društveni ovitek -kuverto, na katerem je poštna znamka z motivom gore Snežnik.
Ta znamka je bila v konkurenci vseh evropskih znamk izbrana za drago najlepšo znamko v letu 1998. Prek te znamke je odtisnjen priložnostni žig z napisom 100-let Hausenbichlerjeve koče na Mrzlici in stilizirano takratno kočo ter letnico 28.9-1999- V kuverto pa je vstavljen
list z življenjepisom Janeza Hausenbichlerja. Poleg tega so v Filatelistilčnem društvu, v dogovoru s pošto, poskrbeli, da so včeraj, 28.septembra, žigosali vse pošiljke s tem žigom in tako še poudarili to obletnico.. Vsi, ki želite imeti spominske ovitke s to znamko in spominskim žigom, jih lahko dobite po ceni 200 tolarjev. Naročite jih lahko na naslov Filatelistično društvo Žalec, Hmeljarska 3, p.p. 58. Za informacije in naročila lahko pokličete tudi po telefonu: 708-884.
Zadnji septembrski vikend je bil v Dubrovniku popolnoma v znamenju Edija Masneca ter turistične agencije Dober dan. Začelo se je že v petek, ko je bila v elitni galeriji Luža odprta razstava fotografij Edija Masneca. Navzočih je bilo precej domačih gostov ter Masnečevih povabljencev iz Slovenije, na čelu z županom občine Žalec Lojzetom Posedelom in predstavnikom KS Šempeter Jožetom Randlom.
Razstava fotografij je izbor iz bogatega arhiva, ki šteje več miljonov posnetkov, ko je bil Edi Masnec še fotoreporter, najprej pri Dnevniku, nato pa še pri Novem Tedniku. Čmo-bela tehnika fotografij nam v razstavi, ki jo je avtor imenoval “Življenje -Life”, ponazarja vsaka zase zapis nekega trenutka. Pri srcu so mu predvsem “majhni" ljudje, ki so tako ah drugače odsev življena v Sloveniji. Vsaka zase zaokrožuje kronologijo nekega obdobja ah kot je dejal v spremni besedi publicist Drago Medved: “Masnečeve fotografije nam odkrivajo živo govorico človeškega telesa in njegove duhovne vsebine, lepoto sožitja človeka z zemljo, živalmi in drugo naravo, ki jo tudi sicer z mnogimi drugimi motivi odstira kot večno neznanko. Njegove fotografije so kot novele, pisane s kratkimi, a poetičnimi stavki, ki jim je skupno sporočilo: življenje gre naprej, fotografije ostanejo”. Galerija Luža je bila premajhna za vse, ki so prišli
na otvoritev razstave, na kateri se je zvrstilo kar nekaj govornikov. Od gostiteljev sta najprej spregovorila Vladimir Baki, direktor turistične zveze Dubrovačko-neretvanske županije ter Lukša Glavinja, generalni direktor hotelskega turističnega podjetja Cavtat. Oba govornika sta predstavila dosedanje zgledno sodelovanje z Edijem Masnecem ter njegovo turistično agencijo Dober dan iz Šempetra. Otvoritev razstave sta izkoristila Uidi za podehtev priznanja turistični agenciji Dober dan kot najboljši tuji turistični agenciji na tem območju, saj ji je uspelo v letošnjem letu pripeljati v Dubrovnik, Cavtat, na Korčulo in Elafitske otoke kar 15.000 gostov. V
nadaljevanju sta zbranim spregovorila tudi Jožef Randl, predstavnik KS Šempeter ter Lojze Posedel, župan občine Žalec. Oba sta s ponosom spregovorila o zaslugah mlade turistične agencije, o pomembnosti njenega uspeha na Hrvaškem, ki vpliva na razvoj turizma tako v Šempetru kot v celotni občini Žalec, o povezovanju s turistično meko Dubrovnikom itd. Župan občine Žalec Lojze Posedel pa je povabil umetnika in podjetnika Edija Masneca, da to razstavo proti koncu leta postavi tudi v Žalcu in na njeno otvoritev povabil oba gostitelja iz Dubrovnika in Cavtata. Uvod v vsebinski del razstve pa je naredil znani pubhcist Drago Medved iz Celja. Na
koncu so bili gostje povabljeni v mestno kavarno, kjer je bil izredno uspešen koncert Alenke Lesjak z gostom Božom A. Koleričem. V drugem delu koncerta se je ansamblu pridružila še izvrstna moderatorka in turistična delavka Tanja Cizej in z njimi odpela tri skladbe, ki jih je z Alenko posnela tudi na njeni novi plošči. Naslednji dan je bil tradicionalni Doberdanov “konec poletja” na otoku Koločepu, na katerem je bilo kar 300 ljudi. Prireditev se je končala z gala večerjo za TA Dober dan in njene goste v hotelu Albatros, kjer so se ji vodilni delavci hotelskega turističnega podjetja Cavtat zahvalili za izjemen uspeh v letošnji sezoni.	Vasja Knapič
Z odprtja razstave v Dubrovniku, na kateri so bili poleg avtorja (tretji z leve) tudi župan Občine Žalec, predstavnik KS Šempeter in drugi Savinjčani.
Dubrovnik v znamenju Edija Masneca in TA Dober dan
Po DOLINI
september 1999
Dimitrij Pur
Nadvse zadovoljnega obraza je bil videti tudi Dušan Banko, sicer predlanski rekorder hoje na Hom in človek, ki zelo rad obiskuje Mrzlico. Povedal nam je, da je bil od Žalca do Mrzlice v zelo prijetni družbi in da je tako tudi sedaj. Na sebi je vso pot imel zimsko vetrovko in tako shujšal za kakšne tri kilograme. Te je verjetno potem dobil nazaj, saj poleg golaža, ki so ga brezplačno dobili vsi udeleženci srečanja, ni manjkalo drugih dobrot in pijače.
Vse to, še posebno golaž, je pohvalil tudi Vojko Zupanc, Glede poti pa je dejal, da je prijetna, tako kot vsakič , ko je s svojo LDS-ovsko klapo na Mrzlici. To se zgodi približno 10-krat na leto. Rekel je tudi, da so ga danes vremenoslovci potegnili za nos, saj so nad 1000 m napovedovali sonce. Je pa bil prepričan, da še bo, in pol ure za
Mrzlica - savinjski in zasavski Triglav
Ob 100-letnici veselo in množično
Med udeleženci tudi veliko Savinjčanov
Mrzlica je bila v nedeljo, 19. septembra, gotovo ena od najbolj obiskanih planinskih točk v slovenskih gorah. Razlog za to je bilo praznovanje 100. obletnice postavitve prve koče na Mrzlici, ki so jo poimenovali po velikem rodoljubu, žalskemu županu in očetu hmeljarstva v Savinjski dolini Janezu Hausenbichlerju. Drugi razlog za tako množičen obisk pa je bilo tudi vsakoletno tradicionalno srečanje Savinjčanov in Zasavcev, ki je bilo pred slovensko pomladjo pod okriljem Socialistične zveze delovnega ljudstva, sedaj pa to tradicijo nadaljuje LDS. Organizacija je enkrat v rokah Zasavcev, drugič Savinjčanov. Letos so se zelo dobro izkazali sosedje, prihodnje leto pa so spet na vrsti Žalčani.
Že v zgodnjih jutranjih urah so se od vsepovsod vile kolone planincev proti 1122 m visoki Mrzlici. Tudi izpred žalskega hotela je ob 7. uri krenila kolona najbolj zagretih planincev in se podala po poti, ki so jo pred 100 leti prehodih udeleženci slovesnega odprtja Hausen-bichler-jeve koče. Pohodniki, ki so bili predvsem iz žalskega in zabukovškega PD, so s tem slovesnosti vdihnili pečat starih časov.
Vse pohodnike pa je spremljala megla, ki se ni hotela razkaditi niti po prihodu na Mrzlico. Je pa ta zaživela v vsej svoji lepoti na pragu popoldneva, ko jo je obsijalo sonce. In vsi tisti, ki se po končani proslavi niso takoj podah na pot domov, so doživeli še drugo, lepšo podobo tega savinjskega in revirskega Triglava.
Veliko govorov, glasbe in petja
Praznovanje 100-letnice postavitve koče je začela Delavska godba Trbovlje, ki je večkrat zaigrala tudi v nadaljevanju. Enako velja to za
Dragica Tratnik
tem je res posijalo. Med množico smo kmalu po pogovoru z Zupancem uzrh žalskega podžupana Gregorja Vovka. Povedal nam je, da je prišel na Mrzlico peš iz zabukovške smeri s celotno družino in s psom. Dejal je še, da mu je kot naravovarstveniku na Mrzlici zelo všeč. Zadovoljen je bil tudi z udeležbo. Za golaž pa je dejal,
Gregor Vovk Petrovski
je tako končal, druženje in veselo razpoloženje pa se je nadaljevalo z glasbo dua Ping Pong in z vsem, kar sodi zraven.
100-letnica Hausenbichlerjeve koče na Mrzlici
Vojko Zupanc
Moški pevski zbor Zarja, ki je uvodoma zapel himno planincev: Oj, Triglav, moj dom. V tem pa je bilo tudi nekaj nostalgije, saj se Triglav v lepem vremenu lepo vidi tudi z Mrzlice, od tod pa je prav tako lep razgled na Pohorje, Gorjance in predvsem na Kamniško-Savinjske Alpe. V nadaljevanju slovesnosti so si mikrofon podajah razni govorniki. Nekajstoglavi množici planincev in drugim udeležencem proslave je najprej spregovoril predsednik Planinskega društva Trbovlje Vili Treven, za njim je vehko lepih besed izrekel podpredsednik Planinske Zveze Slovenije Adi Vidmajer. Po igranju godbe je voditeljica dala besedo Tinetu Lenarčiču, avtorju in oblikovalcu knjige o Mrzlici, ki vsebuje gradivo o gradnji prve planinske koče, planinski dejavnosti in vsem, kar zaznamuje to goro.
Dušan Banko
Pohodniški vtisi
osvojila evropski maratonski pokal, ki vključuje tri mednarodne maratone na 100, 78 in 50 km. “Današnji pohod je bil zame in za moža, ki je prav tako udeleženec na vseh maratonih, nekakšen trening. Pot iz Žalca do Mrzlice je minila v prijetnem razpoloženju, to pa se sedaj še nadaljuje in se bo nadaljevalo vse do Žalca, saj smo se odločili da prehodimo pot v obe smeri,” je še dejala Dragica in skupaj z ostalimi zapela.
Mrzlica oziroma 100-letnica postavitve koče je sedaj že za nami. Marsikdo pa se bo še dolgo z vesel-
Tudi 100 tet kasneje množično obiskana Mrzlica
jem v srcu spominjal tega dne, ki je zbliževala savinjskega kmeta in znova potrdil tradicionalno delavca z revirskimi knapi. navezanost Savinjčanov in Zasavcev	D. Naraglav
na to goro, ki je že stoletje nazaj
Koča, ki stoji na Mrzlici, simbolu Savinjske dohne in Zasavja, je vedno zbliževala ljudi. Za njeno gradnjo se je zelo zavzemal Fran Kocbek, prvi načelnik savinjske podružnice slovenskega planinskega društva, ki je kariero učitelja začel v Žalcu.
nadučitelj Anton Petriček. Pomagali so Fran Roblek in drugi. Ves čas pa je nad gradnjo koče bdel Fran Kocbek.
Mrzhca je ponosna na svojo zgodovino, na 28. september leta 1899, na praznik sv. Venčeslava.
Koča iz leta 1931, ki je bila leta 1942požgana.
Zelo dobro je poznal okohške Kočo so odprli na dan, ko praznuje-
hribe. V vodniku Po gorah in dolinah v Savinjskih planinah (1. 1903) je zapisal! “Mrzhca je masivna, do vrha obrasla gora s tremi vrhovi, zato jo imenujejo tudi Savinjski Triglav. Razgled z nje je zelo zanimiv...”
V 38. številki Sudst. Post preberemo, da so v Žalcu izbrali odbor za gradnjo koče na Mrzlici, ki naj bi se imenovala po Hausenbichlerju. Tako bi se dolina zahvalila borcu za slovenstvo in očetu hmeljarstva. V tem sestavku je tudi opis, kako so gostje odšh iz Žalca na Mrzlico, do kam so se peljali in od kod so se peš povzpeli na vrh.
O gradnji koče so se začeh pogovarjati že leta 1893, v rojstnem letu Savinjskega planinskega društva in
jo češki planinci in sokoh. To je bila
Koča na Mrzlici leta 1979
Savinjske podružnice SPD. Za kočo sta se najbolj zavzemala Ivan Kač -Savinjski, tajnik občine Žalec in
prejšnji številki). Vsi govorniki so poudarjali narodno zavest. Nastopila sta moška zbora iz Žalca in Gotovelj. Prva pesem, ki so jo zapeh, je bila Lepa naša domovina. Igrala je trboveljska godba.
V Domovini (št. 41,	13. 10.
1899) preberemo: “Šteli smo 260 vdeležencev - bilo jih je gotovo 300 ... Iz Graza je prišel g. profesor Frischauf, iz Gornjega Grada je prihitel g. Kocbek, prišli so iz Žalca, Gotovelj, Št. Petra, Št. Pavla, Trbovelj, Hrastnika, Dola, Rečice, Griž, Celja, Ptuja itd. Vrh griški župan in gostilničar g. Naprudnik poskrbel nas je s kapljico rajnega vina. Koča in križ sta bila okičana. Pred križem je stal velikanski mlaj s slovensko zastavo ...”
G. Petriček se je v svojem govora zahvalil vsem, ki so pomagali pri gradnji koče. Zahvalil se je Ivanu Kaču, občinskemu tajniki
Koča leta 1947
manifestacija skupnega boja Čehov in Slovencev za osvoboditev izpod Avstro-Ogrske.
Predaleč bi nas zapeljalo, če bi ponavljah vse besede, izrečene ob odprtju (fotografijo smo objavili v
daroval križ pred kočo, Savinjski posojilnici za pomoč. Zahvalil se je Andreju Kačniku, ki je kočo zgradil...
Kočo je sprva oskrboval žalski odsek savinjske podružnice slovenskega planinskega društva. 28. novembra leta 1928 prevzame kočo trboveljska podružnica SPD in
20.	septembra leta 1931 so odprh novo kočo.
6. juhja leta 1942 so dom na Mrzlici zažgali borci Vehčkove čete.
21.	juhja leta 1946 je bila kot ena prvih planinskih postojank v Sloveniji in prva v Zasavju zgrajena nova koča na Mrzlici. 11. septembra leta 1949 je bila dograjena depandansa in 8. septembra leta 1963 je bilo odprtje zidane koče.
F-J-
Temu je sledila slovesna podehtev plaket vsem tistim, ki so 10-krat ah večkrat prehodih Zasavsko planinsko pot. Dva trboveljska planinca sta jo prehodila kar 40-krat. S podelitvijo se je končal tudi planinski del srečanja na Mrzlici. Po desetminut-
Vili Traven
nem igranju pihalne godbe se je začel drugi del prireditve, ki že vrsto let povezuje Savinjčane in Zasavce. V imenu slednjih je množico, ki se je že bližala številki 1000, nagovoril župan občine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajner. Žalski župan Lojze Posedel se je zaradi drugih obveznosti opravičil. Je pa bil ta dan že zgodaj zjutraj na Mrzlici in organizatorjem podaril nekajlitrski šampanjec. V pisemcu, ki ga je prebrala voditeljica, se je zahvalil organizatorjem, planincem in dragim udeležencem pa je zaželel lep dan. “S priloženim šampanjcem pa nazdravite jubileju,” je še zapisal ob koncu pisemca.
Zbranim sta nato spregovorila še oba predsednika območnega odbora LDS iz Trbovelj in Žalca Aljoša Kink in Dimitrij Pur. Ob koncu slovesnosti je voditeljica prebrala še pesem Janeza Krajnca Srce si Mrzlico žeh. Svoje pa so za zaključek dodah še godba in pevci. Kulturni program se
Ta čas pa smo izkoristili tudi za pogovor z nekaterimi pohodniki iz Savinjske dohne. Milan Vogrinc nam je povedal, da je bila pot iz Žalca kar naporna, saj so skoraj dve uri hodih po asfaltu. Dejal je, da je bila hoja od kmetije Špajzer pa do vrha Mrzlice tohko bolj prijema za hojo. Kadar je v planinah, je vedno med dobrimi ljudmi, kar velja tudi za tokratno srečanje.
Milan Vogrinc
da je bila to dobra poteza. Za konec teh moških izjav udeležencev še ena ženska, ki vsaj po kondiciji in vzdržljivosti prekaša vse moške, s katerimi smo govorih. To pa ni rečeno kar tjavdan, saj je Dragica Tratnik tudi edina Slovenka, ki je
	ZGODILO SE JE V SEPTEMBRU 1999	
*3. 9.	KONCERT GLASBENE SKUPINE “FARAONI”	ŠLANDROV TRG - ŽALEC
* 4.9-	ŠPORTNA TEKMOVANJA	ŠPORTNI CENTER ŽALEC
	KULTURNO ZABAVNA PRIREDITEV (kulturne skupine KS Občine Žalec)	ŠPORTNI CENTER ŽALEC
	GNJEMET	ŠPORTNI CENTER ŽALEC
5.-12.9.	“GREMO V HNO” TEDEN FILMOV	DOM KULTURE POLZELA
*5.9.	KOLESARJENJE PO KS OBČINE OB 100-LETNICI KOLESARJENJA	ŠTART V VSAKI KS OBČINE ŽALEC
	90-LETNICA ČEBELARSTVA	LETNO GLEDALIŠČE LIMBERK
* 6. 9-	SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA	DVORANA DOMA II. SLOVENSKEGA TABORA
*8. 9-	PLESNA PREDSTAVA TOTEMS (Jure Lukaščik in Estela Žutič)	DVORANA DOMA II. SLOVENSKEGA TABORA
* 9.9.	LITERARNO GLASBENI RECITAL O LILI NOVY (Lenča Ferenčak in Lado Jakša)	OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA
* 10. 9-	ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE DARINKE PAVLETIČ-LORENČAK	SAVINOV LIKOVNI SALON
* 11.9.	26. REVIJA SLOVENSKIH LOVSKIH PEVSKIH ZBOROV IN ROGISTOV	LETNO GLEDALIŠČE LIMBERK
	ODKRITJE SPOMINSKEGA ZNAMENJA	NOVO CELJE
11.9.	TURISTIČNI PIKNIK V PREBOLDSKEM GAJU	PREBODSKI GAJ TD PREBOLD
* 13. 9.	LUTKOVNA PREDSTAVA SONČEK, KJE SI? (lutkovno gledališče Maribor)	DVORANA DOMA II. SLOVENSKEGA TABORA
* 14. 9.	PREDSTAVITEV KNJIGE MILENE MOŠKON KERAMIKA SPODNJESAVINJSKIH FABRIK SAVINOVA HIŠA	
* 14. 9-	RAZSTAVA DOMAČE LN UMETNOSTNE KERAMIKE KERUS IZ KASAZ	OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA
* 16. 9.	SALONSKI GLASBENI VEČER KITARISTKE MARIJE ALATIČ Z GOSTI	SAVINOVA HIŠA
* 17. 9.	ZAKLJUČEK VSESLOVENSKEGA KNJIŽNEGA KVIZA 99 FRANCE PREŠEREN IN GORENJSKA GORENJSKA - IZLET	
	HMELJARSKI ROCK ŽUR	ŠOTOR IZPRED HMEZAD EXPORT - IMPORT
* 18. 9.	HMELJARSKI LIKOF	ŠOTOR IZPRED HMEZAD EXPORT - LMPORT
* 18. - 19. 9- DRŽAVNO PRVENSTVO V PRESKAKOVANJU OVIR Z MLADIMI KONJI		HIPODROM GOTOVLJE
* 19. 9-	SREČANJE SAVINJSKIH IN ZASAVSKIH PLANINCEV NA MRZLICI	Odhod ob 7 h s športnega centra Žalec
* 20. 9-	MONOKOMEDIJA SAŠE PAVČEK (Bužec on, bužca jaz)	DVORANA DOMA II. SLOVENSKEGA TABORA
*21.9.	KONCERT VIOLINISTA MARKA ZUPANA IN PIANISTKE IRENE KRALJ	ŽUPNIJSKA CERKEV SV. NIKOLAJA V ŽALCU
25. 9.	PO POTEH OBČINE POLZELA	POLZELA
25. 9.	DAN ODPRTIH VRAT LOVSKE DRUŽINE POLZELA	LOVSKI DOM ZALOŽE
25.9.	GLASBENI VEČER	KRISTALNA DVORANA GRAŠČINE ŠENEK
26. 9.	SREČANJE BOLNIH IN OSTARELIH	ŽUPNIJSKA CERKEV NA POLZELI
26. 9.	BLAGOSLOVITEV OBNOVLJENEGA KRIŽA NA BREGU PRI POLZELI	POLZELA
28. 9-	KOŠARKARSKA TEKMA VODSTVO SAVINJSKI HOPSI - POLITIKI	ŠPORTNA DVORANA POLZELA
28. 9-	EVROPSKI POKAL SAPORTO KK SAVINJSKI HOPSI - ACHILLEAS CIPER	ŠPORTNA DVORANA POLZELA
Zlati sonček je na šolsko igrišče v Prebold, kjer seje planinski izlet začel in končal, privabil veliko otrok in staršev.
Dan zlatega sončka v Preboldu
Lovski zbori in rogisti v Grižah
V letnem gledališču Limberk se je pred dnevi na 26. srečanju lovskih zborov in rogistov zbralo skoraj 300 nastopajočih. Prijetnemu druženju je prispevalo tudi sončno vreme, občinstvo pa je bilo navdušeno tudi nad skupnim nastopom vseh zborov.	K. R.
7. pohod po obronkih KS Ponikva
Planinska sekcija Ponikva pri Žalcu vsako leto, zadnjo nedeljo v avgustu, organizira pohod po obrobju svoje krajevne skupnosti. Ker pa je KS Ponikva precej obsežna, je pohod speljan v dveh smereh, eno leto po severni strani, drugo leto po južni strani krajevne skupnosti.
Število pohodnikov se je na poti povečevalo in na koncu krepko preseglo število 200. Pohod je izredno lepo uspel, saj ni tekmovalen, ampak je cilj le druženje.
Dani Jelen
Turistično-planinski pohod
Razredne učiteljice in športni pedagogi z osnovne šole Prebold že več let izvajajo naloge iz programa Zlati sonček za otroke prvih in drugih razredov. V preteklem šolskem letu so akcijo še razširili in ji dodali naloge iz programa Ciciban planinec. Aktivnosti iz programa Zlati sonček pričenjajo vsako jesen s planinskim izletom, s katerim se vključujejo tudi v športne prireditve v okviru akcije Mesec rekreacije, ki poteka po vsej Sloveniji. Letos so v njej sodelovali drugič in v petek popoldan, 17. septembra, za prvošolce in drugošolce ter njihove starše pripravili lep planinski izlet na Žvajgo.
Kot je povedal profesor športne vzgoje na OŠ Prebold Marjan Plavčak se je izleta udeležilo 59 otrok, spremljalo pa jih je kar 56 staršev in 18 starejših bratcev in sestric. Za izvedbo izleta so poskrbeli štiri razredničarke in dva športna pedagoga. Vsi otroci, ki so sodelovali na izletu, so za nagrado dobili balončke in svinčnike iz akcije Zlati sonček ter knjižice Ciciban planinec.
Otroci in starši so se ob 15-ih zbrali pred šolo, kjer je prof. Marjan Plavčak najprej na kratko predstavil program Zlati sonček in sam izlet v mesecu rekreacije. Pot jih je s šolskega igrišča nato vodila mimo preboldskega bazena do ribnika in po gozdni cesti mimo vrha smučišča proti Žvajgi. Žvajga je 620 metrov visok hrib, ki leži na južnem obrobju Prebolda. Malo pod vrhom so se ustavili in si privoščili krajši počitek z malico, otroci pa so dobili že omenjene nagrade. Tako je šlo laže po strmim čisto do vrha, nato pa so pot nadaljevali po lepi sončni in gozdni poti proti zahodu. Na razpotju, ki mu Preboldčani pravijo Lipa, so zavili po hribu navzdol proti Preboldu. Domači kraj so si ogledah tudi med počitkom z gozdne jase, kmalu nato pa so se mimo tovarne vrnili nazaj na šolsko igrišče, kjer je bil cilj njihove poh.
Starši in otroci so bdi z izletom zelo zadovoljni. Po besedah Marjana Plavčaka pa so bili zadovoljni tudi učitelji, ki vodijo program Zlati sonček in so pripravili ta izlet.
K. R., foto: M. P.
Prejšnji četrtek so na osnovni šoli Braslovče pripravili dan odprtih vrat, ki je bil tudi ena od prireditev ob občinskem prazniku. Starši in drugi so si lahko ogledali šolo, se pogovorili z učitelji, se seznanili s težavami in drugim. Pripravili pa so tudi tekmovanje v teku na 60 metrov za dečke in deklice.
Pri fantih 5. in 6. razreda je s časom 8,8 sekunde zmagal Matej Jerman, pri dekletih pa z 9,3 sekunde Nika Bizjak. Pri fantih 7. in 8. razreda je z 8,1 sekunde zmagal Blaž Strožar, pri dekletih s časom 8,9 sekunde pa Blažka Beričič. Gost šole je bil znani skakalec v daljino Gregor Cankar, ki je najboljšim podelil medalje (na sliki).	T. T.
V okviru praznovanja praznika občine Polzela je bil v soboto prvi turistično-planinski pohod po občini. Udeležilo se ga je več kot 150 pohodnikov s Polzele in drugih krajev, nekaj jih je bilo celo iz Litije.
Namen pohoda je bil spoznavanje domače občine, znamenitosti in jesenske narave. Pohod se je začel pred občinsko stavbo na Polzeli, od tam pa so se podah proti Šeneku in naprej na Vimperk ter mimo Bolčina in gostilne Jug na Goro Oljko. Od tam so šh proti Andražu mimo starih andraških kmetij do gostilne Gričar. Vračah so se mimo cerkve svetega Andreja do kmetije Bajht, ker so imeh daljši počitek z okrepčilom, potem pa so odšh nazaj proti Polzeli.
Vsi udeleženci so prejeli posebno pohodu, ki bo odslej vsako leto, zad-knjižico, v katero bodo lahko vpiso- njo soboto v septembru, vali tudi prihodnje udeležbe na tem	T. T.
Medalje podelil Gregor Cankar
september 1999
Preteku mesec
utripi
Savinjske doline m
Napovednik
september 1999
		PRIREDITVE V	OKTOBRU 1999			
DATUM, ura 1999			KRAJ PRIREDITVE:	ORGANIZATOR:	KONTAKTNA OSEBA:	TELEFON:
1. 10.	ob 16 h	TURNIR MALEGA NOGOMETA	ŠPORTNO IGRIŠČE ANDRAŽ PRI POLZELI	ŠD ANDRAŽ	Simon Ograjenšek	(063) 722-190
1. 10.	ob 18 h	MAŠA ZA MIR V NAŠI DEŽELI OB SPOMINU NA ŽRTVE VOJNEGA IN POVOJNEGA NASILJA	ŽUPNIJSKA CERKEV NA POLZELI	ŽUPNIJA POLZELA	Jože Kovačec	(063) 722-195
1.10.	ob 18.30 h KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA KORAL LAŠKO		ŽUPNIJSKA CERKEV NA POLZELI	KUD POLZELA	Mija Novak	(063) 720-480
1,- 8.10. ob 10 h		RAZSTAVA “PODOBE IZ JESENI ŽIVLJENJA” OSKRBOVANCEV DOMA NINE POKORN GRMOVJE	AVLA DOMA II. SLOVENSKEGA TABORA V ŽALCU	ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC	Anka Krčmar	(063) 717-717
2. 10.	ob 8 h	KOŠARKARSKI TURNIR ZASELKOV OBČINE POLZELA	ŠPORTNA DVORANA POLZELA	KD KOŠ	Marko Slokar	(063) 703-720
2. 10.	ob 9 h	9. LIKOVNA KOLONIJA PRIJATELSTVA	PO OBČINI POLZELA	SKLAD ZA LJUB. KULT. ŽALEC	Jožica Ocvirk	(063) 715-517
2. 10.	ob 9 h	TENIŠKI TURNIR V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE POLZELA	TENIS IGRIŠČE POLZELA	TENIS KLUB POLZELA	Jože Vrečko	(063) 720-451
2. 10.	ob 9 h	DOBROTE S KMETIJ - SEJEM KMEČKIH DOBROT	PRI OBČINSKI STAVBI NA POLZELI	TD POLZELA	Alenka Žnidar	(063) 701-010
2. 10.	ob 12 h	DAN ODPRTIH VRAT KK SAVINJSKI HOPSI	ŠPORTNA DVORANA NA POLZELI	KK SAVINJSKI HOPSI	Brane Turnšek	(063) 720-564
2. 10.	ob 16 h	KONCERT GODBE LIBOJE	ATRIJ GRAŠČINE ŠENEK	KUD POLZELA	Stanko Novak	(063) 720-480
5. 10.	ob 18 h	KONCERT ZAMBIJSKE SKUPINE BA CCEGELO	DOM KRAJANOV TABOR	ŽUNLJSKI URAD SV. JURIJ	Vida Slakan	(063) 727-236
8. 10.	ob 16 h	VERIŽNA TAKTIČNA VAJA	OBČINSKO GASILSKO POVELJSTVO POLZELA	GD POLZELA	Vlado Košec	(063) 720-097
8. 10.	ob 18 h	ODPRTJE RAZSTAVE 9- LIKOVNE KOLONIJE PRIJATELJSTVA	DOM KULTURE POLZELA	SKLAD ZA LJUB. KULT. ŽALEC IN KUD POLZELA	Jožica Ocvirk	(063) 715-517
14.-17.		PRAZNOVANJE 60. LETNICE KINA V ŽALCU	DVORANA DOMA II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC	ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC	Irena Verbič	(063) 717-717
16,- 23.	.ob 15 h	LIKOVNI PROJEKT SLIKARKE MANJE VADLA IN AKADEMSKEGA SLIKARJA ŠTEFANA MARFLAKA	GOVEKOVA DOMAČIJA V KASAZAH PRI PETROVČAH	MANJA VADLA IN ŠTEFAN MARFLAK Manja Vadla		(063) 484-589 041-225-407
16. 10.	ob 19.30	KONCERT SKUPINE HIŠA	DVORANA DOMA II. SLOVENSKEGA TABORA V ŽALCU	ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC	Anka Krčmar	(063) 717-717
26.10.	ob 19 h	PREDSTAVITEV KNJIGE SV. DOMINIK ZALOŽBE ZNAMENJA IZ PETROVČ	OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC	ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC	Anka Krčmar	(063) 717-717
		PREDSTAVITEV KNJIGE NUŠE ILOVAR “STRAH PRED SAMOTO”	OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC	ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC	Anka Krčmar	(063) 717-717
(*) v primeru slabega vremena se otvoritev prestavi za en teden						
V Spodnji Savinjski dolini lahko obiščete:	
Etnografski muzej na Ponikvi, tel.: 728-524	od 8. do 12. ure, tel.:715-300.
♦♦♦	♦♦♦
Galerijo Doreta Klemenčiča - Maja in Savinovo	Savinov likovni salon
spominsko sobo	Odprto: V času razstav vsak dan, razen nedelje in
Odprto: vsak četrtek od 10. do 12. ure in od 16. do	praznikov, od 10. do 12. ure, za skupine po dogo-
18. ure, za skupine po dogovoru, tel.: 717-717.	vom.
♦♦♦	♦♦♦
Gasilski muzej Žalec	Spominsko sobo Slavka Šlandra
Odprto: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 14. do	Odprto: po dogovoru, tel.: 724-066.
18. ure ah po dogovoru, tel.: 718-272.	♦♦♦
♦♦♦	Občinsko matično knjižnico Žalec
Hmeljarski muzej	Odprto: ponedeljek, sreda, petek od 8. do 18. ure,
Odprto: po dogovoru, tel.: 715-830.	torek, četrtek od 8. do 14. ure, sobota zaprto, tel.:
♦♦♦	717-717.
Muzej motociklov Vransko	♦♦♦
Odprto: Muzej je odprt čez celo leto od 10.	Jamo Pekel pri Šempetru
do 18. ure. Zaprt je ob četrtkih, tel.: 725-126.	Ogled v oktobru: od 8. do 17. ure, TD Šempeter, tel.:
♦♦♦	702-138.
Muzej parnih cestnih valjarjev	♦♦♦
Tel.: 718-108	Rimsko nekropolo v Šempetru
♦♦♦	Ogled v septembru in oktobru od 8. do 17. ure, TD
Razstavno-prodajno galerijo Oskar Kogoj Odprto: vsak dan od 9- do 17. ure, ob sobotah	Šempeter, tel.: 702-138.
FILMSKI PROGRAM KINA ŽALEC
- sobota,	2. 10.1999,	ob 20. uri:	MUMJJA	- avanturistična srhljivka
- nedelja,	3. 10. 1999,	ob 18. uri:	MUMUA	- avanturistična srhljivka
		ob 20. uri:	MUMJJA	- avanturistična srhljivka
- petek,	8.10. 1999,	ob 20. uri:	MATRICA	- znanstvenofantastični triler
- sobota,	9.10. 1999,	ob 20. uri:	MATRICA	- znanstvenofantastični triler
- nedelja,	10.10. 1999,	ob 18. uri:	MATRICA	- znanstvenofantastični triler
		ob 20.15 uri:	MATRICA	- znanstvenofantastični triler
od 22. do 24. 10.			VOJNA ZVEZD: I. EPIZODA	
od 29. do 31. 10.			NARAVNE SILE: - romantična komedija	
GREMO V KINO
Izvolite, na razpolago vam ponujamo kratko in na trenutke malce bodečo vsebinsko obnovo filmov, ki bodo v naslednjih tednih igrah v žalskem kinu.
Najprej, znova, MUMIJA. Film, čigar izvirnik datira celo v daljno leto 1932 - tedaj je bil zvezdnik Boris Karloff, sedaj pa ga nadomeščajo Brendan Fraser (George iz džungle), Rachel Weisz (Plešem sama), in seveda, v vlogi glavne pošasti, večino časa namazane z vsemi možnimi računalniškimi triki, Arnold Vosloo. Stephen Somners je režiral in napisal scenarij za dostikrat boso zgodbo o arheološki odpravi, namenjeni v staro egipčansko Hamunaptro, Mesto mrtvih; odpravi, ki sicer najde iskana bogastva, poleg njih pa tudi nekaj, česar niti najmanj ni pričakovala. Obudi namreč z davnim prekletstvom zavarovanega čarovnika faraona... ki ne samo da zmasakrira odpravo - prinese katastrofo nad deželo - temveč tudi ugrabi ubogo Rachel in jo namerava žrtvovati v prid oživljanja svoje nekdanje ljubimke, faraonove žene. Hrabri legionar Brendan z veseljem prevzame nalogo reševanja sebe, sveta in dekleta, hja, kaj pa bi drugega, če se je že znašel v takšnem scenariju. Večinoma pustolovski film - v stilu kakšnega Indiane Jonesa - je zabeljen z malce groze, ki pa je vseeno bolj namenjena zabavi kakor pa resničnemu in utemeljenemu šoki-ranju. Bosa zgodba ah ne, film je v Ameriki zaslužil kar nekaj denarja, pa tudi pri nas je trenutno vodeči zaslužkar - to je, dokler s pompom
in fanfarami na vehka platna ne vstopi Lucasova Vojna zvezd. Ki je vsaj v pogledu specialnih efektov naravnost osupljiva. Ampak o tem morda naslednjič. Očitno je tole pravi čas za umetne efekte (kje pa so človeški efekti?). Pred vami bo takoj zatem še en film, čigar računalniško obdelavo lahko zaznamujemo s pridevnikom osupljiva. MATRICA. Keanu Reeves in Laurence Fishbume. V filmu, ki se kot stari kitajski filozofi sprašuje: “Sem resničen jaz in metulja sanjam, ah pa sem jaz metuljev sen?” Za svobod-nost citata se opravičujem, toda smisel je pravi, o podrobnostih pa se lahko pozanimate pri Neu, ki že vse življenje ni prepričan, ah je resničnost, ki ga obdaja, tista prava. In šele tedaj, ko spozna Morfeja (Bog sanj po Ovidu), ugotovi, da je bil v svojih dvomih kar bhzu poanti. Ne samo, da je resničnost le umetna, človeštvo je z njo zasužnjeno ... in če kdo slučajno tega še ni uganil, potrebno ga je odrešiti. Pravi film za čase, ko želimo obvladati vse okoh sebe ... čeprav je stranski efekt večkrat ta, da pozabimo obvladovati sebe. In pravi film za čase, ko umetni svetovi že obvladujejo nas. Ja, resnici na ljubo, če bi že moral izbirati (in če mi dovohte osebni komentar - no, saj mi ga boste morah dovoliti), mi je Matrica vsekakor ljubša od Mumije - pozna se ji, da je delana po knjigi Wilkama Gibsona, ki je as podžanra znanstvene fantastike, imenovanega kiberpank, in da so vsaj nekatere stvari v njej zastavljene dokaj resno - med temi
stvarmi so že omenjeni efekti ter recimo trud, ki sta ga glavna protagonista vložila v učenje borilnih veščin, če že ne štejemo tega, da film ima vsaj namen nekaj sporočiti. Vem, mnogi ne verjamejo, da se kaj takšnega lahko primeri znanstveni fantastiki, toda če podobno zadevo vzameš kot vsaj delno poglobljeno opozorilo ... smo že tam. Film bi lahko bil še boljši, če bi se vsaj malo manj trudil biti cool za vsako ceno, toda O.K. Gremo naprej. Na NARAVNE SILE. Sandra Bullock, ki je nekoč morala hitro voziti in zdivjati avtobus (da ne bi počila bomba), je sedaj sama postala divja in neukrotljiva deklica, ki prekriža pot urejenemu in konvencionalnemu Benu Afflecku (velikemu prijatelju Matta Damona - Dobri Will Hunting je bil njun uspeh), ta pa se ravnokar odpravlja na poroko. Kakšna poroka neki, ko pa so se vse naravne sile združile, da bi ju spravile skupaj! Vprašanje, kakšen bo konec filma, bi ne smelo nikjer biti nagradno, ker je odgovor enostavno preveč predvidljiv. Zanimiva sklepna ugotovitev ob vseh do sedaj omenjenih filmih pa je ta, da Hollywoodčani še vedno menijo, da se je od človeka napravljenim, t.j. umetnim silam še nekako mogoče upreti, ampak proti naravi pa ne, ladies and gendeman, to pa nikakor ne gre ... vsem poskusom navkljub. Nič. Prepuščam vam problematiko v bolj poglobljeni premislek (ki si ga jaz tukaj ne morem privoščiti), če tako žehte, sam pa se poslavljam. Do naslednjič - mnogo dobrega gledanja.
Peter Zupanc
september 1999
Kultura
Razstavljala Darinka Pavletič-Lorenčak
prehodila dolgo likovno pot, se spopadala s številnimi težavami, se posvečala družini in pedagoškemu delu, vendar pa vse to ni moglo zavreti njene želje po likovnem izražanju, preizkušanju različnih medijev slikanja, grafičnih tehnik, knjižne ilustracije, predvsem za otroke. Občutljivost duše, dobesedno pesniške duše, saj piše tudi pesmi, ji je bila zdaj v breme, zdaj v spodbudo, toda brez poudarjene senzibilnosti v umetnosti tako ab tako ne more nastati nič zares pomembnega. V dolgem obdobju svojega ustvarjanja je razstavljala na številnih razstavah, mnoge so bile samostojne, kar osemdeset pa skupinskih. Za svoje delo je prejela tudi več nagrad.	T. T.
V Savinovem likovnem salonu je	številen obisk na razstavi in na
bila do 25. t.m. odprta razstava del	odprtju, kjer je o umetnici in njeni
Utrinek z razstave, prva z leve Darinka Pavletič-Lorenčak
akademske sbkarke Darinke ustvarjalnosti govorila hkovna Pavletič-Lorenčak.	Da je kritičarka Marlen Premšak. Med
Lorenčakova znano ime, potrjuje drugim je dejala, da je ta umetnica
Dolini v čast
Izšla knjiga Milene Moškon Keramika spodnjesavinjskih fabrik
Da se bo v Savinovi hiši zgodilo nekaj posebnega, so pred dnevi naznanjali že zvoki lajne in lajnarjev slovesno vesel obraz. Zavod za kulturo Žalec na taborskih kulturnih dnevih rad in uspešno predstavlja znamenite rojake. Tokrat je predstavil knjigo umetnostne zgodovinarke Milene Moškon Keramika spodnjesavinjskih fabrik, ki so jo izdali v soza-ložništvu s Pokrajinskim muzejem iz Celja.
V njej je avtorica združila vse
znanje in vedenje, ki si ga je pridobila v celjskem pokrajinskem muzeju v dolgoletnem raziskovanju keramičnih izdelkov v tem delu Slovenije. Predstavljena je zgodovina keramičnih tovarn v Nemškem Dolu, v Libojah, Gotovljah, Grižah in Čepljah pri Vranskem. Seveda je knjiga pomembna in dobrodošla tudi za zbiralce stare keramike, med katerimi posebno slavi Schutzeva keramika. Ljubitelji in zbiralci te in druge keramike spodnjesavinjskih fabrik pa bodo gotovo veseb tudi v knjigi predstavljenih signatur, ki so vtis-
njene v keramične izdelke. Po njih bodo vedeb, koliko je star njihov lep izdelek in, seveda, kobko denarja je vreden.
Knjiga je bogato opremljena z imenitnimi fotografami Dragana Arriglerja in Viktorja Berka, obtiko-val pa jo je Radovan Jenko.
Na slovesni predstavitvi je govoril tudi žalski župan Lojze Posedel, ki je avtorici knjige izročil grafiko akademskega slikarja Rudija Špan-zla.
T. Tavčar
Med predstavitvijo knjige
Med nastopom godbenikov TT Prebold
Srečanje godb in rogistov
Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - območna izpostava Žalec je v sodelovanju z godbo Liboje pri cerkvi sv. Neže organiziral 14. medobčinsko srečanje godb in rogistov. Sodelovalo je 9 skupin z gosti iz Gradca. Pokrovitelj prireditve je bila Občina Žalec, finančno pa so pri izvedbi prireditve sodelovale tudi tiste območne izpostave Sklada, od koder so prišli nastopajoči. Tako smo imeli priložnost pris-
luhniti libojski godbi, godbi Zabukovica, pihalnemu orkestru Tekstilne tovarne Prebold, Mladinskemu pihalnemu orkestru Glasbene šole Rogaška Slatina, laški godbi, Zarji Šoštanj, godbi Mozirje in Savinjskim rogistom. Srečanje so s svojim nastopom počastili tudi gostje - godba Eggenberg iz Gradca. Nastopilo je prek 300 izvajalcev, prireditev pa je vodila Jožica Ocvirk.
Med številnimi udeleženci in
poslušalci se je tega pomembnega kulturnega srečanja godbenikov udeležb tudi samostojni strokovni svetovalec Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti iz Ljubljane, Vlado Brlek. Po njegovi oceni se je kakovostna raven igranja izredno zvišala in vsaka skupina je bila deležna izjemno toplega sprejema oziroma aplavza po odigranem programu. Prihodnje leto bo gostitelj tovrstne prireditve Območni sklad Rogaška Slatina.
T. T.
Del kitarskega orkestra in prof. Marija Alatič med nastopom
Večer s prof, Marijo Alatič
Zavod za kulturo Žalec in Glasbena šola Rista Savina Žalec sta v salonu Savinove hiše pripravila 3. salonski večer s kitaristko prof. Marijo Alatič in gosti.
Marija Alatič, rojena v Sarajevu leta 1979, je končala študij na Glasbeni akademiji v Sarajevu, kjer je že v času študija pridobivala pedagoške in zborovske izkušnje na Glasbeni šob Uidža v predmestju Sarajeva. Od leta 1981 poučuje na Glasbeni šob Rista Savina v Žalcu in se posveča izobraževanju mladih kitaristov. Na svoji matični šob je ustanovba kitarski orkester, ki ga
uspešno vodi. Posveča se predvsem pedagoškemu delu in kot kitaristka igra v razbčnih komornih zasedbah. Svoje kitarsko znanje je pridobba pri priznanih kitaristih prof. Jerku Novaku in prof. Istvanu Romerju. Redno se je izobraževala na poletnih šolah pri obeh profesorjih, sedaj pa obiskuje razhčne seminarje kitarske igre.
Gosti 3- salonskega večera so bdi
prof. Istvan Römer (kitara), prof. Jerko Novak (kitara), prof. Monika Kranjc-Štih (kitara) in prof. Boris Štih (kitara), Sonja Alatič (violina), Toni Alatič (tolkala), Manca Pečnik (kitara) in kitarski orkester Glasbene šole Rista Savina Žalec. Ljubitelji te zvrsti glasbe so prostore Savinovega salona napolniti do zadnjega kotička.
T. Tavčar
Lik Lili Novy znova zaživel
In temni bog mi pravi:” Bodi moja, kot si bila ob svitu svojih dni, še rosna, nezadeta še od soja, ki dušo pali, ko se razgori. Kot velik ptič sem te v nočeh plašil, šumeli sta nad tabo mi peruti, a zjutraj so se tvoji mehki čuti razcvitali in jaz sem vanje lil čarobne kaplje svojega napoja, do korenin prepajal tvojo rast; izvajal sem nad tabo vso oblast in še si moja, moja bolj kot svoja, in moja boš do skrivnega razkroja.” S temi uvodnimi verzi je v Občinski matični knjižnici v Žalcu znova zaživela podoba pesnice Lili Novy. Za to sta poskrbela izvrstna dramska igralka Lenča Ferenčak in glasbenik - avtor glasbe Lado Jakša.
V prijetnem okolju Občinske matične knjižnice je zbranim najprej spregovorila Irena Štusej, ki je občinstvu na kratico predstavila delo in življenjsko pot pesnice in prevajalke, ki se je leta 1885 rottila v Gradcu kot hčerka slovenske matere m avstrijskega očeta plemiškega stanu. V nadaljevanju večera pa je Liti Novy - z igralsko tankočutnostjo Lenči Ferenčak in glasbeno virtuoznostjo Lada Jakše - tako rekoč oživila in napolntia knjižnico s svojo podobo, delom in življenjem.
Dobro uro trajajoči glasbeni recital je bb čudovito doživetje za vse, ki so ta večer preživeli v knjižnici. Nadvse prijetno pa sta ta večer doživljala Lenča Ferenčak in Lado Jakša, o čemer pričajo tudi besede Ferenčakove po končanem
recitalu. “Na večerih liti Novy Temni bog mi pravi, bodi moja imam s publiko najboljše možne izkušnje. Današnja pa je bba morda še za odtenek boljša publika. Mislim, da
so se popolnoma približati tiku Lili Novy. Stopili so v njen svet. Tu se je znova potrdbo, da je lahko poezija človeku zelo blizu, pa čeprav gre za bolj oddaljena in malo znana literarna dela. Tako rekoč so se stopiti z njo, kar je tudi za naju kot izvajalca najlepša nagrada.”
D. Naraglav
Lenča Ferenčak in Lado Jakša sta obiskovalce in poslušalce glasbenega recitala mojstrsko popeljala v čas življenja in ustvarjanja Lili Novy.
Liti Novy se je kmalu po rojstvu (1887) presetila s starši v Ljubljano. Po očetovi smrti (1889) so jo vzgajali predvsem na domu maternih staršev. Imela je zasebno francosko in nemško izobrazbo, ob branju periodike in obiskih Dunaja se je seznanjala s klasično in moderno nemško in avstrijsko literaturo. V ta čas segajo njeni prvi literarni poskusi. Poročba se je s češkim Nemcem, častnikom E. Novyjem. Čas po prvi svetovni vojni je doživljala kot propad nemškega kulturnega okolja in krepitev slovenstva. Od sredine dvajsetih let se je tako vse bolj vraščala v slovensko kulturno okolje, vendar to okolje ni vplivalo na njeno nemško liriko, v kateri so bde vse bolj erotične sestavine. Je pa vzporedno s tem močno raslo zanimanje za slovensko literaturo in še posebej za liriko. Po srečanju z Otonom Zupančičem je začela prevajati njegovo poezijo pa tudi poezijo starejših slovenskih pesnikov. Leta 1922 je prevedla v nemščino Prešernov Sonetni venec, hkrati pa je tudi sama začela pesniti v slovenskem jeziku. Leta 1933 je v Hramovih zapiskih objavila svojo prvo slovensko pesem, od leta 1935 dalje pa je redno objavljala svoje slovenske pesmi, predvsem v Sodobnosti. Leta 1941 je izšla njena prva samostojna pesniška zbirka Temna vrata. Med vojno je nastalo še nekaj prigodniških pesmi, po vojni pa je postala lektorica pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani. Prva povojna leta niso bba naklonjena njeni liriki, zato je pisala otroško poezijo, spominske zapise, krajše eseje in črtice. Po letu 1950 je spet objavljala lirske pesmi, ki so vse bolj prekrivale ljubezenske motive s slutnjo smrti (Tanke roke, Temni bog...) V tem času je pripravljala tudi novo pesniško zbirko Oboki, ki pa je izšla s spremno študijo J. Vidmarja leto dni po njeni smrti.
Slomškove misli na Vranskem
Gostovanje afriške glasbene skupine
Ba Cengelo iz Zambije
V torek, 5. oktobra, ob 18. uri bo v dvorani doma krajanov v Taboru z glasbo približana črna celina oziroma Zambija. Za bo poskrbela dvanajstčlanska skupina mladih Zambijcev, ki jih vodi Slovenec - misijonar pater Miha Drevenšek.
Skupina Ba Cengalo, kar v bemba jeziku pomeni luč, žarek, svetloba, je nastala iz mladih pevcev ekumenskega pevskega zbora. Mladi Zambijci so na gostovanje v Evropo prišli zato, da bi pokazali luč vsemu svetu. Kljub težavam, ki pestijo njihovo domovino, prinašajo s seboj
veselje in upanje, ki ju bodo delili s svojimi poslušalci. Vodilna misel njihovih nastopov je Z veseljem v novo tisočletje. Poslanstvo njihove koncertne turneje pa je dvojno; povedati, da bi se njihovi
sovrstniki in oni radi šolali, a se ne morejo, ker so brez denarja. Poudariti pa želijo tudi, da Afrika brez odpisov dolgov ne more v tretje tisočletje. V prispodobi lahko rečemo, da bi Afrika kot podjetje šlo v stečaj. Dolgovi so na ramenih ljudi, ki ne morejo preživeti niti samih sebe. Razvite dežele so izkoriščale in še izkoriščajo afriška naravna
bogastva, v zameno pa države črne celine ne dobijo dovolj sredstev in surovin, ki bi nadomestila njihova naravna bogastva.
S tem in drugimi koncerti po Evropi želijo mladi glasbeniki sebi zagotoviti šolanje in s tem lepšo prihodnost. Sovrstnikom, ki so želeli z njimi, a so ostali doma, so obljubili, da jim bodo s svojimi nastopi zagotovili vsaj dve leti šolanja. Povejmo še, da je njihov koncert sestavljen iz dveh delov: duhovnega in tradicionalnega. Udeleženci tega enkratnega koncerta bodo tako lahko poslušali rap, funk, raggie itd. D. N.
Ob prazniku nastopili tudi ljubiteljski kulturniki
Ob letošnjem prazniku občine Žalec, ki so ga spremljale prireditve taborskih kulturnih dnevov v organizaciji Zavoda za kulturo, je Zveza kulturnih društev Savinja občine Žalec letos prvič pripravila nastop večine ljubiteljskih kulturnih skupin, ki delujejo v občini. Vreme prireditvi ni bilo najbolj naklonjeno, vendar pa se je kljub vsemu na odru pod velikim šotorom v Športnem centru zvrstilo skupaj več kot 200 nastopajočih, med njimi so bili tudi člani šolskih kulturnih društev.
Prireditev je vodila predsednica Zveze kulturnih društev Savinja Vera Kalčič. Zbrane je pozdravil župan Lojze Posedel, ki je med drugim povedal, da je prvi praznik v novo nastali občini po razdelitvi stare mejnik, ko je potrebno stvari postaviti na novo, med drugim tudi praznovanje občinskega praznika. Prireditev, na kateri se predstavljajo ljubiteljski kulturniki, naj bi tako postala tradicionalna. Nastopajočim je župan obljubil, da bo občina še naprej podpirala ljubiteljsko kulturo. Podžupan Ferdinand Haler je nato podelil spominske vrčke predsednikom društev, ki letos
praznujejo okrogle obletnice. Društvo upokojencev Žalec je bilo ustanovljeno pred 50. leti, vrčke pa so prejeli predsedniki: DU Šempeter Ivan Šuler, DU Petrovče Martin Pevec in DU Žalec Ernest Ramšak, ki bo en vrček izročil Društvu upokojencev iz Zagorja. Zveza čebelarskih društev praznuje 90-letnico, vrčke v spomin na to pa so prejeli predsedniki: ČD Šempeter Pavel Rozman, ČD Žalec Jože Juretič in ČD Griže Rudi Anželj. Ob 100-letnici planinske koče na Mrzlici je vrček prejel predsednik Planinskega društva Žalec Janez Meglič.
K. R„ foto: T. T.
Ob papeževem obisku v Sloveniji in razglasitvi Antona Martina Slomška za blaženega sta se Kulturno društvo Vransko in župnijski pastoralni svet odločila, da pripravita proslavo v čast Slomšku. Natanko teden dni pred papeževim obiskom v Mariboru so tako v župnijski cerkvi na Vranskem ponovno oživele Slomškove misli.
Zelo zanimiv recital so pričeli otroci z igrico, v kateri so prikazali, kako priljubljen je bil včasih škof Slomšek med preprostim ljudstvom. Zapel je tudi zborček, nato pa je lik Antona Martina Slomška v recitalu predstavil gledališki igralec in pesnik Tone Kuntner. V svoji interpretaciji je
Nastopil je tudi moški pevski zbor s Ponikve
posebej poudaril Slomškovo ljubezen in zaupanje do domovine ter maternega jezika. Prav te ljubezni in zaupanja danes manjka mnogim Slovencem, čeprav smo dosegli dolgo pričakovani cilj, da svobodni živimo v lastni državi. Slomškove
misli, ki jih je predstavil Tone Kuntner, so se prepletale s pesmimi, ki sta jih ob klavirju zapela pevca Gianni Rijavec in Vladimir Čadež in prav tako navdušila zbrane v župnijski cerkvi.
K. R.
Mešani pevski zbor Tabor med nastopom ob proslavljanju 10-letnice skupnega petja.
Kultura
september 1999
Izšla kniiga o Mirku Lebru
Hodim z rokami
Pred dnevi je izšla knjiga - biografija o Mirku Lebru z Ložnice z naslovom Hodim z rokami, ki jo je pisec, Ivan Sivec, uvrstil v svojo zbirko Slovenske legende. Pisatelj Ivan Sivec se je honorarju odrekel in je delo v celoti podaril invalidu Mirku Lebru.
Knjiga je pripoved o človeku, ki člani Alpinističnega kluba iz
do Čateža. Poleg številnih športnih podvigov na vozičku je bil Mirko pred tremi leti tudi Slovenec leta.
Pisatelj je v knjigi predstavil celotno življenjsko zgodbo Mirka Lebra, od otroštva, nesreče, pa do številnih športnih uspehov.
T. Tavčar
mu je pred 27 leti vlak odrezal obe nogi, kljub temu pa se je Mirko Lebar z izredno voljo in požrtvovalnostjo ponovno vključil v vsakdanje življenje. Po desetih letih rehabilitacije se je aktivno začel ukvarjati s športom in dosegel imenitne uspehe. Prvi njegov podvig je bil vzpon na Ojstrico po rokah, nato na Triglav. Že vrsto drugih vrhov je nato osvojil doma in po svem. Nazadnje je osvojil kar 5800 metrov visok Pisco v Južni Ameriki. Njegova velika želja pa je, da bi bil tudi na vrhu Materhoma. Seveda vzponov ni zmogel sam. Pri vzponih po rokah mu pomagajo
Zgornje Savinjske doline.
Mirko Lebar se je v evropsko zgodovino zapisal kot prva oseba, ki je osvojila Mont Blanc po rokah. Kot junak je predstavljen v slovenskem alpinističnem filmu Brez. Na olimpijskih igrah v Adanti je bil nosilec olimpijskega ognja.
Mirko je v zadnjih letih opravil vrsto maratonov na vozičku, pa tudi za letos, če bo vreme ugodno, načrtuje enega, in sicer maraton za varnost otrok v prometu na poti v šolo, ki naj bi ga vozil od Dravograda bil zelo
vesel.
Mešani pevski zbor Tabor
S pesmijo v novo desetletje
September je čas, ko se začenja nova pevska sezona. Tudi pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Tabor, ki so letos praznovali 10-letnico, začenjajo te dni z vajami in novimi nastopi. To pa je tudi čas, ko medse povabijo še kakšnega novega pevca ali pevko. Vsi tisti, ki ljubite zborovsko petje, imate torej možnost, da se pridružite temu zboru, ki ga že vrsto let vodi zborovodja Milan Kasesnik in sodi med najboljše v Savinjski dolini.
Desedetje uspešnega prepevanja so pevke in pevci MePZ Tabor sklenili na slovesni proslavi ob zaključku pevske sezone 1998/99- Sedaj stopajo v novo desedetje in z njimi tudi lepe pesmi Kramolca, Gallusa, Vodopivca, Simonitija, Gobca, Marolta in drugih avtorjev, ki zapolnjujejo njihov glasbeni repertoar. V minuli sezoni je v zboru prepevalo 46 pevk in pevcev. Vsaj toliko naj bi jih bilo tudi v tej sezoni. Pohvalijo se lahko s številnimi nastopi doma in v tujini. Prav tako so navezali številne
Slovenije. Zlasti dolgotrajni so že z MePZ iz Boršta v Italiji, že nekaj let pa imajo prijateljske stike s pevci in pevkami iz nemškega Willicha in Nandlstadta. Zbor je začel svojo pot leta 1989 na pobudo takratne predsednice prosvetnega društva Tabor Julijane Juhart in takratnega predsednika Krajevne skupnosti Tabor Lojzeta Raka. Prvi zborovodja je bd Jože Kink iz Celja. Takrat je zbor štel 35 pevcev in pevk. Po ; uspešnih nastopih' je v sezoni 1991/92 vodenje zbora prevzel
bilo zaupano Ivanu Topovšku. Oba bosta na krntilu zbora tudi v tej sezoni.
Tudi ta bo pestra z nastopi doma in na gostovanjih. Da bodo vsaj tako uspešni kot doslej, bodo skrbeh s svojim resnim delom, števdnimi večernimi tedenskimi vajami, intenzivnimi vajami na morju in vsem ostalim, s čimer so iz zbora narediti veliko družino, ki jo družita prijateljstvo in ljubezen do petja.
D. Naraglav
September 1999
ŠPORT
Štefan Ošep - lokostrelec
Letošnji državni prvak, vrsta mednarodnih uspehov
Štefan Ošep, doma iz Pariželj pri Braslovčah, je član LK Mozirje. Z lokostrelstvom se je začel ukvarjati dokaj pozno, vendar se je zelo hitro povzpel med svetovno lokostrelsko elito. Na svetovni lestvici je trenutno na 17. mestu, na nedavnem državnem prvenstvu, ki je bilo v Kamniku, pa je dosegel nov državni rekord s 1379 krogi. V finalu je premagal tudi svojega večnega tekmeca Dejana Sitarja iz LK Kranj. Štefanu Ošepu smo zato postavili nekaj vprašanj.
Kaj je bilo tisto, kar vas je pripeljalo pred lokostrelsko tarčo in kdaj se je to zgodilo?
“Ko sem se prvič srečal s tem športom, mi je bilo 30 let. Bil sem na Gori Oljki, kjer je LK Polzela predstavljal lokostrelstvo. Franc Romih, takratni predsednik, in Roman
Štefan Ošep na domačem vadišču
Zupanc sta videla moje navdušenje in zaslutila talent ter me povabila med lokostrelce. Prvi začetki so bili takšni, da sem se odločil za nakup lokostrelske opreme, trdno odločen, da ne bom razočaral tistih, ki so vame verjeli, pa tudi sebe ne.”
Kateri so bili prvi spodbudni uspehi?
“Začeli smo trenirati in po treh mesecih aktivne vadbe so se pokazali prvi večji uspehi. Tako smo lokostrelci Polzele ekipno osvojili 2. mesto na državnem prvenstvu leta 1993, drugi pa sem bil mdi kot posameznik. Najbolj vesel pa sem bil svoje prve zmage na dvoranskem tekmovanju v Škofji Loki. Mojih 531 krogov je bilo zelo veliko presenečenje za vse tekmovalce in zame.”
Na katere dosedanje dosežke ste najbolj ponosni?
“V teh šestih letih se je nabralo zares veliko lepih rezultatov. Pravzaprav bi težko izločil najljubše, kajti vsak zase je rezultat trdega dela. Dosegel sem celo vrsto državnih
rekordov in kar sedemkrat sem bil državni prvak v različnih disciplinah. Vrstili so se tudi uspehi na mednarodnih tekmovanjih ter na evropskih in svetovnih prvenstvih. Imam svetovni pokal v Fita star disciplini, kjer sem zmagal v rednem in finalnem delu. Na Kubi smo dosegli kot reprezentanca Slovenije prvo mesto pred Kubanci in Salvadorci. Z mano sta tekmovala Dušan Perhač in Dejan Sitar. Nato sem bil na Garden p rix na Cipru ponovno prvi. Sledila je zmaga na svetovnem prvenstvu Fita v Franciji na razdaljo 50 metrov, skupno pa sem bil četrti, medtem ko smo ekipno dosegli 2. mesto. Še veliko uspehov je bilo, kar mi je na svetovni lestvici zagotovilo 17. mesto medtem, ko je Slovenija na odličnem 4. mestu.” Dosegli ste lepe uspehe. Koliko treninga zahtevajo taki rezultati in kakšni so vaši načrti in želje za naprej?
“Taki rezultati zahtevajo ogromno treninga, veliko pa je treba narediti za vzdržljivost, tako fizično kot psihično. Tekmovalec naj bi na tekmovanjih dosegal enake rezultate kot na treningih, če pa so boljši, je seveda to uspeh, ki si ga vsak želi. Tik pred pomembnimi tekmovanji treniram in se pripravljam 24 ur dnevno. Načrti za naprej pa so taki. Želim še naprej ostati v dobrih odnosih v ekipi Mozirja kot tudi v ekipi državne reprezentance in seveda dosegati kar najboljše rezultate. Jasno pa mi je, da to ne bo prišlo samo od sebe. V mojih načrtih pa sta tudi oba moja sinova, ki jima bom po vseh svojih močeh pomagal pri lokostrelstvu in tudi drugače.”	T. Tavčar
Franci Romih
Osvojil srebrno medaljo na EP
V avstrijskem mestu Filzmoosu je od 6. do 12. septembra potekalo lokostrelsko evropsko prvenstvo v disciplini 3-D, na katerem so slovenski lokostrelci dosegli odlične rezultate.
Med njimi je bil tudi član Lokostrelskega kluba Polzela Franci Romih, ki je v članski kategoriji compound-instik-tivno zasedel odlično 2. mesto in tako osvojil srebrno medaljo.
Seveda je ta uspeh plod trdega dela. Že v lanskem in letošnjem letu je Franci dosegal odlične rezultate: tri zmage za kvalifikacije za EP, dve v evropskem pokalu, prvo mesto na državnem prvenstvu, v lanskem letu zmaga na EP in drugo mesto na EP v Poreču leta 1997. Vsem uspehom je Franci Romih dodal še eno srebrno s pravkar končanega EP.
Francu Romihu so udeležbo na EP omogočili generalni sponzor Garant
Franci Romih
Polzela, finančno pa ga je podprla tudi Občina Polzela, za oblačila je poskrbelo podjetje Cesar-Šport Mozirje.	T. Tavčar
območju Marija Reke potekala ena od etap tradicionalnega mednarodnega relija, ki ga organizira Avtomoto turing klub Velenje.
Šestnajstega Petrolovega relija Velenje se je udeležilo prek sedemdeset voznikov in prav toliko sovoznikov iz desetih držav. Med njimi tudi iz Velike Britanije, ki so s svojimi avtomobili s krmili na levi strani vzbujali še posebno pozornost. Sicer pa je bil reli za ta del Savinjske doline sam po sebi nekaj posebnega, čeprav za nekatere morda tudi moteč, saj se hrupu, ki ga povzročajo avtomobili, pač ne da izogniti.
Progo, ki se je začela v bližni Druškovičeve žage, dobrih 200
metrov po cesti proti Lobnikarju, končala pa v bližini nekdanjega Kranjčevega mlina na cesti, ki vodi do Planinskega doma v Marija Reki, so tekmovalci prevozili trikrat. Kot predtekmovalca sta jo prevozila tudi Preboldčana Marko Jager in Darko Arh. Povedala sta, da je bila proga precej zahtevna, da pa je bilo to zanju čudovita in nepozabna izkušnja, saj ni enostavno postati predtekmovalec na takšnem mednarodnem reliju.
D. N.
Marko Jager in njegov sovoznik Darko Arh ob njunem sfriziranem jugu po opravljeni prvi vožnji.
Divje vožnje po lari j a Reki
MESEC ŠPORTA -
ŽIVIMO ZDRAVO ZA ZABAVO 10.9. -10.10.1999
Za nami je že skoraj polovica MESECA ŠPORTA. Upamo, da ste se udeležili številnih akcij, ki so potekale v sklopu tega projekta. Vse občane Žalca in seveda okolice bi radi opozorili še na nekaj športno-rekreacijskih prireditev, ki se bodo odvijale do 10.oktobral999.
TENIŠKA AKADEMIJA vas vabi na dneve odprtih vrat, kjer bodo lahko mladi, stari, veliki, mali... bližje spoznah lepote teniške igre. Teniška odprta vrata za vse občane bodo: 8. oktobra od 13- do 19- ure
10.	oktobra od 9- do 18. ure
11.	oktobra od 13. do 19- 30 ure.
ŠPORTNO DRUŠTVO PETROVČE prav tako obvešča vse krajane, da lahko ob ponedeljkih, sredah in petkih od 17. do 19- ure preizkusijo svoje namiznoteniško znanje. Za mlade, ki bi radi kaj več izvedeli o namiznem tenisu, pa je vadba organizirana ob ponedeljkih in sredah od 16. do 17. ure.
PLANINSKO DRUŠTVO ŠEMPETER vabi vse, da se v soboto, 2. oktobra, ob 8. uri udeležijo pohoda po poti ob Savinji od Kasaz do Šempetra.
PLANINSKO DRUŠTVO ZABUKOVICA organizira 9- oktobra pohod na Hom.
ŠPORTNO DRUŠTVO MÀT iz Dobrteše vasi 27/d ima v MESECU ŠPORTA odprta vrata za vse, ki se želijo sprostiti in obnoviti energijo po napornih delovnih dneh.
STRELSKO DRUŠTVO Juteks prav tako vabi vse, ki bi radi spoznah to zvrst športa. Dan odprtih vrat bo 5. oktobra od 16. do 19- ure na strelišču za I. OŠ Žalec.
Dragi občani, predstavih smo Vam del programa, ki je še pred vami v MESECU ŠPORTA. Upamo, da bo vsak našel kaj zase in si utrgal nekaj prostega časa za šport in rekreacijo.
VSE NAVEDENE AKTIVNOSTI V MESECU ŠPORTA SO BREZPLAČNE!
Zveza športnih društev občine Žalec, Anita Seles, prof.
Po dveh zmagah poraz z Union Olimpijo
Po dveh zmagah v državnem prvenstvu so Savinjski Hopsi minulo soboto v tretjem krogu lige Kolinska pred tisoč gledalci odigrali prvo srečanje v domači dvorani. V goste je prišla ekipa Uniona Olimpije, ki je v odlični
igri med tednom v evropski ligi premagala Real Madrid.
Za Savinjske Hopse je bila Union Olimpija pretrd oreh. Tako so zmagah gostje z rezultatom 76 proti 63, kar pa za mlado, v tej sezoni neizkušeno ekipo, ni sramota. Poleg
tega na tem srečanju nista igrala poškodovana S. Udrih in Balev. Polzelani so sicer do 8. minute vodih - 12 : 9, nato pa je izkušeni Zdovc zadel dve zaporedni trojki in vodstvo Uniona Olimpije je bilo kmalu 10 točk. Po tem vodstvu pa so Savinjski
Hopsi skoraj ves čas srečanja držah korak z gosti, ki so bili boljši pod košem Savinjskih Hopsov in na koncu zasluženo zmagah.
Po srečanju je trener Polzelanov Boris Zrinski povedal: “Glede na težave, ki jih imamo trenutno z ekipo, smo lahko s končnim izidom zadovoljni. Union Olimpijo smo prisilili, da je igrala s polno močjo do zadnje sekunde srečanja, vendar pa je razlika v kakovosti vsekakor na strani Ljubljančanov, ki so bili odlični tudi v skoku. Več kot častnega poraza se tudi nismo nadejali.”
V pokalu Saporta pa so Savinjski Hopsi v prvem krogu gostovah v Zadru in izgubili z rezultatom 73 proti 68. V soboto bodo v četrtem krogu fige Kolinska gostovah pri ekipi Hehosa Domžale, v 3- krogu pokala Saporta pa doma v torek ob 20. uri gostih izredno dobro ekipo Arsenal.
T. T.
Zmaga in poraz Žalčank
Žalske rokometašice, ki letos nastopajo v ligi, z vodstvom kluba (manjka Milan Dolar).
Tudi v prvi državni rokometni ligi za članice se je pričelo prvenstveno tekmovanje. Žalske rokometašice, ki tudi letos nastopajo v najvišjem državnem tekmovanju, so odigrale že dve prvenstveni tekmi.
V prvem krogu so gostovale v Piranu in z ekipo M-Degra Piran izgubile s 25 proti 20. V drugem srečanju pa so v domači dvorani v savinjsko-šaleškem derbiju premagale ekipo Vegrada Velenje z rezultatom 31 proti 25. V tem srečanju so bile Žalčanke favoritinje in so tudi zasluženo zmagale. Za Žalec so bile uspešne: Zidar - 9, Derčar - 7, Strmšek - 4, Randl - 4, Urankar - 4, Klinc - 3- V soboto bodo žalske rokometašice v tretjem krogu doma gostile ekipo Izole. Srečanje bo ob 19- uri v dvorani žalske osnovne šole.	T. T.
Sport
september 1999
Trije državni rekordi
Marina Tomič, 16-letna Polzelanka, članica AK Cetis Kladivar Celje, je letošnjo atletsko sezono zaključila nadvse uspešno. Dosegla je tri državne rekorde in dva naslova državne prvakinje.
Marina Tomič doma v sobi med svojimi lovorikami
Svoj prvi državni rekord v sezoni je dosegla na državnem prvenstvu v začetku leta v Ljubljani na državnem prvenstvu v teku na 60 metrov z ovirami s časom 9,72 in postala državna prvakinja. Sledilo je tekmovanje na
Ravnah na Koroškem, kjer je Marina postavila državni rekord v teku na 80 metrov z ovirami s časom 11,44 in ohranila naslov državne prvakinje v dvorani.
S slovensko reprezentanco se je
Marina udeležila evropskih olimpijskih iger mladih na Danskem, kjer je osvojila 6. mesto v teku na 100 metrov z ovirami s časom 14.03. S tem časom je dosegla svoj tretji državni rekord. Nastopila je z reprezentanco Slovenije za starejše mladince in mladinke do 19 let v Budimpešti, kjer je v teku na 100 metrov z ovirami dosegla 3- mesto in na mitingu v Munchnu, kjer je bila prav tako v teku na 100 metrov z ovirami druga. V svoji kategoriji, kot mlajša mladinka, pa je na mitingu v Gradcu zmagala. Marina je s trenerjem Branetom Strožarjem dosegla vse zastavljene cilje. Nastopila je kar na 25 tekmovanjih doma in v tujini. Športna zveza Celje ji je za uspehe v letu 1998/99 podelila zlato medaljo.
T. Tavčar
let kraljujejo na nogometnem igrišču tega dela Savinjske doline. Za nameček pa se lahko pohvalijo še s pokali, osvojenimi na zaključnih turnirjih lige, in s pokah za najboljšega strelca lige. Že večkrat, prav tako pa tudi v minuli sezoni, si je to lovoriko priigral Vojko Slemenšek.
Nogometaši, med njimi je tudi nekaj takšnih, ki niso več rosno mladi, saj štejejo že blizu štirideset let, so se še sedmič odločili braniti prvo mesto v ligi. S tem, kako uspešni bodo, pa se več ne obremenjujejo, saj biti kar šest let najboljši, ni tako enostavno.
D. Naraglav
Ekipa Zlatorog, katere glavni sponzor je Račk. Od leve proti desni stojijo: selektor Viki Stergar, kapetan Bernard Tratnik, Anton Vesolak, Robi Vrbovšek, Tomaž Pristavec, čepijo (od leve): Marjan Kos, Sebastjan Hribar, Franci Pristavec, Vojko Slemenšek in Aljoša Hribar. Na fotografiji manjkajo Iztok Hribar, Anton Učakar in Darko Rančigaj. Pred ekipo stojijo štirje pokali, ki so jih prejeli za prvo mesto v ligi, za prvo mesto na zaključnem turnirju, prehodni pokal, kije prišel letos v njihovo trajno last, in pa pokal za najboljšega strelca v ligi.
Ekipi Zlatoroga že drugi prehodni pokal
Najboljši strelec občinske nogometne lige je bil Vojko Slemenšek
V začetku tega meseca se je pričela nova nogometna sezona tudi za ljubitelje malega nogometa občine Prebold. Mah nogomet je v tem delu Savinjske dohne organiziran po hgaškem sistemu. Nogometne ekipe igrajo jesenski in spomladanski del; oba dela sestavljata nogometno
sezono. V minuli so bili znova najboljši nogometaši ekipe Zlatorog iz Športnega društva Marija Reka.
S to zmago so si zlatorogova prislužili prehodni pokal, saj so bili tri leta zapored zmagovalci lige. Sicer pa je bil to že njihov drugi prehodni pokal, kar pomeni, da že polnih šest
Dobrtešavas 27/d, Šempeter; tel.: 041 719-586, 041 793-726 vpisuje nove članice in člane od 10 let dalje.
Vpišete se lahko vsako sredo ob 16. uri in soboto ob 15.30 uri v športnem društvu Mat v Šempetru.
Udeleženci alpske šole med pohodom
Alpska šola OŠ
Tudi letos je OŠ Griže s PD Zabukovica pripravila v Triglavskem narodnem parku za učence petih razredov tradicionalno alpsko šolo.
Šole se je udeležilo 35 učencev pod vodstvom mentorjev iz šole in vodnikov iz PD Zabukovica. Šola je trajala tri dni. Prvi dan so mladi planinci prehodih pot od slapa Savice na Komno in mimo koče na Bogatinu do Doma pri Triglavskih
jezerih. Po ogledu dvojnega jezera in večerji so imeli družabno srečanje. Naslednji dan so se odpravili mimo Triglavskih jezer do Prehodavcev. Na poti so videh gamse, svizce in številne gorske rastline, ustreglo pa jim je tudi vreme, ki je dalo gorskim lepotam še večji sijaj. Ves dan so poslušali krajša predavanja o naravni in kulturni dediščini, rastlinstvu in živalstvu, o opremi, gibanju, obnašanju in nevarnosti v gorah, o
prehrani, zgodovini planinstva in še čem. S Prehodavcev so se vrnili nazaj v Dom pri Triglavskih jezerih, kjer so imeli še en veseh večer. Zadnji dan pa jih je pot vodila prek planin Ovčarija in Dedno polje do koče na Planini pri Jezeru ter naprej čez Vogar v Staro Fužino.
Mladi planinci so se vrnili domov -kljub utrujenosti - polni navdušenja in nepozabnih vtisov.
T. T.
Tradicionalno srečanje upokojencev
Preboldsko društvo upokojencev sodi med najbolj delovna društva upokojencev v Savinjski dolini. Tudi letos so se zbrali na svojem tradicionalnem srečanju v preboldskem Gaju, kjer imajo brunarico, balinišče, rusko kegljišče in igrišče za odbojko. Ob tej priložnosti so podelili tudi medalje in pokal za športne dosežke, ki so jih posamezni člani in članice društva dosegli na prvenstvu društva za leto 1999-
Srečanje so pričeh godbeniki pihalne godbe Tekstilne tovarne Prebold. Zbranim je nato spregovoril predsednik društva Ivan Stepišnik, ki je pozdravil vse navzoče in jim zaželel prijetno počutje. V nadaljevanju srečanja je Stane Skok, odgovoren za šport, podal poročilo o opravljenem društvenem športnem tekmovanju. Skupaj s predsednikom društva Ivanom Stepišnikom in Ivanom Lebrom pa so nato podelili medalje najboljšim posameznicam in posameznikom ter pokal za ekipo odbojkarjev.
Medalje so prejeh za tekmovanja v balinanju, kegljanju, pikadu, streljanju, ribolovu in metanju krogov. Med moškimi je največ medalj prejel Emil Malovšek, ki je zmagal v balinanju, pri metanju krogov in
ribolovu, poleg tega pa je bil še tretji pri pikadu. Pri ženskah je imela okrog vratu največ medalj Fanči Golavšek, ki je zmagala v kegljanju in pri pikadu ter bila druga pri metanju krogov. Pokal za odbojko je prejela ekipa starejših upokojencev, v kateri so bili Stanko Skok, Stanko Govc, Vlado Skok, Franc Kobal, Edi Peternel in Robi Vedenik.
Po podelitvi odličij je zbranim spregovorilo še nekaj govornikov. Franc Lenko je upokojence pozdrav-
il v imenu območnega odbora DESUS-a, Franc Povše v imenu odbora društva upokojencev Spodnje Savinjske dohne in Franc Rezar kot podžupan občine Prebold. Sledilo je družabno srečanje, ki so ga upokojenci preživljali ob glasbi Reškega tria in vsem drugem, kar sodi k takšnemu srečanju. Sicer pa bo pri preboldskih upokojencih pestro tudi v prihodnjih tednih, saj imajo na programu do zaključka leta še veliko aktivnosti.	D. Naraglav
Stanko Govc prejema pokal za ekipo starejših uptokojencev, ki so premagali mlajše upokojence v odbojki z rezultatom 3:0.
Jure Simonič peti
Konjeniški klub Gotovlje in KZ Slovenije sta v Gotovljah pripravila državno prvenstvo v preskakovanju ovir za mlade konje.
Na tekmovanju, ki je potekalo prejšnjo soboto in nedeljo, je nastopilo kar 60 tekmovalcev iz 15 slovenskih klubov. Največ uspeha med tekmovalci KK Gotovlje je imel Jure Simonič, ki je s konjem Sendi osvojil peto mesto. KK Gotovlje je tekmovanje kljub slabemu vremenu dobro pripravil.	T. T.
V prvem kolu visoka zmaga
Kegljači Žalca, ki letos nastopajo pod imenom Kegljaški klub Žalec Rogaška, so v soboto v prvem kolu druge slovenske hge visoko premagali ekipo Slovenj Gradca, in sicer za 201 kegelj. Najboljši v ekipi Žalca so bili: Jakopovič (897 kegljev), Podkrajšek (869) in Kompan (864).
september 1999
Mladi
PRIJAVCI V ŽALCU
Žalski študentje so ponovno presenetili s koncertom. Tokrat so si zadali kar velik zalogaj. V Žalec so pripeljali legendarno hrvaško zasedbo Prijavo kazalište. Kot predskupina pa so nastopili še Društvo mrtvih pesnikov.
Obisk je bil fenomenalen, projekcije na steni žalske šole, direkten prenos s kamero, zelo ugodna cena karte in dobra organizacija.
Ponudila se mi je lepa priložnost, da intervjujam obe skupini.
In natanko to sem tudi storil...
PRIJAVO KAZALIŠTE
Kdaj ste bili nazadnje v Sloveniji in kje? Kako vam je bilo danes všeč?
PK: “Težko rečem, kdaj natančno smo bili nazadnje tu. Mislim, da je bilo to pred približno pol leta. Bili smo, mislim da blizu Maribora, ko je bil nekakšen zbor motoristov ah nekaj podobnega. Kar pa se tiče koncertov, mislim, da ni bilo večjih razlik, razen to, da pri vas naš novi material ni tako znan oz. ga publika še ni sprejela v tolikšni meri kot pri nas na Hrvaškem.
Danes pa mislim, da je bilo zelo v redu. Edino, kar nas je motilo, je bilo to, da smo igrah s tujo opremo, saj po navadi na svoje koncerte vedno peljemo zraven svoje stvari. Drugače pa mislim, da je bil koncert sijajno obiskan in da smo se imeli lepo.”
Slišal sem, da odhajate v Bosno in Hercegovino. Alije to res in če je, kdaj se boste odpravili tja?
PK: “Ne. V Bosno za zdaj še ne gremo. Sicer smo načrtovali neke koncerte v Bosni, ampak smo se odločili, da gremo namesto tega v Ameriko in Kanado. Mislim, da bomo v kratkem obiskali Sarajevo, ampak predpogoj je, da gredo naše tehnične stvari zraven, kar pa do
sedaj še ni bilo izvedljivo. Bomo še malo počakali, saj se nam nikamor ne mudi.”
Kdaj ste pričeli igrati, kdo so vam takrat bili idoli in ali že od začetka igrate pop-rock oz. rock?
PK: “Nekako smo začeh na Rollingih, The Who in kasneje na Zeppelinih. Kasneje pa se je pojavil še New wave, ki je bilo edino tako gibanje, ki smo se mu mi glasbeno lahko priključili, saj smo bili relativno mladi. Na sceni smo se pojavih leta 78."
Katera pa je sedaj vaša hrvaška najljubša skupina, če lahko tako rečem?
PK: “Od tega, kar je prišlo na novo, so mi najbolj všeč Urbani in bivši Sereal Clips ter seveda Majke. Ti trije sestavljajo triperesno deteljico tega, kar mi je na Hrvaškem trenutno najbolj všeč.”
Kaj vam pomeni ime Prijavo kazalište in kako ste do tega prišli?
PK: “Jaz ne bi iskal nekega globljega pomena. To smo kot najstniki prebrali v stripu, saj smo brak Alana Forda in te stvari, pa se nam je v danem trenutku zdelo v redu ime. Če bi lahko izbiral sedaj, bi se verjetno drugače odločil.”
Koliko pa ste bili stari, ko ste imeli prvi koncert in kje je to bilo?
PK: “Pod tem imenom smo se prvič pojavih v naši četrti v Dubravi, v Zagrebu. Na prvi koncert smo šli čisto slučajno, saj nas je tam, kjer smo živeli, čakala prihodnost igranja zabavne glasbe za starejšo populacijo, ki so iz te četrti zvečer hodih na ples. Tako smo res prvi koncert igrah na takšni prireditvi zaradi tega, ker je napovedana skupina koncert odpovedala in so nato vzeli nas. Po tem koncertu tam dolgo nismo smeh igrati, saj smo naredili takšno galamo, da so nas hoteh kar linčati. To je bilo kar interesantno, glede na prvi koncert.”
Se je sestava skupine v teh letih kaj spremenila?
PK: “Mislim, da se sestava v zadnjih desetih letih ni spremenila. Mislim, da se ni menjala od Ruže Hrvatske.”
Imate mogoče še kakšno sporočilo za vašo publiko?
PK: “Edina stvar, ki bi jo rad rekel, je to, da upam, da bo čim več ljudi hodilo na koncerte, na odprte prostore in ne v diskoteke do enih, dveh ponoči, saj je tisti, ki pač takrat igra v diskoteki, zagotovo nezmožen dah optimalen rezultat. To je stvar, ki ni nujno, da bo komu kaj pomenila, je pa edino, kar sem hotel za konec dodati.”	M. Knapič
NOVIČKE
Koncert skupine Hiša v Domu H. slovenskega tabora v Žalcu 16.10.1999-
Koncert skupine Zmelkoow v kulturnem domu Šentjur, v Šentjurju, dne 8. 10.1999 ob 21\
Skupina Tabu je podpisala pogodbo z založbo Menart. Njihova zgoščenka, prvenec izide nekje v oktobru.
Roman Brglez
pekarna - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko
pekama in trgovina Vransko, tel.: 703--30-30, slaščičarna Žalec, tel.: 718-105, pekarna Velenje, tel.: 854-181, Griže tel.: 718-022, Petrovče tel.: 707-930, Ostrožno tel.: 472-630
Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje.
SPOŠTOVANI!
Pred dnevi smo koledarsko zakorakali v jesen, v čas, ko z darovi narave polnimo svoje kleti, zamrzovalne skrinje in omare. To je tudi čas, ko se oskrbujemo z ozimnico, ki nam bo obogatila marsikakšno kosilo ali večerjo v prihajajočih zimskih dneh. Za prijetne urice pa bomo tudi v prihodnje skrbeli v našem kolektivu oziroma v vseh naših trgovskih in gostinskih lokalih. Letos smo svoje poslovanje razširili s trgovino na Ostrožnem in slaščičarno v Petrovčah. V kratkem pa bomo v Grižah, poleg naše trgovine, odprli še en gostinski lokal. Že sedaj vljudno vabljeni med nas.
NE POZABITE! ZVESTOBA SE NAGRAJUJE
Vabljeni v vse naše poslovalnice, še posebno pa v blagovnico na Vranskem, trgovino v Grižah in slaščičarno v Petrovčah.
Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ
ŽALSKA SKUPIM EKSPRESS METRO PREDRLA LED M INTERNETU
Nova žalska skupina je pod vodstvom svojega kitarista Grega Peera posnela dva komada in ju izdala za prvo slovensko uradno, interaktivno založbo na internetu, Krama.com Od takrat, ko je odšel iz skupine Nude, se je Grega Peer posvetil svojemu lastnemu projektu Ekspress metro, ki ga poskuša predstavih na rahlo nekonvencionalen način. Odločili so se, da ne bodo uveljavili svojega imena s koncertiranjem oz. številom svojih koncertov, ampak prek založbe na internetu. Ta možnost se jim je ponudila, ko je nastala prva uradna, interaktivna glasbena založba pod žalsko režijo. To pomeni, da vso stvar ’vozijo’ Žalčani. Dokaj zanimivo, se vam ne zdi? Vsi, ki vas to mogoče zanima, se lahko seznanite s to vsebino na internet naslovu: http://www.krama.com (po 1. oktobru).
Jedro skupine zaenkrat sestavljajo trije člani: Grega Peer na kitari, Kristjan Puckmeister na svoji 'glasbeni skrinjici’, ki bi ji nekateri nehote rekli tudi groove box ah kaj podobnega. Sestavni član benda pa je še g. Jeružanin a.k.a. Črpo, ki je zaslužen za ritme srčnih ran skupine. Pripravljajo tudi celotno ploščo, ne samo tri oz. dva komada. Ta naj bi izšla aprila prihodnje leto.
M. Knapič
Alan Vitezič, Borut Tiran, Tomaž Koncilija, Marko Zajc
DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV
Naš časopis bere populacija, stara od štirinajst do petinsedemdeset let. Mlajšim bralcem, sem prepričan, niste neznanka na slovenski glasbeni sceni. Mislim pa, da bi bilo dobro, če bi se predstavili tudi ostalemu občinstvu oz. tistim, ki vas še ne poznajo tako dobro.
DMP: “Društvo mrtvih pesnikov smo Alan Vitezič na kitari,Tomaž Koncilija basist, Marko - bobnar ter Borut Ciran na kitari.”
Imate dokaj zanimivo ime. Zanima me, katera stvar je botrovala izbiri tega imena? Mogoče film?
DMP: “Obstajata dve razlagi. Prva je ta, da imamo registrirano društvo, za katerega smo si morah izmisliti ime. Znano je več različnih društev, kot so društvo invalidov, društvo kulturnih delavcev itd. Izbrali smo si ime društvo mrtvih pesnikov, saj se nam je zdela to edina možna in v redu varianta.
Druga, bolj resna razlaga našega imena pa je, da smo bik fascinirani ob filmu Društvo mrtvih pesnikov in smo njihovo idejo hoteh nekako prenesti v glasbo. To, kar sedaj poslušate, pa je natanko to.”
Ali mislite, da ste pesniki?
DMP: “V bistvu smo!”
Po imenu sodeč, bi malo za šalo malo zares vprašal naslednje. Ali ste mrtvi pesniki in če je tako, zakaj menite, da ste taki?
DMP: “Zaenkrat smo živi pesniki,
ampak upamo, da bomo, ko bomo umrli, še vedno “živi pesniki” .Upam le, da nas bodo ljudje še vedno imeli v mislih. Mrtvi, upam, da nismo. Kot je Valentin Vodnik napisal v pesmi Moj spominik: Ne hčere ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina, naj pesmi pojo! To je to kar smo hoteh s tem povedati.”
Širša Slovenija vas je lahko spoznala s hitom Ti in jaz, je tako?
DMP: “Začeh smo kot bend Proteus leta ’89 in smo v bistvu preigravali stare rock klasike, nakar smo se odločili, da je čas, napravih kakšno avtorsko delo in če smo pesniki, nekaj spesniti in pokazati, kaj znamo. Tako smo leta ’92 prvič štar-tali na Pop delavnici s skladbo Ko te ni in osvojili nagrado debitanta. Tak je bil naš začetek. Leta '93 smo zmagali na Pop delavnici s komadom Ko prižgeš nov dan, ki je nekako zaznamoval našo pot. Naslednja stopnica je bila skladba Ti in jaz dve leh kasneje.”
Kako pa bi skupina Društvo mrtvih pesnikov opisala svoj trenutni položaj na slovenski glasbeni sceni?
DMP: “Rekel bi tako. Morda nas imajo za bolj komercialne, kot želimo bih. Mi smo vedno želeli s svojimi komadi, z besedih biti nekomercialni, a se je na koncu izkazalo nasprotno. To še vedno ne pomeni, da smo kičasti, vsaj upamo tako in se trudimo bih čim boljši.”
Slišal sem, da ste bili pred časom v vojski. Mi lahko še
malo opišete ta čas vašega življenja?
DMP: “V vojski smo bih trije, in sicer Alan, Borut in jaz, Marko. Tomaž pa je odslužil civilno vojsko, ki jo je pričel služiti ob našem prihodu iz vojske. Vojska je bila za nas na začetku strašansko zabavna. Kombinirah smo jo z nastopanjem ob vikendih in z nastopi za vojsko. V bistvu smo šli skupaj v vojsko, da bi pomagali na natovi vaji z zabavanjem natovih vojakov. To je bila osnovna poanta. Kasneje pa so pričela prihajati anonimna pisma - zaradi nastopanja na televiziji in zaradi velikega števila naših izhodov v vojski. Tako se je pa vsa stvar za nas rahlo spremenila. Imeli smo najmanj proshh vikendov, najmanj med nami pa Borut. Še vedno mislim, da je bilo zabavno, ker smo bih skupaj in smo imeli krasne sovojake.”
Kje se trenutno nahajate na vaši glasbeni poti in do kam bi radi vašo kariero pripeljali?
DMP: “Mislimo, da smo trenutno nekje na sredini. Pričakujemo, kaj bo naš naslednji album povzročil oz. naredil.”
Kdaj pa pričakujete izid vašega novega albuma?
DMP: “Od takrat, ko se otrok zaplodi, traja vse skupaj nekako devet mesecev. Mi smo sedaj začeh pripravljah ploščo. Sedaj je september in če upoštevamo teh devet mesecev, pričakujemo izid plošče nekje aprila.”
Najlepša hvala!
M. Knapič
Drugi hmeljarski rock festival
bi bilo več ljudi, bi se pojavilo tudi
Odkrito lahko rečemo, da sedemnajsti september ni bil srečen dan za drugi rock festival...
Rahlo zamujen začetek ni presenetil nikogar. Ker je bila reklama preslaba, je bil, sploh na začetku, izredno slab obisk. Rečem lahko, da je bila organizacija šepava in videlo se je, da je koncert v polni pari stekel šele zadnji trenutek. Panika, panika! Ker je oprema za koncert v celoh prišla šele zadnji trenutek, je odpadla tudi tonska vaja nastopajočih. Temu primemo so bih nastopajoči ozvočeni. Obisk je bil trudu primeren in tudi prav je tako, saj če
vprašanje: “Zakaj za vraga sta pa samo dve stranišči?!”
Voditej, povezovalec, moderator, pevec - verjetno niti sam več ne ve, kaj naj bi bil. Vsekakor niti za eno od naštetega. ’Koncert’ se je pričel z vzklikom: ’PRIČELE SO SE JAVNE VAJE!’. Mislim, da to ne sodi na koncert takšnega kova, ne glede na obisk.
Samo upamo lahko, da se bodo stvari naslednje leto delale malce bolj resno in predvsem drugače. Preden zaslužiš, moraš tudi nekaj investirati. Tish pa, ki ste bih na koncertu ... presodite sami.
Trgovina IRA
Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 063/724-554
Herman Albin, s.p. slikopleskarstvo in izdelava plastičnih fasad Soseska 12,3312 Prebold, tel.: 063/724-039, mob.: 0609/626-116
Prve objave, pisma bralcev
september 1999
Učenci petega razreda
Mi smo razred 5. B in za zdaj nam dobro gre.
Pridno bomo se učili, starše vse razveselili.
Lani Banovce smo obiskali
in tam nekaj znanja o plavanju
nabrali.
Tudi šola v naravi bila je zanimiva, zato nas učence zelo je pritegnila.
Z razredno stopnjo smo končali in se v predmetno zdaj podali.
To nam še težave dela, a se navaditi bo treba.
Fantje in dekleta v razredu se razumemo, redkokdaj se skregamo.
Včasih si pomagamo in le po potrebi si nagajamo.
Radi družimo se skupaj, šalimo se in smejimo.
Veselimo skupnih se izletov, športnih dni in vseh uspehov.
Klara Kobe, 5.b OŠ Žalec
Spoštujmo starejše
Razmišljam: v življenju si nabiramo dobre in slabe izkušnje. Slabe izkušnje nas bogatijo in opozarjajo, da ne ponavljamo istih napak. Marsikoga pa tudi izkušnje nič ne naučijo. Ko si z leti nabiramo vedno več izkušenj, je prav, da z njimi mlade opozarjamo, kako se izogniti neljubim dogodkom, nepravilnim odločitvam ipd.
Že mnogokrat sem tako slišala govoriti starejše ljudi. Vem, da imajo prav in mnogo laže bi mladim bilo, če bi upoštevali njihove nasvete. Toda življenje vsakega posameznika utira svojo pot, ga na njej preizkuša in ga s tem plemeniti. Vseeno menim, da bi morah mladi, četudi nas življenje kroji po svoji meri, pogosteje prisluhniti bolj izkušenim. Čas je neusmiljen, pred nami je menda celo težak boj za vsakdanji kruh, šola pa tista, ki nam bo odrezala debelejšega ... spet besede starejših in izkušenih. Toda mladi ne poslušamo, saj smo vedno najpametnejši - tudi oni, ki jih ne poslušamo, svoj čas niso poslušali.
Ko razmišljam, kakšen naj bi bil odnos mladih do starejših, natančno vem, kako bi lahko bilo in kako je. Zavedam se, da se bom v prihodnosti mnogokrat spomnila na številna opozorila, pripovedi in podobno ..., vendar bom tudi jaz morala sama prehoditi svojo pot. Ker pa spoštujem starejše, vem, da se je vredno bolj potruditi, vsaj v trenutkih, ko spoznamo, da so starejši osamljeni. Prav bi bilo, da bi jih vsi spoštovali mnogo bolj, saj si to zaslužijo. Veliko je osamljenosti -tudi v naših družinah, zato je predvsem pomembno, da skušamo ohraniti ah obuditi dialog, morda samo skromno pozornost z nasmehom.
In mislim dalje: celo življenje je človek navezan na svoj dom, prijatelje, na svoje majhne skrivnosti, najljubšo knjigo na polici, drobcen spominek ljubke vnukinje ..., a ko zboli, v največ primerih doma ni več prostora zanj, ni človeka, ki bi ga s prijazno besedo negoval. Oddajo ga v dom za oskrbovance. Nebogljen je prepuščen tujim ljudem v tujem prostoru. Ne, da zanj ne bi skrbeh po socialno - zdravstvenih standardih, domačega okolja ni, ki bi zagotovo drugače razsvetlilo človekovo bolno
dušo.
To je tisto, o čemer velikokrat razmišljam, in prav bi bilo, ko bi tudi drugi.
Pilar Wallas, 8. razred OŠ Žalec
Potok
Potok srečen je v dolini, mestna reka pa v tišini žalostno naprej hiti, da je ne bi plini zastrupili.
Ko pa potok to ugotovi, uslugo reki naredi.
Svojo vodo zlije z njo, da bi ji manj hudo bilo.
Pa je za reko življenje dal, ker zaradi nje v sreči živeti ne bi znal, saj bi trpel,
če bi le on veselje imel!
Lidija Pušnik, 4.r.
OŠ Polzela
Moja Afrodita
Bila bi čisto navadna nedelja, kot vsaka druga, če ne bi z mamo šla k nekemu njenemu sodelavcu na obisk. To ni nič nenavadnega, ampak tisto, kar se je tam zgodilo, pa je bilo nenavadno.
Na obisku sem zagledal dekle. Srce mi je v tistem trenutku obstalo in nato začelo biti močneje. Bila je najlepši osebek, ki hodi po Zemlji. Moja mama in njeni starši so se pogovarjali. Jaz tako nisem poslušal, ampak slišal sem le besede: “To ni več za naju.” Odšla sva v njeno sobo, kjer ni bilo nič posebnega, nič takega, kar bi ti skočilo v nos. Bilo je lepo pospravljeno, knjige na policah, torba ob postelji, postelja postlana. Usedla sva se ob njeno pisalno mizo in govorila. Govorila sva o tem in onem, o prostem času, o šoh, sošolcih, učiteljih... Spravljal sem jo v smeh, kar je bilo tako meni kot njej všeč. Ko se je zasmejala, je obstal čas. Videl sem njene lepe svetle lase, (čeprav še zdaleč ni bila navadna “blondinka”, ravno nasprotno, bila je zelo pametna), njen nasmeh, globoko iz srca, njene svetleče bele zobe, ki so se svetih kot biseri in razsvetlili celo sobo. Takšna, če je to še sploh možno, je bila še lepša.
A prišel je čas slovesa, kajti bila je že čista tema. Zame je bil to prav poseben dan, dan, ko sem iz njenih ust slišal njeno ime, najlepše ime pod soncem. Petra.
Ponoči sem sladko spal, mislil sem samo na Petro. Njen obraz se mi je vtisnil v spomin za vekomaj.
Tudi v šoh sem bil čisto zmeden, učitelje sem poslušal, a nisem jih slišal, nekaj mi ni pustilo, a nisem si delal velikih skrbi. Sošolcem sem seveda pripovedoval o tej boginji lepote, a se jim je zdelo, da pretiravam. A jaz vem, da nisem, kajti milijon pesnikov in milijon pisateljev bi lahko milijon let pisalo in ne bi mogli opisati tretjino njene lepote. Vedel sem, da si je jaz, kot navaden zaljubljen smrtnik, sploh ne zaslužim.
Še vedno, ko pomislim nanjo, se mi srce kar para. Lahko bi bila par, a se ni posrečilo. Za kratek čas sva našla skupno pot, a “nekdo tam gori” ni pustil, da bi to obdobje bilo malo daljše. Ni bilo razloga, zakaj se ne bi ujela. Je leto starejša od mene, jaz pa sem malo večji od nje. Za ta kratek čas sva se neverjetno dobro razumela, a potem je prišel nekdo vmes. Tisti nekdo, ki ga osebno še poznal nisem, mi je “speljal" poose-
bljeno boginjo lepote. Čeprav sva bila idealen par, jaz kot en del sestavljanke in ona je bila tisti manjkajoči del.
A srce, čeprav marsikdo ne verjame, se počasi ceh. Tako poskušam zdaj za Valentinovo osvojiti že neko drugo dekle, čeprav še ne vem, kako bi to izpeljal. Tudi ta predstavlja Afrodito osebno, škoda samo, da tega nisem prej opazil. Pravzaprav jo imam že zelo dolgo pred nosom, a enostavno nisem spregledal, zdaj pa tudi vidim spet samo njo in nič drugega. Če to niso hormoni, potem tudi ne vem, kaj bi bilo.
Primož Šket, 8. r.
OŠ Vransko
Brez naslova
Pri uri slovenščine nam je razredničarka skrivnostno rekla, da nas jutri čaka presenečenje. Nič drugega ni hotela povedati, čeprav smo bili zelo radovedni.
Naslednji dan je prišla v razred s fantom, ki je bil čisto črn. Imel je kratke svedraste lase in odebeljene ustnice. Učiteljica nam ga je predstavila. Dejala je, da v njegovi dežeh divja državljanska vojna, da so mu ubili starše in da je v našo deželo prišel prek Unicefa, ki ga je predal našemu Rdečemu križu. Povedala je še, da mu je ime Waziri, da je obiskoval osnovno šolo in da zna samo jezik svojega plemena, v šoh pa so se učili tudi nemško. Prosila nas je, naj bomo strpni do njega in naj mu pomagamo. Nato je odšla. Vsi smo bik v veliki zadregi.
Prvi se je opogumil Waziri. Pokazal je bele zobe in nas pozdravil v slabi nemščini. Razživeli smo se. Začeh smo ga spraševati, ah je pri njih res vojna, ah rastejo pri njih ananasi, kako je ušel divjim vojakom. Osupli smo poslušali njegove odgovore in mu zaželeh dobrodošlico. Med seboj smo si obljubili, da mu bomo pomagali, da bo dokončal šolo, povabili ga bomo na izlete, do njega bomo prijatelji, poskušali mu bomo olajšati življenje v novi domovini.
Nina Grobelnik, 8.r.
OŠ Griže
Hugo
Hugo, ti si vehk junak, ne premaga te niti vrag.
Radi te imamo vsi, s tabo vedno držimo pesti.
Hugo, ah te kaj boh, ko naletiš na vse te pasti.
Upam, da te družina tolaži in da te čarovnica ne dobi.
Vse tvoje igre na TV so mi všeč in Hugo pašteta mi ni nikoh odveč. Tudi tvoje oblekice nosim rada, zato mi mama pravi Hugolinica mala POŠ Letuš
Prepisovanje ni uspelo
Bilo je v sedmem razredu. Končali smo snov z odvisniki. Sledil je test. Učiteljica je odstranila plakat, kjer so bili vsi odvisniki, vprašalnice in vezniki. Še vedno nismo znah na pamet vseh teh stvari! Pa zakaj bi se sploh vse naučili, če si lahko pomagamo! Sošolec je imel na velikem listu napisane veznike in še, kar je spadalo k našemu neznanju. Kam z njim? Odgrnil sem zaveso, nalepil hst na okno, zaveso pa delno potegnil mimo šipe, da učiteljica ne bi pri razdeljevanju hstov opazila naše namere. Ko je vsak dobil svojo nalogo, si ni nihče upal odmakniti zavese! Tako nam hst za pomoč ni prav nič
pomagal, četudi je vso uro svetil na oknu! Upali smo, toda ni nam uspelo. Ko smo dobili popravljene teste, smo se vsi držah za glave.
Ah bi bili rezultati boljši pri odgm-jeni zavesi?
Veronika Jelen, 8. r.
OŠ Šempeter
Koze
Vodene koze sem imela, skoraj sem znorela!
Po sobi sem divjala, in se ves čas čohala.
Sirup sem dobila in se pomirila.
Pasti koze je hudo, vendar vsak dobil jih bo!
Špela Povše, 2. r. OŠ Trnava
PROSTI PAD
V Gardalandu sem po mučnem prerivanju v vrsti za prosti pad končno prišla skozi zapornice.
Hodih smo skozi čudne tunele, ki sem ji poimenovala “vesoljski rov”. Vsepovsod luči, kamere, ekrani in načrti poletov v vesolje. Vsak rov je imel na koncu drsna vrata, ki so se odprla po triminutnem čakanju. Kmalu so se odprla tudi zadnja.
Vstopih smo v prostor, kjer je stal trideset metrov visok stolp. Okoh stolpa so bih sedeži, štirje na vsaki strani. Neločljivi prijatelji smo sedli skupaj in se pripeli. Začeh smo se dvigati.
Med dviganjem sem brezskrbno in veselo občudovala prečudovit razgled na Gardsko jezero. Vse lepše in lepše se je razprostiralo pred mano, tedaj pa “klok”. Šele tisti hip sem se zavedla, kako visoko sem. “Zakaj, zakaj sem sploh tukaj?” Naprej nisem mogla razmišljati in nadaljevati svojega samopomilovanja, ker je Monika, ki je sedela poleg mene, že kričala: “Ina, dej mi roko! Šit! Ekran!” Pogledala sem na televizijo, ki je visela na stolpu, zdaj nasproti mene: Na njej se je odštevalo: “3, 2, 1...”
Vsi smo začeh kričati, skoraj v istem trenutku pa Uidi utihnili. Padah smo. Teta gravitacija nas je potegnila k sebi, no, vsaj sedeže. Nas je vzdignila v zrak, toda to ji ni popolnoma uspelo, saj so nas varnostni pasovi uspešno zadržali.
Občutki v tistih sekundah so bih nepozabni, neponovljivi in nepopisni. Zmeraj sem si želela leteti, kar tako, na luno, ah pa izkusiti pravo letenje. Zdaj pa me je ta želja zapustila. Oblil me je pot, pred očmi se mi je odvrtelo celo življenje. Vsi smo drgetali. Janez si je skoraj odgriznil jezik. Z grozovito hitrostjo smo se bližali tlom. Osvetlil nas je bhsk fotoaparata, nato pa ... Hotela sem zapreti oči, pa nisem imela časa. Znašla sem se na trdnih deh.
Hitro sem si odpela varnostni pas in se prepričala, da sem zares na deh. Malo je manjkalo, pa bi da še “kušnila”. Najprej sem si za nekaj časa nehala želeti, da bi še kdaj padala ah poskusila leteti, pa je želja kmalu pridrvela nazaj.
Dragi dnevnik, mi lahko vsaj ti poveš, zakaj človeška bitja plačamo za mučenje svojega telesa.
Ina Živanovič, 7. a/9
OŠ Polzela
Mladi, pošiljajte nam prispevke do vsakega tretjega ponedeljka v mesecu.
Kakšne so težave v družini in družbi?
Družina, temeljna celica družbe, je v krizi. Od tod izhajajo vsi problemi, ki se pojavljajo v družbi in življenju. Vsi nastajajo zaradi pomanjkanja ljubezni v družini. Torej je treba začeti tam, kjer se problemi začenjajo. Ozdraviti moramo družino. Kako to storiti? Vsak človek ima svojo predstavo o tem, kakšen naj bi bil njegov partner.
Bistvo tega, zakaj živimo, je namreč v odnosu do vsega, kar obstoja. Nekateri tega odnosa nimajo, ker nimajo izkušnje. Mnogi niso izkusili prave ljubezni in sploh ne vedo, kaj je brezpogojna ljubezen. Treba je najprej dati in to pozabiti in spet dati in pozabiti. Nekateri pa ne znajo niti dati, kaj šele, da bi znah pozabiti. Spremeniti moramo koncept dajanja in sprejemanja.
Nekateri ljudje imajo odnos z več partnerji, v nekaterih okoljih je to celo pravilo. Pomislite prosim, kako bi se vi počutili v tem položaju. Poglejmo si še primer dominacije nad partnerjem, ko mu ni dovoljeno izraziti svojih stališč. To je napačno. Začeti moramo iz ničle. Vem, da je to težko, vendar drugače ne moremo rešiti družine in družbe, ki tone vse globlje!
Prebiramo stare časopise. V nobeni družbi ni bilo tohko ločitev in samomorov zakonskih parov.
Če hočemo boljši svet, kar je želja vsakega posameznika, moramo živeti brez starih konceptov in se učiti živeti in umreti za drugega. Vsak trenutek bi morah žrtvovati za druge, jih osrečevati in tako z njihovo srečo dobiti zadoščenje. Ljubezen je treba dehti, le tako je je vedno več. Vsi ljubezen delimo, razen ene, to je partnerska ljubezen. Vemo, kaj se zgodi, če jo dehmo, vemo kako težko je, pa vendar delamo to zelo dolgo. Nismo zvesti. Zakaj? Zaradi napačnih konceptov.
Treba je rešiti odnos med možem in ženo. Otroci so najbolj veseh takrat, ko imajo očeta in mamo!
Bralec iz Žalca
Bazilika obiskanja Device Marije v Petrovčah
Ob tem sestavku (avtor M.M.Z.) objavljenem v septembrski številki,
se vprašajmo: zakaj pozabljamo na delo domačinov.
V sestavku piše, da je leta 1796 napravil v petrovški cerkvi orgle italijanski mojster Gaetano Calida in da so bile leta 1966 restavrirane. Kdo jih je restavriral?
Ob tej informaciji je nujno, da polistamo po knjigi Milka Bizjaka Orgle na Slovenskem (DZS, 1985). Tu je zapisan podatek, da imajo orgle novejši igralnik, ki ga je v drugi polovici 19- stoletja izdelal Franc Naraks. Opravil je še nekatera druga dela.
Ob vabilu, ki nas 21. 9- vabi na koncert v farno cerkev v Žalec, se spomnimo, lahko v citirani knjigi preberemo, da je orgle za žalsko farno cerkev napravil Franc Naraks iz Arje vasi. Med drugim je napravil tudi orgle v šentandraški cerkvi pri Polzeli in za Gotovlje.
Zelo znana izdelovalca orgel sta bila oče Franc Naraks (1826 - 1907) in sin Ivan Naraks (1869 - 1924), ki sta imela svojo delavnico v Arji vasi, torej v petrovški fari, ki je pozabila na oba. Franc Naraks je nadaljeval orglarsko tradicijo iz Celja. Bil je doma iz Galicije. Nekatera pričevanja trdijo, da je bil samouk, druga, da se je izučil pri zadnjem celjskem izdelovalcu orgel.
Orglarsko delavnico je prevzel njegov sin Ivan. Najprej se je učil pri očetu, potem je po stari obrtniški navadi potoval in si ogledal še druge orglarske delavnice. Štiri leta se je izpopolnjeval v Nemčiji. Med drugim je izdelal orgle za Teharje. Ob smrti so mu priznati, da je bil izreden mehanik, ki mu ni bilo para daleč naokoti.
Omenil sem dva mojstra iz naše doline; še vemo za njuno delo? Še vemo za ta dva orgelpavra, kot so jima pravih sosedje.
Franci Ježovnik
Zahvala organizatorjem za lep izlet
Vaščani Podloga se kot sopotniki izleta prisrčno zahvaljujemo za izredno zabaven in dobro organiziran izlet.
Da nam je bilo prijetno, sta se potrudila Zvonka Skrabar in Bojan Štorman. Poskrbela sta za imeniten izlet in veselo razpoloženje vseh ter nam tako pričarala nepozaben dan. Zanj še enkrat hvala.
PEKARNA -TRGOVINA
Pongrac 102a 3302 GRIŽE tel.; 063/716-375
KRUH IZPOD GOZDNIKA, KAMNIKA IN MRZLICE - POJEM DOMAČNOSTI IN KAKOVOSTI!
Za nami je 5 let poslovanja. Jubilej smo slovesno proslavili konec julija in tisti, ki ste bili ta večer z nami, ste slovesnost obogatili.
Za to in za vašo zvestobo, se vam iskreno zahvaljujemo. Stopili smo vjesenski čas; nanj smo se primemo pripravili tudi v naših trgovinah. Vabimo vas, da nas obiščete in si polepšate dneve z dobrotami z naših prodajnih polic.
Jesenski dnevi so prav prijetni za sprehod v naravo in če se boste odpravljali mimo nas na Gozdnik, Kal ali Mrzlico, si lahko z obiskom v naši trgovini naredite pot še prijetnejšo.
Hvala za dosedanje zaupanje in srečanja z Vami. Upamo, da ste zadovoljni z našim kruhom in vsem, kar Vam ponujajo naše prodajne police, ki so odslej še bogateje založene.
Kolektiv pekarne in trgovine Uduč
september 1999
Savinjske zgodbe
Veliko iger, smeha, zabave in še česa
Turistični piknik v preboldskem Gaju - Mister Gaja postal Boris Virant
Za rock žurom pod Žvajgo, ki ima z vmesnimi prekinitvami že dolgoletno tradicijo, se je drugo soboto v septembru “zgodil” še turistični piknik, ki je znova razgibal življenje v tem prijetnem okolju preboldskega Gaja. Za to so poskrbeli preboldski turistični delavci s predsednikom Francijem Ciglarjem in člani društva Svoboda s predsednico Anico Trivan. Pomagale so tudi vzgojiteljice preboldskega vrtca na čelu z Marijo Jager in vsi drugi, ki so se odzvali vabilu organizatorja in na stojnicah predstavili svoje izdelke, skrbeli za primemo postrežbo in nasploh oplemenitili to' zanimivo turistično prireditev, ki naj bi postala tradicionalna.
in vesel hkrati, saj je zadeva uspešno stekla. Upa tudi, da bo prihodnje leto Gaj še bolj poln kot letos, predvsem pa računa na večjo udeležbo sosednjih turističnih društev. Tudi Anica Trivan, predsednica Svobode Prebold, je imela podobno mnenje. Dejala je, da bi se Preboldčani morah bolj zavedati, kakšno bogastvo imajo z Gajem in da je bil že
Organizatorji so pripravili res pester program in žal je lahko tistim, ki se niso pridružili temu rajanju, kjer so na svoj račun prišli zlasti otroci. Skoraj nič manj pa se niso zabavali njihovi starši in drugi obiskovalci prireditve, ki je trajala ves dan.
V dopoldanskem času pa tja do druge ure popoldan je potekal otroški ŽIV- ŽAV. V drugem delu dneva se je zvrstilo več raznih šaljivih
movanju pojesti kremno rezino, po domače kremšnito, brez uporabe rok. Pri tem sta zmagala zakonca Ivanovič, ki sta za nagrado prejela veliko torto preboldske slaščičarne Bedeti. Sicer pa ni manjkalo nagrad tudi pri drugih igrah. Prav tako so na svoj račun prišli tisti, ki niso sodelovali v posameznih tekmovanjih. Za to so poskrbele vzgojiteljice vrtca, ki so organizirale lov za zakladom. Kar nekaj otrok ga je našlo in si dan
Nesojeni zmagovalec za mistra Gaja '99 Edi Kobal, ki je najgloblje zabil količek, a bil slabši pri plesu in tako postal le podprvak.
tekmovanj za odrasle, vrhunec prireditve pa je bilo tekmovanje za mistra Gaja 1999 in ekipno tekmovanje v pitju piva. Da je bila prireditev tudi glasbeno zanimiva, sta v dopoldanskem času poskrbela priljubljena Spidi in Gogi, popoldan pa pevec Zlatko Dobrič in mlada obetavna pevka Monika Kumer. Celodnevno prireditev sta uspešno vodila in povezovala Jeery Zelič in Silvo Javornik. Za glasbeno nit prireditve in za ples je skrbel Vili Golavšek.
Za spodbudo še lepo vreme
Preboldski Gaj je bil tisto soboto kot veliko mravljišče. Otroci, zlasti tisti najmlajši, so bili kot radožive in razposajene mravljice, ki so tekale sem in tja, se spuščale po toboganu, delale prevale, skakale, tekmovale in počenjale še marsikaj. Vrelišče je razpoloženje doseglo s prihodom Spidija in Gogija, ki sta poleg otrok znala razvneti tudi vse ostale. Že pred tem in tudi pozneje pa so dvigala temperaturo šaljiva tekmovanja. Tako so se starši, ki so jim zavezah oči, pometih v slalomu med kockami, mimo katerih so jih z besedami vodih njihovi otroci. Najboljši čas sta dosegli Jožica Goropevšek in njena hčerka Manuela. Vehko navijanja in smeha je bilo tudi ob hitrostnem tek-
polepšalo s čokoladicami, bonboni in še čim. Tisti, ki niso bik dovolj hitri pri odkrivanju zaklada, so se posladkali z bonboni, ki so nekaj
ma kot si nekateri žehjo. Ta turistični piknik je eden od poskusov, da bi bilo v prihodnje drugače. Za to pa se bo morda zavzemal tudi nosilec naslova mister Gaja '99 Boris Virant, ki bo ta naziv nosil do naslednjega turističnega piknika septembra
2000.
Ta naslov si je Boris Virant moral krepko prislužiti. V konkurenci še štirih tekmovalcev je moral odgovarjati na “zahtevna” vprašanja, pokazati svojo moč pri zabijanju količka, jesti kremno rezino z rokami na hrbtu in plesati. Prav ples je bil tisti, ki mu je prinesel dve točki prednosti pred Edijem Kobalom, ki je vodil vse do zadnjega tekmovanja v plesu. Je že tako, da brez sreče tudi na takšnem tekmovanju ne gre. Tokrat je bila na strani Borisa, drugo leto pa jo bo imel kdo drug. Sicer pa zmaga ni prinesla samo naziva, ampak tudi nekaj nagrad, med njimi vikend paket na Rogli, ki ga je prispevala turistična agencija Dober Dan iz Šempetra, iz kraja torej, kjer deluje eno najmočnejših turističnih društev na Celjskem. Prav to društvo je bilo edino iz Savinjske doline, ki se je odzvalo povabilu na ta piknik in m
Spidi seje kmalu nato pojavil s sliko svoje babice in jo razkazoval naokrog. Skupaj z otroki pa je nato jezil Gogija.
sekund “deževali” izpod neba. Da je bilo vse še lepše, je poskrbelo lepo vreme, ki je organizatorje nagradilo za trud in jim dalo energijo za podobne prireditve tudi v prihodnje.
Mister Gaja '99
Preboldski Gaj je gotovo ponos Prebolda. Včasih je slovel kot eden najlepših kampov v Sloveniji. To že dolgo ni več, je pa zato priljubljeno zbirališče upokojencev, kjer imajo svojo hiško, balinišče, rusko kegljišče in igrišče za odbojko. Tja rade zahajajo tudi vzgojiteljice z otroki, skozi njega se sprehajajo tako mladi kot starejši, še vedno pa ta naravna dobrina ni tako izkoriščena, kot bi lahko bila oziro-
predstavilo svoje delo. S svojo sladko ponudbo je bila v Gaju tudi Trgovina Miklavc, ki je prispevala največ nagrad.
Prihodnje leto morda tudi ženske
Preboldski Gaj ima sedaj svojega mistra, ki so ga z ocenjevanjem in pod vodstvom predsednice Ksenije Rozman izbrale članice posebne komisije, letos so izbirah le mistra, morda pa se bodo prihodnje leto za podoben naslov potegovale tudi ženske.
Sicer pa je preboldski turistični piknik v Gaju dosegel svoj namen, predvsem pa krajanom in otrokom
polepšal septembrsko soboto. Marsikdo od otrok je domov prinesel kakšno igračo, knjigo ah drugo stvar, ki jo je kupil na bolšjem sejmu. Zanj so zaslužni otroci petega razreda osnovne šole z učiteljico Janjo Kotnik, ki so tako še obogatili prireditev. Seveda pa bi nekaj manjkalo, če ob vsem tem ne bi bilo primerne gostinske ponudbe. Za to je poskrbela gostilna Račk s svojimi sodelavci. Še posebno pozornost je vzbujal Franci Otavnik, ki je v posebnem kodu kuhal izvrsten kozji golaž, po katerem je postal znan že daleč naokrog.
O prireditvi so rekli
Naj zaključimo ta zapis o prijetni soboto še z izjavami organizatorja, mistra Gaja, najboljše mamice v vijuganju med ovirami z zaprtimi očmi, predstavnice preboldskega vrtca in enega od razstavljalcev izdelkov. Franci Cigler, predsednik TD Prebold, je povedal, da je zadovoljen
Boris Virant- mister Gaja ’99 med razglasitvijo. Zmagovalno lento sta mu prek ramen obesila Anica Trivan in Franci Cigler.
nekaj dogajati. Napovedala je tudi že novo prireditev, kostanjev piknik, ki bo v prihodnjem mesecu.
Vidno vesel in zadovoljen je bil tudi Vinko Petek, ki je bil
Med množico smo poiskali še Jožico Goropevšek in Marijo Jager. Jožica, ki je bila najboljša med ovirami z zaprtimi očmi, je povedala, da sta se s hčerko prijetno zabavah, veseh pa sta tudi zmage in daril. Tudi ona je dejala, da bi bilo zelo lepo, ko bi se takšne prireditve dogajale bolj pogosto. Marija Jager pa je izrazila zadovoljstvo, da sta jih Turistično društvo in Svoboda povabila k sodelovanju. Pristavila je, da je bil ta dan dober primer, kako se da kaj lepega narediti, če se hoče, in da so v vrtcu vedno bik in bodo tudi v prihodnje za “akcijo”, ko gre za otroke. In čisto na koncu še izjava mistra Gaja '99 Borisa Viranta. Najprej je pohvalil organizatorje, nato pa dejal, da je tudi on vse skujpaj vzel za “štos” in se odločil sodelovati za izbor mistra. Pri tem ni niti pomislil, da bi lahko on osvojil ta naslov. Zanj in tudi za vse njegove nasprotnike je veljalo olimpijsko načelo, da je važno sodelovati. “Seveda pa je tudi
Zmagovalca Rada in Mirko Ivanovič med sladkanjem s kremnimi rezinami. Brez rok to ni bilo ramo preprosto.
med razstavljala domače obrti. Dejal je, da je bil ta dan res enkraten in da je v Preboldu vehko premalo takšnih prireditev, Gaj pa je idealno prizorišče zanje.
lepo zmagati, zlasti če dobiš za to še kakšno nagrado,” je še dejal Boris in se veselo nasmehnil. Kdo pa se ne bi?
Darko Naraglav
Otroci na vso moč kličejo na oder Spidija. Kar nekajkrat jim je Gogi ukazal, naj počepnejo innato na ves glas zakličejo: Spidi.
Ivan Kopušar - devetdesetletnih:
Delo ga krepi, se vedno kaj postori v delavnici, kolesari...
Srečanja z najstarejšimi, ob različnih priložnostih, so vedno nekaj posebnega. Ko pa imaš za sabo veliko takih znanstev, se nenadoma zaveš, da je vsem tem koreninam nekaj skupnega, nekaj, kar se kot rdeča nit vleče skozi njihovo življenje. Tudi Ivan Kopušar iz Žalca pri tem ni izjema.
Ivan Kopušar je rojen Žalčan, luč sveta pa je zagledal pred davnimi devetdesetimi leti. Kot vedo povedati njegovi znanci, je živa kronika svojega mesta. Ob svojem bistrem spominu se spomni zelo daleč nazaj, tudi ko je še pravzaprav kot otrok šel v uk k mizarskemu mojstru Francu Cimermanu. Takrat so bili težki časi in vajeništvo ni bilo lahko. Učna doba je trajala tri ah štiri leta, odvisno od tega, kje je vajenec bival. Če je bil pri mojstru, mu je moral služiti še četrto leto. Njegovo delo pa ni bil le uk, temveč tudi številna druga opravila, od hišnih del do dela na polju. Kljub temu pa se Ivan ni pritoževal, saj ga je mojster dobro izučil mizarske obrti, ki mu je kasneje dajala kruh vse življenje. Svojo obrtno delavnico je imel od leta 1945 pa vse do upokojitve - pred 34 leti. Seveda je bilo mizarjenje v tistih časih vse kaj drugega kot danes. Pove, da je bilo v Žalcu pet ah šest mizarskih
delavnic in zato huda konkurenca. Strojev, kakršne poznamo danes, seveda ni bilo. Delak so s skobelniki, obhči, dleti in drugim ročnim orodjem in za vsak izdelek porabili vehko časa. Druga težava pa je bila, da se je delalo na domu in naslednja, da ni bilo prevoza - razen s konjsko vprego. Toda vse to Ivana ni motilo, rad je delal in še danes z veseljem stopi v svojo delavnico in kaj naredi. Delavnost je ena od značilnosti, o katerih je bilo govora na začetku. So
pa še druge, značilne za Ivana.
Skromnost! Kot kaže se Ivan ni nikoh pritoževal nad življenjem. Držal se je pravila, da ni bogat tisti, ki ima veliko, temveč tisti, ki ima dovolj. Zato se Pidi ni polakomil, ko mu je bogat kmet ponudil polovico grunta in hišo, če poroči njegovo hčer. Rajši se je odločil za ljubezen in počakal na dekle svojega srca. In prav je storil. Bogati ga neizčrpen vir humorja. Ne glede na leta in težave, ki jih gotovo ima, čeprav pa tega ne sebi in ne drugim ne prizna, je vedno dobre volje in poln optimizma. Vse zadrege obme na šalo. In telesna aktivnost? Ivanu je Pidi sedaj glavno prevozno sredstvo kolo. Pa ne le za tiste nujne opravke, ko se zapelje do bližnje trgovine, na pošto ah kam drugam. Ivan tudi tekmuje, in sicer na kolesarskih tekmah, ki jih organizira sekcija Društva upokojenih obrtnikov.
Vidimo torej, da se nahajajo na Ivanovem receptu za dolgo življenje in lepo starost pridno delo, zmerno življenje, obilica dobre volje in aktivno gibanje. Tako ostaneta telo in duh v dobri formi. Upamo in žehmo, da bo Ivanu tudi v naslednjih lehh uspelo ohranih bogastvo njegovega življenja.
Ivan Kopušar je tudi na rojstni dan sedel na kolo in se zapeljal...
T. Tavčar
Savinjske zgodbe
september 1999
Franc Tratar Jšo-letni korentak
Življenje z godbo in za njo
Po njegovih stopinjah tudi trije vnuki
Ekipa TV Slovenije med snemanjem enega od kadrov v Ledeni dvorani, najbolj nenavadnem delu Snežne jame.
Snemanje v Snežni jami
Ekipa televizije Slovenije pod vodstvom Boruta Mencigerja in režiserja Staša Potočnika že dalj časa snema ciklus oddaj Krajinski parki. V ta sklop so uvrstili tudi Snežno jamo na Raduhi, ki je najvišje ležeča turistična jama v Sloveniji.
Franc Tratar starejši sodi med legende glasbenikov pihalnih orkestrov v Savinjski dolini. Za njim je kar 50 let življenja z godbo. K temu pa lahko dodamo še kakšnih šest let iz najstniškega obdobja, ko je igral na violino. Danes, pri osemdesetih, ni več aktiven član godbe, je pa z mislimi in dobrimi željami vedno z njimi. To pa še tem bolj, ker pri “njegovi” godbi igrajo tudi trije vnuki, Franci, Gregor in Boštjan. Najstarejši, Franci, je že naredil kapelniški tečaj, kar lahko pomeni, da bo nekoč tudi vnuk opravljal delo, kot ga je ded polnih 30 let.
Franc Tratar je letošnji dobitnik zlatega grba občine Žalec. Le-tega je slovesno prejel na osrednji občinski proslavi ob prazniku občine, kjer je igral pihalni orkester Slovenske vojske. Z glasbeno spremljavo pomembnega dogodka je bil zelo zadovoljen. Ob poslušanju izobraženih godbenikov, ki so igrali pod taktirko Žalčana Francija Rizmala, mu je spomin poromal v čase njegovih glasbenih začetkov in tridesetletno delo vodenja godbe, ki je bilo povezano z mnogimi odrekanji, a hkrati tudi z lepimi in prijetnimi dogodki.
Po poti življenja
Življenjska pot Franca Tratarja se pričenja leta 1919- Leto dni po prvi svetovni vojni, v takratni kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, v rudarski Žabukovici, kjer je kot kratkohlačnik preživljal svoja mladostna leta. Izučil se je za
ključavničarja in strugarja, nato nekaj mesecev delal v TT Prebold, nakar mu je uspelo priti v Rudnik Zabukovica. Ko so rudnik zaprli, so prišli pod okrilje KOVO Vransko. Po treh letih dela v tem podjetju se je preseli v Agroservis Šempeter, od tam pa k Cestnemu podjetju Celje, kjer je leta 1982 dočakal upokojitev. Z njo pride razbremenitev, a le fizična, saj čas, ki ga je prej vezal na službo, porabi v veliki meri za godbo in usposabljanje mladih glasbenikov. Tako je vse do leta 1996, ko po petdesetih letih dela pri godbi dokončno izpreže. Slovo ni bilo lahko, saj mu je kar nekaj manjkalo, je pa zato bila bolj zadovoljna njegova žena, ki ga je končno imela doma.
“Odkrito moram priznati, da je žena pri naši hiši res podpirala tri vogale. Velikokrat se je zgodilo, da še jesti nisem imel časa. Na hitro sem pridrvel iz službe, se preoblekel in kmalu za tem s svojimi fanti že igral na pogrebu ali na kakšni proslavi v Spodnji in Zgornji Savinjski dolini, pa tudi kje drugje. Neko leto smo imeli prek 90 nastopov, ob tem pa še vsakotedenske vaje. Sam sem mnogo ur, vsako leto, porabil še za učenje mladih godbenikov. Ob vsej tej angažiranosti je večino dela doma prešlo na ženina ramena. Vsa priznanja, ki sem jih kdajkoli prejel, bi jih, rečeno v prispodobi, morala dobiti tudi žena, “je med našim obiskom dejal Franc Tratar, ki sedaj veliko gospodinji.
Od violine do kapelnika
Sedimo za mizo v kuhinji in razpredamo nit njegovega življenja. Z nama je tudi sin Franci, ki sicer nikoli ni igral pri godbi, se je pa očetu, v tem pogledu, odkupil s svojimi tremi sinovi, ki smo jih omenili že v uvodu tega zapisa.
Franc Tratar je leta 1930 začel hoditi v meščansko šolo v Celje. Tam
je poučeval petje prof. Josip Šegula, ki je zasebno poučeval tudi violino. Tudi Franc se je dvakrat tedensko učil igrati na ta inštrument. Ko pa je dvignil ceno poučevanja, ki je skromen družinski proračun ni mogel prenesti, je to izobraževanje nadaljeval pri Liji Drobež, ki je bila koncertna pevka in koncertna violinistka.
“K njej sem hodil tri leta, nato pa je zbolela za rakom na grlu in tako je bilo konec mojega učenja. Sem pa začel igrati pri godbi griške Svobode, kjer nas je bilo deset glasbenikov. Med tem časom, leta 1936, je znova oživela godba v Libojah in tako sem začel svojo pot igranja v pihalnem
orkestru. To je prekinila vojna. Po njej je v Zabukovico prišel iz Trbovelj Alojz Pečnik in znova oživel tudi zabukovško godbo na pihala. V njej sem sprva igral krilnico, nato pa sem presedlal na bariton in nanj igral do leta I960. Že leto poprej sem opravil kapelniški tečaj in začel poučevati mlade. Ko je leta 1966 umrl Alojz Pečnik, so me izbrali za kapelnika. V tej vlogi sem bil do leta 1996, ko sem prenehal delati pri godbi,” je zaključil svojo pripoved Franc Tratar starejši in se zagledal v fotografijo na steni, ki je nastala ob 95-letnici godbe, v času, ko je bila kadrovsko najštevilčnejša.
Med prvimi dobitnik zlatega križca
Ob tem smo se tudi mi zagledali v priznanja na stenah, ki zgovorno pričajo o dolgoletnem in uspešnem delu našega sogovornika, ki mu človek nikoli ne bi prisodil, da je star že osemdeset let. Franc Tratar je bil med prvimi v Sloveniji, ki je prejel zlati križec, najvišje priznanje mednarodne zveze godb CISM. Poleg tega je prejemnik zlate Gallusove značke, Savinovega priznanja, medalje zaslug za narod, republiškega priznanja Zveze društev Svobod in mnogih drugih odličij, ki pričajo o bogatem in neumornem življenju s pihalno godbo Zabukovica, ki bo prihodnje leto praznovala 120-letnico svojega obstoja.
Od Franca Tratarja smo ta večer odhajali s prijetnimi občutki. Želimo mu še veliko zdravja in obilo sreče ob njegovi 80-letnici.
D. Naraglav
O snemanju dokumentarca o tej nevsakdanji podzemni jami, ki se ponaša s številnimi posebnostmi, so se ustvarjalci oddaje dogovarjali s preboldskimi jamarji že lansko jesen. Snemati so začeli v začetku tega poletja. Med petdnevnim snemanjem so dobili veliko posnetkov, ki jih sedaj urejajo. Do oktobra meseca naj bi bila oddaja gotova, na sporedu pa bo predvidoma v začetku prihodnjega leta. Dva člana preboldskega kluba sta si v Ljubljani že ogledala delovno gradivo in bila nad videnim zelo navdušena. Izostreno oko kamermana Janeza Kališnika je
ujelo jamo, tako kot si resnično zasluži. Prav gotovo bo oddaja všeč tudi gledalcem, saj ob čudovitih posnetkih podzemlja in krajine kraške Raduhe ne manjka avtentičnih pričevanj takratnih in poznejših raziskovalcev.
Vsekakor pa bo oddaja dobra predstavitev jame, ki bi si morda zaslužila vpis v seznam svetovne naravne in kulturne dediščine pri UNESCU, ne nazadnje pa tudi lepo darilo preboldskim jamarjem, ki prav letos praznujejo 30-letnico svojega delovanja.
N. D.
Zlatoporočenca Mencinger
V Šempetru sta zlato poroko praznovala Vincenc in Ivana Mencinger.
Vincenc se je rodil leta 1916 v Venčeslavcih v Prekmurju kot tretji od štirih otrok. S trebuhom za kruhom je odšel še zelo mlad. Bil je v Avstriji, Ljubljani in Gorici, nazadnje pa se je ustalil v Žalcu. Zaposlil se je pri podjetju Slovenija ceste kot strojnik težke mehanizacije in nazadnje kot poklicni voznik pri Vodni skupnosti Celje, kjer se je tudi upokojil.
Ivana, rojena Hribar, se je rodila leta 1923 v Pristavi pri Krškem kot
ena od dvojčkov v številni družim dvanajstih otrok. Otroštvo in mladost je preživela doma, leta 1941 pa so jo Nemci, skupaj s starši, izselili v taborišče. Od tam so se vrnili šele leta 1945. Dve leti zatem je odšla od doma in se zaposlila v Hmezadu Šempeter. Takrat sta se spoznala z Vincencem in se dve leti pozneje poročila v Krškem.
Skupno življenje jima je prineslo veliko preizkušenj in odrekanj, srečna pa sta bila, ko sta se jima rodili hčerki in ko sta končno pričela graditi lasten dom. Medtem ko se je ena od hčera poročila in si
ustvarila svojo družino in dom, je druga ostala doma in si tam ustvarila družino. Zlatoporočenca imata 3 vnuke in 3 pravnuke, ki v njun dom prinašajo veselje, oni pa uživajo njuno dobroto in ljubezen. Medsebojna ljubezen pa zlatemu lesku ob 50-letnici skupnega življenja daje še posebno žlahtnost.
Civilni obred zlate poroke je bil v Savinovi hiši v Žalcu, opravil ga je Janko Kos, cerkveni pa v župnijski cerkvi sv. Petra v Šempetru. Obred je opravil domači župnik Mirko Škoflek.
T. Tavčar
Zlatoporočenca na poti k zlati poroki
S kočijo k zlati poroki
Šest otrok pomeni tudi šest njihovih zakoncev, lepo število vnukov in že kakšnega pravnuka. Ko se zberejo pri očetu in materi, jih je kar lepo število, če pa se jim pridružijo še sorodniki, tako kot so se ob praznovanju zlate poroke zakoncev Jožeta in Elizabete Kodre iz Malih Braslovč, jih je za veliko druščino.
Zlatoporočenca, ki sta se peljala v kočiji, so pospremili iz Malih
Braslovč do župnijske cerkve v Braslovče, kjer sta svojo 50 let trajajočo zakonsko zvezo potrdila pred župnikom Jožetom Zidanškom.
Zakonca živita na kmetiji v Malih Braslovčah, kjer se je leta 1912 rodil Jože. Njegovo življenje je ves čas povezano z delom na kmetiji. Od doma je bil le, ko je služil vojaški rok in ko je bil mobiliziran v nemško vojsko. Iz ujetništva v Franciji se je vrnil domov leta 1945. Elizabeta pa se je rodila leta 1925 v družini Bele
na Sladki Gori. Otroštvo je preživela doma, potem pa jo je pot zanesla v Savinjsko dolino, kjer sta se z Jožetom spoznala in se pred 50 leti poročila v Braslovčah. Tudi njima je skupno življenje prineslo mnoge preizkušnje in odrekanja, vendar je bilo njuno družinsko življenje, ki ga je bogatilo šest otrok, ob obilici dela srečno. Danes imata 14 vnukov in 2 pravnukinji.
Praznovanje je bilo še toliko bolj veselo, ker sta oba še dokaj dobrega zdravja. Želje, da pa bi tako ostalo tudi v prihodnje, so bile najpogostejše.	T. Tavčar
september 1999
Naša dediščina
OKTOBER
1.10.	- mednarodni dan starejših oseb
4.10.	- svetovni dan boja proti mučenju živali
5.10.	- mednarodni dan otroka
9.10.	- svetovni dan pošte
10.10.	- svetovni dan duševnega zdravja
10.10.	1810 - V Braslovčah se je rodil Felicijan Globočnik (umrl 12. novembra 1973 kot župnik v Grižah). Bil je Slomškov sotrudnik v Drobtinicah.
11.10.1878 - V Feldhofu pri Gradcu je umrl Ferdo Kočevar (rojen 8. aprila 1833 v Žalcu)
16.10.	- svetovni dan hrane
17.	10 - mednarodni dan boja proti revščini
18.	10. 1904 - Na Ptujski gori se je rodil Drago Predan, pedagog, kulturni in javni delavec. Dolga leta je deloval v Savinjski dolini: v Preboldu, v Mozirju, Petrovčah in Žalcu. Bil je tudi urednik Savinjskega zbornika.
24.10.	- dan Organizacije združenih narodov (OZN)
29.10.1848 - V Gotovljah se je rodil Martin Cilenšek (umrl leta 1936 v Celju). Bil je profesor. V Ljubljanskem zvonu je pisal o pripovedkah, bajkah in šegah ob Ložnici. Objavljal je tudi potopisne spise. Napisal je več geoloških in botaničnih spisov. Posebno pomembno je njegovo obsežno delo Naše škodljive rastline v podobi in besedi, ki ga je izdala Mohorjeva družba (1892 - 1896).
31.10.	- dan reformacije
140 let prve čitalnice v Žalcu
Leta 1869 so narodnjaki iz Žalca sledili zgledu drugih trgov in mest ter ustanovili čitalnico. V Celju je bila čitalnica ustanovljena 16. 2. 1862, med ustanovitelji pa je bil tudi Žalčan Ivan Žuža. Na Vranskem je bila čitalnica ustanovljena leta 1867.
V čitalnicah so prirejah tako imenovane BESEDE - prireditve, na katerih so igrah razne igre, peli... Tu se je zbirala duhovna in posvetna inteligenca in to so bila društva, ki so krepila jezikovna in kultoma izročila naših prednikov. Škof Anton Martin Slomšek je zelo rad zahajal v mariborsko čitalnico.
Žalska čitalnica je bila v Hausenbichlerjevi gostilni, hiši znanega narodnjaka in očeta slovenskega hmeljarstva. Hausen-bichler je sam kupoval slovenske knjige in slovenske časopise, saj je bilo to društvo, v katerem se je bralo
- čitalo in kjer so občasno prirejah vesehce v domači besedi.
Čitalnice so imele velik repertoar iger. K slovenskemu čitalniškemu repertoarju je veliko prispeval Viktor Lipez z Vranskega. Leta I860 je v Slovenskem glasniku objavil kratko tragedijo v šestih prizorih z naslovom Carja Lazarja smrt. Snov za igro, ki so jo igrah na čitalniških besedah, je vzel iz srbske ljudske pesmi.
Čitalnice so postavile temelje tudi različnim društvom, ki so se razvila kasneje. Letos tako praznuje 100-let-nico Slovensko pevsko društvo Edinost. Objavljamo fotografijo značke, ki je bila izdana ob začetku delovanja društva.
Marsikatero društvo je bilo ustanovljeno ob prelomu stoletja. Med njimi so tudi kmetijska in bralna društva. 9- julija leta 1899, torej pred sto leti, je bilo tako društvo
ustanovljeno na Polzeli. Na Vranskem so leta 1907 zapele Vranske vile in še bi lahko naštevali...
F. J.

EDI jve-
Savinjski pisci
V prejšnji številki časopisa smo pisah o Janezu Gohčniku, ki je kot prvi v slovenščino prevedel knjigo čebelarja Antona Janše. To pa ni bila prva strokovna knjiga, ki jo je napisal savinjski rojak. Leta 1789 je namreč Anton Breznik izdal VEČNO PRATIKO IN NAUK O GOSPODARJENJU. Anton Breznik se je sicer rodil v Komendi pri Kamniku, bila pa je benehciat v Žalcu.
Omeniti pa moramo tudi Ferda Kočevarja, ki se je rodil 8. aprila leta 1833 v Žalcu, umrl pa 11. oktobra leta 1878. Leta 1872 je pri Mohorjevi družbi izdal knjigo Kupčija in obrtnija. To je prvi sistematični slovenski narodnogospodarski spis.
Leta 1858 je v Novicah izdal delo Mlinarjev Janez, ki je v knjižni obliki izšlo leta 1892. Lani smo pozabili na 140-letnico izida in na to, da je delo do druge svetovne vojne doživelo šest izdaj.
Ji/
VEZ1INA
PRATIKA
O D
GOSPODARSTVA,
v k.iter; je najt, ,
KOKU USAKt H IS H NI
G O S P O D A R.
Svoje liithne rezin' s'
obemili, (lat)« leta pervidtli , na-;>r-j	nadltigilf« naljmiti pu-
li, ÌH’t perli oditi zim pu Odem I’lu-rteult Gode (oditi mogel.
H’ temu je perfiavlenu
POD V IJ. Z H E N J E ,
Kar od Mdz.a do Mefza skus želu v ftiuper imlivanju je potrebnu *•?/', Duriti,	.•(-è' ii :
Von-daun ođ ANTONA U RESNIKA BrneL.iuU v' Sbavzi.
V' LIJ BLA N r
S« najde per Joan Re/erju Natiftir.
»	8 u 7. f :
Zanimiva je primerjava med Martinom Krpanom in Mlinarjevim Janezom. Največ, kar doseže Krpan, je legalizacija tihotapstva. Mhnarjev Janez je manj samozavesten od Krpana, vendar je socialno in intimno uspešnejši. Krpan je ženskam ukazoval, Janez se je pustil ženskam voditi. Ženska, preoblečena v vojaka, ga reši. Janezova zmaga je zmaga slovenskega ljudstva.
Vprašamo se lahko, zakaj ob taborskih kulturnih dnevih ne organiziramo predstavitev del naših rojakov. Težava, da v občinski matični knjižnici v Žalcu nimajo knjige Mlinarjev Janez, bi se dala rešiti. Žal smo lani ob obletnici zamudili izziv, 'da izdamo ponatis povesti, a za to seveda še ni prepozno.
F. J.
Franc Kosar - Slomškov spovednik
(1823 -1884)
Prav je, da se v teh dneh spomnimo tudi zvestega sopotnika in sodelavca škofa Antona Martina Slomška, in sicer Franca Kosarja, duhovnika, nabožnega pisca in publicista, ki je bil doma v Braslovčah. Bil je sodelavec Drobtinic, ki jih je Anton Martin Slomšek ustanovil leta 1846.
Dr. Anton Medved je v delu Anton Martin Slomšek - spominska knjiga ob stoletnici njegovega rojstva (Celovec, 1900) zapisal, da škof “v sredo, 24. kimovca, zjutraj ob 5- uri pokliče svojega izpovednika Franca Kosarja. Mimo mu reče: Ah me je že mrtvoud v drobovini zadel, ah me bo pa kmalu. Želim se izpovedati, da bomo brez skrbi vi in jaz. Kakor najpreprostejši med njegovimi verniki, je prejel zakramente za umirajoče. Bili so presunljivi trenutki.”
Franc Kosar je imel žalni govor na sožalni BESEDI MARIBORSKE ČITALNICE 28. oktobra leta 1862. V njem je naglasil sodelovanje škofa s čitalnico. Orisal je Slomškove zasluge in posebno poudaril njegove “slovstvene in druge zasluge”. Pozval je člane čitalnice, da “mi še enkrat obstopimo njegovo grobno gomilo in
na njegovem grobu si še enkrat podajmo roke in pri slavnem imenu Antona Martina Slomška še enkrat
ponovimo obljubo, da hočemo biti in ostati zvesti sinovi svoje domovine in vselej nepremagljivi katoličani...”
Leta I863 je Franc Kosar objavil delo: Anton Martin Slomšek, knez in škof lavantinski, to je prvi življenjepis škofa.
SPREHODI SKOZI VRTOVE IN PARKE V SPODNÌI SAVINTSKI DOLINI
Novo Celje pri Petrovčah
Vsakodnevno se marsikdo od nas vozi mimo krajev, ki jih navidezno dobro pozna, a vendar v sebi skrivajo stvari, ki so nam neznane. Eden izmed njih se skriva za visoko zeleno zaveso parka v Novem Celju. V 250-letni zgodovini tega prostora se je v okrilju dvorca in parka, ki ga obdaja, zgodilo marsikaj. Večino dogodkov so zase ohranili stene in drevesa kot neme priče časa, ki je za vedno minil. Drobci zgodb so zapisani v dokumentih in v izročilu ljudi, ki so bili kakorkoli povezani z Novim Celjem. Naslednje vrstice so namenjene pretežno parku, njegovemu nastanku, nekdanjemu blišču in nesojenemu zatonu.
Kratek pregled zgodovine
Na začetku Dobriše vasi, med Petrovčami in Žalcem, leži dvorec Novo Celje. Med leti 1754 - 1760 ga
je na mesto ah v bližini stare graščine Plumberk pozidal grof Anton Gaisruck kot novo središče celjske gospoščine. Od tod izvira tudi njegovo ime. Leta 1825 je posest na dražbi kupil Anton Čoki pl. Ruhetal, leta 1835 pa je lastnik posesti postal Jožef Ludvik Hausmann, oče prve slovenske pesnice Fany Hausmannove. 1869 je kupil Novo Celje knez Salm-Reifferscheidt, 1919 pa baron Turkovič, ki je dvorec 1930 prodal banovini. Ta ga je 1932 preuredila v umobolnico. V socialno - zdravstvene namene je dvorec služil do leta 1980, ko se je iz njega izselil dom upokojencev. Po tem leto je kompleks dvorca nekaj časa upravljalo podjetje Aglina, sedaj pa je v lasti Občine
Žalec. Dvorec s parkom je zaščiten in z občinskim odlokom razglašen za umetnostni in arhitekturni spomenik.
Nastanek in zasnova parka
Grof Gaisruck, je obenem z dvorcem dal urediti tudi park. Vzore za ureditev parka in stavbe so po vsej verjetnosti iskali na Dunaju. Arhitekt se je pri zidanju trinadstropne stavbe zgledoval po dunajskem Schoenbrunnu, avtor baročnega parka pa je bil verjetno iz Češke, ki je
v tistem času že imela vehko izkušenih vrtnih arhitektov. Vse to so le domneve, saj arhitekta stavbe in parka nista znana.
Stavba se je do danes ohranila skoraj nespremenjena, park pa je v dveh stoletjih in pol dostikrat spreminjal svojo podobo. Spreminjali so mu jo lastniki dvorca. Kako, pa je najbolj razvidno iz starih upodobitev dvorca in okolice iz različnih obdobij. Nazorno lahko spremljamo tlorisno zasnovo in razvoj parka tudi iz starih katastrov, franciscejskega iz leta 1825, katastra iz leta 1870 in novejših katastrov.
Tako je iz franciscejskega katastra iz leta 1825 razvidno, da se je parkovna zasnova začela pri Zlatem križu ob glavni cesti. Na njem je napis: BOGU V ČAST POSTAVILI NOVOCELJSKI GOSPODJE KO JE BIL LASTNIK JOŽEF LUDVIK HAUSSMANN 1842. Z njim so poudarili začetek osi med cesto in dvorcem, samo os pa so do dvorca zasadili z dvojnim mešanim drevoredom iz iglavcev in listavcev v dolžim 340 m. Na začetku drevoreda je bil postavljen kamnit baročni portal, ki je danes na drugem mesto, sam drevored pa ni
ohranjen. Med glavno cesto in dvorcem so se levo in desno od drevoreda razprostirale njive in travniki, tako da je bil pogled na severno - čelno stran dvorca z glavne ceste nemoten.
Železnica je konec prejšnjega stoletja presekala drevored od glavne ceste do dvorca na dva dela. Leta 1939 so posekah stari mešani drevored, ki je bil doraščen in samo od novega vhoda v park pa do dvorca obnovili drevored z brezami (Betula pendula). V tem času so tudi prestavili baročni portal od glavne ceste na današnje mesto, za železnico. Glavna os zasnove je tako še vedno ohranjena na severni strani in samo na krajši dolžini poudarjena z drevoredom, ki danes predstavlja eno izmed najznačilnejših prvin parka. Levo ob vhodu in desno ob drevoredu so novejše stavbe, postavljene pred 2. svetovno vojno in po njej, na travniku pred dvorcem pa je bil v tem času sadovnjak.
Os parkovne zasnove se je nadaljevala skozi stavbo v južni del vrta in za njim v ravni črti, mimo piramide s štirimi vhodi in hladnim centralnim delom, v lovni gozd in se končala s
Slomšek in tekstilna tovarna v Preboldu
Ob proglasitvi Antona Martina Slomška za blaženega in I6O-letnici začetka gradnje tekstilne tovarne v Preboldu je prav, da se spomnimo tudi pesmi, ki naj bi jo Slomšek napisal ob obisku tovarne v Preboldu in izpričuje njegov izreden socialni čut. Objavljena je bila v Drobtinicah leta 1846.
Ubogi otrok v faberkah
Jaz preubogo revno srotle sem v dvanajstem lem že, pa sem slabo in revečno, bledo moje lice je.
Osem let še nisem melo, dah so me starši, da vreteno to obračam ino predem cele dni.
Toplo sonce zunaj sije, pa na sonce it ne smem.
Kadar rožice cvetijo, srotle jaz za nje ne vem.
Kadar mlade, bele ovčke po ledinci skačeta, moram pri vretenu stati, da otekle mam noge.
Ljube ptičice, veselo ve po drevju pojete.
Jaz pa revno, ubogo revše pri vretenu jokam se.
Oh, kak srečno ljuba žvinca po planinah tam živi.
Srečni so pastirji mladi, vsi rdeči kakor kri.
Jaz pa v tej veliki hiši mlado srotle zdaj medlim, nimam nauka ne veselja, revše bom, dokler živim.
V faberko me oče dajo ino grejo žganje pit; kavo kuhajo si mah, jaz pa moram tokaj bit!
Kar z vretenom jaz zaslužim, starši zapijejo; srotle sem ino ostanem, dokler smrt me vzela bo.
Kolko revnih, zapuščenih je po faberkah otrok!
Kjer ni vere, ni ljubezni, tam je samo dnar njih bog.
kopališčem na reki Savinji. Ta del osi je bil dolg lkm. Že v prejšnjem stoletju se je organizirani del parka na južni strani dvorca skrčil in približal dvorcu.	Uroš Govek
Nadaljevanje prihodnjič
POPRAVEK
V prejšnji številki smo o režiserju Lojzetu Fricu zapisah, da je bil oče pesnika Ervina Fritza. To ne drži. Za napako se opravičujemo.
Križanka
september 1999
Lednik & Lednik
POLJSKA
MCA
MIŠIČNO
MENCE
MIT. PRVI LETALEC, DEDALOV SIN
OPDELEK
VZEjEZ-
NIŠKEM
VAGONU
VLEČENJE
ČRT
ANTIČNA
LJUBLJANA
BAS8ARIT.
TEODOR
GEOMETR.
LIK
TRAVNIŠKA
MICA
PESTNER
FIZIČNI
DELAVEC
MESTO V UKRAJINI
GRŠKA
BOGINJA
UMETNOSTI
REDKA KOVINA (ZNAK V)
LUKAV
LATVIJI
JESENI
ROJEN
PRAŠIČ
AM. FILM. IGRALEC
ROMANAM.
PISATELJA
IRE
LEVINA
STAROJUD.
KRAU
KRAJ POD FRUŠKO GORO
TOLKALO PRI ZVONU
ANG.PASMA
ANTON
JANŠA
VLADAR.
NASLOV
IGRALKA
1SW
PLEMIC
IRGLEVA
KINKANJE
PRIPADNOST
REŽISER
TAUFER
PISATEU
MURNIK
BIVŠI
PORTUG.
DRŽAVNIK
(ANTONIO)
POBOJ,
risba
EKSPE-
DICIJA
STISNJENA
MNOŽICA
PIŠČAL
NASLON
ARISTOFAN.
VELIKAN,
OKONČINA
TUJE
ŽIME
O
OBČINA
ŽALEC
NARODNO M. IME
IGRALKA
HUDIČ
DELDE8.
ČREVESA,
REKTUM
POJAV PRI GORENJU
KOZMETIČNI
POSEG
MESTO V ČILU
SL. TV ŠPORTNI
SOD. SL. PISATEU
IT. TV
DEL VOZA
TELESNE VAJE OB GLASBI
TRANSPORT
TORIJA (ZNAK lo)
AKTINIJ
KOLA
ZLOGLASNI
ZAPORI
VTRSTU
PEKOČ
OBČUTEK
VPOZI-
NARODNI
HEROJ
(SLAVKO)
SAARINEN
HIMALAJ.
KOZA
ZENSKI
GLAS
ALFI NIPIČ
NESTRO-
KOVNJAK
NOŽNA
PUŠKI
OTIŠČANEC
SLIKARKA
MALIK
STRGALKA
NASEKANO
MESO
ZEMEU.
DELO
GORA V JULIJCIH
ŠPORTNI
SPOPAD
JEDROVINA PRI HRASTU
ZVEZDA
JAJČASTA
POSODA
RADIOAKT. ELEMENT (ZNAK Al)
OBER
ANG. FILM. IGRALEC (MICHAEL)
MESTO V INDIJI
(VADODARA)
TELESNA
ZGRADBA
IGRALEC
SOTLAR
EKVATOR
MARGINALIJA
VELIKO
NASELJE
PREBIVALEC IRSKE
GERMAN.
BOGOVI
HERCE-
GOVEC
GR. BOG.
PEČENA JED IZ MESA IN KROMPIRJA
NAJDALJŠA REKA V ZAHODNI
SLADKOVOD. RIBA
KOVINA (ZNAK Re)
ZVIJAČA
AVSTRIJ.
ALfSKA
SMUČARKA
USNJE
LEVIČAR
RUTENIJ
SL GLAS. SKUPINA
LJUDSTVO NA
SKRAJNEM
SEVERU
POVZROČIT.
ALERGIJE
SPOD. DEL POSODE
LEDNIK
SLEDNIK
D.O.O„
PETROVCE
PTIC
PEVEC
RASTLIN.
STEBLO
FR. PISATELJICA
PREGL
HOMERJEV
EP
LEE
MARVIN
REKA V FRANCIJI
.ENES
CENGIC
PRITOK
SAVE
EMIL
NOLDE
RAY
CHARLES
TRUP
JUNAK
ENEIDE
NAJVEČJA REKA V UKRAJINI
ANG. FILM. IGRALKA (JANE)
ENOTA EL UPORNOSTI
LEDMKSLEDN1K D.O.O., PETROVČ E
ATA
ANTIČNE
TROJANE
DELOVANJE
Nagradna križanka
Izid žrebanja križanke, objavljene v prvi številki lokalnega časopisa.
Nagrade podarja pokrovitelj OBČINA ŽALEC.
1.	nagrado v vrednosti 5 000,00 SIT prejme Nada Planinšek, Čopova 3, Žalec,
2.	nagrado v vrednosti 3-000,00 SIT prejme Mojca Guček, Levec 19/a, Petrovče,
3.	nagrado v vrednosti 2.000,00 SIT prejme Anton Četina, Gotovlje 103/d, Žalec.
Nagrajenci prejmete nagrade v uredništvu časopisa Utrip Savinjske doline, Savinjske čete 4, Žalec (stavba pri Občini - bivši vrtec).
Pokrovitelj oktobrske križanke je LEDNIK & LEDNIK, d.o.o., Arja vas 51/b, Petrovče, ki podarja
1.	nagrado v vrednosti 10.000,00 SIT, 2.nagrado v vrednosti 5-000,00 SIT in pet nagrad v vrednosti po 1.000,00 SIT.
Rešitve križanke (samo gesla iz označenih polj) pošljite na naslov uredništva do 15. oktobra 1999 - izključno na dopisnicah.
september 1999
Reportaže
Roky zopet na poti
Avstralija
Vročina na letališču v Melbournu je bila veliko znosnejša kot tista v Sydneju in med postankom na Baliju.
•V tistem trenutku sem želel samo posteljo v katerem od mladinskih hotelov, saj me je dvodnevno neudobje na letalih ter letališčih od Brnika do Melbourna pošteno utrudilo. Stara hiša v lepo urejenem centru mesta je ponujala najcenejše zatočišče, preprosto kuhinjo, neuporabno televizijo brez delujočega programa in prijazne sostanovalce iz Japonske. Ponoči se je pritličje spremenilo v tipičen avstralski pub s kričečo glasbo, ki so jo zeleh preglasih predvsem glasovi moških grl, po katerih je steklo že nekaj kozarcev ledeno hladnega piva.
Kasneje sem ugotovil, da je v Avstraliji dobesedno greh, če ne piješ piva, in da je grešnikov zelo malo.
Melbourne je tipično sodobno mesto s številnimi modernimi stavbami, oblečenimi v svedeče se steklo, ki so od daleč videti mamljivo, od blizu pa me navdajajo s strahom, kam nas vodi sodobna prostorska stiska. Slednja je v neskončnih pros-
transtvih Avstralije domala popolna neznanka, kajti prostora je z izjemo velemest na pretek. Sheapperton je poleg Mildure najpomembnejše območje s sadnim drevjem v Victoriji, zato sva se s Patty odločila, da tam poskusiva najti delo. Pričakoval sem probleme z nadležnimi državnimi organi, kajti uradno je s turistično vizo prepovedano delati. Po drugi strani pa vsi vedo, da večina popotnikov poskuša s priložnostnim delom napolniti svoje denarnice, medtem ko se domačini otepajo slabo plačanega ter po vrhu vsega še zelo napornega dela.
Naslednje jutro sva se že navsezgodaj podala na lov za lastnikom plantaže s hruškami, ki bi nama dal možnost za delo. Minilo je dobre pol ure, za nama so ostale tri plantaže, ko sva končno naletela na prve obiralce. “No visa, no problem!” je z nasmeškom na ustih pribil John, bolje rečeno Giovani, možakar srednjih let, rojen v Avstraliji, ki pa se ima za Francoza, kljub temu da je do sedaj samo enkrat obiskal deželo svojih staršev. Dodelil mi je starinski
Rocky in Patty v Sydneju
traktor in prikolico s tremi velikimi praznimi posodami, katere je bilo potrebno napolniti s hruškami. Le-teh je toliko, da bi potreboval še najmanj ducat rok, ki bi sledile mojim očem.
Pri Giovaniju sva ostala dva tedna, vstajala ob šestih zjutraj, hodila pol ure od kampa do delovnega mesta, obirala hruške po 10 ali 12 ur z vmesnim polurnim počitkom za kosilo. Zvečer je Patty v prepolni kuhinji kampa pripravila okusno večerjo, katere del je bil namenjen za kosilo naslednjega dne. Poleg ubijalskega ritma so največjo nadlogo
predstavljale sitne muhe, o neznosni vročini (35 stopinj Celzija) pa sploh nima smisla izgubljati besed. Obiranje sadja je za večino Avstralcev preslabo plačano delo ter se ga zaradi težkih pogojev ne lotijo. Veliko bolj smiselno je izkoristiti vladno podporo v višini 800 AUD mesečno in uživah v brezdelju. Giovani naju je večino časa pustil sama, ob redkih pogovorih pa je ponavljal vedno enake fraze, zato sem potreboval kar precej časa, preden sem ugotovil, kako slabo je njegovo znanje angleščine. Velikokrat je kritiziral vladno politiko, lenobo Avstralcev in
situacijo v Albaniji. “Albama is very bad!” je nekega dne udaril kot iz topa sredi belega dne. Jaz pa sem gledal, kako pozna razmere v najrevnejši evropski državi, in komaj zadržal smeh.
Shepparton je zamenjala Mildura, hruške je nadomestilo grozdje, medtem ko je delavnik ostal približno enak. Če je obiranje hrušk zaradi plezanja po lestvi in težke vreče na prsih primerno delo za moške, potem je grozdje bolj usojeno manjšim, spretnejšim ljudem, pri čemer imam v mislih predvsem ženske. Neštetokrat sem preklel hudičeve posode, ki jih je bilo potrebno napolniti z belimi jagodami. Le-te so zaradi dežja tik pred začetkom obiralne sezone padale na ha že ob prvem dotiku in namesto v željenem cilju pristale v visoki travi.
Še sreča, da sva v Milduri spoznala prijazno slovensko družino Štubelj, pri kateri sva bila nastanjena večino časa ter bila s tem deležna udobne postelje po napornih delovnih dnevih. Temperature so se povzpele še višje kot v Sheappartonu, utrujenost se je stopnjevala, še najbolj pa me je v slabo voljo spravil delodajalec, ki nama je ob plačilu vedno odbil nekaj dolarjev brez pravega
razloga. Potrpljenja je bilo po treh tednih konec, sicer pa je bil tako in tako že skrajni čas, da delo nadomesti odkrivanje novih krajev, kar je bil sploh razlog prihoda v Avstralijo.
Adelaide je izhodiščna točka za potovanje v notranjost avstralske celine, proti znani gori Uluru. Poleg ogleda nekaterih poučnih brezplačnih muzejev je bila glavna naloga najh poceni prevoz do Alice Springsa, od koder bi kasneje že nekako našla pot do Uluruja. Idealno možnost sva iskala v osebi z avtom, ki potuje sama, potrebuje sopotnika, s katerim bi delila stroške bencina ter po možnosti imela želje po ogledu enakih mest kot midva. Rešitev se je prikazala v angleškem popotniku Philu z dvajset let starim fordom fal-conom. Zadovoljil je vsem zgoraj opisanim kriterijem, zato smo se naslednji dan, ko se nam je pridružila še Gibam, podah na dva hsoč kilometrov dolgo vožnjo proh centralni Avstraliji.
Rocky
Potovanje so sponzorirali: Klasje Celje, Gostišče Štorman Šempeter, Žana Žalec, Izvir d.o.o. Žalec, Pancom d.o.o. Arja vas, Avrora d.o.o. Gotovlje.
PRODAJA GOSPODINJSKIH IN TEHNIČNIH PLINOV.
MOŽEN NAKUP DO 10 ČEKOV
BREZPLAČNA DOSTAVA DO 30 km

PRODAJNI CENTER - TRGOVINA Z GRADBENIM LATKOVAVAS MATERIALOM Latkova vas 84, 3312 Prebold Tel.: 063/702-250, taks: 702-251
V MESECU OKTOBRU AKCIJSKE CENE ZA:
-	STREŠNIKE BRAMAC
-	OPEKE MODUL, POROBLOK
-	IZOLACIJSKE MATERIALE
-	ARMATURNE MREŽE
-	GIPS IN KOMBI PLOŠČ
IZKORISTITE AKCIJSKE CENE. NEKATERE SO CELO NIŽJE KOT PRED UVEDBO DDV.
________** NOVO ** NOVO **____________
V prijetnem okolju v kampu Dolina so za nekaj ur z glasbo in plesom pričarali utrip Karibov, ki ga je še podžigala plesalka s plesom calipso.
V trgovini vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, v soboto od 7. do 13. ure.
“	V SAM-u NISI NIKOLI SAM ~
Barbados v Preboldu
Na Celjskem je gostovala glas-beno-plesna skupina z Barbadosa Tyrone and Barbados exotics steel band. Gre za vrsto plesa na karibskem otoku Barbadosu, ki se imenuje calipso. Skupina je že nastopala v nekaterih evropskih državah pa tudi v ZDA in Kanadi.
V Slovenijo sta jo pripeljala Andrej Savodnik in direktorica Bella Barbados Tours International, Eva
Moscardini. S plesom in z glasbo so želeh Slovencem prikazati življenjski utrip južnega dela Karibskih otokov, da bi ga obiskali in spoznah v čim večjem številu.
Nastopali so v športnem centru Zupanc v Šempetru, v bistroju Zlatorog v Celju, v Hotelu v Žalcu, na celjskem sejmišču v času MOS-a, v hotelu Merx in drugod. Ob zaključku turneje pa je njihova glasba odmevala nekaj ur tudi v kampu
Dohna v Dolenji vasi pri Preboldu, kjer so v času turneje bivah. Ob prijetni glasbi in v plesu so tako uživah številni domačini, sosedje in drugi, ki so v kamp prišli na povabilo Vozličevih, katerim so v zahvalo za gostoljubje glasbeniki iz Barbadosa tudi igrah. Vsekakor je bil to zanimiv in nevsakdanji dogodek, saj igrajo fantje na glasbila brez elektrike in ozvočenja.
Sicer pa njihov glasbeni melos nehote ponese poslušalce med
SERVIS POPRAVILO VSEH VRST TELEVIZORJEV, VIDEOREKORDERJEV, GLASBENIH STOLPOV
palme eksotičnih Karibov. K temu pa pripomore še plesalka s plesom calipso, ki je tudi v kampu navduševala zlasti moške. Morda bo kdo tudi zaradi tega kdaj obiskal njihov otok. Kdo ve?
D. Naraglav
POOBLAŠČENI SERVISNO-PRODAJNI CENTER
FELICIA OCTAVIA OCTAVIA COMBI
PICK UP (z nadgradnjo)
1.299.735.00	SIT
1.969.445.00	SIT
2.367.238.00	SIT
1.422.929.00	SIT
Delovni čas: od 8. do 17. ure,
ob sobotah od 8. do 12. ure
BTV GORENJE, 51 cm, TTX
37.700 SIT
BTV GORENJE, 70 cm, TTX, STEREO
79.800 SIT
VIDEOREKORDER SCHARP
29.990 SIT
VIDEO PLAYER
____	21.900 SIT
AKUSTIKA
VELIK IZBOR TELEVIZORJEV, GLASBENIH STOLPOV IN VIDEOREKORDERJEV PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
BELA TEHNIKA PO PREVERJENO DOBRIH CENAH!!!
REZERVNI DELI ZA:
ŠTEDILNIKE, PRALNE STROJE, SUŠILCE PERILA, HLADILNIKE, BOJLERJE MALI GOSPODINJSKI APARATI, ANTENE, ANTENSKI PRIBOR, SAT. SISTEMI
DELOVNI ČAS:
TRGOVINA od 8. do 19. ure, SOBOTA od 8. do 12. ure SERVIS: OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. in od13. do 17. ure
RO+SO
SKALETOVA 13, HUDINJA ■ CEUE
063 4254080
•	ORIGINALNI REZERVNI DELI •
•	MONTAŽA DODATNE OPREME vlečne kljuke, prtljažniki, sončne strehe... *
•	MENJAVA VOZIL STARO ZA NOVO •
• KREDIT, LEASING •
•	KLEPARSKE IN LIČARSKE STORITVE •
TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o.
Šempeter 13a, tel.: 701-888, faks: 702-088
PRALNI STROJ
400 obratov - 48.900 SIT
PRALNI STROJ
1500 obratov - 83.900 SIT
SERVIS IN PRODAJA POTROŠNIH MATERIALOV ZA SESALNIKE VORWERK
utria
Savinjske doline J
Savinjske zgodbe
september 1999
29
cmm
GARANT d.d. POLZELA
Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 063/7037 130, 7037 131
A
rvo ZA VA®
UGODNA PONUDBA V OKTOBRU
*■ velika izbira vseh vrst pohištva po ugodnih cenah dodatno znižanje omar z drsnimi vrati -15 % kuhinje NINA - takojšnja dobava »• VELIKA IZBIRA PISALNIH MIZ
razprodaja opuščenih programov in vzorčnih sestavov ■ izjemno ugodno
RAZPRODAJA PROGRAMA COMPO - znižanje 20 % i*- ugodno - zakonske spalnice	in
<•- AKCIJA: zakonska spalnica
NOVO*NOVO*NOVO: PROGRAM VEGA - ADRIA NOVO*NOVO*NOVO: PROGRAM G - 2000
Delovni čas prodajalne: od pon. do pet.: od 8. do 18. ure, ob sobotah: od 8. do 12. ure.
Z uvedbo DDV smo že tako ugodne cene še dodatno znižali!
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! PREPRIČAJTE SE O PONUDBI IN NAS OBIŠČITE! V	Vabljeni	J
RAZVOJ
POLZELA, LOČICA 75-a tel.: 701-249, 701-366 odprto: od 8. do 18. ure
KUHINJE - KOPALNICE
gorenje
BELA TEHNIKA
PROIZVODNJA IN MONTAŽA OGREVALNE TEHNIKE Peči za centralno ogrevanje s kuriščem in bojlerjem iz nerjavečega materiala NAČRTOVANJE KUHINJ GORENJE INSVEA Z IZBIRO VGRADNIH APARATOV
Veterinarska ambulanta
FARMA, d.o.o.
Podlog 1,3311 Šempeter
(ZASEBNA VETERINARSKA AMBULANTA)
Ambulanta je odprta
od 7. do 9. ure ln od 17. do 18. ure.
DEŽURSTVO 24 ur.
Tel.: 701-323
Mobitel: 0609 646-202
NAROČILA NA telefon: 707-420 ali 710-0-710
HVALA ZA ZAUPANJE
TRI °-'™'-°
TRGOVSKO PODJETJE, d.o.o. PREBOLD	tel. & faks: 724 243
Po ugodnih cenah vam ponujamo
VSE VRSTE GRADBENEGA MATERIALA Hvaia za dosedanje zaupanje!
Prodaja gradbenega in tehničnega blaga

Dobrteša vas 46 b ŠEMPETER 063/ 702-231
UGODNA POSOJILA OD 1 leta DO 3 let ZA VES GRADBENI MATERIAL
• Originalna skandinavska zaščita za les • SADOLIN
-AKCIJA -
za isto ceno 20% več
Keramične ploščice in oprema za kopalnico
KUPLJENO BLAGO DOSTAVIMO NA DOM
SERVIS BELE TEHNIKE ter
SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV DANILO PIKU s.p.
3311, Šempeter 115/d Telefon: 063/702-070 GSM.041 709-186
POPRAVILA:
. PRALNIH STROJEV,
•	ŠTEDILNIKOV,
•	BOJLERJEV,
•	SUŠILCEV,
•	MALIH GOSP. APARATOV,
•	OSTALA ELEKT. POPRAVILA
SERVIS IN MERITVE
OLJNIH GORILCEV
Podjetje za inženiring,
gostinstvo in turizem Režka coste Z?, DU Prebold Tel./Sakss M) 724 OSO, GSM: 041 «78 77S
POGONSKE TRAKTORSKE GUME:
9,5X14 		. 19*806,00 SIT	300/70R20 ....	24.555,00 srr
11,2X14		. 21.777,00 SIT	7,50 X 20 TIGAR	13.069,00 SIT
124X24		. 28.282,00 srr	360/70 R 28		38.130,00 SIT
11,2X28		. 24.593,00 srr	380/70 R 28		43.951,00 SIT
12,4 X 28 		. 27.710,00 srr	420/70 R 28 ....	54.641,00 srr
13,6X28		• 33490,00 SIT	480/70 R 28		65.911,00 SIT
14,9X28		• 35.350,00 SIT	480/70 R 30		71.080,00 SIT
16,9x28		. 41.087,00 srr	480/70 R 34		84.004,00 srr
18,4X30		. 57.090,00 srr	10,5 X 20 		40.420,00 srr
750 X 2 		. 9.708,00 srr	Continental	
VODILNE TRAKTORSKE GUME:
600 X 16 .....................6.374,00 SIT
750 X 16 .....................10.258,00 SIT
VSE CENE VKLJUČUJEJO DDV IN VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG!
GRADBENI INŽENIRING
ing. Vinko VUČAJNK, s.p.
Prežihova 1, Žalec, telefaks: 063/718-265 mobitel: 0609 618-443
PROJEKTIRANJE
ORGANIZIRANJE
IN IZVAJANJE DEL
V GRADBENIŠTVU
Izvajamo:
GRADBENA DELA \	/ NIZKE GRADNJE
OBRTNA DELA \	/ ADAPTACIJE
INŠTALACIJSKA DEIA\ / REKONSTRUKCIJE
24 UR
1 A § E 1 N Ä
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o. TeL: 0631 ™;J33 ŽALEC
Celjska c. 3/a, Žalec
Mob.: 0609 616-786
Ambulantni čas:
ponedeljek - petek od 7. do 9. ure in od 16. do 17. ure, sobota od 7. do 9. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO, tel.:725-007 IZPOSTAVA POLZELA, tel.: 722-333 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
Savinjske doline
študentski servis maribor
PODRUŽNICA ŽALEC
Mestni trg 7, tei./faks: 063 / 717-197
D
•	posredovanje dela za študente in dijake
•	naročanje napotnic tudi po telefonu	Delovni čas:
. fotokopiranje A4,č/i, 8 SIT
A4, barvno, 180 SIT vezava fotokopij od 260 do 300 SIT
***P®@DAJA M NABSUP DELNI© T'ER ITOCDAJA MRDNARODNDH ŠTUDENTSKIH CSÄGSITO® O©!]©.«®
VSI ČLANI NAŠEGA SERVISA IMAJO:
O 10% popust pri opravljanju vozniškega izpita pri Avtošoli MAZZONI v Žalcu, tei.: 717-570
D 100 SIT popusta pri ogledu kinopredstav v kinu Žalec - kupončke za popust dobite na našem servisu
40 let TRADICIJE IN KAKOVOSTI
ingrad gramat

Trgovska in proizvodna družba, d.d., Medlog 7,3000 Celje Tel.: 063/451-570, Centrala
063/707-205, Kamnolom Liboje
cementni izdelki \ 063/762-750, Peskolom Stranice_
zidaki, cevi, pokrovi, robniki, plošče, škarpniki, stebri ..
BETONARNA vse vrste betonov
AB MONTAŽNE KONSTRUKCIJE stopniščna ramena montažne greznic*
KAMNOLOMA:
• Liboje Stranice
PREVOZI
avtomešalci, črpalka za betonN v- prevozi izdelkov z razkladanjer
TLAKOVCI
ŽE ZA 1.166 SIT/mJ ROBNIKI
ŽE ZA 452 SIT/kos
KMETIJSKI PROGRAM
•	betonska okna rešetke za goveje in svinjske hleve/
•	silosnl elementi
UGODNOSTI V MESECU OKTOBRU!!! - gotovinski popusti - plačilo na več čekov
■KN&TRLISKA 7/7C/WNA
Odprto: delavnik: 7.-17. ure, sobota: 7-12. ure
NUDIMO BREZPLAČNO STROKOVNO POMOČ in IZDELAMO BETONSKE IZDELKE PO VAŠI ŽELJI
september 1999
Kronika
Polepšana kapela na Ložnici
	|l| ifJJttM		P» -7 j j	
	II ipill	fr T "	%j / J	fijs f.
				
		|HS|p - v		
				
V-ÄC iii		abCBBfe 1 ■		
V nedeljo popoldne je bilo na Ložnici pri Žalcu slovesno. Končali so namreč dela pri obnovi vaške kapele, ki so jo zato ponovno blagoslovili.
Zbranim je najprej spregovoril podžupan občine Žalec Janko Kos, ki se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri obnovi kapele. Patru Viktorju Arhu, župniku iz Žalca, je za njegovo prizadevanje izročil grafiko. Spregovoril je tudi predsednik vaške skupnosti Ložnica Bojan Ažnik, ki je med drugim dejal, da je bilo pri obnovi opravljenega veliko prostovoljnega dela, ki ga ocenjujejo na 800 tisoč tolarjev. Obnovo kapele sta finančno podprli tudi občina Žalec in mestna skupnost Žalec. V kulturnem programu je nastopil mešani cerkveni pevski zbor iz Žalca:
T.T.
yjdeCovtuvje ftayidhie, oftneme
t*t fuupdUe itonitve
Ko napočil bo žalostni dan, ponudil ti bom svojo dlan, ko navček v slovo zvoni, v srcu še žarek upanja tli.
(A. Veber)
V živ ljenju nas prej ali slej doletijo žalosti, trenutki bolečine. Ob izgubi vaših najdražjih vam je podjetje IPO iz Matk 8/a pri Preboldu na voljo vse dni v letu. Ponujamo vam vse pogrebne usluge.
Smo edini v Sloveniji, ki imamo lastno proizvodnjo pogrebne opreme in zato izjemno konkurenčne cene.
IPO MIRAN CESTNIK, s.p.
Matke 8/a, 3312 PREBOLD Tel.: 063 724-206, GSM 041 666-598
Andraž nad Polzelo
Obnovili
Rogelškovo
kapelo
Tisti, ki hodijo na Goro Oljko iz Šmartnega ob Paki in Velenja, so se pogosto spotikali ob kapelo, tik pod Goro Oljko, ki je bila. v zelo slabem stanju. Tega so se dobro zavedali tudi lastniki kapele - Rogelškovi. Pred dvema letoma so jo pričeli obnavljati, pri tem pa so jim pomagali tudi drugi. Minulo nedeljo so kapelo ponovno blagoslovih. Zbralo se je veliko krajanov, zbranim je spregovoril Ferdo Ježovnik in se zahvalil vsem, ki so kakor koli pomagali.
Kapelo je blagoslovil domači župnik Nikolaj Kranjc.
T.T.
ZAHVALE SPRIJEMAMO V UREDNIŠTVU DO VSAKE TRETJE SREDE VMESECU.
CENIK REKLAMNIH OGLASOV PO VELIKOSTI
(cm v višino/širina - število časopisnih stolpcev, širina stolpca 3,5 cm)
l/I - 1.500,00 SIT	i/n	= 2.900,00 SIT	l/III	= 4.300,00 SIT
2/1 = 2.900,00 SIT	2/n	= 5.800,00 SIT	2/ffl	= 8.600,00 SIT
3/1 = 4.300,00 SIT	3/II	= 9.700,00 SIT	3/ra	= 12.900,00 SIT
4/1 = 5.800,00 SIT	4/n	= 11.500,00 SIT	4/III	= 17.200,00 SIT
5/1 = 7.200,00 SIT	5/II	= 14.300,00 SIT	5/in	= 21.500,00 SIT
6/1 = 8.600,00 SIT	6/II	= 17.200,00 SIT	6/ni	= 25.800,00 SIT
7/1 =10.000,00 SIT	7/11	= 20.000,00 SIT	7/III	= 30.000,00 SIT
8/1 =11.500,00 SIT	8/n	= 22.900,00 SIT	8/1II	= 34.400,00 SIT
9/1 =12.900,00 SIT	9/II	= 25.800,00 SIT	9/III	= 38.600,00 SIT
10/1 =14.300,00 SIT	io/n	= 28.600,00 SIT	10/III	= 42.900,00 SIT
11/1 =15.800,00 SIT	li/ii	= 31.500,00 SIT	1 l/III	= 47.200,00 SIT
12/1 =17.200,00 SIT	i2/n	= 34.400,00 SIT	12/III	= 51.500,00 SIT
13/1 =18.600,00 SIT	i3/n	= 37.200,00 SIT	13/III	= 55.800,00 SIT
14/1 =20.000,00 SIT	14/11	= 40.000,00 SIT	14/III	= 60.000,00 SIT
CELA STRAN:	286.000,00	SIT
POLOVICA STRANI:	165.000,00 SIT
ČETRTINKA STRANI:	99-000,00 SIT
OSMINKA STRANI:	55.000,00 SIT
POPUSTI:
-	LETNA POGODBA:	20 %
-	POLLETNA POGODBA:	10 % - 6 zaporednih objav
-	TRI ZAPOREDNE OBJAVE:	5 %
ZAHVALE OB SMRTI: od 13.000,00 do 15.000,00 SIT MALI OGLAS: do 10 besed 1000,00 SIT
-	vsaka nadaljna beseda 100,00 SIT
REKLAMNI OGLASI NA PRVI IN ZADNJI STRANI
so dražji za 100 %-ov.
V ceni ni zajet 19 %-ni DDV.
NAROČILA OGLASOV SPREJEMAMO V UREDNIŠTVU DO VSAKEGA TRETJEGA PONEDELJKA VMESECU. OGLASE, ZA KATERE NE BO PORAVNAN RAČUN, NE BOMO PONOVNO OBJAVLJALI.
MICI, ob obletnici smrti
Truplo tvoje pačstrohni v gomili, ali čača tvojih del ostane...
(Anton Aškerc, Čača nesmrtnosti)
Zgodilo se je davno, kmalu po letu devetnajsto petdeset: na šolo v Prebold je prišla nova delovna moč, predmetna učiteljica slovenskega in nemškega jezika Mica Remše. Mlada, pokončna, samozavestna. Ni ji bilo usojeno postati medicinska sestra, kar si je srčno želela, pa se je odločila za poklic, v katerem je našla marsikaj skupnega s prvim.
Kakor močna vprežna žival, ki vztrajno vleče, čeprav so ji naložili na voz mnogo preveč, je tudi Mica z vso resnostjo in odgovornostjo poprijela za delo. Ničesar in nikogar se ni ustrašila: ne številnih ur pouka, ne velikega števila učencev po oddelkih, ne močnih fantov po razredih, ne dolgotrajnega sedenja ob popravljanju nagrmadenih zvezkov niti ne popoldanskega ali večernega dela v kulturi in na drugih področjih javnega življenja. Kar je prijela v roke, je uspelo, kakor rože, če jih neguje skrbni vrtnar; in kjer je poprijela ona, ni ostalo nobenih vrzeli. Polovičarstva ni poznala, o plačilu za izvenšolsko dejavnost ni razmišljala.
Ure pouka so bile trdo delo: vse je dala od sebe, zato je tudi od učencev zahtevala vsaj delno povračilo. Bila je stroga, nepopustljiva, a bila je tudi in predvsem Človek.
Vsakega učenca je poznala prav podrobno in točno je vedela, kaj lahko od njega zahteva, kdaj ga sme grajati, kdaj pohvaliti in kdaj ter kako ga spodbuditi. Prisluhnila jim je in upoštevala njihove stiske ali šibke točke, čeprav mnogi za to sploh niso vedeli. In če je komu le bilo prehudo, so ga njene tople, ljubeznive in razsodne besede kmalu potolažile in mu vrnile samozavest, ker si je vzela čas zanj, ga potrpežljivo poslušala, nato pa nesebično pomagala. Marsikatera skrivnost najstnikov in odraslih je ostala zaklenjena pri njej.
Ko so minila leta poučevanja, je tiho, a odločno stopila v pokoj. In še sedaj, ko so bile vse generacije njenih učencev že prerasle šolske klopi, ki so postali prenekateri njeni dečki in deklice že dedki in babice, se jih je rada spominjala. “To so bili moji!” je pogosto ponosno rekla. Hodila je na srečanja ob obletnicah, saj je nikoli niso pozabili povabiti, kramljala z njimi in bila neskončno vesela vsakega in vseh, ki so uspeli, ali pa trpela, če je komu spodletelo, zato so jo njeni nekdanji učenci spoštovali. Cenili so tudi njeno strogost, predvsem pa neusahljiv vir znanja, ki ga je prelivala vanje.
Vest, da je Mica hudo bolna, je marsikoga presunila. Vendar, kakršno je bilo vse njeno življenje, takšen je bil tudi njen odnos do bolezni. Trdo, vztrajno in brez samopomilovanja ji je kljubovala, čeprav je vedela, da ji ne bo kos. Do zadnjega je bila pokončna, neuklonljiva. Tiho, neopazno je odšla. Brez slovesa. Nihče ji ni zameril.
Za vse, draga Mica, kar ste nam nudili v življenju, Vam ostajamo neizmerno hvaležni.
Ida Završnik v imenu vseh, ki so Mico imeli radi
SER VIS GOSPODINJSKIH APARATOV
ANTON KITEK, s.p.
Kasaze 107g, Petrovče tel.: 063/ 708-256
mobitel: 0609/ 632-660, GSM: 041/ 632-660
POPRAVILA: -pralnih strojev
•	štedilnikov
•	sušilnih strojev
•	zamrzovalnikov
• HITRO • KAKOVOSTNO • V NU/NIH PRIMERIH TAKO/ •
IVANE KRAŠOVC
Iz Pongraca 53 (24. 6. 1920 - 20. 9. 1999)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala sosedom za izkazano pomoč in vsem za izrečena sožalja. Enako hvala KS Griže, pogrebni službi Ropotar in gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči: sin Ivan in hči Jožica z družinama, sestri Ana in Justika, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo.
Kronika
september 1999
MALI OGLASI MALI OGLASI MALI OGLASI MALI OGLASI MALI OGLASI
NA ODLIČNI LOKACIJI, MED OBČINO IN SODIŠČEM, ODDAM ALI PRODAM POSLOVNI LOKAL ZA MIRNO DEJAVNOST (pisarne, advokatura, zastopstvo), NOV, 100 m2 ali dva lokala po- 50 m2, v pritličju, s kletjo kot arhivom. Vseljivo v januarju.
Tel.: 040 640-742, po 17. uri.
V POSLOVNO-STANOVANJSKEM OBJEKTU V CENTRU PREBOLDA ODDAMO V NAJEM LOKAL, ki meri 22 m2, in 20 m2 skladišča. Lokal je v pritličju in dostopen s ceste.
Informacije po tel.: 724-226 ali 041 786-586.
POGREBNA SLUŽBA MORANA TEL. 063 720-003, 720-660, 7000-640
V SPOMIN
5. oktobra bo minilo sedem let, odkar smo za vedno izgubili našo drago ženo in mamo
BERNARDO DERNAČ
iz Tabora.
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo počastite spomin nanjo, postojite ob njenem grobu in prižigate svečke.
Žalujoči: mož Franjo, hčerke Ljuba, Milena, Nada in Irena z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in babice
MARIJE STERNAD
iz Rakovelj
(1914 - 1999)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše.
Se posebej se zahvaljujemo dr. Cukjatiju, patronažni sestri Hajnškovi, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči sin z družino
Tiha bolečina v mojem srcu spremlja spomin na
ko me je brez slovesa, tako nepričakovano in za vedno zapustil moj sin
Vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, mu prižigate svečke in krasite njegov prezgodnji grob, iskrena hvala.
Žalujoča mati Marija
Z vsakim sončnim zakockan,
v vsaki večerni zarji
do kr o ta in pogum premagata smrt.
(prirejeno po M. Pavček)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, brata in strica
IGNACA KRIVCA, st.
iz Rakovelj 50, Braslovče
(31. 7. 1920- 15. 8. 1999)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, delavcem Policijske postaje Žalec, Policijski upravi Celje, Klubu Maksa Perca Celje, Zvezi borcev NOV Braslovče, Odboru borcev Jurišnega bataljona 31. divizije NOV in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Iskrena hvala pevcem za lepo odpete pesmi, pogrebcem, g. župniku za opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Morana.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi.
Žalujoči: sin Inko in ostalo sorodstvo
V SPOMIN
26. septembra 1999 je minilo žalostno leto, odkar ni več med nami gospoda
ANTONA AJDIČA,
prvega predsednika LDS OO Prebold.
S spoštovanjem se te spominjamo. LDS Občinski odbor Prebold
Prebold, 26. 9. 1999
Časa je malo nam Stvarnik odloči/, da ki spoznali, kak drag je za nas.
Časa nakupit’ je z dokrim naročil; večnosti cena sedanji je čas.
(A. M. Slomšek)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata in tasta
LUDVIKA ZUPANA
z Ločice pri Vranskem
(7. 7,1915 -4. 9. 1999)
se iskreno- zahvaljujemo gospodu župniku Jožetu Turineku za pogrebno mašo, nagovor ter za pogrebni obred, gospodu Bogdanu za somaševanje in pevcem za odpete pesmi.
Prav tako lepa hvala govornikoma Ivanu Brišniku in Antonu Urankarju za govor ob slovesu, gasilcem in vsem ostalim, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše ter za obnovo podružničnih cerkva ter ga pospremili na zadnji poti, na katero ga je poklical Gospod.
Še posebna hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih bolečine kakorkoli pomagali in nam stali ob strani.
V globoki žalosti: vsi njegovi
Le srce ve, kako Mi, ko teke več med nami ni.
V SPOMIN
8. septembra je minilo leto žalosti, ker te ni več med nami,
STANKO TRATNIK
iz Šempetra v Savinjski dolini 94/a
(18. 4. 1931 -8. 9. 1998).
Vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in postojite ob grobu ter mu prižigate sveče, iskrena hvala.
Vsi njegovi
Zdaj ne trpiš več, dragi. Zdaj počival.
Kajne, sedaj te nič večne boli.
A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni.
(S. Makarotnč)
Mnogo prezgodaj je v daljni Kanadi za vedno prenehalo biti plemenito srce nadvse dragega sina, moža, očeta, dedka, brata in strica
EDIJA PIRNATA
(roj.: 30. 9. 1935 v Sp. Grušovljah)
Od njega smo se poslovili 9. septembra 1999 na pokopališču v Ottavi.
Za njim žalujemo njegovi: mama, žena Milka, otroci: Andre, Maria in John z družinami ter sestri Ida in Anica z družinama.
Šempeter, Žalec, Almonte, Nepean in Kanata
Vsem, ki ste se ob smrti kakorkoli spomnili naše drage, ljube mamike
NEŽKE FLORJANC
iz Pariželj pri Braslovčah
naša iskrena zahvala!
Žalujoči otroci z družinami: Cvetka, Julijan, Marinka, Vanči in Irena
Parižlje, Žalec, Polzela
september 1999
Zanimivosti
Som kapitalec in zadovoljen ribič
Zvone Živčec iz Migojnic je ribič z dušo in telesom. Kot sam pravi, že od otroških let, saj je veliko časa preživel na počitnicah pri starih starših ob Muri in si tam nabral dosti izkušenj.
13- september pa mu je bil še posebno naklonjen. Na Slivniškem jezeru se je v zgodnjih jutranjih urah na trnek ujel soma kapitalca, težkega 63 kg, v dolžino pa je meril 2 m in 20 cm. Zvone se je s somom boril dobro uro. Pri lovu si je pomagal z ribiško palico teže 120 g in dolžine 4 m, a od nje po uspešnem lovu ni dosti ostalo. Kakšno vabo je Zvone uporabil, nam ni hotel zaupati.
Som je roparica, ki lovi predvsem ponoči, izjemoma tudi podnevi. Ima izrazito izostren vonj in sluh. Osnovna hrana so mu bele ribe, krapi - Uidi do 10 kg in divje race. Po besedah Zvoneta je v Slivniškem jezeru in Uidi drugod po Sloveniji še
veliko somov, nekaj teh primerkov pa ima Uidi v svoji zbirki.
Omenimo še uspešen lov v lanskem letu, saj je Zvone v enem dnevu ulovil kar dva soma. Največji je meril 1 m in 70 cm, tehtal pa je 27
kg.
Soma lahko ribiči lovijo celo leto, najbolj ugoden čas pa je od aprila do oktobra.
Tekst: S. Javornik, foto: B. Ribič
Večina gospodinj ima rada rože. Ponosne so na bujno cvetoče balkone in okna, če pa jim uspe vzgojiti nekaj res posebnega, so še toliko bolj zadovoljne. Tako je Uidi Lenka Povše, gospodinja na Amerškovi kmetiji v Podlogu, ponosna na svojo angelsko trobento, ki ima več kot 300 rumenih, prijetno dišečih cvetov. Razkazujejo se pri vhodnih vratih, kjer trobenti najbolj godi in kjer je na očeh vsakomur, ki pride k hiši. Na sliki je ob mogočni lepotici dvanajstletna Zala, ki jo mama šele uvaja v skrivnosti gojenja rož.	T. T.
Buča
velikanka
Spet je tu jesen, ko nam narava izroča svoje darove. Ti so običajno ustaljenih velikosti, tudi letošnja jesen pa je postregla z nekaterimi izjemnimi primerki, ki nas navdušujejo zaradi nenavadnih oblik ali velikosti.
Takšna je buča, ki je zrasla v Dobriču pod Goro Oljko. Je prava velikanka, saj meri njen obseg kar 191 centimetrov, tehtnica pa je pokazala 62 kilogramov. Tako je precej težja od Mitja Pirečnika (na sliki z bučo velikanko), ki je v resnici prav postaven fant, čeprav ob buči ni videti tako. Mitja je ponosen nanjo, saj jo je sam posadil. T. T.
Izdaja: Zavod za Kulturo Žaiec; odgovorna urednica: KSENIJA ROZMAN; člani uredniškega odbora: EMILIJAN LESJAK. IVAN JOŠT, KSENIJA ROZMAN, LOJZE POSEDEL, MARIJAN TURIČNIK, PETER GOMINŠEK, RADO ROTAR, ROMAN VIRANT; naslov uredništva: UTRIP SAVINJSKE DOLINE. Ul. Savinjske čete 4, tel.: 041 346 380; uredništvo: KSENIJA ROZMAN, TONE TAVČAR, DARKO NARAGLAV; tajnica uredništva: MARIJA CILENŠEK, lektorica: MOJCA CESTNIK: naklada: 14.000 izvodov; tehnični urednik: Marginalija - VASJA KN.APIČ, oblikovanje in prelom: Marginalija - DARINKA KN.APIČ. lisk: TČR, d. d., Ljubljana, Dunajska 5.
Pogled na del razstavljenih gob upokojenskega društva Petrovče, kije zasedlo drugo mesto.
		^ i
i		
Zanimiva
razstava
gob
Zveza društev upokojencev Žalec in Društvo upokojencev Vransko sta prejšnjo soboto na Vranskem - pri bazenu pripravila zanimivo razstavo gob.
Na njej so sodelovala društva upokojencev iz petih občin Spodnje Savinjske doline. Vsako društvo je pripravilo svojo razstavno polico, nato je gobe pregledal in označil Roman Habjanič z Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Celje. Razstavo so popestrili s tem, da so društva med sabo tekmovala. Zmagalo je društvo upokojencev iz Prebolda, ki je nabralo kar 171 vrst gob, sledili sta društvo iz Petrovč s 156 vrstami in Tabor z 82. Gobarsko srečanje so zaključili z zabavo in srečolovom.
T. Tavčar
Gobarska sreča
Težko bi ocenili letošnjo gobjo sezono, saj še ni končana. Med tistimi, ki se nad njo ne morejo ravno pritoževati, je gotovo tudi Rafko Novak starejši iz Prebolda. Čeprav ga ljudje bolj poznajo po dolgoletnem lovskem stažu, mu je tudi gobarjenje v veliko veselje.
Tudi letos je imel v okolici Golave, kjer sta z ženo že dolga leta oskrbnika Lovskega doma preboldskih lovcev, pravo gobarsko srečo. Med gobani, ki jih je ta dan našel kar
nekaj, je bil tudi pravi velikan, ki je imel čez klobuk kar 27 cm premera. Tehtnica pa je pokazala težo skoraj enega kilograma. Po fotografiranju je goban končal v ponvi izvrstne kuharice Tilčke, dovolj pa ga je bilo seveda za celo družino.
Primemo vreme z dovolj vlage in toplote pogojuje rast teh gozdnih dobrot. Ob tem pa se bo gotovo še komu nasmehnila gobarska sreča. Mogoče prav vam?
D. N.
Rajko Novak, starejši s svojim trofejnim gobanom!
Spomin na poroko v dveh slikah

Ženin in nevesta med poslušanjem pogodbe, s katero fantje, proti plačilu seveda, spustijo nevesto iz svojega kraja.
Šranganje je star slovenski običaj, ki ga tudi v naši dolini, zlasti na njenem obrobju, radi opravljamo. Ob tem ne manjka veselja, zabave in smeha, ženin pa mora običajno kar globoko seči v žep, če želi svojo izvoljenko odpeljati pred oltar.
Tudi Miran Cizej iz Poljč (občina
Braslovče) je moral ob svoji poroki našteti šrangarjem za nevesto Magdo Rak (občina Tabor) kar 223 000 tisočakov in 10 nemških mark. Ob tem je treba dodati, da je v drugačni obliki večino denarja ostalo zakoncema, nekaj pa so ga fantje porabili za organizacijo in zapitek.
Vsekakor pa je bil namen
dosežen, saj so fantje s šrango potrdili, da so imeli radi Magdo in da je vredna, da ženin odšteje zanjo določeno vsoto denarja. Ob ohranjanju običaja pa ne gre pozabiti na družabnost, ki spremlja takšen dogodek.
D. N.
Ženin in priča sta se morala potruditi tudi z žaganjem drv s tako imenovano “cug žago